te. štev.
\
V Ljubljani, petek 4. marca 1921.	n*«	,	n**	iv.	leto.
Za Ameriko
Velja v Ljubljani in
po pošti:
tU let« . K 360*-101 leta ...» 180 — letu leta .	. . „ 89--
u tiesec . .	„	30 -
celoletno
polletno
ietitletno
8 dolar. 0 dolar]« S dolaria
Novi naročniki na, nesi )«]' aarofnlno oo nakaznic.
Za inozemstvo:
celo leto	.	K 480'
pol ela.	,	.	.	„ 240'
Jetri leta .	.	„ 120'
ra raesec	.	.	.40
■ si se laiaconajv po Mfenem proštom m štet im visok tet 55 mm <h Jiosto. za toki a > z K za vefkrai popasi
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio —
—	Rokopisi	se	ne vračajo.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360, — Upravništvo je na Marijinem trgu ——— ——	Štev. 8. Teleicn štev. 44.	'
Zemljem dniki ne
Pogajanja se ne
Beograd, 3. marca. (Izvirno poročilo) Danes jc nadaljeval zemljo-adniški klub svojo plenarno sejo. — Razpravljali so o protiprcdlogih ministrskega pedsednika Pašiča. — Kakor smo že poročali, je zemljo-radniški klub izvolil poseben odsek, ki je imel nalogo, da prouči te proti-predlogc. V imenu tega odbora je poročal posl. Avramovič. Klub Je sklenil, ne sanio, da ne vstopi v vlado, temveč da se končnoveljavno
vstopilo v vlado.
bodo nadaljevala.
ukinejo pogajanja z današnjo vlado.
Sklep kluba bo posebno odposlanstvo, v katerem so posl. Lazič, Pucelj in Krstič, sporočilo ministrskem predsedniku Pašiču.
Jutri popoldne se zopet vrši seja kluba, na kateri bodo razpravljali o postopanju dr. Vošnjaka v ustavnem odboru Pri tej priliki se odloči tudi, ali ostane dr. Vošnjak s poslanci kmetske stranke v klubu ali ne.
Uradniki dobe pasivno volilno pravico.
Razprava v ožjem ustavnem odboru.
Beograd, 3. marca. (Izvirno poročilo.) Seja ustavnega odbora se danes ni vršila, še ni dovršil svojega dela ožji odsek, ki je bil na včerajšnji seji Izvoljen in poverjen z naio-go, da na novo redigira peti odstavek vladnega ustavnega načrta. Nova formulacija je postala potrebna radi tega, ker slone vse točke tega odstavka na bazi dvodomnega sistema. ki pa je bil od več me ustavnega odbora odklonjen.
Beograd, 3. marca. (Izvirno poročilo.) Na današnji seji pododbora 2a redakcijo V. odstavka ustave, ki govori o narodni skupščini, so razpravljali o volilni pravici uradnikov. Sklenjeno je, da uradniki politične stroke, za agrarno reformo in ministrstva za šume in rude sploh ne
morejo biti izvoljeni v narodno skupščino. Kandidirati morejo ministri, na razpoloženju, državni svetniki in profesorji vseučilišč. Ostali uradniki lahko kandidirajo izven ozemlja svoje oblasti, t. j. ne morejo kandidirati na ozemlju, kjer imajo vpliv na uradnike in dritge državljane. Uradniki, Izvoljeni v narodno skupščino, nimajo pravice na plačo in na napredovanje.
O	uradniškem vprašanju se je razvila Živahna debata, Odločno proti temu, da se da uradnikom pasivna volilna pravica, so Mf posl. Draškovlč, Pribičevjč. Trifkovič in Vujičič, za to pa so bili posl. dr. Žerjav, Ljuba Davidovič. Markovič, Di-vac. Gjonovtč In' Kurbegovič. katerih stališče je naposled tudi prodrla
Ultimat Nemčiji.
Rok za odločitev do pondeljka. Nemčija odklanja?
Berilu, 3. marca. (Izvirno poročita) Po poročilu, ki za le prelela vlada danes po-poldne od nemške delegacije v Londonu, |e bil danes Izročen dr. Slmonsu zavezniški odgovor na nemške protlpredlogc Nemcem Je stavl]en štiridnevni rok, ki poteče v pondcljek opoldne. Do takrat se morajo odločiti ali se nklonllo ali ne.
V	berlinski Javnosti prevladuje mnenje, da predstavlja nemški memorandum, ki ga |e podal dr. Slmons, maksimum nemške popustljivosti. Na več Nemčija ne morotpri-statl.
Dunaj, 3. marca. Uzvirno poročilo.)
Kakor lavlja »Wlener AUgemelnc Zel-tung«, je nemška vlada trdno odtočena, odkloniti ultimat, ki zahteva, naj NemčMa sprejme pariške predloge, ln sicer se odkloni ta ultimat tako], In ne šele v roku 4 dni. Nato zapusti nemška d-les-jclla London. Nemška delegacija Je I- . - danes te-lelonlčen razgovor z nemško uaoo, v katerem se le ugotovila pppolna soglasnost mišljenja, da se ne sme podpisat), kar se ne more Izpolniti. Nemška vlada pozna sicer težke posledice odklonitve ultimata. Ve pa tudi, da bo nemška moč premagala tudi te težkočc.
Odgovor zaveznikov na nem. predloge. Preobrat v angleški politiki.
LDU London, 3. marca. Današnja konferenca je bila končana ob 14.10. Na konferenci je imel Lloyd George dolg govor, ki je s svojo energijo in močjo naredil globok vtis. .Lloyd George je izjavil, da so nemški pro-tlprcdlogi zasmeh. Poudarjal je ab-solutno odgovornost Nemčije za vojno napoved. Zagotavljal je. da zavezniki nasproti mnenju, ki je v Nemčiji splošno razširjeno, ne nameravajo uničiti nemške države; nasprotno njih predlogi so jako usti cžni in primerni za zmožnost Nemčije. Lloyd George je potem naštel po nemški vojski povzročena opustošenja in je poudarjal potrebo obnove opustošenih francoskih pokrajin.
Minister dr. Sinions je odgovoril samo: Odgovorili bonto v ponedeljek; vendar moremo že sedaj reči, da ne poznate pravih čustev Nemcev Nasilne odredbe ne bodo potrebne.
LDU London. 2. marca. »Agence Havas« javlja: Zavezniki so se včeraj sporazumeli o noti. katero bodo izroči!« nemški delegaciji kot odgovor na njene protipredlogc. Soglasno so označili nemške protipredio-ge kot nesprejemljive in odobrili ukrepe, ki so potrebni vslcd trmoglavosti Nemčije Nemško odposlan--ivo se pokliče jutri opoldne, da se i>:U naznanijo ti ukrepi. Medtem pa meni poročevalec, da lahko v velikih (brisih naznači točke dogovora, ki
so ga podpisali zastopniki zaveznikov takole;
t. Nemški predlogi so nesprejemljivi. 2. Pariški dogovor mora slžuiti za podlago razpravljanju, pri čemer se bosta mogle obe dve stranki sporazumeti o možnosti izvedbe. 3. Nemški delegaciji se stavi rok največ 4 dni, da naznani, da je sprejela pogodbo z dne 29. januarja 1921. 4. Če bi nemško odposlanstvo tega dogovora ne hotelo podpisati, bi zavezniki zasedli dva renska premogovnika. čijih imeni morata ostati ♦aini dokler ne. bi bila potrebna tu vojaška akcija. 5. Če bi Nemčija še dalje ostala trmoglava, bi se poleg tega ukrenile še gospodarske kazni, kakor n pr. zaplemba polovice dohodkov iz nemškega izvoza v zavezniške države in vpostavitev posebne carinske uprave, ki bi ločila levi renski breg od Nemčije in ki bi bila pod nadzorstvom reparacijskc komisije.
Te dve vrsti kazni vojaškega in gospodarskega značaja, od katerih bi se prva takoj izvedla, druga pa čez nekaj časa. se naslanjata na prestopek ki ga je Nemčija zakrivila s tem, da je kršila določbe versaille-sko pogodbe, v kolikor se ji je doslej dokazalo. Ti prestopki so bili posebno veliki v vprašanju razorožitve in dobave premoga. Vsota škode, ki jo trpijo zavezniki, se doda noti.
KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE CLANJ
FAŠISTI NADALJUJEJO IZGREDE
Berlin, 3. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Rima Javljajo: Ulice v Florenci so podobno bojišču. Mesto je popolnoma odrezano od okolice. Proglasilo so Je obsedno stanje. Po ulicah, kjer Je postavljenih mnogo topov, dirjajo avtomobili. Število mrtvih In ranjenih je zelo veliko. Stotine ranjencev prosijo na ulicah za pomoč. Boji so bili najbolj ljuti v predmestjih, kjer so ho-munlstl streljali Iz hiš.
LDU Trst, 3. marca. Fašisti so napadli In zasedli prostora sceljalističnlh zvez v Miljah In Kopru.
UVOZNE CARINE. - REVIZIJA
DAVKOV NA POSLOVNE OBRATE.
Beograd. 3. marca. (Izvirno poročilo) Včeraj je bila v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri se je ponovno razpravljalo o uvoznih carinah. Ker so končana poročila delegatov finančnega ministrstva, ravnatelja carin g. Kukiča in načelnika industrijalnega oddelka trgovinskega ministrstva Savčiča, je bilo sklenjeno, da se naprosijo vsJ govorniki. naj Izrazijo svoje mnenje o onih predmetih, ki spadajo v njihovo Interesno sfero. Nato bo finančni minister doprinesel končnoveljavno odločitev o teh vprašanjih. V zvezi s tem se bo izvršila revizija davkov na poslovne obrate.	•«.*	:
*■ - 'V >v • . -*'■*' 'F	»•	•	.	,	.
DR. KUKOVEC V PARIZU.
Beograd, 3, marca. (Izvirno poročilo) Minister za trgovino ln in-uustrijo dr. Kukovec se je na svojem- potovanju v London ustavil v Parizu ter posetil francoskega trgovinskega ministra v svrlio razgovora glede trgovinskega sporazuma med našo državo in Francijo.
ODLIKOVANJE BANA DR. TOM-LJENOVIČA.
Beograd, 3. marca. (Izvirno poročilo.) Regent Aleksander je odlikoval novega hrvatskega bana dr, Tomislava Tomljenoviča z redom Sv. Save 1. razreda z lento.
SLOVO BIVŠEGA FRANCOSKEGA POSLANIKA IZ BEOGRADA.
Beograd. 3. marca. (Izvirno poročilo.) Nocoj je na dvoru poslovilna večerja na čast dosedanjega francoskega poslanika v Beogradu Dc Fontenaya. Povabljeni so ministrski predsednik Pašič in ostali člani ministrstva. Novi poslanik Simons Clc-mens je že dospel v Beograd in bo prihodnji teden oddal svoje poverll-riee.
GRČIJA JE OF.CIJELNO ODKLONILA LONDONSKI POSREDOVALNI PREDLOG.
LDU London. 3. marca. (Havas.) Grško odposlanstvo je prejelo iz Aten odklonilen odgovor na antantni predlog, da bi se odposlala mednarodna preiskovalna komisija v Tracijo in Smirno.
ALARM1RA.10ČE vesti iz RUSIJE.
Berlin, 3. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Londona jiavljajo. da je zunanji urad dobil potrdilo vesti o težkih nemirih v Petrogradu En polk se je uprl -in umoril svoje častnike. Tudi baltiško brodovje je prišlo rr revolucionarjem. Obstreljevalo je že Petrograd.
London, 3- marca. (Izvirno poročilo) Vedno prihajajo vesti preko Helsingforsa. ki poročajo, da se pro-liboljševiško gibanje vedno bolj širi. Unlivne osebe rdeče armade so že prešle k upornikom. Sovjetska vlada Je odredila zvišanje živilskih racij, da s tem pomiri delavstvo.
Berlin. 3. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Londona javljajo: »Times« poročajo, da sta Ljenin in Trockij robegnila na krimski polotok. Ta vest se pa ne potrjuje od druge
Kaj bo z bolfseviško ofenzivo?
Sporni;«! so bliža, oni čas, za katerega so napoveduje boljševiška ofenziva. Ni ga dneva, da ne bi doblU novih vesti, naznanjajočih prodsioječe vciike dogodke na vzhodu.
Koliko dežja bo Iz tega obtlega grmenja? Kdo ve! Kdo pa tud) more presoditi vseh tisoč poročil o vojnih namerah tu tn tam, kdo moro z garancijo navesti, koliki del vesti odgovanja resničnim dejstvom9
—	Jz vsega moremo razbrati kot zanesljivo le, da se Poljska In Romunija pripravljata za vsak slučaj in da k umuje Francka tem pripravam, trudeč se, da nvrstl v prn-tiboliševlškl bojni red čim več sil, po možnosti tudi Cehoslovaiko, Bolgarijo In Jugoslavijo.
Da bi imeli Poljaki In Romani namen, a svoje strani Izavatl vojno, se nam pri razdrapanostl političnih In gospodarskih razmer v obeh državah ne zdi ravno verjetno. Nasprotno pa smo tudi te povdarjall, da smo tudi glede ruskih napadalnih načrtov zelo skeptični.
Kdor Je pazno prebiral poročila sovjetski li komisarjev o gospodarsko - prometnem stanju v Rusiji, — kolikor smo Ik mogli razbrati H kratkih Izvlečkov, — Je uvidel, da vlada tam te vedno v' vsen ozirih podnormalno stanje, Produkcija premoga J« padla neverjetno nizko. Po podatkih znanega komunističnega narodnega gospodarja - Larina je anašala lansko leto komaj en odstotek predvojne produkcije. Ta strahotni padec vpliva seveda bata-strclslno na Industrijo ln na promet. Saj vemo, da le premog predpogoj zdravega
liinkcijoniranja modernega industrijskega In prometnega življenja. Nadomestila v elektrifikaciji. Rusija Se nima In ga za dogleden čas tudi nc bo Imela.
Država s takim Industrijsko • prometnim stanjem ne more zakladatl večje armade z vsem potrebnim, s svežimi četam), z Riunlcljo hi prehrano, nc more odvažati ranjencev ln skrbeti za brezhibne zvezo med posameznimi armadnimi deli oziroma z ozadjem.
Zdi se nam tedaj več ko verjetno, m. boljševiška Rusija ne more upati na uspeh svojo ofenzive. Ker sodimo, da imajo tudi njeni dauašu]] voditelji dovolj smisla za dejanski položaj, prevdarka tn uvidevuo-sli, smo mnenja, da bodo kljub drugač« usmerjenim željam vsaj — počakali s svojimi svet osvajajočimi vojnimi podjetji.
Da nam na drogi straul ni podcenjevati sile poljske in romunske vojske, to J« pač pokazal že potek lanskih dogodkov, Da t| dve državi, zlasti Poljska nista prvo. vrstno organizirani ki urejeni, je res; vendar Je delo obnove tod neprimerno bolj napredovalo ko v Rusiji In — kar Je glavno, za njima stoj! Industrijska, municljska« prometna rezerva antante, pred vsem Francija, k! Ima, kakor vidimo, največjl Interes na tem, da Trocki ne zadlktlra no* vib meja ob Renu.
Menda se n« bomo zmotili, če prešo*. Jamo vse odredbe nasprotnih strank le kol obrambne korake,. ki so tem previdnejši, A tudi tem odločnejši la temellltejM, čira večjo nesrečo bi prinesla eventuelaa zmaga nasprotnika.
ZAVEZNIŠKI OPERACIJSKI NAČRT PROTI NEMČIJI.
London. 3. rnarca. (Izvirno poročilo.) Londonski listi priobčujejo operacijski načrt zaveznikov v prl-ir.eru nastopa proti Nemčiji. Belgijci bi zasedli ozemlje pri Dortmund«, dočim bi Francozi vkorakali v Frankfurt, odkoder bi nadaljevali svoj pohod v Južno Nemčijo, even-tuelno celo do Monakovega. Na tem liohodu bi razorožili nemške domače Inainbe. Zavezniško brodovje bi blokiralo hamburško luko. Ako se Angleži s tem načrtom ne bi strinjali. bi ga Francozi izvedli na lastno pest.
MIN1STFR DR. BENEŠ O USPEHIH SVOJEGA POTOVANJA.
LDU Praga, 3. marca. Na seji odseka za zunanje zadeve je zunanji minister dr. BeneŠ Izjavil, da bo konferenca v Portorose najbrže šele sredi aprila. Minister je nato poročal o uspehih svojega potovanja v Rim. Pariz in London. Z zadovoljstvom je noudari) sporazum, ki ga je sklenil z avstrijskim zveznim kance-larjem dr. Mavrem v gospodarskih vprašanjih. V Rimu se je dosegel sporazum- v vprašanju glede povratka liabsburgovcev, glede sanacije Avstrije, glede Rusije in glede gospodarskih zadev. V Parizu je dr. Beneš imel porazgovore tudi s Poljaki in je mnogo upanja, da se bo v gospodarskih vprašanjih dosegel sporazum. Glede vprašanja Zapadne Madžarske jc dr. Beneš dejal, da ga bo rešilo razsodišče, ki bo varovalo češkoslovaške in jugoslovanske interese.
AVSTRIJA OBDRŽI ZLATO A. O.
BANKE.
LDU Dunaj. 3. marca. Po poročilu, ki je došlo listom z dobro poučene strani glede izročitve 65 milijonov zlata iz zakladnice Avstro-ogr-ske banke, se je reparacijska komi-s?ja sporazumela z likvadatorji av-stro-ogrske banke v tem. da se zahtevanih 25 milijonov začasno ne izvozi in da se nasledstvenim državam nič ne izplača. Kakor poročajo listi, je avstrijska vlada izjavila, d?, s tem ni zadovoljna, zakaj želi si zagotovila, da se z zlatom ne ho razpolagalo prej, preden o tem ne odloči posebno razsodišče.
WILSONOVO SLOVO.
Washington, 3. marca. (Izvirno poročilo.) Predsednik VVilson se JO danes poslovil od svojega kabineta. Pri slovesu je imel v očeh solze. — Državni tajnik Colby Je imel kratek nagovor na predsednika.
\ JUDSKO GLASOVANJE V GOR, NJI ŠLEZIJ1.
Berlin. 3. marca. (Izvirno poročilo.) Ljudsko glasovanje v Gornji Sleziji je končnoveljavno določena za 20. marca t. 1. Vsi volilni upravičenci bodo glasovali ob istem času.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 3. uiarca.
Valute ln devize Zagreb: Devize:	Berlin	255.50	—
265.50, Milan 543.50—544, London 575—380, Newyork (kabel) 148—148.50, Newyorh Rek) 14«—147.50, Praga 186—186.50. Dunaj 20 35—20.50, Pariz 1058—1065; valute« dolarji 144.50—145. avstrlj. krone 20.50—2l, levi 170.0, češke krone 182.0. luntl 540-0, Ironc. franki 1055—1060, napoleondori 402 -496, marka 232—234, leji 193—195, lir« 530- 832.
Ueograd: Valute: Dolarji 36.50 do 36.65, angleški funti 141—142, francoski Iranki 263—265, lire 135—135.50, lej. 40 50 do 49.75, levi 43.50—44, nemške mark«
68.50—59, češke krone 45.50—46, avstrijsko krone 5.50—5.70, napoleondori 124—125. — Divize: London 145—145.50. Pariz 266 da 268, Ženeva 610—615, P rasa 45.50—17« Dunaj 5.10—516, Milan 135—135.50.
Dunaj:	Dolarji 723—727, nemške
marke 1152.50—1158.50, funti 2810—2830, francoski Iranki 5180-5220. lire 2662 50 de
2682.50, dinarji 1948-1968. poljske mark«
78.50—80.50, švicarski trankf 12.125 dC 12.175, češke krone 908.50—914.50, madžarske krone 163.70—165.70.
Prana; Nemške marke 126.25, Ivi* Iranki 1323.50. Italijanske lire 287, Iran*. Iranki 507.5U, luntl 308.12, dolarji 77 75, dinarji 205.50, avstrijske krone 10.50, poli« ske marke 6.85
Curih:	Berlin	9.55, New Yor*
601.50, London 23.35, Pariz 42.85. Milan 21.92, Prasa 7.55, Budlmpešla 137'/«, Zagreb 4.10, Varšava 0.69, Dunaj 1.30, av. sirijske krone 0.90.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje 0 d« 1025, Jadranska 1780. Jugoslovanska 56« do 565, ljubljanska kreditna 900—910, Prašiedlorslca 9150—9250, Rdečk« pučka
Socijaiisii na Češkem.
Praga, koncem febr. 1921.
Parlamentarno vlado nekako na-aomestuje zbor »petih«, t. j. odposlancev čeških socijalističnih strank razun komunistov, odposlanci agrar-cev, demokratov in ljudske stranke. Po dogovorih teh »petih« se vrši nato delo v zbornici. Po krivdi soci-jalnih demokratov pa niti ta nadomestek parlamentarne vlade ni nič kaj trden in ogtov. Kdor hoče vladati ali sovladati, mora marsikaj storiti, kar masam ni povolji. Soc. demokracija t. j. desnica se pa masam ne sme preveč zamerjati, ker ima hudega konkurenta pri njih: levičarje, ki se še vedno niso unesli in prav za stavo veliko govore in delajo pogumne geste. In soc, demokratične mase so v radikalizmu utr-lene po dveletnem povojnem delu voditeljev, ki dolgo niso spoznali, kam radikaličenje vodi. Danes imajo vzbujene duhove, ki jih ne morejo odčarati in jih je treba, da ne prestopijo na levo le vedno in vedno malo slepili z velikimi in širokimi gesli. Voditelji so primorani to storiti. če nočejo izgubiti mas, pa če so osebno šc tako razumni in pošteni. Recimo: ena najsoiidnejših osebnosti v soc. demokraciji posl. Nemec Je moral odstopiti od predsedništva in se umakniti v ozadje radi svojega solidnega delovanja v parlamentu.
V	včeraišnjem »Pravo Udu« pa piše: Zakaj bi se pravzaprav ne združili z Berlinom in Moskvo? To je za nas važnejše kot zveza s Francijo, Anglijo in Ameriko.« To govori solidni desničar v tistem trenutku, ko levičarski papež dr. Šmeral premišljuje, kako bi se izognil pridružitvi k III. internacionali in vendar pridružil. Za lil. intemacijonalo ni pravega navdušenja, ker češko delavstvo si od moskovskih diktatov ne obeta rala. Ni navdušenje, toda za radikaličenje tudi Moskva prav pride, Zato se pa ne pride do ostaljenih parlament. razmer. Kajti treba je radi mas iti včasih na člana »petih«, ki spada k drugi stranki, recimo k konkurenci k čsl. soc. stranki, z gnojnimi vilami. Češka soc. stranka je bila Pa dosedaj zelo potrpežljiva, sedaj fc pa mineva in zahteva lojalnosti Od soc. demokracije, ki je radi mas demagoška. Zato se je one dni zbor »petih« že razbil in se sedaj s težavo sestavlja
Razmere med levico In desnico so še vedno skrajno napete in boj se nadaljuje v vseh organizacijah: v telovadnih in strokovnih.
Levica po številu še vedno raste, drugače pa ni nič kaj enotna. Kajti: niso vsi levičarji za Moskvo. Za mase grozi ločitev: eni le za radikalnejšo politiko, drugi za Moskvo. Naj-brže bo pa zopet hladni dr. Šmeral, račnnar brez primee, zlimal tako, da bo volk sit, koza cela.
S komunisti gedo sedaj nemški In madžarski komunisti in pridružili so se jim tudi poljski delavci s Te-šinskega. To vse pa zopet ubija med delavstvom simpatije za levičarje, ker končno je češki delavec zelo naroden. to je pokazal v legijah.
Pravim: na shodih in listih prevladuje radikalizem, v gospodarstvu pa začenjajo vse socijalistične stranke slediti idejam naprednih socijall-stov. t. j. Mod račkovcem, ki bodo Imeli kmalu filozofsko najuternelje-nejši program. Napredni socijalisti so za osamosvojitev delavstva in kon-
sumentov od individualističnega kapitalizma potom zadružnih organizacij. Predhodnik Modračkovcev je idealni revolucijonar iz »Omladlne« let 1890. Antonin P. Vesely, po katerem ravno danes kliče »Češke Slovo«. glasilo čšekih socijalistov, čeS: ž njim bi se razumeli in sporazumeli.
Morda bi vas zanimalo vedeti, kakšno stališče zavzemajo napredni socijalisti napram verskim razmeram, ki so tu nastale.
Soc. listi pišejo, da kulturni boj vedno le klerikalizem ojačuje in da je treba zato, da se z protiversko politično agitacijo po strankah preneha in da naj boj dobojujeta obe cerkvi sami med seboj. Agitacija ustvari verske zelote in bojevnike in k socl-Jalnim ter narodnostnim bojem dobimo v škodo republike še verske boje, mesto da bi se verski fanatizem blažil.	^	C—y.
Angleška verska politika v kolonijah.
V	»Narodnih Listih« je priobčil sloveči orientolog Alojzij Musil sledeči interesantni sestavek:
S psoštovanjem in odkritosrčnim občudovanjem opazujem že 3 desetletja kolonizačno delovanje Angležev v orijentu. Vedo, kaj hočejo, in izvršujejo to z železno doslednostjo in vztrajnostjo. In le doslednost in železna vztrajnost prinašata v orijentu zaželjen sad in zajamčujeta zaupanje in spoštovanje orijental-cev.
Angleži kadar so se polastili kakšnega ozemlja, so se trudili, da pridobe zaupanje najvišje gospode, učiteljev verstva In ljudskih vrst. Nakloniti si najvišje, to Angležem ni delalo velikih težkoč. Vsi orijentalci in posebno najvišji, so kakor veliki otroci. Pohvalite njihove nedolžne slabosti, privoščite jim kakšne nove igrače in pridobili ste njihovo zaupanje. Angleži so določili za poglavarje razne vojaške časti, pošiljali jim luksuzne izdelke, poklicali jih v London, kjer so jih z velikim pom-pom slavili in prepeljavali in ti so se vračali očarani in za Anglijo navdušeni.
Težje je bilo za Angleže pridobiti zaupanje raznih verskih učiteljev. Muslimanskim in indijskim ve-roučiteljem so bili krivoverni kristjani In krist.ianskim duhovnikom krivoverni protestanti. Zato so se jih ogibali tako ti kakor oni, toda od daleč so jih skrbno opazovali. In tu so videli, da so Angleži, posebno oni Iz stare Anglije, ravno tako prepričam
o	svojem verstva in da Izpolnjujejo verske dolžnosti ravno tako strogo kakor orijentalci sami. Našli so pri njih verski čut in čustvo obvlada verstvo vseh orijentalcev. Nikdar in nikjer v orijentu nisem našel Angle-
ža, ki bi se posmehoval svojemu verstvu in ki bi ne bil najmanjših podrobnosti izpolnjeval vseh verskih dolžnosti in to ne le	resnične, temveč tudi navidezne.	In kakor spo-
štuje Anglež svoje verstvo, spoštuje tudi vsako <'rugo, bidisl pogansko, muslimansko, židovsko ali krščansko; z ogorčenjem	se obrne od
človeka, ki sc iz svojega verstva norčuje. Nisem se še srečal v orijentu z Angležem, ki bi vzel v službo človeka brez konfesije. kakoršnih je med Lavantinci v	večjih mesiih
mnogo.
Spoštujejo vsako versko prepričanje in podpirajo dosledno v orijentu vse te. ki to versko prepričanje razširjajo in utrjujejo. Privoščijo samoupravo verskim občinam, skr-be za boljšo izobrazbo tako razlagalcev zakona pri muslincih, kot duhovnikov in kristjanov, popravljajo in zidajo božje hrame in skrbe, da bi mogli vsi njihovi uslužbenci svoje verske dolžnosti izpolnjevati in praznike posvečevati Ce se pripelje angleška vojna ladja v kakšno orijen-talno mesto, peljejo častniki mornarje svojega veroizpovedanja v cerKev ali mešito. Če ni v mestu protestan-tovske cerkve in so mornarji protestanti, gredo molit v cerkev nezdru-ženih. ali združenih ali katolikov. Videl sem večkrat, kako so muslim s prstom kazali na takšne sprevode in obžalovali, da turški mornarji in vojaki nimajo vedno prilike, da bi se udeležili predpisanih verskih vaj.
Angleži dovoljujejo povsod v orijentu. da si tam razni katoliški redovi na novo ustanove ali razširijo svoje zavode in jih podpirajo brez ozira na narodnost. Ko je začela Francija do ločitvi cerkve od države izganjati svoje redove, jih je klicala Anglija v svoje kolonije in jih podpirala ne samo moralno, temveč tudi gmotno, da so si mogli postaviti potrebne stavbe in začeti svoje delovanje. Koncem devetdesetih let minulega stoletja se provincija! jezuitskega reda v Siriji ni sporazumel s francoskim generalnim konzulom v Bejrutu, vsled česar mu je bil za kazen zadržal za nekaj časa prispevek za ljudske šole. Komaj je o tem zvedel angleški rezident v Egiptu, je takoj začel dogovor s tamošnjim pro-vincHalom In Je ponudil sirskemu
provinciialti stokrat večjo podporo z edinim pogojem, da bi se na ta-mošnjih višjih šolah poučevala Angleščina. Muslimanska verska bratstva so od Angležev izdatno podpirana in njihovi veliki mojstri so klicani k vsem slavnostim in čaščeni kakor krščanski nadškofje in škofje. Anglija dobro ve, kaj dela in zakaj to dela. kajti če zboljša vzgojo in izobrazbo veroiičiteljev, vzgoinie in izobražuje tako tudi ljudstvo jn množi svoje udane pristaše.
| Oddaja premoženja t Avstriji. Kakor j poroča »Neues Wianer Tagblatt«, cenijo predi očiia na oddajo premoženja na Duntja dosedaj na osem milijard.
Ce&k| poslanci v VargavL Iz Prage poročajo: Bivši minister Svehla ta dr. VVint&r sta se v sredo vrnila iz Varšave. Svehla je govoril samo kratek čas s poljskim ministrskim predsednikom VVitosoon. Poljald so prepričani, da ne bo prišlo do vojne t Rusijo. Svehla In VVinter nista Mila v Varšavi v uradni misiji. Pogajala sta se z Daszyriškim la drugimi poljskimi so-
cialnimi demokrati Sporazumeli so se gleda priprav za enotno postopanje obeh držav v svrho češko - poljskega sporazuma.
Tiskarska savka v Budimpešti ima po. Utlčno ozadje. Po vesteh iz Budimpešte so razvija stavka stavcev v Budimpešti v veliko politično demonstracijo. Delavski krogi so zelo razburjeni in živahno agitirajo za spošno stavko. Politični krosi z veiiko napetostjo zasledujejo to gibanje. Podrobnosti iz Budimpešte ni mogoče dobiti, ker Je baje prekinjen brzojavni In telefonski promet med Dunaijem in Budimpešto.
Gospodarstvo.
Razna poročila.
NaS zastopnik pri roparacUskl komisiji. Ministrstvo za trgovino in obrt je poslalo
v	Pariz nadzornika Pantiča, id bo zastopal Interese naša kraljevina pri reparacijeAl komisije.
Italijanska razmejitvena delegacija t Splitu. Včeraj Je doSla v Split Italijanska komisija. Med drugimi Hani komisije sta tudi dr. Creclh, dr. Barbarič in civilni komisar Bonfanti. Predsednik vlade dr. Desnica #h Je posetii na Italijanski vojni ladji »Puglla«, nakar so mu oni vrnili obisk. Pr-
vi	sestanek je bS danes ob desetih v vladnih prostorih.
Nova stranka. Poslanec dr. Mate Drin-kov-ič ie imel tukaj sestanek svojih političnih somišljenikov te Dalmacije. Sklenjeno Je, da se ustanovi nova »Hrvatska sel ja č-ka stranka«, ki bo v zvezi * hrvatsko za-jednico v banovini. Izdajala bo »voj lisf, ki bo izhajal dvakrat na teden. •
Pegasti legar v Dalmaciji* I* Sinja lav-Mo o novih slučajih pegastega legarja.
A. K Green:
Nevestina skrivnost.
(Dalje.)
Soba 153 je kakor nalašč za najin namen, je še pni h Gryce. dočim Je ženska vstopila in sta ostala za hipec sama. Razen glavnih vrat trna nmreč še tale. stranska, ki jih rabi redko kdo. Tod prideva v alkov, ki Je zakrit z zaveso. Sobarica je šla noter, da vpraša damo, če kaj želi. Ko se vrne, bo pustila vrata samo prislonjena.
Doktor Kameron je zardel do las In odstopil.
To so podla, zavratna pota, je zamrmral.
Nič drugega nama ne preostane, Je odgovoril tovariš, in ko se Je ženska vrnila, je dodal, tako da je slišala tudi ona: Ako ste prišli zaradi bolnice, vam bodo starši odkrito hvaležni za vašo pomoč.
Doktor Kameron je premagal svoj naravni odpor in z mrklim pogledom sledil detektivu, ki je bil v tem že prestopil prag.
Alkov, kamor sta zdaj prišla, je bil temačen kraj, v katerem ie osta-
jalo zraven postelje in omare le malo prostora. Med težkimi zavesami, ki so ga ločile od sobe, je zapazil doktor ozko progo luči; naglo je stopil k Špranji ter pogledal skozi njo.
Prizor, ki se mu je nudil, je bil pretresljiv. Mlada ženska je klečala pred kaminom in brezupno strmela v papir, ki je baš ogljene! v plamenih. Niti žarka svetloba ognja JI ni mogla pobarvati bledih lic; zdelo se je. da za njeno obupano srce ni več tolažilne nade. ne na tem. ne na onem svetu. Doktorjev pogled je naglo premeril njen obraz in postavo. Spoznal je Genovefo Gretorexovo!
Ko se je obrnil k detektivu, mu je bila resnica razločno zapisana v očeh. Gryce ga je prijel za komolec in ga brez besede ootegni! k izhodu. Toda čuvstvo usmiljenja z bedo, ki jo je bil videl, je gnalo doktorja znova k zavesi. Njegov pogled, ko je spet pokukal v sobo, je bil milejši. In že je vzdignil roko kakor bi mu neodoljiva sila velevala odgrniti zaveso in vstopiti; ali tovariš ga je trdo prijel za lekat in ga zadržal. Doktor je ubogal to odločno znamenje ter krenil z Orycem na hodnik.
Tedaj ni pomote? Je vprašal zunaj dctektiy>
j	Kameron je odkimal,
j	Grvce je tiho zaprl vrata. Gospo-
I dična ni tista oseba, ki jo iščeva, je dejal sobarici, ki je čakala v bližini. Izročil ji je ključ In se mirno obrnil broti stopnicam; toda doktor ga je zadržal,
Kaj storite zdaj? ga Je vprašal.
Popeljem se na trg Sv. Nikolaja, kakor hitro more voznik.
A jaz? Kaj mi svetujete?
Detektiv ie kratko odmahnil z roko: Nerad bi vplival na vaše nadaljnje korake.
Ali Kameron ga še ni izpustil.
Gospod Grvce, je dejal, ali ste vi videli gospodično?
Seveda, se je glasil odgovor, tik preden sem se napotil k vam.
Ali ste opazili, kako je bleda In kako nesjsečna se zdi?
Tega ne morem reči.
Pravcata slika obupa!
Gryce je izpustil stopnično ograjo.
Gotovo vas vara lastna razburjenost. je dejal. Meni se je zdela še pred tremi urami vsa cvetoča In polna upov.
Prepričajte se sami, je rekel doktor. Slep moram biti. ako ni ženska v tej sobi najnesrečnejše bitje na svetu.
PAR ZAHTEV OB TRGOVSKIH POGAJANJIH Z ITALIJO.
Povdarjali smo že ponovno, da bo naše stališče pri trgovskih pogajanjih z Italijo mnogo ugodnejše, kakor je bilo pri vseh dosedanjih političnih. Italija nas bolj rabi. kakor mi njo. Ml lahko dobimo pod jednakimi rogoji od drugod, kar nam more nuditi Italija, in naše proizvode tudi lahko prodamo drugam, dočim Ima ! Italija velik interes na tetn, da si osvoji naš trg.
Zlasti ne sme naša država nikakor popuščati v vprašanjih obrežne plovitbe, ribolova in uvoza italijanskega vina Obrežna plovitba mora ostati izključno v naših rokah, rlbar-stva na naših obalah ne smemo dovoliti italijanskim ribičem, a na italijanska vina mora biti postavljena dovolj visoka carina, da sc ščiti naše vinogradništvo.
Pogodba mora biti le provizor-ua s kratkoročno odpovedjo in to ne le z ozirom na neustalienost naših gospodarskih razmer, ampak tudi z ozirom na nestalnost valute. Odklanjati moramo tudi pomoč italijanskega kapitala, katero bi mi morali drago plačati z gospodarsko penetracijo Italije v našo državo, s če-n ur bi oostali tudi politično od nje odvisni. Slednjič ne smemo nikakor nristati na železniško progo Zadar— Knin. ki bi odprla italijanski penetraciji širom vrata v srce naše države ter okrepila italijansko pozicijo v Zadru. Dokler se Zadar ne vrne naši državi, nimamo Interesa na njegovem procvitu.
★
+ Žitne ceno od I, t. m.: S o ni bor: Živahno po^raševanje. Nemčija in Češkoslovaška kuoujeta koruzo in moko. Pšenl- ! ca Je mrtirala 980—1000, koruza 400 do 420, oves 330—335 K. — Zemun: Dov> i zl slabi, pupraševanje tivahno. Pšenica 940 do 1000. koruza 420—425, oves 340-359 kron. Izvoz za Nemčijo živahen.
+ Trošarin**) predpisi. Delegacija ministrstva financ ie Izdata zakon o država* trošarini, trofarinskl pravilnik in pravilnik o trošarini na vtno v Sloveaiji v ročni kml-iiol pod naslovom »ToSarinski predpis!«. Trofctrlnskj pravilnik in (»raviinik o trošarini na vino sta natisnjena po stanju dne
1.	decembra 1920, torej v sedaj veljavni obliki. Izvod stane 30 K. Naročila In denar (po poSti aH v gotovini) sprejema Izključno le »Gospodarski urad delegaciie ministrstva financ v Ljubljani«. Ce se poS-lje denar po poSti, naj se pošlje vedno s poštno nakaznico ne pa morda s poStno položnico na naslov deigacije.
+ Žigosanje obveznic ogrskega državnega dolga. Ministrstvo financ, genera'-na direkcija državnih dolgov, objavlja z razpisom z dne 26. m. m., da naj se popišejo in žigosajo razun že navedenih obveznic predvojnih posojil tudi obveznice ogrskega državnega dolga in sicer: »4% poso-
Glasbeni pregled.
Mesec svečan nam je prinesel malo novega. Koncertov smo mogli zabeležiti pičlo število. V začetku meseca je zavojevala vse dvorane Terpsihora. umetnost ni imela prostora. Pa če bi se tudi kdo upal prirediti koncert, bi bil koncertriral prazni dvorani. Pred odhodom za umetniško turnejo sta Ljubljano obiskala tenorist Josip Rijavec in pija-nist Ličar ter sta se od nas poslovila s po vzporedu in njega izvajanju znamenitim koncertom. Josip Rijavec je tudi v gledišču nastopil v Moffmanovih pripovedkah, pri nas nenavadnim, umetniško popolnim uspehom.
Ob priliki ustanovnega zborovanja »Pevske zveze« je priredila »Ljubljana« v »Unionu« precej dobro obiskan pevski koncert, na kate-lem je društveni dokaj številni zbor pod vodstvom Maraka Bajuka izvajal par novih skladb skladateljev Premrla In Kimovca ter zanimive medjimurske narodne pesmi. — Drugih koncertnih prireditev ni bilo.
V	opernem gledišču stagnacija. Njegov umetniški niveau pada. Neuspehi veren odsev tamkajšnjih raz*
lilo za regulacijo Tise In segedinsko premil-sko posojilo iz leta 1880«. Te obveznice i>o popisoval in žigosal, kakof je bilo za nak. nadito žigosanje obveznic drugih predvojnih posojil že objavljeno, davčni urad za mesto v Ljubljani v roku do vštetega 15. t. m.
+ Za Izmenjavo kronskih novčanlc. Zagrebška trgovsko obrtna zbornica ie brzojavilo naprosila finančno ministrstvo, -til bi se najprej odtegnili Iz prometa 10 kron-skl bankoci, z e4io- in dvekronskimi pa naj bi se počakalo dotlej, dokler ne bi prišel v promet kovani denar.
t Promet brzovlakov Dunaj — Zagreb in Praga — Trst, ozir. Beograd se vzpostavi. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Pričenšl v nedeljo 6. marca se vzpostavi promet brzovlakov na progi Dunaj—Trst—Zagreb In Praga—Trst --Zagreb, oziroma Beograd. Prvikat bodo vozili vlaki v tej smorl v torek dne 8, marca.
+ Srbsko-ivlcarska bank«. Začasni fi* nančnl komite ministrov ie odobril načrt srbsko-švlcarske banke a sedežem v Bec* gradu,
+ Nova zavarovalnica v Ljubljani. V »Uradnem listu« se razglaša, da je trgovinsko ministrstvo dovolio Ljubljanski kre. ditnl banki, Jadranski banki. Kreditnem* zavodu za trgovino ki industrijo, Slovenski eskomptni banki v Ljubljani i« v Mariboru ustanoviti delniško družbo z imenom »Jugoslovanska zavarovalna banka« v Ljubljani. Družba se bo bavila z vsemi zavarovalnimi panogami. Osnovna delni« ška glavnica znaša 10 milijonov kron.
+ Ustanovni občni zbor Mizarska strojne zadruge v Celju se bo vršil v nedeljo, dne 6. L m. ob 9. pri g. Neradu v Gaberju. Deleži so določeni po 125 dinarjev.
+ Obrtno knjtgovodstveni tečaj v Ce. JJn otvori celjska ekspozitura urada za pospeševan je obrti. Tečaj bo trajal tri mesece Ib se bo poučevalo obrtno knjigovodstvo s kalkulacijo In temeljnimi pojmi o meničnem pravu.
■+ Za izdelovanje svile v Vojvodini 1» njevglellj«. Ministrstvo za trgovino Izdeluje nareUbo, ki bo podpirala Izdelovanj svile y Vojvodini *m Gjevgjettia.
+ Ceiko-italiiinskt trgovinska pogajanja. p Tribuna« doznava, da vsebuje«*
češkoslovaško Italijanska trgovinska pogajanja točke glede tržaške iukc, gk-de prometa in glede kredita, ki ga bi Italija dala Ce£koslova$ki.
•¥> Žigosanje sovjetskih bankovcev V Ukrajini. Ukrajinski tiskovni urad javlja i* Lvova; »Komite za reSitev Ukrajine« se bavi s vprašanjem žigosanja sovjetskih ba.iKa/.ev in določitve nuhove vrednosti v ukrajinski valuti. Sovjetski bankovci za ICO ruDUsi* st bodo žigosali in njihova vrednost i 2 !iryvnima (ukrajinska denarna enoti id? c varajoča približno I K) določila Ravnotaica sr bodo bankovci za 250 rubljev zenaSU z 20 hryvni, za 500 rubljev t 40 hryvnl, rumeni sovjetski bankovci za 1000 rubljev pa se bodo vzeti Iz prometa.
mer. Uprizorili so nedramatično. dolgočasno Massenejevo opero »Thals«, ki velja kot »Austattungsstflck«. Na vsi unrlzoritvi najboljša scenerija, Med časom gostovanja ruske drame In ruskega baleta od opere nismo pričakovali toliko brezdelja. Sedaj Pri]7ravliajo Parmov »Zlatorog«. Da sl gledišče pomaga Iz zadrege že sredi sezone, začenja z gostovanji. V »Daliboru« nastopi g. Sugh-Stefanac i?. Zagreba, v »Mignon« g. Julij Betetto iz Dunaja. Kaj doživimo še do konca sezone?
Za mesec marc naznanja dr. Čerin izvajanje Bachovega Pasijona po sv. Mafpv?u (IS. 16). koncertirat oride slavni praški Hlahol (15), »Glasbena Matica* pripravlja P. X, Sattnerievo novo delo »V pepelnični noči«. Prav bi bilo, da se Pasijon prestavi iz dne 15., da ne bo to koli-diralo s koncertom »Hlabola«. kar n*egne obema prireditvama škodovati. KedaJ se vrši koncert »Glasbene Matice«, še ni določeno.
»Glasbena Malica« je izdala Pesmi (samospeve) L Marije Škerjanca in Seguidille (samospevi) Janka Ravnika. Skladbe nam v oceno niso došle	A.	F.
Dnevne vesti.
— Volitve v višji šolski svet so
razpisane. Iz skupine srednješolskih In ljudskošolskih učiteljev morajo biti glasovnice oddane do 18. t. m. opoldne, a ravnateljstva in šolska vodstva morajo glasovnice odposlati volilnima odboroma na poverjeništvo za uk in bogočastje najpozneje do 31. t. m. opoldne, in sicer priporočeno s povratnim recepisom. Za prvo skupino so člani volilnega odbora: dr. Janko Bezjak, dr. Ivan Karlin in Jos. Osana. Za skupino meščanskih in ljudskošolskih učiteljev so člani odbora: Engelbert (jangi. dr. iv. Karlin, Julij Slapšak in Fr. Škulj.
— Naš poslanik v Pragi g. Ivan Hribar je odpotoval včeraj iz Beograda v Prago. Na potu se je mudil v Ljubljani.
— Sleparije z ameriškimi bankovci, ki so žo vzeti iz prometa. Iz Zagreba poročajo, da so se pojavili tam v prometu 50 dolarski bankovci, ki so že davno vzeti iz prometa. Občinstvo se opozarja, da ne nasede sleparjem.
— Medicinska fakulteta. Službene novine prinašajo začasno uredbo za medicinsko fakulteto. Za naše dl-jaštvo bo najbrže nekaj novega, da se profesor lahko tekom tečaja prepriča z izpraševanjem o napredku slušatelja.
— Vojna služba za učitelje. Minister prosvete je predložil vojnemu reinistru načrt naredbe, na podlagi katere bi učitelji odslužili svojo redno vojno dolžnost v teku treh let in sicer samo v mesecih juliju, avgustu. septembru in oktobru. Na ta način bi zamogli opravljati svojo učiteljsko službo naprej.
— Dovoljenje za stanovanje v Beogradu. Minister notranjih del je prepovedal beogradski občini na-dalino izdajanje dovoljenj za stanovanje v Beogradu.
— V Boki Kotorski bo Imenovan za poveljnika po beograjskih vesteh g. admiral Metod Koch.
— Trg konjiče šteje 1341 prebivalcev, od katerih je samo 171 Nemcev in Italijanov
— Direktni osebni premet na Donavi med Bratislavo in Beogradom. Te dni ie bt’ v Bratislavi generalni ravnatelj srbske paroplovnc družbe. Iti se je pogaja! a ravnateljem Češkoslovaške podonavske paro-pJovne družbe. Sklenjeno je. da uvede srbska paroplovna družba direktni osebni
' promet med Bratislavo in Beogradom, ne da bi parniki pristali na Madžarskem.
— Nova naredba o stanovanjih in na-Jomnini za trgovine in pisarne. Ministrstvo za socialno politiko izdeluje novo naiedbo o stanovanjih in najemnini za trgovine ta pisarne. Naredba bo izdelana tokom prihodnjega tedna. Ta nova naredba odaJjšuje ves nakup brez razlike do 1. maja 1922. Zaitorej so vse odpovedi, ki so se izvršile po I. februarju t. 1., neveljavne.
— Naša carinarnica v Rakeka. Ker so Italijani že zapustili Rakek, se ustanovi tam carinarnica. Italijanska carinarnica fco v Postojni.
— Iz Šolske službe. Višji šolski nadzornik dr. Poljanec je dobil večmesečni dopust Nadomestuje ga realčnl profesor Tavčar, kateremu je prhi el j en Iz Maribora do«) profesor Vacaz.
— O celjski bolnici dobivamo neprestane pritočbe iz krogov bolnikov, da ie hrana povsem nezadovoljiva, da manjka snage in roda itd. Zadeva naj se uradno preišče.
— Državna posredovalnica za delo. Prt vseh podružnicah »Drž. posredov. za d tl o« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. do 26. februarja 1921. dela 188 moških in 59 ženskih delavnih moči Delodajalci M pa iskali 197 moških in 121 ženskih delavnih moči. Posredovanj se le izvršita 110. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje, ključavničarji za izdelovanje orodja, kovinski bursačl, sodarji, opekani, usnjarji, železolivarji, kolarji, mizarji, kovi-notiskarji, služkinje, kuharice, vzgojiteljice, v»tenci, vaienke itd.
— Od mrtvih Je vstal. Pišejo nam. Ko s* le v«eia svetovna vojna, je moral tudi
rc ov Karel i* Razdrtega zamenjati prijazno domačo hišo za ljubljansko vojašnico, odkoder je prišel na rusko avstrijsko fronto in od tam v rusko ujetništvo. Ker ni bilo že nekaj let od njega nobenega poro-čHa, so bili domači prepričanj, da ga ne bo več nazai. Karel pa jc bival živ in zdrav v Sibiriji in se je kmalu po Božiču podal na po« v domovino. Ko je odhajal Iz Sibirije. ie Imel precejšnjo množino rubljev. Ker pa je rubelj danes tako malo vreden, IT*° I® denar pošel, predno je dospel v domovino. Nazadnje je hodil peš ob samem kruhu in vodi. Ta/ko je prišel do Maribora. odkoder je isa! svojcem. Ti so takoj hiteli v Maribor z obleko In ga privedli domu. Karel je v Rusiji dolgo časa živel, za-(3 fena sedaj dan
ki ga sprašujejo o raških razmerah. Zlasti njegovi bližnji in daljni znanci, ki so ga imeli že davno za mrtvega, ga prihajajo radovedno ogledovat.
— Na potu v Ameriko našli smrt. Z Vrhnike nam pišejo: NekJ 20 letni fant se je kmalu po novem letu podal na pot v Ameriko. Odšel je proti Trstu, kjer je dobil večje število Slovencev, ki so ostavili domačo zemljo, da bi si v Ameriki nakupičMi dolarjev. Med vožnjo pa jih je zalotil v Atlantskem oceanu strašen vihar. Med potniki jih jc več obolelo. Od bolnih jih je 5 umrlo, med njimi tudi gori navedeni fant.
Ljubljana.
= Stanovanjski urad še vedno ni izdal jasnih določil, koliko smejo hišni gospodarji zahtevati od strank za popravila hiš. Tudi nimamo norm, kakšna popravila smejo izvršiti gospodarji. da pritegnejo stranke k plačevanju. Vsekakor smejo biti to ie nujna, neodložljiva popravila, ki ne pridejo v korist le gospodarju samemu. temuč tudi strankam. V tem oziru vlada popolna anarhija, gospodarji počenjajo samovoljno, kar hočejo. Nekateri hišni gospodarji so sl privoščili naenkrat vse mogoče olepšave in udobnosti za hišo in za svoja stanovanja, da bodo eventuelno lahko tako prenovljene hiše drago za-barantali, a stroške, ki gredo v tisoče, hočejo prevaliti na uboge stranke. Zahtevamo torej ponovno, naj se izda k stanovanjski naredbi jasno določilo, katera popravila smejo gospodarji izvršiti Iz tega naslova in koliko odstotkov vseh stroškov smejo naprtiti strankam. Nikakor ne sme biti. da bi stranke poleg 60. oziroma 100% poviška stanarine naenkrat zadelo do 200% in še večstroškov za popravila.
— Zvlšanjo cen® pivo. Mastni magistra« je duvoJH prodajati pivo v gostilnah
V	Ljubi lani v vrčkih po 'It litra po 6 krm«, v čašah po ‘la po 3 K 80 vin., v lU I steklenicah pa PO 8 K 50 vin. Kavamarjem ttf dovoljeno povišanje cen kavarniških proizvodov.
— Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 20. do 26 m. m. le bilo v Ljubljani 34 porodov med temi 2 mrtvorojena. Po spolu je biio 22 dečkov in 12 deklic. V Istem času smo imeli 20 smrtnih slučajev, in sicer 10 mošikh In 10 žensk. Med umitimi Je bilo 14 domačinov In 6 tulcev Vzroki so bili sledeči: 3 žtvtjcnska slab.»st. 2 ietika, 1 pljučnica. 2 zastrupljene rane. 2 srčna hiba, t rak. 9 pa drugih naravnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile prijavljene: 3 slučaji da vice. 1 slučaj trebušnega leganja ta 1 slučaj črnili koz.
— Tovorni promet. Prevozniška tvrdka Ubcr }e napravila predvčeraj poskušne vožnje z bcncisko lokomotivo, ki ie vlekia dva s premogom natovoricna va,-ma os navadnih vozovih. Prvi p**skus pa se menda ni obnesel, kor so morali sredi B1ei-tvelsove coste stroj odpeti ta iti iskat prl-prego.
— Klub »Soča« naznani« svojim članom in prijateljem, da bo 5. t m. t* 8 in pol zvečer predaval v restavraciji pri »Zlatorogu* g. dr. Dereani o hlgijeni očesa.
— Protestni shod proti načinu ustanavljanja potrošačkih zadrug skllcuie »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani na nedelju S. t m. ob 10. dopoldne v Mestni dom.
— Postajni odpravniki drž. ta juž. žel. Itnalo setanek v nedeljo 6. t m. ob
11.	v gostilni »Novi svet*. Tovariši se vabilo k polnoštevilni udeležbi. Zadeva važna.
— Nogo sl Je zlomila včeraj dopoldne na Jubileiskem mostu pri skoku s kolesa vdova Neža Janžekovič, obiskovalka Sole za babice.
—	Žebelj	mu Je odletel v oko.	Zupančič	Ivan.	progovni delavec drž.	žel.
stanujoč na Ižanski cesti, je delaj na	pro-
gi. Pri delu pa mu ie žebelj odskočil v desno oko ta mu ga težko ranil
— V roko sc Je vsekala. Kajč Antonija, žena strojevodje luž. žel. iz Hradecke-ga vasi, se le pri sekanju drv tako nesrečno vsekala v levo roko, da se Je morala iti zdravit v bolnico.
—	Zopet	tatvina v podstrešju.	EH
Klarmanovl, šivilji na Poljanskem nasipu, Jc neka ženska odnesla iz nezaklenjenega podstrešja servis za kavo in veliko stensko preprogo.
— Kurji tat. V noči 28. m. m. Je nekdo vlomil v drvarnico Ivane Košakove v Trnovem, kjer Je spala perutnina. Tat ie obglavil 1 purana, 1 petelina ta 2 kokoši ter pustil giavc gospodinji za spomin. Tatvine sumljiv je neki 15—17 let stari P., ki J« vkljub mladosti že splošno znani postopač.
— Razu® tatvine. V Ažmanov! trgovini v Šolskem drevoredu Je bila Meti Samec Iz Oor. Blata prt Grosupljem ukradena denarnica z 1200 K. — Ključavnlčar-
rofctii voziček, vreden 1000 K. — Posestnici Ani Cuzak na Poljanski cesti Je ba ukraden sodček 80 litrov. Tatvine sumljiv Je okoli 701etm Ižanec J. 2. — Ključavničarju Filipu Vončini v protezni delavnici je ukradel Invalid Iv. Metelko, doma iz Poljčan, črno sulcnjeno obleko, par rjavih vojaških čevljev ta nahrbtnik. — Na Ope-karskic esti so bile dne 1. t. m. pokradene različne stvari, kakor rjava obleka, 2 nl-kcljnasti uri z verižicami, britev, denarnica s 160 K, več smotk ta cigaret, 2 para čevljev, 2 kg svinjskega mesa, pol litra ! slivovke itd. Tatvine sumljiv je neki I r. Perčič iz Zmmja v Istri, ki je od takrat izginil iz Ljubljane.
Maribor.
Parasfos za vojvodo Mišičem. V sredo ob desetih dopoldne se je vršil parastos za pokojnim vojvodo Mišičem v prostorih vojne realke. Navzočnj so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti ta mnogo dragega občinstva. Obrede sta opravila proto-ruskega begunskega taborišča v Strnišču in tukajšnji pravoslavni svečenik v blago-dffiie oni staroslovenskem jeziku. Med cerkvenim opravilom so prepevali ruski begunci iz Strnišča nabožne pesini.
Kvartet Zlka v Mariboru. Dne 24. t m. nas poseti zopet ljubljanski komorni kvartet Zika. Upati je, da bo občinstvo pokazalo ob zopetnem prihodu teh uinetn'-kov nekoliko več razumevanja za glasbo, kakor pa v novembru lanskega leta, ko se je baš naš živelj odlikoval s svojo odsotnostjo.
Mariborska vojaška godba priredi 18. t m. v GOtzovi dvorani svoj IX. simfonični koncert.
Občni zbor tukajšnje podružnice Slovenskega planinskega društva se vrši. v soboto, 12. t. m. ob sedmih zvečer v gostilni »Maribor*.
Dr. Jurltscbn se odvzamejo pisarniški prostori. Kakor se čule, se bodo tukajšnjemu nemškemu odvetniku dr. Jurttschu odvzeli dosedanji pisarniški prostori, ki so določeni za stanovanja, njemu pa bodo odkazanl prostori drugje.
Smrtna nesreča. NameSčcnec v skladišču inžne železnice fvan Kolar, o katerem smo poročale da Je pade« po stopnicah pri železniškem mostu v Prankopanski ulici, le za zadobljonimi ranami umrl. To ie blagoslov sedanie razsvetljave mesta In predmestij.
llža'jen prosjah. 23!etnl Henrik Ern tč lir. St. lija pri Mariboru prihaja dnevno v mesto, ktar prodaja razglednice, obenem pa tudi berači. Pred dvema dnevoma je v gostilni VViestaler na Aleksandrovi cesti prosjačil, da Je prfčel zmerjati In pr! odhodu zaloputnil z vrati. Pri tem Je razbil ; Sipo vredno 80 K. BU Je aretiran In zara-j dl zlobnega poškodovanja tujega Imetja ! odveden v zapor.
Cele.
V	celjskem političnem okraju brez občin ekspoziture v Mozirju, ki obsega gornjegrajski okraj, se je pri ljudskem štetju popisalo (vštevši mesto Celje) UO.ol prebivalcev, od teh 106.650 Slovencev, ‘>39 Srbohrvatov, 348 drugih Slovanov, 1955 Nemcev.
Javno predavanje priredi prosvetni-kultumi odsek C. Sokola v soboto 5. t. m. ob 8. uri v gostilni Nar.d orna. Predaval bo abs. pravnik g. Jos. Tomšič o razvoju soetjatizma.
Tukajšnji lesni trgovec, bfvlt Jugoslovanski podporučnik, razpošilja celo slovenskim strankam pisma s svojo firmo, tiskano v — nemščini. Zelo primerno v trot-lem letu naše narodne države!
Devet novih slučajev koz se Je mlnuie dni zopet pojavilo v Celju In okolici
Upokojen Je na lastno prošnjo sodni sluga Simon Cvar v Celju.
Koroško.
Iz koroškega vilajeta nam priha-jaj'o dnevno vesti o nasilstvih nad tarnošnjimi Slovenci. Ivana Baumana iz St. Petra pri Vašinjah je 17. m. tu. brez povoda do krvi pretepel Nemec Boštjan Uran. Bauman se je v tej zadevi pritožil pri občinskem tajniku v Št. Petru, nadučitelju Bauerju. ki mu je pa na njegovo pritožbo zavrnil: »Se ne da nič narediti, je pač svobodna repblika; kar eden dobi. to pač dobi.« Anton Močnik iz Št. Petra pri Vašinjah je dobil od Jugoslovanov koncesijo za gostilno. Nemški orožniki so mu pa gostilno kratkomalo zaprli, češ, da se pri njem zbirajo »Čuši«. Tudi intervencija pri okrajnem glavarstvu ni nič pomagala. Radovedni smo, kako bi nemški listi kričali, če bi kakšnemu Nemcu v Mežiški dolini zaprli gostilno, ki res niso druzega kot avstrijski agitacijski lokali. — Julka Kunsti je služila že 3Vfc leta kot natakarica pri Lesnaku v Velikovcu. Ker je glasovala za Jugoslavijo, jo je gostilničar po 14-dnevnl odpovedi odslovil Iz službe, češ, da radi nje noben Velikovčan ne gre v njegovo gostilno. — Avgust Bar jak iz Libuč se je javno izrazil, da čakajo od celovške .vlade olnčanl oreteoači Slo-
vence po gostilnah, vlakih itd. Potem ni čudno, da so pretepi Slovencev na dnevnem redu! — Weisnecker Valentin. najemnik v Zg. Trušnjah je dobil od sodnije, da mora 1. januarja zapustiti stanovanje, katero so imeli njegovi predniki že 48 let v najemu. Revež mora preživljati rodbino s 6 otroci. — Znan nemškutarski libuški razgrajač Anton Obertavč je 5. m m. zvečer vdrl v hišo Slovenca Antona Danijela v Llbučah ter ga prevrnil na tla. Sele s pomočjo žene in dveh deklet se je Danijelu posrečilo, izviti se Obcrtavču ter ga pahniti skozi vrata. Pa še pred hišo je Obertavč k-ičal. da bo Danijela zadavil, hišo pa spustil v zrak. — Posestnik A. Kos iz občine Globasnice je dobil 1. avgusta 1920. I. v najem travnik, ki ga je pokosil ter zanj že plačal najemnino. Pred 11. t. m. pa so prišli h Kosu po naročilu gerenta občine Globasnica 4 možje, ki so mu šiloma odvzeli seno ter ga odpeljali. Zadeva je bila javljena sodniji v Do-berli vasi. ki pa ni hotela nič ukreniti. — Ferdinandu Bromanu v Spod, Libučab so avstrijske oblasti odvzele gostilniško koncesijo, češ. da se je v njegovi gostilni na dan glasovanja točila pijača. Da je vse to naperjeno samo proti Slovencu, se vidi iz tega, ker prvič to ni res, drugič pa nobenega nič ne briga, kai se je zgodilo pod jugoslovansko upravo. Dobro bi bilo, če bi v Mežiški dolini posegli po še ostrejših represalijah napram Nemcem.
OD NAŠE SEVERNE MEJE NA ŠTAJERSKEM,
Prejšnji mesec se je vršil komisi-jonalnl ogled ob celi naši meji tik Mure. Komisija je poslovala v Ceršaku. Sladkem vrhu. Gor. Cmureku, Žepovcih, Apačah in Gor. Radgoni ter soglasno ugotovila nujno potrebo. da se zgradita okrajni cesti Velka—Ploderšnica — Maina ter Velka—Sladki vrh- Selnica — Ceršak —Št. IIJ. Za prvo cesto so stroški že
v	državnem proračunu za ieto 1921.
—	Okrajni zav.op mariborski bo že to spomlad začel graditi cesto iz Velke v Št. Lenart.
Občine, ki so poprej spadale pod sodni okraj Cmurek. se dodelijo sodnim okrajem Maribor, Št. Lenart in Gor. Radgona. Za občine Sladki vrh, Ploderščica, Velka Trata. Vra-tje. Lukavci. Rožengrund. Ščavnica itd. se namerava ustanoviti politična ekspozitura v Oor. Cmureku alf pri Mar. Snežni.
2e določeno mejo od Kokošnjaka do Št lila bi radi Nemci popravili v nišo škodo. V ta namen so imeli Nemci nedavno v Ernovžu veliko posvetovanje, katero je vodil član avstrijske razmejitvene komisije major Steyer. Glavno besedo sta imela zastopnika »Siidmarke« in »Heimstatta.«
Sokolstvo.
Sokolska društva Ljubljane in okolice poživljamo, da se v kar največjem številu udeleže v kroju slavnostne predaje zastave sokolskemu društvu v Logatcu v nedeljo, dne 6. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 25 min. zjutraj z vlakom na Vrhniko. Od tu gremo peš v Logatec, od koder se vračamo okoli 16. ure peš na Vrhniko in od tu z vlakom ob 18. uri 34 min. v Ljubljano. Bratska društva naj takoj javijo število udeležencev radi naročitve obeda. Clanl sokolskih društev imajo polovično vožnjo na progi Ljubljana-Vrhnika in nazaj. Tozadevne legitimacije se dobijo v pisarni Jug. Sok. Saveza ^»Narodnem domu* v petek in soboto od 8. do 12. ure in od 2.-5. ure popoldne. IJdeležniki vzamejo pri osebni blagajni vozni listek do Vrhnike, ki je veljaven tudi za povratek. — Starešinstvo Jngoslnv. Saveza.
Družabni Članski sestanek Sokola I. In društva za zgradbo se vrši v soboto 5. t. m. ob pod 20. v gostilni Zupančič na Ahacljevi cesti Vabim člane in članice, posebej pa predsednike (namestnike) vseh odsekov. Ta večer Je namenjen tudi za obračun za nabrane prispevke za zgradbo.
—	Starosta.	*
Gledališče in glasba.
Sprememba repertoarja. Zaradi tehničnih ovir odpade v nedeljo 6. L m. predstava »Tosca« (izven). Mesto nje se vpri-zori opera »Mignon« (izven) z gospodom Julijem Betettom, opernim pevcem drž. opere na Dunaju, kot gostom.
PL ljubljanski gledališki abonenti se opozarjajo, da se vrše operne predstave v tekočem letu še v J. polovici sezone 20— 21. Prva predstava v drugi polovici ie v soboto 5. t m. v dram! za red B. Prosi »e, da se abonma do sobote podaljša, drugače se odd®}« sedeži dragim reflektantotn.
Hudožestveni teatr obišče tudi Spiti. Kakor poročajo dalmatinski listi, bo gosto* val Hudožestveni teatr tudi -v Splitu, ta sicor najbrž koncem marca.
Pokrajina.
Jesenice. Anton Pengal, posestnik ni Jesenicah, Je vozli s hriba domu seno. Pri vožnji pa mu ie zdrsnilo da je padel. V tem trenotku pa mu je šlo kolo čez roko in mu to zmečkalo.
Tržič. Občni zbor organiziranih vojnih invalidov si je zopet izvolil dosedanjega predsednika Gorenca. Tudi ostali odbor je ostal večinoma stari, le namesto Jezernika je bil izvojen za tajnika Nace Dečman.
Konjice. (Nepoštena natakarica.) 34 letna natakarica Frančiška Simonič je osa* m!,ena, da je gostilničarju M. Mcrkši v Konjicah pokradla rjuhe in prevleke za pod* zglavnihe. Sum je tembolj utemeljen, kefi ja imenovana že 20krat predkaznovana zaradi tatvine.
Velenje. V kratkem nas zapusti dolgo, letai naš okrožni zdravnik dr. Mih. Podlesnik ter se preseli v Maribor. Na njegovo mesto pride dr. Branko Žižek iz Idrije.
Ptuj, Veliko pomanjkanje tobaka pil nas zelo občutijo mali trafikantje, ker svojo malo množino, ki jo dobijo iz zaloge tt takoj prvi teden razprodajo, potem pa po cele mesece brez zaslužka čakaj, čeprav ima glavna zaloga dovolj tobaka. Upajmo^ da bodo sedaj, ko Jo je neki službcnec v; zalogi, strokovnjak v prekupčevanju tobaka, odkurll žez mejo, za trafikante kaknf, za konzumente nastopili boljši časi. Je p« tudi škrata! čas, da napravijo finančne oblasti temu početju enkrat za vselej konea ta da poskrbe za enakomerno razdelitev tobaka na posamezne trafike.
Guštauj. (Kako se delajo visoke cene.) Posestnik in lesni trgovec Plešfvčnlk i* nakupil po kmetih tukalšitje okolice J vagon klavne živine, katero je proda! nekemu prekupcu (a Maribora. Ko Je bila živino že na kolodvora, je prišel tukajšnji mesar ter kupil cel vagon živine od prekupca za visoko ceno. Takoj drug) dan pa srna morali plačati kg govejega mesa po 30 K, četudi fe te živine ni klal, ampak prodajal meso od živine, ki Jo jc kupil že prode po nizki ceni. laoimlvo bi bik) dognati, po kateri ceni Je bila živina od Pleššvčnk* kupljena ta koliko so prekupcl zasl uidi. Okrajno glavarstvo ima sedad lep delokrog v prid delavnemu ljudstvu. Upamo, da poseže v to smrdljivo gnezdo in enkrat t\ vselej odpravi to brezpravno kupčijo. Gospoda mesarja Žmavca pa vprašamo, zakaj ni on sam šel iskat živine h kmetom? Ako je dobil g. Plešivčnik živine dovolj — bi Jo gotovo lahko tudi 00.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu9 Vaše mišice In živef vam odnovcdulelo? Poizkusite ora*
vi	Fellerlev Elza-flnid! Bodete se čudili 1 6 dvoinatih ali 2 veliki šoeci« ialni steklenici 42 K. Državna troša-r’na nnsebei.
AH trohe na oočasnl orebavl? Na slabem apetitu? Zanrtiu? Proti temu nomavalo nrave Fellerieve Elza-fcrovllice! 6 škatlHc 18 K. Prava želodce okreočnioča švedska tinktura
1	steklenica 20 K. Omot In poštnina Dosebei a naicenele. Eusren V. Fet-ler Stublca donia Elsa trt? 357 Hr-vatska.______________ __________ A.
• Mali oglasi.
Proda se:
RAZNO POHIŠTVO posoda Itd. se prodaja vsak dan od 2.—X pop. Cankarjevo nabr. 7. II.
MED (TRCAN) najfinejši namizni za pecivo, garantirano
čebelnl potanec kg d 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K franko tam. Pošilja se po pošti is po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika.	214
Kupi se:
DOBRO OHRANJEN OTROČJI VOZIČEK Cenjene ponudbe prosim pod »voziček« na npravo Jugoslavije.
SSulbe:
IŠČE SE KROJAŠKI pomočnuc, ki je Izvežban tudi v rezanju hi zna dobro šivati. M. Poljanšek, Dolnji Logatec.	353
PISARNIŠKI URADNIK z večletno prakso, zmožen slovenskega lo nemškega Jezika ter strojepisja Išče službe. Cenjene ponudbe pod št, 3333 na upravo Jugoslavije.	3031!
Razno:
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
Izvršuje najhitreje Hugon Hitišer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve
STANOVANJE S HRANO In celo oskrbo išče pošten mlad gospod za april ah pozneje Plača vsako ceno. — Ceniene ponudbe na naslov; P, P* poštno ležeče. Ljubljana,
na dan polno vasovalcev,
skemu mojstra Jos. Rebek« na Cankarjevem nabrežju le nekdo odoeUal c dvorišča
M, Zivsco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(DaUe.)
»Potrpite, signore, potrpite,t se je zarežal sam pri sebi. »Vaša srajca bo kmalu ujeta in ukročena.«
Baš tisti hip pa je zaslišal za lirbtorn mehak, zamolkel udarec. Ozrl se je in videl, da leži eden njegovih mož na tleh, z razbito Rlavo in razbriznjeninii možgani. A že se je razletela druga lobanja in je obležal nov mrlič. Rinaldo je zinil naštevaj ter osuplo izbuljil oči. Nato je •sar jul:
»Capestang!«
In resi Capestang je bil nad njl-sri... Prihajal je naprej kakor v snu in mlatil s svojim železnim drobom. obdajaje se z neprestopnim kolobarjem udarcev. Toda osuplost hi groza, ki sta v prvem hipu odrc-/enili sabljače, nista trajali dolgo, ^rdito preklinjanje in rjovenje se je '/zdignilo s podvojeno silo, in tolpa 3 navalila na Capestanga, obdela-vaje ga z besnimi sunki svojih mečev in bodal.
Zaman! Brez odgovora, brez be-sdde. ponavljaje venomer le svoj strašni »Evo me!« je stopal Capestang proti Gizeli, ne da bi se jim dal odriniti le za las odubrane poti. 2e-!ezni drog v njegovih rokah se je dvigal in padal, in sleherni padec je pomenil novo smrt. Capestang je noral dospeti vsak hip do Gizele!
Penast od gneva se je vrgel Rl-•uddo na tla, da bi ga zabodel z me-iem od spodaj. Capestang se ga ni >gnil; vzdignil je le nogo.
Začul se je kratek jek, ki mu je cedilo zamolklo hropenje. Rinaldo ;e je zvil kakor črv in obležal mrtev.
Capestang mu je bil strl glavo s !<eto, kakor bi pohodil polževo hišo!
Prestopil je mrliča. Nato je za-vlhtil železni drog ter ga zalučil z \rso silo med napadavce. Sredi steklega vpitja, ki je izbruhnilo za njim, le razprostrl roke, prestregel nezavestno Oizelo in zaloputnil vrata za seboj.
Sedem mož, med njimi Rinaldo, c ležalo mrtvih ali smrtno ranjenih •/ veliki dvorani. Mlake krvi so sta* e po tleh, , stene so bile poškroplje-
ne z možgani, Ječanje hi hropenje umirajočih je bilo malodane glasnejše od bojnega hrupa... Devet napadavcev Je bilo še neranjenlh. Spogledali so se in spoznali v očeh drug drugega vsi Isti brezmejni gnev sovraštva In maščevanja. Magari poginiti! Crkniti na mestu! Samo prijeti njega, ubiti ga. odreti živega, preden mu dado umreti!
Dva izmed njih sta pograbila ogromni železni drog, ki ga je bil zavrgel. Ostali so se zaleteli v vrata s pleči, z glavami, z golimi pestmi...
Dve minuti se je ustavljal okovani les. Nato je zaoril vzklik deve-ternega zmagoslavja. Navalili so vsi hkrati. Zdaj ni imel več orožja! Zdaj je bil človek kakor oni! Planili so nalik zverem, ki se zaženejo proti plenu. Toda mahoma se je izpreme-nil njihov krik v tuljenje groze. Zvr-tilo se jim je v glavah. Devet src je zastalo, devet obrazov okamenelo.
V	tem strašnem molku se je začul prasket; vršanje dolge proge gorečega smodnika! Ognjena kača je lezla sikajc proti sodom!
Konec! Vse luč! Vse grom!
Strahovit pok je stresel ozračje; zidovi gradu so se razcepili, plamen In dim sta bruhnila Iz razvalin, kosi pohištva in raztrgani človeški udje £ v leteli v zrak ter padali nazaj v ognjeno jamo, ki je bila pravkar še najlepša dvorana zaklete hiše...
Capestang je bil vzel Gizelo v naročje ter jo odnesel v sosednjo sobo. Ne vedoč, kaj počenja, ravnaje zgolj še po slepem nagonu svoje neukrotljive nature, se je vrnil nato k smodniku. Opazil ga Je bil, vzlic stiski in naglici ga je ujel z očmi!
Z obupnim smehom ga je zagrabil v prgišče ter ga natrosil skozi tri sobe po vrsti. Nato je planil po svečo. Edina njegova jasna misel je bila: rešiti Gizelo 1
Gredoč jo je vzel na roke ter jo odnesel. Ko je prišel do konca smodnikove proge, se je sklonil in spustil svečo vanj: smodnik se je vnel...
Ze je stopal Capestang po stopnicah, ki so držale k vratom v park. Gizele niti ni čutil v svojem naročju. Bežal je v dolgih skokih, da bi zapustil poslopje pred razstrelbo.
Pred vrati pa je zdajci zastokal
od groze In razočaranja: bila so zaprta. zaklenjena, zagrajena! In z onkraj vrat je sljšal glasove druge tolpe! Mislil je, da Je uničil vse, tu pa mu Je prihajal naproti Conclnl sam!
Capestang jc obstal, ves prepaden. ves v ledenem znoju. Smehljaj neizmerne žalosti mu je zaigral na ustnicah, ko je obupno uprl oči v Gizelo. In tudi ona je izprcgledala tisti hip; tudi ona se jc nasmehnila!
Takrat pa je zagrmela eksplozija. Vitezu se je zdelo, kakor bi ju požirala zemlja. Stene so se zamajale, vrata so se odprla sama od sebe ter odletela v strahovitem zračnem pritisku; in že so se usipale nanj ruševine, že je tulil za hrbtom požar...
»Ne bojte se!« je dejal Capestang, stiskaje mladenko nase in za-krivaje jo z lastnim telesom.
»Zdaj sc ne bojim ničesar več!« je šepnila Gizela.
Ob gromu razstrelbe je zletel Concini s svojo tolpo s terasnih s’opnic. Oledavec bi rekel, da jih je odnesel puh. v resnici pa je bila le groza. Kakor hitro sc je maršalu vrnila jasna zavest, ga je popadla za možgane druga, hujša tesnoba.
»Mrtva!« je kriknil obupno. »Mrtva jc!«
»Ne, svetlost! Poglejte! Tam, na terasi!«
»Ah, res! A kdo je ž njo? Kdo jc ta moški?«
»Rinaldo! Rinaldo! Mari si ti?«
Veter je odpihnil oblak dima, ki je obdajal postavi; maršal jc zagledal Gizelo in njenega spretnljevav-ca! V prvem trenotku je odrevenel in lasje so se mu naježili v praznovernem strahu: spoznal je bil Ca-pestanga! Večnega, neizogibnega Capestanga, ki ga je vendar prijel in poslal v Louvre! Capestanga, peklenskega pustolovca!
»Oh, lopovi! Dali so mu pobegniti! Naprej! Ubijte ga!«
Pozabil je kraljevo povelje, naj mu privede Capestanga živega. Pozabil je. da pomeni zajetje Capestanga ln vojvode Angoulfitnskega njegovo rešitev. Kralj, njegova surn-nja, Leonora, zarota — vse, vSe je Izginilo boRve kam. Maršal je videl satno Se Oizelo. mislil samo še nanjo. Stala je tam, na 'teras!, in da jo
zgrabi, odnese s seboj ter pozabi v njeni bližini ves svet, ni trebalo drugega, nego ubiti Capestanga. On je bil sam, njih pa dvajset. Conclnl Je potegnil meč ter se vrgel proti njemu. Z divjim vpitjem In preklinjanjem je navalila četa za svojim vodjem.
Vitez je izdrl rapir. V rdeči luči požara sc je zasvetilo jeklo s krvavim svitom. Rahlo je odrinil Gizelo ter sc postavil v bran, ves črn, raztrgan in okrvavljen.
3Prebiti se morava skozi pritličje. Dozdaj gori menda samo zgoraj?«
»Da,« je rekla Gizela.
»Pojdite naprej, gospodična, ln narekujte mi pot.*
»Da,« je ponovila Gizela.
Enemu je zlomil s parado meč, drugemu prebodel prsi.
»Greste, gospodična?«
»Da!«
Vstopila jc. Nad njo je rohnel požar, pred njo in okoli nje so se vili vrtinci ornega dima. Kamorkoli jc pogledala, povsod se je rušil strop in je padalo goreče tramovje. Trikrat je sunil Capestang, trije nasprotniki so obležali. Skočil je za-denski ter se umeknil v pogorišče. Tuleč je udrla četa za njim.
»Ubijte ga! Ubijte ga!« Je rjul Concini.
»Ranjen je! Ima jo! Naj crkne tu. lopov!«
Hropenje in psovanje sc je kosalo z orjaškim hrupom ognja.
Gizela je neustrašeno prekoračila dve sobi. Zdelo se ji je, kakor bi hodila izven življenja. Vse te strašne reči so ji bile mile in naravne ob strani ljubljenega moža. Ozirala se je le toliko, da je klicala Capestanga in ga vodila z glasom. On pa se Je kril zdaj za razbeljeno steno, zdaj za kupom žerjavice, umikaje se, napa-daje, ubijaje preganjavca za prega-njavcem In skokoma dohajaje vodnico.
Požar se je spuščal niže ln niže nalik pošastni žareči ptici, prhutajoči z ognjenimi krili. Dihanje Je postajalo nemogoče. Se minuto, in ogenj je moral biti pri tleh.;.
»Semkaj!« Je zaklicala Olzeta t JfcOčnim glasom.
Capestang je sunil poslednjikrat . In jo dohitel z blaznim skokom. Tik
I	za njim se je zrušil strop sobane ter
odikril nad seboj štirikotnlk neba, h kateremu je orglal požar svoj škr* latni, rohneči »Dies irae*!... Concini ln kar Je bilo njegovih ljudi Se Živih, so jedva še odnesli pete. Raztrgani in osmojeni so se zbrali v parku, peneč se ter dr^etaje od groze in jeze. Concini je sedel na kam-uato klop, prijel se oberoč za glave in zajokal.
Capestang jc vrgel meč od sebe, vzdignil Gizelo na rokah in se napotil ž njo po ruševinah. Obraz mu jc sijal. Ponos nad čudežem, ki ga je bil izvršil, in radostna zavest, da je iztrgal miljenko iz krempljev Smrti same. sla dajali njegovim črtam poseben, nadzemeljsko blažen izraz. Za njim se je udiralo stropovje. Plamen ga je obliznil gredoč ter mu osmodil lase na eni strani. Toda on m trenil z očmi: le še tesneje jc zavil Oizelo v plašč, ki ga je bil potegnil z ramen, da bi jo ž njim obvaroval ognja.
In tako se je pokazal na pragu velikih vrat: ves v cunjah, oblit s krvjo od glave do nog. in vendar silen in mogočen. Donebescn krik se jc dvigni! iz zbrane množice. Moški so vriskali, ženske so sc objemale od veselja. Nikoleta se jc onesvestila po tolikem strahu. In kakor v znak občudovanja in groze so izginili vsi klobuki z glav ...
Capestang je videl samo kočijo. Komu je bila namenjena? Ni so vpraševal. Vzel jo je ter položil (ii-zelo vanjo. Kočijaž mu ni oporekal: čakal je vojvode Angoulčmskega, peljal bo hčer, kar je pravzaprat isto!
Gizela pa, kakor hitro se je začutila oteto, je za hipec nehala biti zaročenka: postala je spet Violct-tlna hči.
»Vitez,« je dejala, sklonivši se k njemu, »meja mati je v Louvru. Peljite me k nji!«
»V Louvre!« jc viknil Capestang In skočil na Bliska.
Množica se je razgrnila ter dala prostor kočiji. Voznik je pognal, in Capestang je izpodbodel konja. Občudujoče mrmranje Je še dolgo spremljalo razcapanega, okrvavljenega In osmojenega moža, ki je jahal na svojem orjaškem žrebcu tako oholo za vozom...
; '•	(DaJle	prib.J
f	■ ' ' -' ' 1—*--------—
jblastvcno poverjeni stavbni Jnžener
LJUBLJANA,
MilSerjeva ulica Mev. 7.
Spcoljtt). aU-vbeno po<U«tj. a teetojisk«, Ulcsobetonik« ln vodn« »gredb«.
Izraba vodnih »H.
WNM
K
1907, 1908, 1909, 1910, 1914, 1915, izvodih
nna v vec
letniki 1906,
1910, 1912,
1910, 1J
uprav. ,JtigoslavBI@*
v Ljubljani.
knjigi je
Zahvala.
Vsem spremljevalcem na 28<lu]l poti moje žene
II
Cena
krasno vezani 80 kron.
•e v imenu svoje družine najtopleje zahvaljujem.
Posebno toplo zahvalo izrekam vsem svojim sosedom za pomofi v boletni.
Ijubljana, 3. marca 1021.
Franc Kopitar.
Prvorazredno
iHerica, kukuruza, graborice, muhari, povita i originalne njemačke krmne repe dobavlja ..KjemeuHr** <1. <1.. OHitck OHfei ir« 1.
tel. br. 683. Brzojav Sjemenar, Osijek. Ček p<«t šted. br. 33340.
•DasQKiuoD0a«t«Dn0D0Da0DDe
prvovrstna samostojna moč ter
j i 11! ‘ I
LED
vsako množino razpošilja po celi Jugoslaviji
Martii. Jesenice.
Najboljša voda za usta. - Odstranjuje smjesta neugodan dah.
E. M. PENKALA I drug, Zagreb.
1 im m
Klari Irti *l«f. H.
> Trgovina z manufaklurniin bla- 5 e £;oro in oblekami domačega iz- S a. t	delka pripetoča	S
2 »o k u I & n u I ti <>e ii k li. I S	•
Išče se srednje veli k
prostor za skladišče.
Prostor mora biti suh in po možnosti svetel leži pa lahko v kateremkoli delu Ljubljane. Ponudbe na upravo.
2 pisarniške pom. moli
za večje trgovsko podjetje se sprejme. — Plača in nastop po dogovoru. — Ponudbe se prosi na upr. lista pod §t „4000“.
£
«5
S
• ium
JS
Om
m
P
>o
OJ
>
©p«**.**
G3
25
>
O
hJD
3
>"3
m
15;
©
Priporočajte in razširjajte .Jugoslavijo*
-   1 ^
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:	EBSggESgSI
Avtogaraža
Popravila vseh strojev 3učierši£ & drug.
Kleparstvo
fcodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta Štev. 8.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja ln popravlja Franc P,ar, Cankarjevo nabr. 5
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Telci. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4,
Telefon 5t. 117.
Specialna trgovina
K |uvoli in zlatnino Lud. Černe, Woliova ulica 3.
Orodje in tehnične potrebščine
Odon Kontny, tu, Kolodvorska uliea 37
s papirjem Urarms, Mestni trg u,
s poliiStvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16.
s pisalnimi stroji The Re* a Co., Selenburgova ulica štev. 6.
Slikarstvo, pleskarstvo
Ivan Martinc, Poljanska c. 20.
Trgovina ;
s Speecrijsklm in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
s čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28.
s Špecerijskim in kolonijalnim blagom Minko StanCer, Dunajska c; 10.
s Špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sužnik. Ljubljana, Zaloška cesta &t. 31.
Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c 15.
1 železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje fctev. 1.
1 delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik. Stari trg 19.
e železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ, cerkve.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Fotografski atelje in povečevalni zavod
Franc Kunc. VVoliova ulica 6.
Slike za legitimacije
Hugon Hibšer, lotograi, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspi\ Križ. cerkve
OJ ip v o m* urednik	PtSfc
1'ska »Učiteljska tiskarna« v LjublianU