JVTKtk EEBST Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova Oglasi po tartfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešei Teiefon: Uredn. 440 Uprava 455 FoŠlnTna praCana v rotovfnT Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 72 Maribor, sreda 28. marca 1928 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani ŠL 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din iSSB skal i@ bilo treba pet lat zamude! KAJ DOKAZUJE POROČILO MARIU ORSKEGA OBLASTNEGA ODBORA. TEŽKO OŠKODOVANI GOSPODARSKI INTERESI. Maribor, 28. marca. V pondeljek, 26. trn. se je sestala oblastna skupščina k svoji sedmi redni seji. Predsednik oblastnega odbora je Potresi in povodnji v Italiji MOČNI POTRESNI SUNKI V r URL ANI JI. - ŽRTVE. OPUSTOŠENJA IN ČLOVEŠKE Vse potresne opazovalnice v Srednji Evropi so zaznamovale v pondeljek in uprav stopil v veljavo, pa do februar' tor£-k serijo manjših in večjih potresnih j? 1927, ko so izvoljene oblastne skup- suak°v- Intenziteta bobnenja je bila peščine pričele poslovati. Samo se za- nekod cel° tako mocna> da Je vrgl° lgio‘ mislimo v dejanski položaj in prera- zaznamovalko z mesta, še predno je pri- soji. Predsednik oblastnega odbora je ‘“smislu šel najmočnejši val. Središče potresa je na« ssTd-s! žr-—- - p- * '■ — ma pa popravile stare cestne zveze. y'‘ ceste bi’bile danes žo ure- nadstr°Piih> vendar ni nobene škode- Predvsem ie tu nova okrajna cesta ;se f,s t. .. , Nekoliko močnejši efekt so imeli potresni Lisično-Prevorie-Sv. Urban v srez,, stotine k,tometrov nov .cest , Uublianj toda ,slotako brez p0. Šmarje, ki jo je počela »radi« že pred ^ mnogimi leti državna uprava, a delo * eke bi bile lahko ze vst icgu i , T vcčjo paniko pa ie povzročil portali večnega pomanjkanje kredita ni f tisoče ljudi b,j bilo lahko ostalo v tres zato v Furlaniji. V Vidmu (Udine) šlo izpod rok. Sedaj so dela tako na- domovini m iroejo pu teh debli ij s0 občutili prvo močno podzemsko bob-prcdovala, da bo cestna zgradba že za^l',zck:. sPlosm gospodarski napre- uenje ob 4. p0poldne. V Tolmezzu se leto' !ijo jesen dovršena. Izvršene so uck J’! bdo zaznamovati v kmetijstvu, je ura na velikem cerkvenem stolpu u-predpriprave za zgradbo nove okraj- obrtl 1‘i po'[?od iJ 9 ?• stavila točno ob 15.48. Potres so občutili ne ceste Gornja Radgona-Ščavuiea-; za™adl 1 Jo -/oLV ; ■ v vsej dolini 1 a»,iamenta in je prebival- Zakaj vse to? Zato, ker se ie ista r,vo prestrašeno v največji naglici zbe-—s hoče uspeh' lini ki so bile vsa leta od prevrata samouprave eksploatirati v svoje porušilo več zidov, mnogo hiš pa je do- 1 ’ ' prvnnLmrc /o Sv. Fs-edikt in se prične gradnja že CTAaKfJ. ? 10 \ LcUU’ ^ stvo sodri spomladi. Ceste v Mežiški do- SLS. kl danes hoče uspehe oblastne u|o j . .. 1 ... , , , ..... sfltuminravp rksnloatirati v svme ............„ iz hiš na prosto. V Vaccazu- se je skoro popolnoma zanemarjene, se se-j sti ankarske svrlm, skozi pet let upi- jjio znatne poškodbe. Podrobnosti o podal pridno popravljajo. Potrošenih ie' r izvedbi zakona o oblastnih sa- sledicah potresa sicer še manjkajo, ven-v m. iv-rke Žc krog ion 000 Din in so moupravah. ker je skozi pet let z 111- dar zna§a u p0 dosedanjih poročilih šte-nastavli ' i tam 4 novi cestarji. Izvr- tri-gami in političnimi alijansami z rc- vilo mrtvih 12, okoli 40 oseb pa je bilo qphp tndi nrodnrinrave za cesto tikcijonarci prepiecevala razpis voli- vec ali manj ranjenih. \ ogioženo ozem-TSS^rPrekmuTju ki tev v hlastne skupščine in tako oro- ije Tagliamenta je odšlo vojaštvo, da se 'mične že letos graditi.'Za načrte pala, »»fe W&tvo vseh blagodati. ki vzdržuje red in mir in pomaga pri reše- za nove ceste Ljutomer-Cezanievci bi jth bdo moglo b.tr deležno v gospo-j --------------- in Presika-Štrigova je oblastna samo- darskem m socijalncm pogledu. Po-J jO 000 Din. ro^do oblastnega odbora je jasen do- valnih delih. Ker so telefonske in brzo-javne proge skoro povsod pretrgane, še ni mogoče dobiti jasne slike opustošenja. Vrh tega prihajajo iz Italije poročila o velikih nevihtah in neurjih z usode-polnimi posledicami. Že par dni nepretrgoma dežuje, ponekod pa divjajo tudi snežni viharji. Temperatura je močno padla in bati se je, da pride do velikih povodenj. Pri Vicenzi so reke že tako močno narasle, da so na več krajih prestopile bregove in poplavile polja. Številne hiše so v nevarnosti, da se vsak čas porušijo. V Santa Agostino so morali izprazniti več hiš, v dolini Brente je promet deloma ustavljen. V tirolskih gorah se je odtrgalo več plazov. RIM, 28. marca. V Mestre je poplava tako velika, da je mnogo cest pod vodo. V Portogruaro so poplavljeni mlini, travniki, polja in vrtovi. Nad Toscano in Carnpagno je divjala včeraj strašna nevihta. V Avellinu je strela vpepelila neko hišo, ubila enega otroka in ranila več oseb. V provinci Lucca je med nevihto padala toča in pokrila okolico 16 cm na debelo. Sadovnjaki so skoro popolnoma uničeni. V Trevisu so celi predeli pod vodo. V bližnjih vaseh je na stotine kmečkih rodbin odrezanih od ostalega sveta. V Gortini d’ Ampezzo je zapadel sneg 70 cm na debelo. uprava prispevala po 10.000 Din. ;‘v‘t^ "o.VlVtit-"10“ HarOČna Skupščina Oblastni odbor je podprl tudi z znat- kaz’kfk9 ko * pollt’ka,SLS, od lc' nimi zneski siromašne občine za grad- . --'-doleta 1927. oškodovala nase BEOGRAD, 28. marca. Na današnjo novih cest in mostov. Graditi se ouastvo. njj seji skupščine je prišlo ob priliki ie pričola nova okrajna cesta Stranje- CMDT .niuDu t nPI Avr, čitanja zapisnika do ostrega prereka-ZFM a v šmarskem srezu. j ^JRT ADMIRALA-DELAVCA. _ nja med opozicijo in vladno večino. V drugi vrsti se je mnogo storilo ^ “ marca. \ Amibesu je Zapisnik namreč ugotavlja, da je na v uti m yrsu sc jc umuKu »mil umrl včeraj ruski begunec, admiral vnrinii o-Hsnvaln za nroračnn 191 Sn™' “■£ do t" oPp",oCv e Iz- ^ Stt posl Ma5 ettiS vršžna Pela na MIM se bHMo » ftafni b™ nTc Rilkc^zallvt '?v“' -navM?1' J?P°- koncu nelna reKulac«a * Pr, g,kmS £ Prevaljah je izvršena. Predpriprava ,ti? ■ • ... , - 7ann,i„n lo, Ker ne moreo ziveu Drez ia.iznma sc vrše za regulacijo Dravinie. Sa- kot navaden delavec. ’ tovlO Zahteval je, da ^e to ugotovi virde. in Rogoznice. Oblastni ________1 1 * ___________ fpenj v trgovbr JJev na Grajskem trgu. * V trgovini čevljev gdč. Anice Tratm Grajskem trgu f.-e je danes ravno ob ''Termi lokala za o-poVrhi odmor dvl "hi dim '"mr i zabojev, polnih. odbor je dal 50.000 Din na razpolago okrnmomu znstopu v Ljutomeru, da je im Mnrl. ki je sicer državna reka.i pri Moti nanravil najpotrebnejše obrambne zgradbe. Z še neizrabljenim krcdihmi 450.000 Din se bodo še letos po cpotnlad ob Muri uredile naj- čevljev. Na romeč sta r>r"'hela dva nujnejše obrežne zgradbe. Ustanov- 'Tražnika. za u*hua na gasilci. Prvi straž lični so »m-ohni gradbeni odbori, ki -ik je razmetal goreče panirnate škatlje bodo pod tehničnim nadzorstvom I m kmalu je bil ogenj u;b-?an. V enem dr'',:"-" '"ti vAd?tvH regulaciji Mute j zavoju je s papirjem vred zgorelo pre-izvršili potrebna dela v Petajncih, jcej čevljev, druga dva sta pa sjirani Dokh'žovhi. lžpEovcIh. Melincih ori 1 oh-žgana. Škode ho nokai tisoč dinarjev. Spodnji in Zgornji Bistrici in pri Bu- jKakp je ogenj nast"i Sr "i cT"nano. Mo-Č^^oveih. Znatne zneske je dala : goče je kak posetnik lokala vrgel tleči ci-oblastna samouprava za regulacijska dob' v Mcdiimurju. v zapisniku, kar pa je skupščinski tajnik odklonil, češ, da ni mogoče kon trolirati. kedaj kdo odhaja iz dvorane. Poraz Pilsučskega u parlamentu VARŠAVA, 28. marca. Na današnji seji parlamenta se je vršila volitev sejmske-ga maršala. Čeprav je Pilsudski avtoritativno priporočal kot kandidata prof. Bartola, je ta že pri prvi volitvi propadel, pri drugi volitvi pa je bil izvoljen % 206 glasovi levice, narodnih manjšin' ip centra za sejmskega maršala socijalisti-čni poslanec Daszynski, čegar izvolitev je sprejela levica z viharnim ploskanjem, cločim so vladni poslanci takoj zapustili dvorano. Tudi ministri so po objavi rezultata volitev demonstrativno odšli iz parlamenta, Seja jc bila nato zaključena. Med splošnim prerekanjem je odredil | izvolitev Daszynskega za sejmskega predsednik glasovanje in je vladna večina Mačkov predlog odklonila. Nato sc je dr. Perič v krasnem govoru spominjal pok. Juraja Bianki-nija. Naglašal je, da je vest o smrti tega narodnega velikana pretresla ves naš narod širom naše lepe domovine, za katero je pokojnik neumorno deloval nad 50 let. Bog je blagoslovil njegovo delo in mu naklonil visoko starost, da je lahko doživel sadove svojega dela. Pokojnik naj služi kot vzoi 1 l'di za razna melioracijska dela (opustijo travnikov itd.) so bili izplačani znatni zneski. Zn letos so pfipraVljajo poleg že navedenih še zgradba novega mostu čo? Pravo nri z«. Dupleku skupno z okr. zastopom, občinami in interesenti Vidimo torej uspehe, ki jih dosegajo oblastne samouprave v interesu našega narodnega gospodarstva in našega Splošnega napredka. Pri tem pa se nbjslen kot sluga. Sedaj se ie vrnil v do moremo otrevti neprijetnega občutka miovino z ženo in dvema otrokoma, a ()b spominu na tn. da smo morali Ca-;brez vsakih sredstev. V skrajni sili so kuti na oživotvorjenie oblastne samo- rn» priskočili na pomoč prijatelji in mu Uprave celih net let. od aprila 1922., omogočili, da se je mogel odpeljati v ko je zakon o izgradnji oblastnih samo svoj rojstni kraj, Bosansko Gradiško. — garetni oporok med zavoic in med papir. 1 mlajšim pokpljenjem. kako je treba i služiti svojemu narodu in domovini. Povratek Iz Rusijo po 10 le-Ih. Poslanci so stoje poslušali predsedniki Sangaja na I itajskem je prispel te kov g0V0r jn počastili spomin velike-dn. na Sušak jugoslovanski dobrovoljec : J?a pokojnika s trikratnim »Slava!« v svetovni vojni, Ilija Lukič iz Bosanske k|;com Gradiške, Takoj začetkom vojne ie pobegnil v Rusijo in stopi! tamkaj takoj v dobrovoljsko legijo. Kot tak se je boril v Dobrudži in bil tam tudi ranjen. Ko so odšli dobrovoljci na solunsko fronto, je ostal on radi bolezni v Rusiji, kjer se je kasneje tudi oženil. Iz Rusije je odšel potem v Sangaj, kjer je bil več let zapo- I Nato je predsednik v znak žalovanja prekinil sejo za pet minut. Odkritje staradaunega mesta LONDON, 28. marca. V džunglah v Siamu je odkril neki ameriški potnik razvaline starega velikega mesta. Razvaline leže 175 milj od Angkerja, znamenitega po tisoč let stari trdnjavi in svojih starodavnih svetiščih. Med razvalinami jc okoli 60 svetišč in velika citadela, ki maršala je politični položaj na Poljskem Se poostrila. Vladni krogi zato ne izključujejo možnosti, da bo parlament znova razpuščen in razpisane nove volitve. 5to!p Karla Uelikega u u razualinah PARIZ, 28. marcu. V Toursu se ie včeraj ponoči zruši) eden najstarejšib spomenikov Francije, stolp Karla Velikega, ki izvira iz leta 800. Stolp je težka, masivna zgradba in je bil zadnji ostanek katedrale Karla Velikega, v kateri so bili pokopani zemski ostanki njegove soproge. Stolp leži v najbolj prometnem delu mesta. Vendar so še pravočasno zaprli vso bližnjo okolico, ustavili ulični promet in izpraznili ogroženo hiše. Južni del stolpa se je porušil že zvečer med strašnim bobnenjem, Razvaline so po-popolnoma zaprle vse bližnje ulice ter te žko poškodovale sosednje hiše. Vsled pravočasnih varnostnih ukrepov \človeških žrtev k sreči ni bilo. Tudi nepoškodovani severni del stolpa grozi, da se vsak trenutek poruši. Zdravniško društvo v Mariboru jc na svoji seji dne 22. t. m. naklonilo ,v w „vuK,v vdovi po umrlem zdravniku dr. tbtier- je obdana od jezera, polnega krokodilov. Idu-iu 1000 Din. — Mariborski V t C t R M K Jutra,. 1 ... . •<£ ■ , ■ . ,i . ♦ *• +*» ‘ W ♦ iy * i ^ o i u*. Uuc Ua. Javni in zasebni nasadi v mestu MALO HVALE, MALO GRAJE Maribor, 28. marca. 2e parkrat je pisal »Večernik« o mestnih drevoredih, o parku, o novih načrtih glede olepšave ulic; sedaj z odkritosrčnim, sedaj z narejenim navdušenjem. Posebno jasno se je pokazalo slednje takrat, ko je nekdo nekako opravičuje se poročal o »vandalizmu« v Koroščevi ulici (od drž. učiteljišča naprej proti športnim prostorom), kjer je neusmiljeno pela sekira in škripala žaga, podirajoče lepe kostanje, ki niso biti tam prav nikomur na potu in kjer bi bili odločujoči faktorji vsaj vsakemu drugemu lahko prizanesli. Tisto »potroštava-nje« na javorje, ki jih bodo enkrat vsadili in bodo črez deset let toliko zrasli, da bo dobila opustošena ulica zopet prijazno lice, je precej klaverno, ako človek malo natančneje opazuje javorje v Cankarjevi ulici, na katere je bil svojčas nek dopisnik tako. ponosen. Tisti javorji so namreč veliki revčki. Najprej jih manjka lepo število; za njihovo nadomestitev se nikdo ne zanima. Dva sta napol posušena, a ga ni človeka, ki bi suhe veje oklestil ozir. odžagat, s čemer bi se morda drevo rešilo. Najlepša je pa ta, da jih je svojčas, najbrže še pred vojno, skrbna roka obdala z lesenimi količki, da bi bili zavarovani pred poškodbo in je dotičnik zvezal koiičKe k deblu s čvrsto žico. Nekaj teh količkov ;je seveda v teku časa strohnelo, nekaj :jih je polomila hudobna roka, ponekod je pa ostala gola žica, ki danes krepko postalo deblo neusmiljeno reže v kožo in meso, t. j. skorjo in les. Ako je res, da je rastlina živo bitje, saj reagira, petem ni treba dalje dokazovati, da so ti javorji revčki, ki kličejo po ustanovitvi -društva proti trpinčenju rastlih in spominjajo na poljskega zajca, ki ,ie odtrgal konec zanjke, a se mu je del okoli vratu zarasel v kožo in meso. Naravnost dobro de estetu — ljubitelju flore, ko zavije iz tistega rastlinskega spitala v Maistrovo ulico. Tam je na vogalu Aškerčeve zaseben vrt, mal paradiž. Umetnik je bil brezdvoinno, ki ga je zasnoval in imovit človek in zavarovan v harmonično lepoto. Premnogi Mariborčan hodi dnevno mimo onega krasnega kotička, ne da bi ga opazi! in cenil in občudoval. Že sedaj klijejo v varnem zavetju iz zemlje pod košato magnolijo, ki bo v maju enkrat vzcvetela v razkošni beli obleki, gizdalinski vrtni žefran, bel, vijoličast in rumen, ter pohlevni zvončki, ki vsi oznanjujejo — pač tudi letos prvi v našem mestu — veselo pomlad, kljub neprijazni starki zimi, ki nas je tolikanj vzljubila, da »as kar zapustiti ne more. Vsak dan, ko vreme le dopušča, so pridne roke na deiu, ki režejo, čistijo, sipljejo, gladijo, vežejo, vse nežno, razumno, smoireno, a vodi jih očividno oni duh, ki si je svojčas v vsakoletnem majniku prerojeno krasoto zasanjal. In ni več daleč dan, ko bo na tisoče bujnih, žlahtnih, d(ihtečih cvetov najrazličnejših vrst vrtnic 2arc:o proti sinjemu nebu, belih, rumenih, svetlo in krvavo rdečih in bodo nad njimi sanjavo se zibali vršički tistih dreves z rjastimi, zelenimi, rdečimi listi in sc jim bodo smehljali iznad arhitektonsko kramo verande bujni grozdi svetlomodre, dišeče glicinije. S tem krasnim okvirom se bo seveda divno spajala visoka postava častitljive belolase dame, ki bo šetala po belih stezicah____ Toda to krasoto bo prav kmalu poskrila s svojimi visokimi poganjki za-vistipolna, Eden obkrožujoča živa meja, da ga bo branila pred občudujočimi o-čmi mimoidočega in pred ono plebejsko koruzo, kupi dišečega gnoia in žlahtnega krompirja, ki se šopiri tam na parceli onkraj ulice, obdan z umetnim plotom rjaste, nekdaj celo bodeče žice, ki jo nosijo vegasti strohneli koli vseh možnih^ oblik in debelosti. Ekstremu! Se drugi zasebni vrtovi so omembe vredni, ki krasijo ulice osobito novejšega dela mesta. Cela vrsta jih je, toda glede zasnove in enotnosti nikakor ne dosežejo prej omenjenega v Maistrovi ulici. Pozornost vzbuja angleški vrt skoro na koncu Maistrove ulice, ki spo- POSESTNIKOM VRTOV V ALBUM! daja gledalca velik nasad za palačo vel. župana, v oči padajo razna eksotična dre vesa in grmičje za bivšo Scherbaumovo vilo, ki jim bo najbrže v precejšnji meri v pogubljenje nameravani prizidek k oblastnemu uradnemu poslopju. Ni prezreti na novo urejenega vrta na vogalu Cankarjeve in Razlagove ulice, ki ga bo seveda dotlej kvarila ona visoka bela hišna stena, dokler je ne bo do primerne višine prekrila že nasajena divja trta plezalka. Prijetno iznenadi opazovalca malo dalje v Razlagovi ulici globok vrt, ki ga krasi v poletju razen premnogega cvetja krasna muza, ki nas spominja na, topli jug in svoje posestrime palme. Še na dvoje biserčkov naj opozorimo čita- Uzdržeuanje cest v mariborski oblasti Po predloženi uredbi oblastnega odbora o organizaciji cestne vzdrževalne uprave se delijo samoupravne ceste v oblastne, okrajne in občinske ali vaške. V svojo upravo sprejme mariborska oblast sledeče ceste ter jih proglasi .za oblastne: drž. meja pri Dravogradu. - Ma-renberg, Maribor - Ptuj - Čakovec -Letinjski most; Pesnica - Sv. Lenart -Sv. Trojica - Sv. Benedikt - Ščavnica -Gornja Radgona; Ormož - Ljutomer -Veržej - most čez Muro (Beltinci); Dravograd - Slovenjgradec - Šoštanj - Celje; Celje - Šmarje - Rogatec - Ptuj; Sv. Urban - Prevorje - Lozje - Sv. Peter do oblastne meje; državna meja pri telje »Večernika«: na ona grmičasta dre- jGederovcih - Murska Sobota - Beltinci-vesca na vogalu Maistrove in Ciril-Me- J Dobrovnik - Dolnja- Lendava; Murska todove ulice in tam lia koncu Razlagove Sobota — Martjanci — Prosenjakovci; ulice, skoro nasproti ženskega učiteljišča Martjanci - Srebrni breg; Ptuj - Krapina ki bodo v 14 dneh zažarela v stotisočih in Vojnik - Dobrna, nežnih rožnobarvnih malih cvetih in na | Vse druge ceste, ki so jih dosedaj one (približno 20) visokostebelnate fuk- I vzdrževali na bivšem Štajerskem bkraj-sije. ki dičijo vrtiček hiše na vogalu Ci- 'ni zastopi, na Koroškem deželni odbor, ril-Metodove in Prešernove ulice. . jv Prekmurju in Medjimurju komitatski Oni ozki in dolgi vrtički-hodniki, ki so upravni, odbori in. katere niso bile pre-med pločnikom in hišo, uspevajo precej vzete v oblastno upravo, ostanejo okraj-dobro na južni in zapadni strani, kjer ne ceste in se bodo tudi odslej na vsem čuva nad njimi skrbno oko gospodarja ozemlju mariborske oblasti nalivale z inteligenta, so pa ponajveč prava kari- naslovom »okrajne ceste«. Sem spadajo katura tam, kjer zapoveduje v njih ka- tudi ceste, ki jih v bodoče prevzamejo ka hišnica z geslom: malo rože, malo okrajni zastopi oziroma cestni odbori v peteršilčka in korenčka, pa spet par na- svojo lastno upravo in vzdrževanje in geljčkov in — škoda, da ni več prostora jih proglase za okrajne ceste, za salateo in krompirček! Žalostni pa so Nadzorstvo oblasti nad okrajnimi ce-nad vse oni ozki predhišni vrtički na se stami se vrši tako-Ie: Okrajni zastopi verni strani; vlažen, algam podoben odnosno cestni odbori so dolžni prositi mah, šopi pušpana, ki spominjajo napo- oblastni odbor ža sodelovanje pri slede-kopališče, jetične vrtnice! Ali ne bi mest- čih poslih: pri sestavi rednih letnih pro-ni vrtnar ali kak drug strokovnjak od- računov za vzdrževanje cest, pri pre-pomogel tej mizerji s pametnim nasve- gledovanju letnih obračunov, pri sklc-tom ? Nimamo-li tudi lepih rastlin, ki panju večjih dobavnih pogodb, pri ugo-Ijubijo senco? Sicer bi pa tudi zadosto- tovitvi gradbenih potreb in pri kolavda-valo. da bi se pridna roka večkrat po- cijah in končno pri sestavi gradbenih brigala za tiste nebogljenčke in po na- programov za nove ceste. Oblastni odvadi zanemarjene’ gredice. bor je upravičen odkazati okrajnim za- Pomlad je pred durnii! Zgenite se go- stopom dobavo gramoza iz gotovih po-spodarji vsi, da po svojih močeh pripo- staj, daje pa brezplačno tehnično in v morete k olepšavi mesta! upoštevanja vrednih slučajih tudi mate- __ __ . rijelno pomoč in podporo za ceste. Po- lTlanbOrSKO Ql20a!l5Č£ trebna vzdrževana dela na okrajnih ce-_ stah bo izvršil oblastni odbor pa račun RErtRTOAR: okrajnih zastopov, ki potrebnega dela Sreda, 28. marca ob 20. uri »Orlov« ab. na P°ziv nočejo sami izvršiti. D. Kuponi. Zadnjič. ' Na sedežih okrajnih zastopov oziroma Četrtek, 29. matca ob 20. uri »Pri treh cestnih odborov in v krajih, ki jih bode mladenkah« ab. B. Kuponi. (določil oblastni odbor, bodo vršili nad- Petek, 30. marca. Zaprto. : zorovalno službo nad cestami kot orga- Sobota, 31. marca ob 20. uri »Urh, grof n* oblastnega odbora cestni nadzorniki. celjski« ab. C. Kuponi. ■ njih delokrog spada predvsem: nad- Nedelja, 1. aprila ob 15. uri »Pasijon«, gorstvo nad cestarji tia oblastnih in okr. Prvič. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri cestah, nad občinskimi cestami, nad ce- vojak S veji;«. Kuponi. »Pasijon« v niurib. gledališču. Na cvetno nedeljo ob 3. pop. se vprizori krasni Deutsch - Finžgarjev »Pasijon« (Trpljenje Kristusovo), v katerem nastopi črez 60 oseb. Opozarjamo že danes, zlasti tudi okoliško občinstvo na to delo, ki se bo vprizorilo le parkrat, potem se pa odstavi za več let z repertoarja, „Rupertou dež' stami in cestnimi napravami. I Oblastni odbor, okrajni zastopi in cestni odbori morajo na svojih cestah nastaviti čestarje v takem številu, da bo zajamčena možnost dobrega vzdrževanja cest. ža cestarsko službo bo izdan poseben pravilnik. ^jučsfca uniuerza v/ mariboru V ženskem ciklu sledi v petek 30. marca ob 3. zvečer zelo aktualno pre-Letošnje vreme že vsem preseda, vi- davaiije o socialnem in pravnem polo-gred ima veliko zamudo in 40-teri mu- žaiu nezakonske matere in nezakonskp-čenci so ga pošteno polomili. Kmetje na ea otroka. Predavala bo odvetnica iz Za-Pohorju in v Slov. goricah so pričeli i sreba ga. dr. Mara Ilič. obupavati... Vsi tradicijonalni koledar-j V porideljek' 2. aprila »Francoska gin s-ski vremenski preroki so se letos zakleli I ba«, gdč- Jadviga Poženel pianistka iz Tudi včerajšnji Rupert, kije posebno za Slov. gorice važna oseba, se je pojavil z usodepolnim dežjem, da je lilo kot iz škafa. »Če na Ruperta dež pada, kašča pridelkov strada!« Tako pravi pregovor, ki ga pozna vsak otrok. Pravijo tudi, da Rupert travo odklene. Pa letos jc ni odklenil, zato vlada žalost povsod. Upamo, da nam Velika noč popravi, kar je zagrešil Rupert. — Direktna telefonska zveza Beograd -Pariz. Ministrstvo pošte se pogaja s francosko in švicarsko brzojavno upravo, da sc tekom meseca aprila omogoči direktna telefonska zveza Beograd - Zagreb - Ljubljane. V torek 3. aprila v Studencih: ga' A. M .Karlin iz Celja: »Delovne priložnosti širom sveta« s skioptičnimi slikami. V sredo 4. aprila v Mariboru: ga. M. A. Karlin iz Celja: »Dve leti na Malajskih otokih« s prekrasnimi diapozitivi. Praktični sodniški izpit je položil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Srečko Grmovšek, pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču. — Umrla je danes gdč. Dorica B e n k o, hčerka posestnika in gostilničarja na Koroški cesti 47 v 21. letu starosti. Pogreb se bo vršil v petek ,30. trn. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko (Ljubljana - Curih - Ženeva - Pariz. Do- __________________ ___ ______________ minja s svojimi vodnimi igrami nekoliko ; sedaj izvršeni poizkusi so ookazali za- pokopališče. Njej mir in pokoj, rodbihipa Ba rokoko; z dojmom dolgočasja u&v> jdovoljivc razultate. isožalje.— Slovensko trgovsko društvo v Mariboru poziva svoje članstvo, da se- zanesljivo udeleži današnjega občnega zbora Trgovskega gremija, ki se bo vršil danes, ob 7. zvečer v Gambrinovi dvorani. — Občni .zbor je zelo važen in je zato udeležba vseh nujno potrebna. Oblastni odbor Jadranske straže v Ma» - ’■ riboni odpoveduje jvSled smrti svojega dosmrtnega' predsednika, bivšega narodnega poslanca, mfništra n. r., velikega narodnjaka. vzor.’mdža domoljuba g. Juraja Biankinija, ki je naglo preminul dne 27. marca, v zttak žalosti po blagem pokojniku nameravajte prireditve, pomladka Jadranske straže, ki bi se‘imele vršiti dne 1. in 2. aprila. Prireditve se bbdo vršile šele po.Velikonočnih šolskih, počitnicah. — . Oblastni odbor Jadra rke Straže. — ■' 7 ./.. . - Funkcijonarji Društva narodov v Jugo* • slaviji. Včeraj s6 imsp&li iz Ženeve v Beograd pod vodstionv Pierra Conlerta •'trije funkcijonarji Društva narodov. Comert je račelnik informativnega oddelka Društva narodov in je izvršil sedaj službeni poset naši državi; Za Beogradom bb po-setll Zagreb in potem še Ljubljano, ter bo povsod predaval o pomenu iir ciljih Društva-narodov, -r • Tovariši železničarji! Pod okriljem Ljudske univerze in francoskega krpžka priredi, kakor razvidno iz lepakov, gospodična Jadviga Pbžene-lova, hčerka našega stanovskega tovariša, v pondeljek. dne 2. aprila v kazinski dvorani kiayir?kj koncert. Kdor ni sam dovolj glasbeno izobražen, . naj pošlje svojo hčerko ali sina, ki se uči morda tega odličnega instrumenta. Užitek prvovrsten. Cene, zlasti dijaške ' vstopnice, nizke. Tudi tu se držimo gesla: . Svoji k svojim! — Frole. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejeli od več strani manjše m tudi večje zneske, ki jih vporabi v kritje svojih ogromnih stroškov za manjšinsko delo ob jezikovnih mejah. Lepa hvala vsem darovaicetri! Darovi se bodo izkazali v mesečnem izkazu začetkom prihodnjega meseca^. — 'j Obrtniki! /■ Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala lepo' knjigo, ki opisuje obrtniški položaj in nalogo obrtništva in njegovih organizacij v bližnji bodočnosti. Knjiga je nadvse koristna za vsakega obrtnika. Izpopolnjuje: jo ttidi 74 slik v bakrotisku naših odličnih gospodarskih strokovnjakov in slike zadružnih načelstev. Knjigo vsem obrtnikom toplo priporočam'.'. -Naroča se pri Zgezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Bethovenova ulica 10, pritličje, levo; Cena kiijigi je -10 Din brez poštnine. — • Neprijeten dež nas gnjavi od včeraj popoldne. V pondeljek je že bila podoba, da prorok v stoletnem koledarju res nekaj ve, ko pravi, da se 26. tm. zjasni in postane zopet toplo ,do sobote 31. tm. Toplo je sicer o-stalo od pondeljka in upamo, da temperatura rte pade Več, a zjasniti še noče.za nobeno ceno.' Dežuje že skoro neprestano od včeraj okoli 14. ure. Naši poljedelci so zlasti včeraj na dan sv. Ruperta s skrbjo 'gledali v pratiko in pravijo'; če na Ruperta dež pada, kašča pridelkov- strada. More.bitj, pa se bo kakor stoletni kp-ledar tudi th-narodni rek zmotil! —■ v V ‘ ■, .j? Z rado na glavi, precej težko, je prišel v mariborsko bol-niuo 201etni( pek Janez Šlebinger iž Frama. Ranjen, jo bil istočasno, ko je dobil viničar Legat;revo!verski strel v glav,P* Dotignk ki je- streljal na Legata, jc pripadal večji pfetepaški družbi. Iz kakega povoda jih je, dobil Šlebinger s kolom glavj Še ni dognano. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor . ’ io okolico vibi svoje, člane k občnemu zboru, k* ho v nedelji), dne 1. aprila ob !). dop. v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulic® 29. — ' 1 645 Od na]fepših, nallepšo desine-blago, za moške ;n damske spomladanske obleke in piišč: ima letos zalogi tvrdka! L» Ornik, Koroška 9. K-iU0 prvovrstninr kvalitetam, najnižje cel!CAj4 -t' 'ff■ ' ’ ■ ■ ' V iuiauoiu, uuc ai. 1**3. Mariborski V E.C E R N I K Jutra Stran l »Večno ljubezen pa človeku PISATELJ MAKSIM GORKIJ 27. MARCA STAR 60 LET. Ko je naštel, kaj vse-ima in daje za umetnost, resnico, pravico, življenje, je veliki pisatelj zaključil: »Večno ljubezen pa človeku«. In zvest je tej zaobljubi! Z vsemi svojimi deli je na predstraži človečanstva. Dd začetka svojega pisateljskega delovanja je romantik in človek hrepenenja, človek,, ki vedno plava proti toku ter preživlja notranjo revolucijo. Revolucijo-! narnost je namreč aktivizem hrepenenja. Revolucionarji zavračajo kompromise, romantiki pa najtrdnejše verujejo v svobodo in odrešenje človeštva. S kakšnimi sredstvi in metodami zasledujejo uresničenje svojega hrepenenja, je postranska stvar. Eni, si izberejo' upor, drugi prerokujejo vse najboljše potom tega ali onega naroda, Gorkij si je pa izbral kot svoje sredstvo natančno in verno slikanje trpljenje, tega sveta. Njegov »bivšij čelovek«, potepuh, »bosjak« na viharni stepi ali pa1 v bednem nočnem azilu, je napr^m »meščanu« človek velikih iluzij in ljubezni do večnih resnic. Z bosjaki in delavci najnižjih kategorij je preživel Gorkij dolga leta in zato pozna bolj kot vsi drugi pisatelji rusko naravo ob nrajki Volgi, ob morju, v stepi, v mestu, v rodovitni dolini — iti člo-j veka, ki se povsod tod bori za košček kruha. Narava mu je simbol svobode yi zato.se je tudi leta 1917.; postavil na stran revolucionarjev.1 Kot. nasprotnik uničevanja je videl pravico v dviganju in udejstvovanju skozi dolge veke zatiranih mas. Naj se narava udejstvi, kakor ji je dano. Od vseh biografij so njegove lastne najboljše. Tudi pri opisovanju samega sebe je Gorkij-najčistejši in »ajdo-j slednejši naturalist. Svojim »Sporni-1 nom« je letos pod naslovom »Lastna karakteristika« med drugim pripisal tudi isledeče:-»Z vso dušo ljubim knjigo, nisem pa nikdar bil samo književnik. Tako je tudi z drugimi ruskimi literati. Ruska literarna zgodovina je namreč tesno Zvezana z bojem ruske vlade proti književnosti in proti literatom. Žalostna zgodovina začenja v 18. stoletju s pisateljem Vasiljem Tre-djakovskim, ki je bil,-obsojen na šibe, največji pesnik Puškin jo je označil z, obupnim svojim vzklikom: »Sam vrag me je z razumom, in talentom ravno v Rusiji spravil na svet!« — in še danes ni pravega upanja, da bo že jutri boljše. Težkih okolnosti, pod katerimi moramo živeti in delati, ne omenjam v opravičilo nepopolnost! svojih del, marveč le zato, da se pri meni in pri drugih ruskih pisateljih marsikaj boljše razume. Ljubil sem Čehova in privoščim mu, da je še pred vojno umrl. Vojna bi ga umorila ali pa zastrupila s sovraštvom do človeštva. Dobro se spominjam na njegov pogreb. Rakev v Moskvi tako »silno priljubljenega« pisatelja so pripeljali v zelenem špedi-cijskem vozu, ki je imel na vratih z velikimi črkami napis:- »Za ostrige«. Na kolodvoru je čakala na. mrtvega pisatelja manjša gruča ljudi. Tedaj so pa ravno pripeljali krsto nekega v Mandžuriji umrlega generala in ko se je začula vojaška godba, so vsi ljudje na kolodvoru glasno razpravljali, kako to, da Čehova pokopavajo z vojaško muziko. Ko se je pomota ugotovila, je bil pa glasen smeh.- Pogrebcev je bilo kakih sto, šli so pa eni kakor na svatbo, drugi so govorili o pseh, tretji o svojem letovišču in neka pisano nališpana dama je pripovedovala čmerikavemu staremu gospodu: »Oh, kako ljubezniv je bil! Pa tako šaljiv!« — Pred sprevodom je jahal debel policijski oficir, na debelem belcu. Vse Je bilo tako kruto banalno in nasprotno spominu. na velikega, duhovitega umetnika.« Pisateljsko modo, slavo in filistre ima zelo na piki. Začetek svoje slave opisuje tako-le: »Leta 1901. sem prišel prvič v Petrograd- v mesto ravnih črt in negotovih ljudi. Tedaj sem bil v »modi«, »slava« me je obiskala, življenje mi je pa postalo neprijetno. V najširših krogih sem postal popularen. Ko grem neke noči preko Antiškovega mosta, me dohitita dva moža. navidez kramarja ali pa brivca. Eden me nekako prestrašeno pogleda v lice ter reče poluglasno svojemu tovarišu: »Glej, glej, to je vendar Gorkij!« Drugi se ustavi, me ogleduje od nog do glave in ko me pusti naprej, zakliče ves navdušen: »Za vraga, saj ima celo galo-še!« Nekoč sem se dal slikati s člani uredništva nekega lista in glej* — v družbo se je vštulil tudi agent tajne policije. Seveda sem dobro opazil tudi naklonjene nasmeške žensk in brezpomembne poglede deklet, in kakor vsi mladi ljudje, ki prvič okusijo slavo, sem bil tedaj gotovo podoben puranu. Veselje nad slavo je pa naglo minilo in vsakemu častilcu bi rad na najbolj drastičen način pokazal, kako malo mi je do slave. Smejal bi se, ko bi videl, kako je presenečen in prestrašen.« Senzacija z zločinci Večkrat se zgodi, da se zanimanje ka-tega velikega mesta osredotoči na kaki grdi zločinski pojavi. Tako n. pr. se je ves- Dunaj bavil z morilko tenorista Grosavesca in če bi se poglobili v anale drugih mest, bi gotovo tudi po vrsti naleteli na senzacijonalne zločine, ki so vzbudili večje zanimanje javnosti, kakor vsa velika človeštvu koristna dela. Še bolj kot v Evropi, so pa v Ameriki najhujši zločinci v središču silnega zanimanja. Ameriški ženski list »The Ladies Home Journal«, ki izhaja v miljonski nakladi, je moral sedaj izdati temperamenten poziv na ženstvo, naj opusti neokusno zanimanje za razne zločinske senzacije. V tem pozivu se navaja, da je bil morilec Hickman, ki je razsekal desetletno dekletce Mary Porter, nekaj časa pravi nacijonalni heroj. Listi so prinašali dan na dan njegove slike in cinične opazke strašnega zločinca so bile tiskane z velikimi črkami. Izdajali so se celo bul letini, kaj si je naročil za za-jutrek, kako mu je dišalo, kako se je oblekel, in ko so ga vodili iz ene ječe v drugo, so hrumeli skupaj tisočeri, da ga vidijo. V Chikagu je pa neki bogataš, ti-lotapec alkohola, izvršil umor in ko so ga zaprli, so prinašali listi v dolgih kolonah njegova mnenja o politiki, kulturi itd. Ni čuda. da je neka izropana banka razpisala 5000 dolarjev na glavo vsakega roparja in sicer le tedaj, če je že mrtev. Za živega pa ne da niti beliča, ker bi postal junak dneva in javnosti. Primere absurdneva zanimanja za zločince pa imamo tudi pri nas doma. Ko so po Hr-vatski in Slavoniji vodili Prpičevo razbojniško bando od enega kraja zločinov do drugega v svrlio preiskave, se je. razbojnikom godilo, kakor v Indiji Koromandiji. Ljudje so jim nanosili jedi, tobaka in pijače menda iz same hvaležnosti, da jih razbojniki niso poprej pomorili. Pred par leti ie pa Zagreb norel za mladostnim zločincem - morilcem Paski-jevičem in med fantalini in punčarami je zavladala celo moda obleke in frizure a la Paskijevič. To so blodnje, ki so vredne vse obsodbe. Vrhu tega je pa toliko zanimanje za zločince tudi škodljivo, ker zapelje marsikoga zločinska popularnost na zločinsko pot. Cegav je tat? Eden prvih pariških juvelirjev je poslal po pošti dragoceno biserno .ovratni-' podružnici v London. Da si P™™ na Poštnini okrog 60 frankov, je tvrdka zavojček z ovratnico oddala priporočeno bre2 navedbe vrednosti. Dragocen zavojček je bil odposlan z dvanajstimi drugimi zavojčki iz Pariza in je »vpisan v vseh poštno-ambulančnih seznamih na progi Paris-Dieppe. Prihodnja postaja pošiljatve bi bila Ne\v-Haven. Tja je pa prišlo samo 12 zavojčkov, trinajsti — dragoceni je manjkal. Biserna ovratnica ie morala biti ukradena ali pri carinski reviziji, ali pa pri Prvi angleški poštni postaji.. Tvrdka lahko dvigne od poštne uprave za navadne fekpmandiranc pošiljatve določeno odškodnino 100 frankov, ker je tako varčevala pri poštnih stroških. Tatove za-sledaje brezuspešno francoska in angleška policija., po francoskih listih se piše: >Zasledovanje tatov onkraj kanala«, po angleških pa: »Francoski tat biserne o-vratnice še vedno ni prijet«. 5uečenik — požigalec? Nedavno je bil aretiran v Toulouse na Francoskem vitez legije časti in večkrat odlikovani general asirsko-kaldcjskih oddelkov Eilof, ki so ga osumili požiga palače in gospodarskih ppslopy rojaka generala Evasa. Čez nekaj dni pa pride na policijo neki kaltleiski svečenik Juan Salilea, ki je izjavil, da je Eilof r.a pozi« gu nedolžen in da je zažgal Evasove hiše Salib, ker goji žc staro mržnjo do Evasa, nad katerim se je hotel maščevati. Pri hišni preiskavi je našla policija v stanovanju svečenika Saliba obširno korespondenco, iz katere je razvidno, da gre res za zelo zapleteno krvno osve-to. Generala Eilofa so sicer izpustili, ker zanika zločin; vendar ga policija vsaj udeležbe na požigu še vedno sumi, ker je imel Eilof z generalom Evasom Še neke stare račune neporavnane. Protituberkulozne znamke. Francija jc resno na delu, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi omeji na minimum jetiko, ki zahteva ogromno krtev. Poleg mnogih nabiralnih akcij, so uvedli pretekle božične praznike z državno pomočjo posebne protituberkulozne znamke. ki so bile v dveh mesecih popolnoma razprodane. Samo na teh znamkah so dobili Francozi čislih 14 miljonov ra borbo proti strašni ljudski bolezni. Ta izreden uspeh so proslavili v Parku ko pravi narodni praznik! Nikdar ni prav. On pride celo uro prepoln in se opravičuje: »Neznansko hudo .. je; oprosti, da sem sc toliko zamudi'!« Ona: Nikar ne ironiziraj! Saj prav dobro veš, da sem tudi jaz pravkar iprglab Cenik za razporoke Mehikansko mesto Cuernavaca ima agenturo, ki opravlja za svoje' kli jen te vse za ločitev zakona potrebne posle in korake. Ta agentura je začela sedaj razpošiljati cenike, v katerih je s cenami navedeno vse, kar more zakonce obeli spolov osvoboditi zakonskega jarma. Cenik je tako bogat, da se v njem najde tudi taksa za zapeljivca, ki zapelje po vseh pravilih zapeljivosti zakonsko polovico ter nastopi po potrebi tudi pri sodniji v dokaz, da je zakonska sreča uničena in da ni drugega izhoda, kakor ločitev. Svoje stalne cene imajo tudi anonimna pisma in vse druge spletke. Možje in žene. ki hočejo razdreti svoj zakonski jarem, imajo v ceniku bogato izbiro, če pa sami ne morejo in ne znajo izbrati, jc priporočljivo, da plačajo agenturi pavšalno takso 550 dolarjev, nroti kateri se agentura obveže, da bo zakon gotovo razdrla na katerikoli način. Speri Pruenstuena tekma I55K fHaribor — 5D Rapid se ima odigrati prihodnjo nedeljo 1. aprila, kakor je bilo to že prvotno določeno. Da LNP ne bo mogel ustreči svojevrstni želji SD Rapida po oprostitvi te tekme, je bilo vsakemu športniku že od vsega početka jasno in se le čudimo naivnosti Rapida, ki je menda mislil, da bodo za njegove kaprice izdajali posebne pravilnike pri podsavezu ali kaj... Tudi ISSK Maribor seveda absolutno vztraja na odigranju imenovane tekme, ker pač ni nikakega objektivnega razloga za nasprotno stališče. Obeta se nam torej za nedeljo mariborski derby, poslednja borba za končnega prvaka sezone 1927.-28. Jeseni je bil Rapid v prvenstvenem srečanju poražen po »Mariboru« v razmerju 0:1 in mu ta zguba dveh točk dela take sitnosti, da mu ne pripomore do prvenstva niti morebitna nedeljsko zmaga z malo razliko golov. Edino v slučaju, da bi bil poražen »Maribor« z goldi-ferenco 3 ali več, se plasira »Rapid« na prvo mesto. Nedeljsko tekmo bo sodil g. dr. Odon Planinšek, čigar povratka v Maribor se vesele vsi športni krogi. — V slučaju pa, da »Rapid« res ne bi hotel nastopiti, ga čaka razen ostalih neprilik par forfait zguba 0:3 in je »Maribor« že danes prvak. Rnekdote o Uoltairu Nekdo, ki si je-domišljeval, da je velik dramatik. ie prinesel Voltairu svoj izdelek ter ga prosil za oceno. Voltaire rokopis prebere, potem ga pa vrže na mizo in reče: »Težava ni v tem, da se Raj takega napiše, marveč v tem. da se onemu, ki je kai takega spisal, odgovori«. V neki družbi so hoteli Voltairu laskati :»Oh. kako srečni in zadovoljni morate biti s svojimi deli!- — Nato Voltaire: »Meni je z deli ravno tako, kakor soprogu s koketno ženo. Vsi na svetu so veseli — razven mene«. Ob papeževi oreoovedi neke knjige so mu dejali: »Vaša knjiga je pa obsojena na grmado«. »Tem boljše. Moje kniige so kakor kostanji.: Čim Mi se jih praži, tem lažje se iih Droda«, Mussolini: »Tako ne pojde dalje...« V prvem polčasu nedeljske; nogometne tekme Italija-Madžarska so kakor znano vodili Madžari že 2:0. V odmoru pa so obiskali laške igralce v garderobi štirje ministri in je minister Dela Ginatti smrtnobled spregovoril: »Duce sporoča: tako ne bo šlo naprej, ker utegnete prinesti sramoto Italiji. Tepeni boste 5:0 in boste ponižali ponosno zidovje sta-dijona...« Nogometaši so si vzeli Mussolinijeve besede k srcu in res zmagali tik pred odžvižgom tekme ... Mednarodne tekme v Beogradu. Prihodnjo soboto in nedeljo igrata v Beogradu proti BSK dunajski Sinunering in budimpeštanski Nemzeti. Jugoslavija - Turška. Ker bo nastopil za Veliko noč Ila.sk v Monakovem, Coucordia pa v Zlimi, bo JNS sestavil naše moštvo proti Turčiji iz igralcev Gradjauskega in 5 do 0 Beograjčanov in Spličanov. Včeraj so javili Turki, da utegnejo odigrati v Zagrebu le eno tekmo, ker se jim mudi v Prago na trening za olimpijado. Potemtakem odpade tekma Carigrad—Gradjanski in se bo vršila le Turčija—Jugoslavija. Nastopijo sledeči Turki: Ulvi; Kadri, Burham; Djerad, Nihad, Ismet; Mehmed, Alaeddi-ne, Zeki, Kemal, Bedri. Sodil bo gosp. Ivančič iz Budimpešte. Delavski šport v Belgiji. O priliki stoletnice belgijske neodvisnosti bodo 1. 1930. velike slovesnosti in svetovne razstave v Ant\verpenu in Lie-geu. Odbor, ki vodi priprave za razstavo v Liegeu, je pooblastil tamošnjo delavsko športno zvezo, naj organizira za to priložnost poseben športni teden. Dr. Peltzer, ki se je nedavno vrnil iz Amerike v svojo domovino, je te dni izjavil v Berlinu, da odide takoj po olimpijadi ponovno v Ameriko, da nastopi kot predavatelj in športni učitelj na Coiumbia-University v Nev/ Yorku. Usmiljeni eksaminator Na neki francoski medicinski fakultet! polaga doetorandtis svoj poslednji izpit, profesorji ga zafrkujejo in gnjavijo, ker so pač mišljenja, da moraš za doetorat biti precej podkovan tako v, znanju kot tudi v živcih. Kandidat je že docela zme šan in na k°ncu svojih moči. Sedaj se oglasi usmiljeno srce predsednika, ki vpraša študenta: »Vs^j na eno vprašanje mi odgovorite brez pogreške. Povejte mi, kaj pomeni »ustvariti«?« — Radosten nad lahkim vprašanjem odvrne kandidat: »Ustvariti se pravi iz nič nekaj narediti«. — »Bravo, gospod kandidat; tu-Idi mi bomo napravili iz vas doktorja!« I zaključi predsednik izpraševanje. vrtna i 88 Din dobile pn J. Trpinu, Maribor Glavni trg 17 20a Glavni trg 17 ifflufo Konsorcil »Jutra« h Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: F' 'n B r oz o v I C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko L) e > a v Maribora. semena S potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno in nad vse ljubljena nepozabna hčerka oziroma sestra Dorica Benko ht«rka posestnika in gostilnliarja na Koroikl cesti 47 po kratki mučni bolezni v 21. letu starosti v sredo dne 28. tm. ob 1. uri zjutraj boguvdano premiuula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 30. tm, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 31. tm. ob 7. un v Magdalenski cerkvi. MARIBOR, dne 28. marca 1928. Izidor in Rozika, stariši. Ida Benko sestra ter ostalo sorodstvo Don Jurai Bianklnl v noči na 27. marca 1928 preminul. Oblastni odbor Jadranske straže Maribor vodo. Prav taki bazeni so se nahajali tudi na angleški strani in njihova naloga je bila, v slučaju potrebe v nekaj minutah zatopiti podmorski predor. Za slučaj namreč, da bi prišlo do vojne med Anglijo in Francijo in da bi skušale čete ene ali druge države pod morjem vdreti v sovražnikovo deželo. Dr. Glossin je smehljaje o^bdoval te naprave. Rile so zastarane. Danes se mora voditi boj na drug način. Pomislil je na kužne bombe, na ponarejene bankovce. Medtem je prišel na vrsto. Ljudje pred prehodom so se redčili. Vzel je iz žepa svojo listnico in brskal med raznimi papirji. Z neko posetnico v roki je z Jano vred pa-siral kontrolo. Angleški uradniki so samo preleteli ponujeni jim papir in jima spoštljivo napravili mesto. Poznali so podpis ministrskega predsednika lorda Gash-forta. Pet minut kasneje je vlak zdrčal s kolodvora, se potopil v temo tunela, prebrzel trideset kilometrov pod morjem v prav toliko minutah in nato drvel preko cantenburyskih livad proti Londonu. V nekem večjem londor kem hotelu se je nastanil starejši gospod s svojo nečakinjo. Dr. Glossin iz Aberdeena. Njegovi dokumenti, ki jih je predložil kontrolnemu uradniku, so bili tako prvovrstni, da se mu brez na> daljnega verjeli, da je njegova nečakinja svoje izgubila. Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru javlja prežalostno vest, da je njen dosmrtni predsednik, bivši narodni poslanec, minister n. r, veliki domoljub in narodnjak Hans Dominik: » Oblast treh Bilo je ob štirih popoldne. Silvester je na tečaju napel brezžične antene in je iskal Jano. Iskal jo je na motni plošči daljnovidne naprave in je ni mogel najti. Medtem ko je z žarilom tekal po Diisseldorfovskih cestah, je govoril v telefon besede obupa in ljubezni. Besede, ki so bile namenjene Jani, ki pa jih je prestregel dr. Glosin. »Jana, ljubica moja, kje si? Ne morem te najti. Tvoja soba je prazna... Iščem te ... Vse ceste, vsi trgi Diissel-dorfa se vrste preu menoj. Samo tebe ni nikjer... Ne vem, kje si. Morda slišiš moj glas. Iskal te bom, dokler te ne najdem. Ves svet bom preiskal...« Dr. Glossin se je prestrašil. Torej tako daleč je že dozorela iznajdba! Ves svet so mogli opazovati na sliki pred seboj. Silvester je iskal po Diissel dorfu. Treba mu je iskati samo v Lin-nais in zagledal bo svojega starega sovražnika. In v rokah ima moč... dr. Glossin o tem ni dvomil niti trenutka..., da ga izpremeni«v prah in pepel. Zalučal ie telefon od sebe, ko da je prijel za žareče železo. Proč odtod! Čim hitreje s tega mesta, kier ga more že v prihodnjem trenutku zagledati trojica. Planil je k Jani. Hipnotični zapahi so bili strti. Jana .te bila zopet dostopna njegovi sugestivni sili. Napel je vse svoje sile. Gladil jo je z rokami preko čela in senc. Z vso silo jo je podvrgel svoji volii. Na njegov ukaz in z njegovo pomočjo se je dvignila s tal. Na njegov ukaz je pozabila na vse, kar se je dogodilo ... V ostrem tempu ju je voz pripeljal v Linnais. Bil je določen samo za enega potnika. Med vožnjo je dr. Glossin moral držati Jano tesno prižeto k sebi. Tukaj je izpopolnil svoj hipnotični vpliv. Ko je Jana izstopila v Linnaisu iz voza, je bila mirna, mlada dama, ki potuje s svojim stricem. Vsak spomin na Silvestra, na Truworjev dom, na vse zlo, ki ji ga je kdaj prizadejal dr.. Glossin, je bil izbrisan iz njenih možganov. Medtem ko ju je vlak nosil proti Haparandi, in letalo proti Stockholmu, se je dr. Glossin končnoveljavno odločil glede načrtov za bodočnost. Iznajdba, nevarna iznajdba, ki je izročala oblast nad vsem svetom v roke enega samega človeka, je bila dokončana. Po besedah, ki jih je bil slišal v Janinem telefonskem aparatu, ni bilo o tem nobenega dvoma več. Cyrus Stonard je z napovedjo vojne prišel prepozno. Oni trije niso samo živeli, temveč so imeli v rokah tudi moč, preprečiti vabank-igro diktatorja. Cas je napočil, da se loči od Cyrusa Stonarda in prestopi na angleško stran. V to svrho pa je bilo potrebno, da gre v London. Toda Anglija se je nahajala v vojni. Ves zračni promet je bil ustavljen. Proga Stockholm— London ni obratovala. Samo sršenov roj stotisočev vojnih letal je sršal okoli angleške obale, pripravljen strmoglaviti v globino vsako ladjo, ki bi se hotela približati otoku. Kdor je hotel priti v Anglijo, se je moral poslužiti podmorskega tunela, ki je vezal Do\yer s Calaisom. Stara proga Stockholm—London je bila že nekaj dni prestavljena na progo Stockholm—Calais. Letalo je prepeljalo dr. Glossin a in Jano v nekaj urah v Calais. Pristalo je tik vlaka, ki je bil namenjen v London. Samo ?ična mreža ga je ločila od njega. Toda priti skozi to žično ograjo, ni bilo tako enostavno. Na oni strani je praktično že pričenjala Anglija. Angina, ki se je nahajala v težkem boju. Kontrola potnih listov je bila stroga. Mnogo se jih je rinilo k prehodu, toda več ko eden se je moral vrniti. Dr. Glossinu se ni mudilo. Čakal je držeč Jano pod pazduho, na peronu in ogledoval svojo okolico. Moria od tukaj ni bilo mogoče videti. Rilo ie oddaljeno še kake tri kilometre. Poleg tega so zavirali razgled v to smer ogromni bazeni. Bazeni ki so bili napolnjeni z morsko ■UP—■aMMM.1 ~ IIMBJMILBKUJ.—!U. ,_ll l ■ mMum—!■— MaKogboi. M »folijo v po«w*- f 9 / • 2onlh»,doptM»n|« in ogla. in »oelialn« namnn« VIB J fl & -4 SR /ft B trgov*kaga ati obfiintt™: **«k» btteda30 p. £S 11 IP+ IS l značaja: vsaka ■ajmanji! inaask DS* 5-— (J najmanj« »eMk - ' — ■'-* ■ Takoj na prodaj. Pisalna, miza, omara za knjige, igralna mizica, fauteuil in 6 stolic (usnje) vse iz orehovega lesa, skoraj novo. Naslov pove uprava lista. 652 Mala družinska hiša novo zidana, 3 sobe, kuhinja, veža, veranda in vrt se takoj proda. Vprašati Dušanova ulica št. 2. 653 Stanovanje eno do dveh sob in kuhinjo eventuelno sobo s štedilnikom iščem za takoj. Naslov v upravi »Večer-nika«. 654 Namočene polenovke vsak dan sveže, brez dtiha. dobite pri Ferdinandu Ussar, Glavni trg pod Veliko kavarno. — 655 Orehe dobite po ceni v Mariboru Pod mostom št. 7, južna stran državnega mosta. 543 Abonenti se še sprejemajo na izborno hrano. Kosilo in večerja Din 12.50. Oambriir.va dvorana, Gregorčičeva ul. 29. (>?6 Snaženje za Veliko noč bo lahko, če boste čistili pohištvo, preproge in posteljnino s prahožerom. okna intla pa potom čistilnega zavoda »Div?r-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401. 570 Pokončevanje stenic s plinom opravi poceni in hitro. »Diver-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 406. Naglo se uničijo tudi podgane, miši in ščurki. 571 M. Berdals * SEVAM IZPOLNI IN IMELI BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH, AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI I. N. ŠOŠTARIČ . MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 13 Singer šivalne stroje dobro ohranjene prodaja od Din 600 naprej Kralj, Maribor, Tvorniška c. 30. 650 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izbiri, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 i Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorci se izgO* j tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu 0