teto LXV Poltnlna plačana v gofovfa! V Ljubljani, v soboto, dne 16. oktobra 1937 Stev. 238 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poljska pred važnimi dogodki Nedavna vest, da se je pod častnim predsedstvom bivšega predsednika poljske države skladatelja Padercvskega ustanovila nova delavska stranka, in sicer iz ostankov krščansko demokratske in nacionalno delavske stranke, je po Evropi, ki dogajanja na Poljskem zasleduje z veliko pozornostjo, vzbudila novo zanimanje. Če pristavimo, da je vodstvo nove poljske delavske stranke prevzel znani general llaller, znan iz poljsko-sovjetskih odnosov v prvih povojnih le: tih, in da se je novemu gibanju pridružil tudi Korfanty, znan iz zgodovinske borbe Poljakov Šlezije za narodno svobodo, dobiva dogodek še pomembnejše obeležje. Najbolj značilno pa je bržkone sodelovanje, ki ga je obljubil nekdanji finančni minister v vladi maršala Pilsudskega Czechovvicz, ker dokazuje, da se nova stranka ni ustanovila samo iz vrst opozicije, marveč, da je zajela tudi že tabor ožjega Pilsudskijevega bloka. Poljska vlada je ta pojav vzela resno, kakor tudi zasluži. Par dni namreč po ustanovitvi te nove politične skupine, ki je zapisala na svoj prapor geslo, da »želi sedanji režim spremeniti v bolj demokratičnega<, se je pod predsedstvom predsednika republike Moscickega zbrala vlada na izrednem zasedanju, ki sta mu prisostvovala tudi -druga osebnost v državi« maršal Smigly-Kydz in polkovnik Koc, ki je, kakor znano, imenovan za voditelja novega vladnega tabora ki se ze leto dni organizira po vsej Poljski m bo v kratkem prevzel tudi oblast in odgovornost za notranjo in zunanjo upravo poljske države. Po smrti tvorca Poljske maršala Pilsudskega je dobil oblast v roke Koscialkowski, ki si je postavil nalogo, da Pilsudskijev režim nekoliko očisti diktatorskih teženj in v demokratičnem razmahu povabi k sodelovanju tudi ljudi, ki so stali ob strani. Uspelo mu je, da je zrahljal tako organizacijo kakor miselnost prejšnjega »BB« (brez-strankarskega vladnega bloka). Toda ožji sodelavci pokojnega maršala so bili s taksnim razvojem nezadovoljni in so Koscialkowskega strmoglavili, oblast pa poverili generalu Slavoju Sklad-kovskemu z izrecnim nalogom, da »kerenskijado« prejšnje vlade zaustavi in uvede zopet načela močne roke in trdega življenja v politično življenje poljskega naroda. Gesla o disciplini in po-požrtvovalnosti so sc zopet razlegala po državi in so v kratkem času odstranila, kar je ostalo se demokratične zapuščine za režimom Koscialkovv-skega. Toda general Skladkovski m imel samo naloge obnoviti staro Pilsudskijevo disciplino in v/postaviti to, kar na Poljskem radi imenujejo > vol jo polkovnikov«, marveč je bila njegova vlada zamišljena kot posrednica med staro gardo leeionarjev - polkovnikov in širokimi plastmi naroda. Skladkovski bi moral doseči, da se režim, Ird v disciplini in nepopustljiv v gotovih osnoi-nib načelih državne politike z blago roko in socialno čutečim srcem približa ljudstvu, pridobi uieeovo zaupanje in njegovo sodelovanje in ga končno organizatorično priklene . na vladajoč, režim. Polkovnik Koc. v Jobri ven, da bo vlada svoj cilj dosegla, je takoj tudi stopil pred javnost, se pustil od vrhovne državne oblast proglasiti za uradnega organizatorja nove miselnos i. iu začel pridno zbirati okrog starih Pilsudskijevih gesel, ki so dobila samo novo ime, pristaše, k ,,h e državna uprava režima Skladkovskega omehčala in pripravila za vstop v novi tabor. Kakor sedaj stvari dejansko na Poljskem kažejo, ta dvotirnost, s katero je močna roka na Poljskem v teku zadnjega leta skusala obje i širše plasti naroda, ni popolnoma uspela. Niti vlada generala Skladkovskega, ki je igrala vlogo strogega upravnika Pilsudskijeve dediščine, uiti politična prizadevanja polkovnika Koča ki je za lo dediščino mobiliziral navdušenje med narodom, ne moreta beležiti uspehov, o katerih bi lahko rekli, da so zadovoljivi, kar je bilo svoj čas v opoziciji, je v opoziciji ostalo. Obzidje nezaupanja, kjerkoli je prej sta o, sc ni omajalo. Noben žarek, ki je posvetil iz vrhov državne oblasti v nižine ljudskega življa, ni mogel od-tajati ledu, ki se. je nakopičil v zadnjih desetih letih med režimom in opozicijo. Da celo to se je /godilo — vest, ki smo jo omenili v začetku članka, je dokaz za to — da se je želja po spremembi režima razširila na nekatere one kroge, ki so do Pilsudskijeve smrti strumni stali ob strani velikega maršala. Polkovnik Koc je razmajal gotove plasti javnega mnenja. To je treba priznati. Nase je sodelovanja tudi tam, kjer jih m pričakoval in ki mu v duu duše niti dobrodošla niso. iNa splošno pa se po enem letu prizadevanja, da bi mzgibal pravo ljudsko gibanje okrog svojih načel, ki jih je zelo spretno zavil v izraz »demokracije, ki jc pod vodstvom«, da bi mu ne bilo treba rabiti močnejšega izraza, ne more pohvaliti, da je liade, ki jih jc sam gojil in ki so Jih gojili tisti, ki so ga med narod poslali, v polni meri izpolnil. ... , , Živahnost, ki jo je zadnje čase pokazala opozicija. in težnje, ki so jih pokazali nekateri prejšnji vladni somišljeniki, da krenejo v tabor opozicije, pa silijo vlado k dejanjem. Dvotirnost Skladkowski - Koc ne bo mogla več dolgo trajati. Kolkovnik Koc, ki jc bil leto dni idejni organizator novega vladnega bloka, bo moral prevzeti tudi odgovornost, da svoje ideje, to je ideje krožka legionarjev, izvede v državni upravi. Vsako nadaljnje čakanje je zauj neugodno, odkar se je v političnem mišljenju ljudstva tako izrazito pojavilo naguenje za protirežimske struje. Tcgu se zavedajo tudi vsi, ki nosijo odgovornost za državno upravo. Mirno lahko trdimo, • la se Poljska nahaja na pragu novih razvojev, ko bo vladajoča plast nehala zbirati prostovoljne i>ristaše inerl narodom, ampak bo poskušala s tistimi somišljeniki, ki so se že javili, zavladati in politična sotrudništva pridobivati drugim potoni. Morda na isti način, kot jih je osvajala nemška narorlnosocialistična stranka ali kot jih v Avstriji osvaja domovinska fronta. Ta način bi približno odgovarjal načelom »demokracije, ki je pod vodstvom«. . . .. Naš namen ni, vmešavati se v notranjepolitične zadeve poljskega naroda, ki mu kot veliki slovanski in katoliški velesili želimo napredka in blagostanja. Prikazati smo hoteli samo položaj, ki mora nujnostno voditi v gotovo smer. Ni nasn stvar odločati, niti svetovati, kako daleč naj gre V Palestini obsedno stanje Uporni Arabci zažgali petrolejshe cevi Jeruzalem, 15. oktobra. AA. (DNB) Preteklo noč so v južni Palestini na več mestih pretrgali telefonske zveze. V severni Palestini so v nekaterih židovskih kolonijah jx>dtaknili ogenj. V več mestih je prišlo do streljanja pušk. Davi zarana se je vnela bitka med angleškimi redarji in neko oboroženo arabsko toljio blizu Betlehema. Dva angleška redarja sta ubita. Zdi se, da bo palestinska vlada odgovorila na celo vrsto atentatov zadnjega časa s proglasitvijo obsednega stanja v raznih palestinskih krajih. Blizu Bejsana so preteklo noč teroristi razstrelili cev, jx> kateri so pretaka jietrolej, in ga zažgali. Požar^ je trajal nekaj ur in ga je bilo moči opaziti že iz velike daljave. Dalje so teroristi napadli sedem židovskili kolonij v raznih krajih države. Angleška oblastva so sklenila zapreti severno palestinsko mejo. Najstrožji ukrepi evropskih oblasti London, 15. oktobra, b. Ker se teror v vsej Palestini vsak trenutek bolj širi, so se oblasti odločile za proglasitev obsednega stanja. Istočasno je zaprta tudi meja proti Siriji. Položaj je tako resen, da so se oblasti pričele baviti tudi z ustanovitvijo posebnega naglega sodišča. Policija je snoči prekinila vse predstave v gledališčih in kinih in gledalce razgnala domov. Dalje je policija izpraznila vse gostilne in kavarne, šoferjem pa je prepovedala vsako vožnjo. Včeraj so uporniki prekinili vse telefonske zveze med Jeruzalemom in ostalimi mesti v Palestini. Pri včerajšnjih atentatih j« našlo smrt pet oseb, mnogo pa je bilo ranjenih. Angleška letala so ugotovila, da 6e onstran meje zbirajo v večjem številu skupine Arabcev, ki imajo namen, da v ugodnem trenutku prodrejo v Palestino. Vojaške sile ob tej črti so mnogo preslabe, da bi pravočasno preprečile napade. Včeraj se je iztiril vlak, ki vozi na progi Haifa—Lida, Preiskava je ugotovila, da so uporni Arabci položili na tračnice bombe, ki 60 eksplodirale v trenutku, ko je vozil vlak. Obenem, ko je bil izvršen atentat na vlak, pa so Arabci napadli še vojaški vlak, ki je vozil bataljon pehote. Arabci 60 z nekega hriba pričeli hudo streljati na angle&ke vojake, ki so šele po daljši borbi vrgli Arabce nazaj, jih razgnali in šele nato mogli nadaljevati pot. Angleške čete so še vedno v pripravljenosti in čakajo na trenutek, ko bo potrebna energična intervencija. Kakor vse kaže, ta trenutek ni daleč, ker bo morda Palestina že jutri prizorišče krvavih borb. Angleži zahtevajo hitrih sklepov glede Sredozemlja London, 15. oktobra. AA. (DNB.) O bližajočem se sestanku nevmeševalnega odbora je >Times< izvedel, da je angleški zunanji minister Eden v svojem razgovoru z italijanskim poslanikom Gran-dijem posebno poudarjal potrebo po hitrih sklepih. Grandi je odgovoril, da je največja želja Italije, da se razčisti položaj, vendar se ne sme pri tem pozabiti, da ne nosi samo Italija odgovornosti. Zastražena petrolejska cev iz Mosula v Haifo. Končni izid kantonalnih volitev v Franciji Komunisti na četrtem mestu Pariz. 15. oktobra. AA. (DNB) Ker so nekatere stranke izrazile svoje nezadovoljstvo z objavljenimi rezultati in z razdelitvijo glasov, je notranje ministrstvo izdalo drugo sjx>ročilo o razdelitvi glasov. Po tem s|>oročilu jtT najmočnejša stranka socialistična z 1,557.088 glasovi (21.32% vseh glasov), druga je radikalno socialistična z 1.A()8.7!I3 glasovi (20.7%), nato republikanska zveza z 1.193.125 glasovi (15.43%), četrta je komuni- Zanimanje za potovanje dr. Stojadinoviča Slovesnost pred spomenikom neznanega junaka London, 15. oktobra. A A. (Reuter.) Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes položil na spomenik angleškemu Neznanemu junaku prekrasen šopek naravnih cvetlic, okrašen z jugoslovansko državno tribarvnico. Na traku venca je napis: ^Predsednik jugoslovanske vladec. Dr. M. Stojadinovič je položil svoj venec poleg vencev britanske legije, Organizacije bivših angleških bojevnikov in odposlanstva ameriške legije. Ko je izvršil to dejanje pietete, je ugledni gost britanske prestolnice izkazal z enominutnim molkom spoštovanje padlim britanskim vojakom. V imenu Velike Britanije se je tega slavnostnega dejanja udeležil major Krangsow, ki je dodeljen dr. Stojadinoviču za časa njegovega bivanja v Londonu. Na kosilu pri angleškem kralju London, 15. oktobra. AA. (Reuter) Britanski kralj Jurij VI. iu kraljica Elizabeta sla priredila danes v Buekinghamski palači slavnostno kosilo na čast predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Na kosilu je bilo tudi mnogo visokih britanskih osebnosti s jircd-sednikom vlade Chaniberlainom na čelu. Današnji »Times« prinaša članek o obisku predsednika jugoslovanske vlade in pravi: Dr. Stojadinovičev obisk v Londonu je kratek, a izredno dobrodošel. Za obisk se je predsednik jugoslovanske vlade odločil v namenu, da stopi osebno v stik z angleškimi državniki iu da se podrobneje pouči o njihovem naziranju glede vprašanj, ki se zanje zanima tudi Jugoslavija. Ni dvoma, da je dr. Stojadinovič pri tej priložnosti obrazložil angleškim državnikom svojo zunanjo politiko List nato našteva velike uspehe, ki jih je dr. Stojadinovič doslej dosegel za ureditev razmerja med jugoslovanskimi sosedi, obenem pa Najvišje število akademikov v Nemčiji Berlin, 15. okt. b. Vlada je izdala naredbo, s katero se določa najvišje število dijakov, ki se lahko vpišejo na univerze v Nemčiji. V Berlinu se sme vpisati 6000, v Frankfurtu 1700. v Kotnu 2400, v Leipzigu 2500, v Hamburgu 1700, v Miinchenu 4800 dijakov. Na trgovski visoki akademiji se sme vpisati v Berlinu 1900, v Dresdenu 1300, v Miinchenu 1000 dijakov. Na veterinarski visoki šoli v Hamburgu 5000 dijakov, na medicinski akademiji v Diisseldorfu pa 660 dijakov. »vodstvo« demokracije. Le žal bi nam bilo, kot prijateljskemu narodu velike Poljske, če bi oni, Ivi danes nosijo odgovornost, v sedanjem usodnem trenutku napravili napačen korak in s tem prizadeli škodo Poljski sami kakor tudi vsemu političnemu sestavu v srednji in vzhodni Evropi, ki ji tvori vciiku in niočnu Poljska naravuo osrčic. naglasa, kako neupravičene in napačne so bile trditve, ki smo jih prej slišali o tej politiki. ČHan-kar omenja dalje obnovo francosko-jugoslovanske pogodbe. Dalje naglasa veliki londonski list, da je jugoslovansko-italijanski pakt, sklenjen letošnjo pomlad, Velik uspeh za Jugoslavijo, ker je z njim po dolgih letih nesporazuma uredila svoje razmerje do Italije in še bolj pomnožila gospodarske stike z njo. Tudi Madžari zadovoljni Budimpešta, 15. oktobra, c. Ves madžarski tisk pripisuje potovanju dr. Stojadinoviča v London zelo velik pomen. Nekateri listi pišejo, da to potovanju ni važno samo za Srednjo Evropo, ampak za vso Evropo. Dnevnik »Az Est< piše. da se je dr. Stojadinovič v Londonu posebno mnogo razgovarjal o odnošajih med Malo zvezo in Madžarsko. Angleški diplomatski krogi so s politiko zbliževanja med Madžarsko in posameznimi državami Male zveze zelo zadovoljni. stična stranka 1,088.552 glasov in 14%. Vse druge stranke so dobile manj ko 700.000 glasov in 9.8 do 0.02% vseh glasov. Vseh strank je II. Obe novi stranki kažeta te-le rezultate: francoska socialna stranka jiolkovnika de la liocqua je dobila 296.537 glasov in 3.8%, francoska narodna stranka gosji. Ooriota pa 70.634 glasov in 0.84%. Kominterna pa nevoljna, ker vsa reklama nič ne pomaga Pariz, 15. oktobra. »Figaro« jx>roča. da so voditelji francoskih komunistov Cachin, Thorez. Du-clos in Gitton radi neuspeha pri sedanjih kantonalnih volitvah padli v nemilost Moskve, ki jih l>o skušala nadomestiti z drugimi voditelji. Moskva je mnenja, da njihova propaganda ni bila uspešna. jJo mnenju internacionale so francoski komunisti šli s svojim patriotizmom predaleč, lioleč konkurirati meščanskim strankam. Zdi so jki, da ti očitki Moskve ne drže, kajti istočasno jnnoča »Malin« o neizmerni propagandi, ki so jo komunisti razvili pri kantonalnih volitvah. Izdali so na sto tisoče plakatov, nad 100 milijonov letakov, izdelali so štiri propagandno filme, napisali pet brošur, dali izdelati nešleto gra molonskih plošč, ter so vse brezplačno delili med ljudstvo. Denar so dobili iz Moskve. Varšava, 15. oktobra, c. Varšavska policija je odkrila sedež tajne komunistične organizacije in aretirala 57 komunistov. Med njimi je tudi nevaren mednarodni komunistični kurir. Rio de Janeiro, 15. oktobra. AA. (DNB) Odkar je proglašeno obsedno stanje, aretira policija vsak dan mnogo komunistov. Seznam aretiranih komunistov bo naknadno objavljen. Tudi de Valera odstopa Dublin, 15. oktobra, b. Potrjujejo se vesli, da irski ministrski predsednik de Valera ne bo več sprejel predsedniškega položaja svobodne irske države. Glavni sovražnik krščanstva je — boljševizem Stališče Vatikana v kitajsko - japonskem sporu London, 15. oktobra. TG. Reuter poroča iz verodostojnega vatikanskega vira, da jc Sveta Sto-lica izdala obširna navodila cerkvenim predstojniš-tvom in misijonarskim postajam na Daljnem vzhodu, kako naj se obnašajo v sedanji kitajsko-japonski vojni. Reuterjev poročevalec pravi, da so ta navodila popolnoma v skladu z bojem, ki ga je katoliška cerkev po vsem svetu napovedala komunizmu in ki ga smatra za osnovno potrebo današnjega časa. Navodila so bila poslana cerkvenim pred-stojništvom v posebni okrožnici, kjer Sveta Stolica nalaga misijonarjem naslednje dolžnosti: 1. Katoliški misijonarji morajo nuditi pomoč ranjencem brez razlike, naj so to Kitajci ali Japonci. 2. Kitajcem je treba razložiti osnove narodne knlture ter jih tudi pregovoriti, da se odtrgajo od surovih mongolskih (boljševizmu vdanih) vplivov, ki so ponekod zelo močni. 3. Kitajcem je treba raztolmačiti, da bo ogromna obsežnost kitajske države omogočila, da kitajsko ljudstvo sčasoma prebavi in ustavi japonski vpliv, seveda samo pod pogojem, če se bo kitajsko ljudstvo vrnilo nazaj k načelom svoje stare kulture. 4. Kjerkoli je boljSeviSki vpliv viden, morajo katoliški misijonarji brezpogojno podpreti napore Japoncev, tako da bo japonska vojaška oblast dobila vtis, da od strani katoliške cerkve ni nobenih težav za sodelovanje pri borbi proti boljševizmu. 5. Katoliški misijonarji sc morajo skrbno varovati, da ne bodo vpleteni v kako propagando proti Zedinjenim državam severne Amerike ali proti Angliji, ampak morajo propagando brezpo- gojno pobijati s tem, da bodo poudarjali, da uživa katoliška cerkev v teh državali popolno svobodo. Reuterjev informator je takole posnel stališče vatikanskih krogov do kitajsko-japonske voinc: Vatikan se bo skrbno ogibal, da bi bil kakorkoli vmešan v spor med bojujočima sc taboroma, kajti vsako človeško bitje, ki postane žrtev vojne morije, je cerkvi enako drago, naj pripada temu ali onemu taboru. Vatikan je tudi prepričan, da bo v kratkem prišlo do pogajanj in do sporazuma, ki bo končal vojne strahote. Toda Vatikan tudi ne želi ovirati delovanja japonske vojske, ki se trenutno bori proti boljševizmu, pa čeprav morda ima v ozadju tudi druge namene, po nadoblasti nad Kitajsko. Sveta Stolica smatra, da je Kitajska med vsemi deželami na svetu najbolj neposredno izpostavljena boljše viški nevarnosti in dežela, ki jo boljševizem najlaže zavojuje. To stališče je v skladu s ponovnimi izjavami svetega očeta, ki kliče ves svet v borbo proti boljševiški nevarnosti, na katero je opozoril še v svoji zadnji »roženvenski okrožnici«, ko je govoril o »boljševiškem valu, ki dere po vsem svetu in grozi, da bo uničil človeško kulturo . Zemunska vremenska najioved za 16. oktober: Pričakovati ni nobenih posebnih sprememb. Prevladovala bo oblačnost z raznimi jasninami, tu-intam z jutranjimi meglami. Toplota brez posebne spremembe. Dunajska vremenska napoved. Menjajoča se in pojemajoča oblačnost. Zagrebška vremenska napoved. Stalno, oblačno in topleje. Mariborski občinski svet Ureditev uradniških plač — Javne telefonske govorilnice dobimo Odobritev velikih javnih del — Maribor proti ukinitvi pokrajinskih muzejev — Uredništvo mestnih podjetij dobt stojo pogodbo Maribor, 15. oktobra. Nocoj se je sestal mariborski občinski svet k svoji deveti redni seji. Pred prehodom na dnevni red je poročal župan dr. J u v a n , da je bilo izpraznjeno mesto v krajevnem šolskem svetu. Za člana krajevnega šolskega sveta je imenovan član občinskega sveta H r a s t e 1 j. Obenem poroča župan, da je že dal nalog, da se za prihodnjo sejo pripravi predlog, da se prejemki magistralnemu uradništvu, v kolikor so bili z zadnjo uredbo zui-žani, zopet vrnejo. Sledila so poročila odsekov. Za prvi odsek poroča svetnik dr. M u 11 e r. V občinsko zvezo je sprejet Alojz Gabrijan. Mestna občina pripravlja ustanovitev odseka za obvezno telesno vzgojo. Začasno je sprejet v službo učitelj Milan Jandl. absolvent posebnega tečaja za telesno vzgojo, ki bo vodil in izvršil vse priprave za ustanovitev tega odseka. Ustanovitev bo izvršena pozneje. Za drugi odsek poroča svetnik Aljaniič. Predlog proračuna mestnega socialnega skrbstva za 1. 1938-39 je sprejet. Odobrenih je šest prošenj za redno ubožno podporo, štiri za zvišanje podpore, tri za sprejem v mestno oskrbovalnico in dve za vzgojni prispevek za otroke. Za tretji odsek poroča občinski svetnik S t a -b e j. V Gosposki in Plinarniški ulici bodo odstranjeni nekateri kostanji, ki ovirajo promet. Poštna uprava bi rada postavila tri javne telefonske govorilnice, in sicer eno na vogalu Sodne in Aleksandrove ceste, drugo na Glavnem trgu, tretjo pa na trgu Kralja Petra. Prvo govorilnico je poštna uprava že začela postavljati. Ker pa ne odgovarja telefonska celica estetskim predpisom, ji bo občina prepustila proti priznalnini 1 din na leto prostor v paviljonu na promenadi Aleksandrove ceste. Sledi poročilo finančnega odseka, za katerega poroča ravnatelj Hrastelj. Pravilnik o finančnem poslovanju mestne občine po predpisih finančnega ministrstva se odgodi, dokler se ne združi pravilnik računovodstva s statutom mestnih podjetij. Obč. svetnika dr. Kovačec in ravnatelj Pogačnik sta pregledala računske zaključke za 1. 1936. Predlagata odobritev. Dalje predlagata, da se izločijo iz aktive neizterljive terjatve v znesku 90.000 din in da se končno likvidirajo razni skladi, ki se še vodijo v proračunu in se prenesejo v redni promet. Občinski svet je nato razpravljal obširno o zgradbi carinarnice, stanovanjskih hiš za carinike in tlakovanju cest na račun posebnega kaldrmin-skega fonda. O tem 6mo pred nekaj dnevi obširno poročali. Občinski svet je odobril vse načrte ter je obenem sklenil naprositi ministrstvo, da pooblasti bansko upravo v Ljubljani, naj odobri tudi podrobne načrte, tako da ne bo treba pošiljati vseh načrtov še enkrat v Belgrad. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje ureditve gradu. Na posebni anketi se je svoječasno sklenilo, da se grad porabi samo za muzej in arhiv. Tedaj se je tudi sklenilo, da se z deli takoj prične. Občinski svet je odobril nocoj načrt za ureditev zunanzosti gradu, ki bo stala 605.000 din. Obenem je občinski svet javno izrekel zahvalo muzeju in zgodovinskemu društvu Maribora, ki tako vzorno deluj® na kulturnem polju. Prav tako pa sc je zahvalil ban dr. Natlačenu in podbanu dr. Maj-cenu, da to delo obeh društev upoštevata in ga primerno podpirata. Obenem je občinski svet na manifestanten način protestiral proti omalovaževanju pokrajinskih muzejev, ki se sedaj pojavlja v naši javnosti. Občinski svet je ugotovil, da predstavlja mariborski muzej kulturno središče ne samo za Maribor, temveč tudi za vse zaledje severne Slovenije in kot tak mora uživati podporo Maribora in vse slovenske javnosti, Dela za ureditev gradu se bodo takoj razpisala. Sledila je razprava o načrtih za ureditev Glavnega trga. Dela bodo stala 1,470.000 din, za novo razsvetljavo se bo rabilo 329.000 din. Skupno bo treba investirati 1,800.000 din. Tudi sredstva za ta dela so že zagotovljena. Kanalizirala se bo na novo Gosposvetska cesta med Vrtno in Vilhar-jevo ulico, obenem pa se bodo poglobili stari kanali v Slovenski, Gospejni in Oražnovi ulici. Vsa ta dela bodo stala 167.000 din. Umetniškemu klubu v Mariloru (»dari mestni svet podporo v znesku 3000 din za umetniški teden. V Za Sanghaj gre Japonci se vedno bolj bližalo mejam sovjetske Rusije Šanghaj, 15. okt. b. Davi se je pričela na vseh bojiščih velika protijaponska ofenziva v kateri sodeluje veliko število kitajskih letal. Kitajci so bombardirali področje Capeja in je njihova pehota nato izvojevala velike uspehe. Prav tako so Kitajci dosegli nekaj uspehov v področju Hankeda. Kitajci eo pridno obstreljevali tudi japonske ladje, tako da niso mogle 6 6vojim topništvom posebno ovirati kitajske ofenzive. Na f>odročju severnega kolodvora je prišlo do pravega klanja, Kitajci so se tukaj poslužili svojih starih tradicionalnih sabelj. Okrog 3"zjutraj so Kitajci zopet pričeli bombardirati japonske položaje okrog Šanghaja, kjer je bilo kmalu vse v plamenu in ognju. Sliši se močno grmenje topov z obeh 6trani. Japonci so v zadnjih dneh pričeli zelo pritiskati na severnem kolodvoru, ker hočejo še pred pravo zimo zasesti važne položaje, ki jim bodo nudili dovolj varno zavetje pred kitajskimi napadi. Japonska ofenziva od Pekinga proti jugu ima namen, da 6e kar mogoče kmalu zasede področje ob Rumeni reki, od katere so japonske čete oddaljene samo še kakih 70 km. Ce se jim bo to posrečilo doseči pred zimo in še preden bodo Kitajci uredili 6vojo drugo obrambno črto, bodo slednji zašli v obupen položaj. Japonci ne gredo proti zahodu, ker nočejo raztegniti še bolj 6voje fronte, temveč 60 pričeli prodirati naravnost proti jugu, da si zagotovijo vse področje železniške mreže, ki je sedaj v njihovih rokah. Kitajcem ne bo preostalo drugega, kakor da čez zimo naskakujejo posamezne postojanke ob železniški progi in da na ta način preprečijo udarnost japonskih čet v zgodnji spomladi. Kitajske divizije na severu niso sposobne, da zadržijo glavni del japonskih sil, velike uspehe [>a imajo v manjših napadih proti izoliranim japonskim oddelkom, ki 6e pošiljajo v razne 6meri s posebnimi nalogami. Na šanghajskem bojišču pa je položaj povsem drugačen. Tukaj so 6e morali Japonci povsem umakniti v svoje postojanke in nimajo nobenega upanja v kakšen uspeh. Obe armadi 6ta tukaj približno enako močni. Kitajci so v številčni premoči, Ja|>onci pa v tehnični. Pričela se je prava rovska vojna, ker se Japoncem kljub vsem naporom in žrtvam ni posrečilo, da jo spremenijo v nianeversko vojno, v kateri bi lahko uporabili vso evojo tehnično silo, tanke in oklopme avtomobile. Vsak poskus Japoncev naleti na neverjeten odpor kitajskih čet, ki onemogočajo vsako vojno operacijo Japoncev, ki jih skušajo frontalno napadati. Davi je bil položaj na obeh frontah pred Šanghajem popolnoma nespremenjen. Na nekaterih sektorjih so pričeli naskakovati Japonci v manjših oddelkih ter se predvsem poslužujejo v borbi ročnih granat. Tokio, 15. okt. AA. ((DNB). Po poročilih agencije Domej japonske čete na Severnem Kitajskem neprestano prodirajo in so zavzele mesto Nijanguzctijan na meji med pokrajino Hoj>ej in Sansi . Tokio, 15. okt. b. Potrjujejo se vesli, da je znani kitajski general Ma pričel organizirali v Notranji Mongoliji hud odpor proti Japoncem. General Ma je bil po begu iz Mandžurije dolgo časa v sovjetski Rusiji. Carinski dohodki Belgrad, 15. okt. AA. Po naročilu centralnih carinskih blagajn so znašali carinski dohodki v prvem desetdnevju t. m. 25.205.407 din. V istem času lanskega leta so znašali 25,613.582 din, to jc za .318.175. din več kakor letos. Od 1. aprila do 15. oktobra t. 1. 6c je pobralo 542,604.383 din. Za ta čas je proračun določal 450,350.312 din, to se pravi, da se je za 83,245.071 din več dobilo. Lani se je v istetn času izterjalo 380.115.770 din. to se pravi, da jc bilo letos za 153,588.613 din ali za 39.48% več. Seja Glavne Zadružne zveze Belgrad. 15. oktobra. A A. Včeraj dopoldne in [-opoldne je bila seja izvršilnega odbora glavne Zadružne zveze. V imenu predsednika ministra dr. Antona Korošca jc seji predsedoval prvi podpredsednik minister Voja Djordjevič. Med drugim so na 6eji sklenili: 1. Izročiti kmetijskemu ministrstvu predlog o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetijskih dolgov. 2. Predložiti kmetijskemu ministru predlog o podaljšanju uredbe o zaščiti kmetskih zadrug, ker PAB še ni končala obračunov izročenega ji zadružnega portlelja in zato zadruge ne morejo točno dognati svoje premoženjsko stanje. 3. Priznati zadrugam 100% lombardnih papirjev, ki jih dobe od PAB-a, da 6e zadruge rešijo iz težavnega položaja, ki 60 vanj zašle, ker morajo plačevati za 6Voje kredite nesoraztherno višjfc ohresti, kakor jih pa dobivajo za 6voje terjatve pr' PAB. Iz vojaške službe Belgrad. 15. oktobra, tn. Na predlog vojnega ministra je upokojenih več častnikov. Med drugimi upokojeni naslednji j>phetni brigadni generali: Milutin Slanojevič. Dr.igo Dimič in llija Di-mitrijevič. Stari Aca Stanojevic odpira oči JNS na preži — kakor vedno Belgrad. 15. okt. m. Razburjenje, ki se jc polastilo erbijanske množice radi opozicijskega sporazuma, ki so ga bivši demokrati in zemljoradniki ter skupina Ace Stanojeviča sklenili z bivšo SDK, ee stalno širi ter povsod razne kulturne in politične organizacije prirejajo protestne sestanke, pošiljajo na kr. namestništvo in kr. vlado resolucije prroti takemu sporazumu, katerega izpolnitev bi državo pahnila v negotovost. V teli resolucijah se zavzemajo za pravi in resnični sporazum, ki bi v enaki meri zadovoljil Srbe, Hrvate in Slovence v okviru sedanje ustave, ki je danes edino mogoča. V tukajšnjih političnih krogih so se te dni cule tudi vesti, da je z objavo sporazuma nezadovoljen sam Aca Stanojevič, kateremu Miša Trifunovič in Lazica Markovič ob priliki podpisa sporazuma nista v zadostni meri predočiia dalekosež-nih posledic tega sporazuma. Radi tega sta predvčerajšnjim nenadoma odpotovala k Aci Stanoje-viču v Niško banjo Miša Trifunovič in Krsta Mi-letič. Trifunovič in Miletič 6ta 6e vrnila v Belgrad včeraj popoldne. Kaj sta v Niški banji opravila, ni znano. Ob njuni vrnitvi v Belgrad se je videlo samo to. da sta se povsod pojavljala s temnimi obrazi in sta bila videli zelo nerazpoložena. Radi objave opozicionalnega sporazuma je sedaj zavrelo v raznih tukajšnjih političnih organizacijah. predvsem v JNS. Olave so priC-eli dvigali sjiet nepomirljivi elementi. Hrvati in Slovenci, kakor Jovo Banjanin in Jura j Demetrovič Antc Kovač, dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. ki spet zagovarjajo režim močne roke proti dr. Mačkovemu pokretu. Sledila so poročila petega odseka, ki ga jo podal Ž e b o t. Odobri se prošnja za gostilniški obrat Sofiji Mencinger na Pristanu 1. Občinski svet se izreče za krajevno potrebo za otvoritev novega buffeta v poslopju nove palače Ljudske samopomoči na Aleksandrovi cesti 11, za katerega prosi Adam Črešu.jar. Prav tako se izreče za krajevno polrebo za buffet Ludovika Uhljer na Aleksandrovi cesli 13, odkloni pa prošnja za ljudsko kuhinjo na Meljski cesti št 70, ker prostor nc odgovarja. Za mestna podjetja je poročal končno ravnatelj Štabe j. O službeni pogodbi za pogodbene nameščence poročamo na drugem mestu. O tem vprašanju se je razvnela daljša debata, v kateri se je posebno odlikoval socialistični zastopnik gosji. Grčar, ki se je izrekel proti sprejemu te pogodbe. Župan dr. Juvan je takoj zahteval, da občinski svet novi službeni red odobri, ker so nameščenci mestnih podjetij po lOlelneiti čakanju končno zaslužili, da se njihove službene razmere uredijo in da se jim da boljša eksistenca. Obenem je župan pripomnil, da se bo v kratkem osnoval še posebni pokrajinski fond za nameščence pri mestnih podjetjih. Nato je bila službena pogodba soglasno sprejeta. Novi poslanik USA za Jugoslavijo Belgrad, 15. oktobra, ni. Davi je prispel v Belgrad novi ameriški poslanik Arthur Blitz-1 e i n gospo soprogo. Novi ameriški poslanik je dalj časa služboval v tajništvu zunanjega ministrstva. Pred prihodom v Evrojo je zastopal IJSA v Nicaragui. Leta 1910 je služboval kot tajnik ameriškega veleposlaništva v Rimu, nakar jo bil premeščen v istem svojstvu v Varšavo. Za časa mirovnih pogajanj v Parizu je bil dodeljen ameriški delegaciji. Pozneje jo bil tajnik to delegacije tudi v Londonu. Služboval jo še v Bernu, nakar se jo vrnil v svojo domovino, kjer je leta 1924 postal pomočnik zunanjega ministra. Š tega položaja je odšel kot poslanik v Mehiko, nato pa je postal načelnik oddelka za Mehiko v zunanjem ministrstvu. Pozneje se je spiet vrnil v Mehiko. Pred j)rihodom v Belgrad je bil, kakor že omenjeno, |x>slanik v Nicaragui, nekoliko prej pa še v Kigi. Dosedanji ameriški poslanik Charlie Wilson so je zaradi bolezni umaknil iz aktivne diplomatsko službe. Po španskih bojiščih Francove čete zasedle Ariondo Bclfp-ad, 15. oktobra. AA. Pravosodni minister bo sprejemal senatorje in poslance ob torkih, sredah. četrtkih in sobotah od 11 do 13. vse druge stranke pa izključno samo ob ponedeljkih in petkih od II do 13. Občinstvo se opozarja, da sc ima prijaviti kabinetu za sprejem isti dan najpozneje do pol 11. Druge dneve minister ne bo strank sprejel pod nobenim pogojem. Salamanca, 15. oktobra. AA, (Havas.) Poveljstvo nacionalističnih čet je objavilo: Na asturski fronti naše čete prodirajo naprej. Prva kolona je zavzela dve koti in osem vasi. Druga kolona pa je zavzela dve koti in 14 vasi, med temi tudi Ariondas, ki je važno prometno križišče. Vse vasi, ki jih je sovražnik zapustil, 60 v zelo revnem stanju. Dinamiterosi sistematično rušijo vse vasi in silijo prebivalstvo, da se seli. Ujeli smo četo sovražnikov. V južnem odseku smo zavzeli postojanko Canto dela Majada. Sovražnik je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Na osrednji fronti pri Madridu smo odbili sovražni napad pri Questa dela Reina. Gojon, 15. oktobra, AA. (Havas.) Razne operacije so se nadaljevale ves dan na Paraješkem 6edlu na južno-asturskem bojišču. Danes dopoldne je 25 nacionalističnih letal brez prestanka bombardiralo republikanske postojanke pri Penalazu, 1700 metrov visoko. Po hudi topniški pripravi je nacionalistična pehota nekajkrat srdito naskočila, toda republikanci so se tako odločno upirali, da je moralo ponovno nastopiti nacionalistično letalstvo. Pri ponovnem nastopu se je nacionalistom posrečilo prodreti do prve linije republikanskih strelskih jarkov in tam se je razvil ogorčen boj na nož, Naposled se je nacionalistom posrečilo zavzeti Penolazo, republikanci so ee pa umaknili na svojo drugo črto. Gijon, 15. oktobra. AA. (Havas.) Davi zarana ie sedem nacionalističnih bombnikov obstreljevalo Gijon in vrglo več kakor 100 bomb. Bombardiranje je trajalo dobre pol ure. Nacionalistična letala so se spustila zelo nizko in so obstreljevala prebivalce, bežeče po ulicah. Število žrtev še ni znano. Kmalu nato so se nacionalistična letala vrnila in vrgla mnogo gorljivih bomb, ki so zanetile mnogo požarov v mestu. Republikansko letalstvo je danes dopoldne obstreljevalo San Esteban de Travia. London, 15. oktobra. AA. (Havas.) Dopisnik lista »Dailv Herald« poroča svojemu listu iz Gibraltarja, da je zvedel od dobro poučene strani, da je zadnje dni prispelo v Cadiz 6—7 tisoč italijanskih vojakov v uniformah italijanske armade. Te vojake so takoj poslali v Seviljo, da pomnože vojsko generala Franca. • Anarhisti proti komunistom Barcelona, 15. oktobra. Ako hodite danes po Barceloni, se ne smete čuditi, ako se naenkrat znajdete v središču zelo neprijetnih vojaških dogodkov, to se pravi, 6redi manjšega ali večjega pocestnega boja. Nenadno pridrve po cesti oklopni vozovi, s katerih streljajo. Navadno velja napad kaki vojašnici ali strankarskim prostorom mnogih rdečih klubov. Često se p atudi primeri, da so napadena policijska poslopja ali celo ministrstvo. Navadno odgovore napadenci prav tako energično. Škodo pa ima tisti, -ki je slučajno zašel na bojišče. Kritja ni mogoče vedno najti. Zato gredo ljudje na cesto Ie po najnujnejših opravkih. Pri teh bojih pa ne gre za tolikokrat imenovano »peto kolono«, ki baje združuje vse nacionalne elemente, ki so ostali v oblasti rdeče Španije. Teh kolon bo zelo malo, Največ ee o njih govori v propagandistične namene. Večina eksistirajo le v prestrašnih možganih rdečih tolp, ki iščejo povoda za maščevanje nad nedolžnimi žrtvami. Kajti samo sumnja, da *je kdo narodnega mišljenja, je že zadosten razlog, da ga aretirajo, nakar izgine za vedno brez preiskav, brez sodbe. Omenjeni pocestni boji sploh nimajo ničesar skupnega r. državljansko voino in z bojem med narodno Španijo in marksizmom. Ti boji so ^notranja zadeva vladajočih krogov«, kakor pravijo v Barceloni. Nasproti si stojita navadno dve skupini. Na eni strani pristaši ljudske fronte, ki v vsem poslu-sajo navodila moskovske internacionale, na drugi strani pa anarhisti, ki odklanjajo sovjetski boljševizem. Tu in tam jim pomagajo tudi trockisti. Odkod to sovraštvo? Saj se vendar obe stranki na življenje in smrt borita proti skupnemu sovražniku, proti Francu! Toda ti dve skupini se borita za teorije, ki jih ne moreta spraviti na skupnega imenovalca. Fni hočijo komunistično državo po sovjetskem zgledu, drugi pa sploh ne marajo države, ampak absolutno svobodo poedinca. Skrajni individualizem je tipičen za Španijo in je zlasti v Kataloniji v podobi anarhizma bil vedno močan. Danes je tako daleč prišlo, da ima celo Moskva z njim neprijeten posel. Že večkrat jc Moskva zagrozila,, da bo odtegnila svoje« čete in da ne bo več pošiljala streliva in vojnega materiala, ako ne bo vlada v Valenciji obračunala z anarhisti. Že dolgo časa ruski transporti sploh ne prihajajo v Barcelono, ampak le še v Valencijo. Toda v Kataloniji so anarhisti, kar tiče rdečega tabora, v premoči. Čeprav vlada plove pod zastavo ljudske fronte, je vendarle dejstvo, da v Kataloniji ni nobene vlade, ki bi mogla odločevati, ampak da ima zadnjo besedo ul ica. Čim večje pomanjkanje vlada, tem večja jc oblast pouličnih drhali. Razen na vladnih poslopjih, ki pa so zato vedno v nevarnosti, da jih požgo, si nihče v Barccloni ne upa razobesiti rdeče zastave in še manj uradne deželne zastave. Nikogar ni, ki bi se upal korakati v demonstrativ-nem sprevodu z zastavo, na kateri sta kladivo in srp. Katalonija, oziroma katalonski anarhisti poznajo le črno anarhistično zastavo, ki jo mora imeti razobešeno vsako gledališče, kino, javna poslopja, gustilne 111 privatniki, rrav uibče se v Barceloni ne sprašuje, kakšen bo izid državljanske vojne in tudi malo koga brigajo dogodki na bojišču. Ljudi zanima le to, kdo bo zmagal doma, ali anarhisti ali boljševizem. Ne zgodi se redko, da iz vojnega ozemlja prikorakajo čete anarhističnih miličnikov, da se udeležujejo pouličnih bojev proti zasovraženim komunistom, ki prisegajo na evangelij Moskve. Dosedanji predsednik katalonske vlade Companys je največ odstopil zaradi tega, ker ni mogel vzpostaviti reda v zaledju in ker je Moskva ponovno zagrozila, da ne bo več podpirala ljudske fronte, ako ne obračuna energično z anarhisti. Pričakovati je torej še hujših notranjih bojev, v katerih bodo bolj-ševiki skušali pritisniti ob zid anarhiste, v tem slučaju se bo valencijska vlada upala preseliti v Barcelono iz Valencije, kjer je vedno bolj ogrožena od Francovih čet in njegovega letalstva. x. y. V 10 dneh se mora Italija odločiti Pariz, 15. oktobra, c. V Parizu pričakujejo z veliko nestrpnostjo jutrišnjo sejo odbora za nevme-šavanje v Londonu. Sicer vedo, da se na jutrišnji seji ne more zgoditi ie nič odločilnega, ker italijanski zastopnik niti ne bo odbil niti sprejel predloge Francije in Anglije. Italijanski zastopnik bo najbrž izjavil, da zahteva časa, da poroča svoji vladi ali pa bo takoj stavil protipredloge. Seja bo nato odložena na prihodnji teden, Italija mora torej v 10 dneh, to je, do konca meseca, povedati odločilno besedo o španski zadevi. V Parizu trde nocoj, da je soglasnost med Anglijo in Francijo popolna in se bo ta soglasnost najlepše videla v tem, da bosta jutri angleški in francoski delegat podala slični izjavi. - -.-:_'----- ■ j ..... Prvo nadzorstvo v Dardanelah? Carigrad, 15. oktobra. AA. (DNB.) Pomorsko ravnateljstvo je imelo danes sestanek z zastopniki paroplovnih družb, ki imajo svoja zastopstva v Carigradu. Namen sestanka je bil razpravljanje o raznih nadzorstvenih ukrepih glede tranzitnega prometa med Črnim morjem in Sredozemljem. Ti ukrepi so v zvezi s pomnožitvijo nadzorstva v Sredozemskem morju. Mislijo, da so na sestanku govorili tudi o preprečitvi prevoza vojnega gradiva iz sovjetske Rusije v republikansko Španijo. V angleški Keniji se zbirajo begunci iz italijanske Abesinije Rim, 15. oktobra, b. V zvezi z abesinskimi napadi na italijanske oddelke v Abesiniji poročajo tukajšnji listi iz Londona, da so prispela iz angleške ekvatorialne Afrike poročila, da se v angleški Keniji, v neposredni bližini abesinske meje ustvarja novo središče protiitalijanske agitacije. Že pred nekaj meseci je dopisnik londonskega »Timesa« sporočil iz Neurobe, da so angleške oblasti tamkaj sklenile zgraditi posebno taborišče blizu abesinske meje, katnor bodo poslani vsi begunci iz Abesinije, ki se nahajajo na angleškem ozemlju. Poročajo, da je abesinski minister Tekli Havariatc odpotoval v Aden in da je od tam prišel v Mon Baso. Iz tega sledi, da je Havariate pooblaščen od angleških krogov, da se nastani v Keniji ter da poskrbi za organizacijo abesinskih beguncev Rim, 15. oktobra. AA. (DNB.) Sinoči sta zapustila messinsko pristanišče dva nadaljnja transporta čet, namenjena v Libijo. Kdo je ukradel vojaške načrte? London, 15. oktobra, c. V veliki angleški letalski tovarni Parme« so vohuni ukradli tajno načrte o gradnji modernih angleških vojnih letal, tovarna je bila letos popolnoma preurejena in jo delala samo za potrebo angleškega vojnega letalstva. TskavSCOt'and Yard< jG uvedel najslrožjo pre. Vatikan in Berlin se ne pogajata Dunaj. 15. oktobra, b. V zadnjem času so mnogi inozemski korespiondenti poročali, da se lodo pričela pogajanja med Vatikanom in Berlinom. Katoliška r-Reichsposk pa danes sporoča iz Kima, da so ne vodijo nobena pogajanja in jih tudi v kratkem času še ni pričakovati. • . R.'.m- oktobra. V novembru bo tajni kou-zistorij, na katerem lodo imenovani štirje novi kardinali, dva Italijana in dva inozemca Rclgrad, lo. oktobra, m. Upokojen je Josip Princ višji kontrolor VI. skuj.. 2. stopnje na železniškem ravnnteljstvu v Ljubljani. iB/vrnVr>- ,0.k,nhrn m- »an dravske banovino dr. Natlačen ki se je le dni mudil v Belaradu m je v zadevah dravske banovine posredoval pri raznih ministrih, sc je nocoj vrnil v Ljubljano. Nedeljska slavnosl na Rakeku Spored pri odkritja spomenika blagopokojnemu viteškemu kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Rakeka, dne 17. oktobra 1937 pred železniško postajo: 1. Od 12 do 12.30 sprejem častnih gostov, delegacij itd. 2. Ob 12.30 sprejem kraljevega zastopnika. 3. Pevsko društvo »Sloga«: Slovan na dan. 4. Pozdrav in nagovor predsednika odbora. 5. Slavnostni govor tajnika odbora. 6. Odkritje spomenika po predsednika odbora !n izročitev v varstvo domačemu županu. 7. Godba dravske divizije: Bože pravde, častna četa: salva. 8. Pevsko društvo »Sloga«: Morje adrijansko. 9. Polaganje vencev. 10. Mimohod: vojska in gasilstvo. Po mimohoda koncert godbe dravske divizije ia ostalih godb ter pevskega društva »Sloge« na slavnostnem prostoru. Vse oficielne zastopnike bo sprejemal odbor na prostoru pri vhodu k spomeniku. Šole, društva in deputacije naj bodo na slavnostnem prostoru najpozneje do 11-30, kjer jih razporede reditelji. Prapori, polagatelji vencev in narodne noše imajo rezerviran prostor trk za spomenikom. Samo vozila, vozeča oficielne zastopnike, privozijo do spomenika. Vsa ostala vozila zavijejo po spodnji cesti skozi vas na prostor za parkiranje (med gostilno Hladnik in trgovino Levstek & Oblak). Polagatelji vencev, v kolikor se še niso prijavili, naj to store najpozneje do 10. na dan odkritja pismeno ali ustno pri odboru. Poštna uprava je dovolila za dan odkritja rdeči poštni žig. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandro L Zedinitelju na Rakeku. • Četrtinska voznina je dovoljena za vse udeležence iz vsega področja ljubljanske železniške direkcije, ki gredo v nedeljo 17. t. m. k odkritju spomenika pokojnemu kralju Aleksandru na Rakek. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 10., vlak bo ojačen, tako da bo lahko pobral vse potnike na vseh postajah. Na kolodvoru, kjer stopite, kupite izkaznico za 2 din ter polovično karto za Rakek, ki stane iz Ljubljane 9.25 din. Obrazec se mora dati na Rakeku žigosati. Izkaznice bodo žigosali v pisarni firme Export nasproti kolodvora na Rakeku, nazaj grede ni potreba kupiti vozovnice, ker velja prejšnja za nazaj. Odkritje bo ob pol 1. Vlak odhaja z Rakeka nazaj v Ljubljano ob 14.30 in pride v Ljubljano ob 15.30, tako da imajo vsi udeleženci zveze z večernimi vlaki domov. Kdor pa s tem vlakom ne bi hotel iti, lahko odide z vlakom iz Rakeka ob 18.10 in pride v Ljubljano ob 19.15. Posebno vabimo vsa prosvetna društva naše Notranjske in narodne noše, da se te patriotične slavnosti v obilnem številu udeleže. Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, poziva celokupno članstvo, da se udeleži v nedeljo, dne 17. oktobra 1937 odkritja spomenika blagopokojnemu vitešikemu kralju Aleksandru I. na Rakeku. Oficielno zastopstvo Oblastnega odbora z društveno zastavo se odpelje iz Ljubljane z vlakom štev. 610 ob 10. — Odbor. Glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki bo v nedeljo, t. j. 17. t. m. na Rakeku. Članstvo iz Notranjske naj se pridruži naši delegaciji pred postajo na Rakeku. Člani iz Ljubljane in okolice naj pridejo po društvene znake danes od 17 do 19 v društveno pisarno. Sedefeva družina vabi svoje člane, da se udeležijo t nedeljo, dne 17. oktobra proslave odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru na Rakeku. Gasilskim žapan in četami Vse tovariške čete in župe opozarjamo, da bo v nedeljo, dn® 17. t. m. na Rakeku odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 10. dopoldne, povTatek z Rakeka ob 14.30. Vabimo vse naše gasilstvo, predvsem iz bližnjih žup, to je, Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Škofja Loka, Kočevje, Kranj, zlasti pa Logatec, da se članstvo ▼ čim večjem številu udeleži odkritja. Čete naj vzamejo s seboj svoje prapore. Vsi udeleženci morajo biti t svečanem kroju. — Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani. Morilec Ferš Ostanki Jedil med zobmi Naval na ljubljansko univerzo Ljubljana, 15. okt V torek je bilo formalno končano redno vpisovanje slušateljev in slušateljic na Aleksandrovi univerzi. Zadnji dan je bil tako velik naval dijakov, da je bila kvestura primorana izdajati samo potrdila o priglasitvi ter so se te dni ti slušatelji vpisovali še kot redno vpisani. Praktično in teoretično zanimiv je pojav, da raste število slušateljic od leta do leta. Prva leta je univerza šitela 25—30 slušateljic, zadnja leta pa je njih število že preseglo 300 in računajo, da bo letos vpisanih do 350 slušateljic. Drug zanimiv pojav je, da prihajajo na ljubljansko univerzo tudi inozemci. Prav mnogo je bilo letos vpisanih Bolgarov, ki so že poleti ustanovili svoj poseben klub in so se tudi organizirali v akademski Jugoslovanski - bolgarski ligi. Vpisali so se nadalje mnogi dijaki iz Italije in mnogi Korošci iz Avstrije. Pa tudi Poljaki so se vpisali na razne fa- ia Razstava šempetrskih gospodinj Gospe in dekleta, Slanice ženskega odseka Sempetrskega prosvetnega društva v Ljubljani, nam za nedeljo pripravljajo zopet prijetno presenečenje, še lepše in večje, kakor je bilo lani, ko smo morali vsi obiskovalci hvaliti njihovo uspešno gospodinjsko razstavo. Letošnja gospodinjska razstava je tem bolj pomembna, ker slavi šempetrsko prosvetno društvo letos 30-letnico svojega obstoja. Šempetrčani so sprva nameravali napraviti velik prosvetni tabor, toda letos sta bila v Ljubljani že dva prosvetna tabora, zato so Šempetrčani sklenili, da bodo svoj pomembni jubilej slavili na drug način. Uvod v njihovo proslavo je bila prireditev v frančiškanski dvorani, fantje in dekleta se pripravljajo na svoje posebne prireditve, to nedeljo pa bodo pokazale gospe z dekleti, kaj so se naučile in kaj znajo v svojih gospodinjskih tečajih. Gospe so vse poletje vku-havale razno 6adje, marmelade, sokove in podobno — naj gospe ne zamerijo, če je poročevalec v teh zadevah neveden, je pač moški in s temi je vedno križ! — dekleta pa so se zvečer učile kuhati, peči. cvreti itd. G. župnik Košinerlj jim je odstopil v župnišču tri prostore, ki so jih praklične šempetrske žene takoj spremenile v kuhinjo, jedilnico in shrambo za jedila. Kdor je imel ta teden vpogled v te prostore, si je moral oblizniti jezik: take dobrote, kakor jih je težko celo na pariški razstavi dobiti, so tam, toda samo na vpogled, zakaj pripravljene so za razstavo, ki bo v nedeljo od 7 zjutraj do 5 popoldne. Gospe pravijo, da so razne odlične osebnosti že obljubile, da si ogledajo to razstavo, pa tudi občinstvo samo se zanjo zelo zanima. Gospa Golobova, predsednica ženskega odseka, in gospa Velikonjeva, tajnica odseka ter voditeljica tečaja, sta se zelo potrudili in sta že kar samozavestni, ker vesta, če začno ostanki jedil Maribor, 15. oktobra, gniti. Pri tem se tvori mlečna kislina, ki Dne 16. julija t. 1. je bil izvršen v Brestemici razkraja dragoceno zobno sklenino. pri Mariboru grozovit zločin, ki je razburil vso ma- Zato zvečer kot zadnje, odstranite predno riborsko okolico, ko so ga dne 23. julija odkrili, greste spat ostanke hrane izmed zob, s tem da Omenjenega dne so našli na podstrešju v seno za- jih temeljito Očistite Z ZObnO pasto Chlorodont. kopano razpadajoče truplo 50 letne posestnice Kri- Z.\utrai kot nruo očistitp qi 7fihp 7 7nhnr» stine Gselmanove. Na prsih je imela zevajočo rano , Prvo» °ClSIlie SI ZODe Z ZODIIO od bodala, pod njo pa je bila mlaka strjene krvi, ki PaSI° Chlorodont, katere prijeten okus pO je pronicala celo skozi strop v spodaj ležečo sobo. meti, zapušča še dolgo po uporabi v ustih O tem zločinu smo takrat obširno poročali, Občutek SVeŽOSti in čistoče. Kristina je bila ločena žena. Živela je v Bre- Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe stemici na svojem posestvu v skupnem gospodinj- kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod, stvu z upokojenim podpolkovnikom Arturjem Ime- Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo licem, s katerim sta se dobro razumela. Letos )u- Chlorodont v kozarec in že se poveča osvežujoči uči-nija meseca pa je Imetič umrl ter je njegova smrt nek redne zo5n0 jn us(ne n g chlorodontom. Gselmanovo zelo potrla. Večkrat se je izrazila napram sosedom, da je življenje prav nič več ne veseli. Ko so tedaj njeni sosedje dne 16. julija opazili, da so vrata na njeni hiši cel dan zaprta in je še naslednjega dne ni60 videli, so vsi domnevali, da je iz žalosti za pokojnikom šla v smrt ter je skočila v Dravo. Obvestili so o tem občino in orožnike, ki so stanovanje preiskali, pa niso našli nobenega sledu za pokojnico. Obveščena je bila tudi edina naslednica, sestra pogrešane Gselmanove, soproga gostilničarja Pavla Vrus. Poslala je dne 23. julija svojega hlapca z vozom v Bresternico, da bi pripeljal nekaj sena. Živinska krma je bila shranjena na podstrešju hiše, v kateri je Gselma-nova stanovala. Hlapec se je povzpel na podstrešje ter odrinil vrata. Nasproti mu je udaril silovit smrad po gnilobi. V zli slutnji je začel razkopavati z vilami 6eno ter je kmalu naletel na trohneče truplo Kristine Gselmanove. O tej najdbi se je glas bliskovito raznesel, takoj je bila na mestu tudi preiskovalna komisija, ki je ugotovila, da je postala Gselmanova žrtev zverinskega roparskega umora. Sum zločinstva se je obrnil takoj proti nedo-letnemu, pa skrajno pokvarjenemu Maksu Feršu, ki je stanoval pri svoji materi v Brestemici. Ferš je večkrat hodil na delo k Gselmanovi ter so mu bile tamkajšnje razmere dobro znane. Gselmanova je je imela pred Feršom vedno nek strah ter je večkrat pripovedovala sosedom, da se tega fanta boji. Takoj po odkritju umora so ga orožniki šli iskat, pa jim je pobegnil. Par dni se je skrival po gozdovih, potem pa jim je padel v zasedo ter so ga aretirali. Ferš je priznal, da je umoril Gselmanovo. Danes dopoldne je bila pred malim senatom tajna razprava, ker je Ferš starejši mladoletnik. V senatu so bili vss. dr, Tombak, Kolšek in Lečnik, Akademija na čast sv. Frančišku Frančiškova mladina bo zopet nastopila v nedeljo, 17. oktobra v frančiškanski dvorani. To pot priredi akademijo na čast velikemu sv. Frančišku Asiškemu. Spored je zelo privlačen in popolnoma izviren, lahko rečemo edinstven. 1. P. Krizostom O. F. M.: K Tebi kličem (de-klamacija), 2. Himna Frančiškovih otrok (pojo križarji). 3. Frančiškova pesem bratu Soncu (recitacija ob spremljavi klavirja). 4. V čast asiškemu ubožcu (klavir). 5. P; Krizostom O. F. M.: Dajte nam zaščitnika! (zborna deklamacija križarjev iz kon-vikta). 6. Dr. Fr. Kimov ec: Od iztoka do zatona (pojo križarji). 7. Janez Avgust: Sončne pesmi poslednja kitica (trije prizori iz zadnjih dni velikega Frančiška). Zadnja točka je zgodovinska zgodba iz življenja sv. Frančiška serafinskega. Kaže nam vtismenje ran sv. Frančišku na gori La Verni. Ponazori nam pretresljivo slovo našega očeta od bratov, od mesta Asisija in od Marije Angelske. Slednjič nam predstavi srečanje asiškega ubožca s sestro 6mrtjo, ki jo pozdravlja kot pozdravlja brat sestro po dolgem snidenju. — Resnično, kaj podobnega še noben naš oder ni prinesel. Ljubljana je velika častilka sv. Frančiška, zato bi bila naša neodpustljiva napaka,če vas na redek užitek ne bi opozorili. Pred- vpisale tudi nekatere »stare bajte«, ljudje v sta- I jo je stisnil pod pazduho postrešček, ki je plačal rosti nad 40 in celo 50 let. Od ustanovitve uni- I zanjo verze do zimskega semestra 1933-34 je število slušateljev stalno naraščalo, ta semester pa je bil zaznamenovan prvi padec slušateljev, ki pa so je sedaj začel z nova dvigati. V jioletnem semestru 1936 je bilo n. pr. vseh rednih in izrednih slušateljev 1597, letos je to število že preseženo. obtožbo pa je zastopal državni pravdnik Sever. | stava se začne ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic Ferš je bil obsojen na 20 let robije. ' v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Jesen v ljubljanski zastavljalnici Jadransko morje. Moral je biti strokovnjak za daljnoglede, zato ja tudi takoj mogočno zastavil svoj glas in ei pridobil daljnogled v svojo last za 95 dinarjev. Med drugim je bila zastavljalnica lepo založena z zimskimi suknjami, zimskimi oblekami, raznim perilom, pa tudi z raznim luksuznim blagom, kakor so razni fotografski aparati, s katerimi si krajšajo svoj dolgi čas fotografski amaterji. Posebnost na dražbi je bil pač nivelačnl aparat, za katerega večina ni vedela, čemu je, Toda kljub temu se je našel nekdo, ki mu je natanko preiskal obisti in ga tudi vzel za ocenjeno vsoto. Dal je zanj celih 445 dinarjev. Med drugim je imelo precej1 privržencev jedilno orodje. Cenilci so se zanj kar tepli, saj so morda v resnici mislili, da je orodje iz samega srebra, kovina pa danes zavzema čedalje večji pomen od papirja in zakaj bi se ne potrudili, da okraso svoja omizja z lepimi srebrnimi žlicami in vilicami. Tako je šlo 24 kosov jedilnega orodja, ki je bilo ocenjeno na 100 dinarjev za 205 dinarjev, drugič pa je šlo 43 kosov jedilnega pribora za 670 dinarjev, čeprav je bilo ocenjeno za zelo majhno vsoto: 315 dinarjev. Med drugimi znamenitostmi je bil fotografski aparat, ki so ga zdra-žili od 625 dinarjev na 895. Moška obleka je dobila kupca za "205 dinarjev, prvotno ocenjena za 100 dinarjev. Posebno zanimiv dražbeni spor pa se je razvil za 16 ženskih srajc, za katere se je pulilo skoraj vse moško občinstvo. Zato pa so srajce dosegle zavidljivo ceno, 175 dinarjev od prvotnih 75 din. Kakor je bilo videti, je bila konkurenca na dražbi topot zelo velika, seveda se jo niso udeleževali gospodarsko šibkejši sloji: med njimi je bilo več dijakov in dalmatinskih delavcev, pač pa so vsi z zanimanjem spremljali kupčijske zmožnosti »boljšega« stanu, ki je pridno ' segal po raznih predmetih. Kdor večkrat zahaja v zastavljalnico, bo priča zanimivih primerov, kakor se tu zbirajo večinoma zmerom isti ljudje, ki prihajajo sem prav za prav samo prekupovat blago, da ga potem pod roko dalje prodajajo. Oni imajo denar, ki so si ga prihranili za stara leta, pa zdaj ne vedo kam z njim. Edino veselje jim je še ostala zastavljalnica. Mnogi pa so odšli v mislili, da jim niti zastavljalnica ne more dati tega, kar so upali. Morda jih nekoliko tolaži misel, da bo čez mesec dni nova dražba in se bo tedaj našlo kaj primernejšega in bodo konkurenti z njimi morda nekoliko bolj usmiljeni. Čeprav je tu pa tam vstal v dvorani hrup, ki ga je krotil visoki uradnik z naočniki, je vsa dražba jjotekla v najlepšem jesenskem razjiolo-ženju. Ljubljana, 15. oktobra. Marsikdo, ki jc spomladi v zadregi za denar nesel v zastavljalnico svojo zimsko suknjo ali zimsko obleko, jo bo zdaj za zimo pač težko pogrešal. Da, vedno je tako, a da so ljudje v kakšni stiski, pa bodisi, da je treba poravnati račun pri mesarju ali v trgovini. Koliko bridkih, najbolj vsakdanjih tragedij je skritih po takihle zastavljenih predmetih, ki so bili doma deležni vsakršnega najnežnejšega pestovanja, pa naj bo govor že o kakšnih starodavnih stenskih urah, ki so motile domačnostno tišino doma s tistim milim kukanjem, ali pa o violini dijaka, ki se je s težkim srcem moral ločiti od igranja Beethovnovih simfonij. Vsepovsod jesen, torej tudi jesen v zastavljalnici. Z drevja odpadajo orumeneli listi, po ulicah hodijo že ljudje v suknjah, toda, koliko jih je, ki ne smejo ali ne bodo smeli čutiti mraza in se bodo morali stisniti v dve gube in nadaljevati pot z rokami v hlačnem žepu. Tokrat je dražba zastavljenih predmetov pokazala, da so ljudje čez poletje še kolikor toliko dobro zaslužili in si napolnili listnice z bankovci in kovanci. Topot so padale moške besede, ki so dale čutiti, da imajo ljudje denar pod palcem. Očanec s kmetov, ki je nekje slišal o tej imenitni zastavljalnici, si je tudi prišel ogledat vso reč in ko je prišla na dražho moška obleka, še prav čedna, ocenjena na 105 dinarjev, je krepko vzkliknil in jx>ložil listnico na pult z besedami: »Tukaj denar!« Kajpada ni bila s tem zadeva opravljena, ampak se je zdaj šele začelo prav krepko tekmovanje, pri katerem so slahotnejši omagali že takoj v začetku in se morali jx>sloviti od obleke, za katero so mislili, da bodo hodili v njej v nedeljo v cerkev, samo še z žalostnim vzdihom, ko zanjo 195 din in ubral nato samozavestno pot skozi gručo žensk in upokojencev. Kaj naj bi imelo opravit zdaj na zimo kukalo, si marsikdo ni znal razložiti, toda, kdor je bil že od mladih nog namazan s potrpljenjem, je vedel, da bo mogoče drugo leto na pomlad delati še prav lepe ture na planine in tedaj se bo dalo s Triglava ob jasnem dnevu lahko prav razločno videti sinje Ministrski predsednik dr. Stojadinovič polaga venec na spomenik kralja Aleksandra v Pariza. Slomškova družba Ustanovni občni zbor Podružnice Slomškove družbe za ljubljansko okolico bo v nedeljo, dne 17. oktobra t. i. ob 10. v Rokodelskem domu v Ljubljani. Vabimo učiteljstvo, duhovščino in prijatelje krščanske vzgoje. — Pripravljalni odbor PSD za ljubljansko okolico. Regulacija Mure v Prekmurju Skoraj redne povodnji Mure vsako leto naprar-ljajo zlasti v Prekmurju ogromno škodo. Mura z vso silo trga obrežje in odnaša plodno zemljo, tako da ponekod grozi že vasem. To velja zlasti za vas Melinci, v kateri Mura vsako leto odnaša precejšnja zemljišča. Zaradi tega je na prošnjo dcputacijc iz občine Odranci odločil g. ban dr. Marko Natlačen, naj posebna komisija pregleda razmere. Na tem mestu sc bo že iz sredstev banovinskega fonda za javna dela zgradila nova vodilna zgradba s traver-zo, ki bo ustvarila osnovo za nadaljnje nizvodne zagradbe levega brega Mure. V slučaju, da bi razmere na tem mestu bile izredno nepovoline, na se bodo našla nova potrebna sredstva, ki bodo zaščitila zemljišča prizadetih posestnikov. Drobne novice Koledar Sobota, 16. oktobra: Gal, opat; Gerard Ma-jela; Florentin, škof. Novi grobovi "f" V Ljubljani je v visoki starosti za vedno zatisnila svoje oči gospa Leopoldina Canto-n i. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4 od cerkve pri Sv. Križu. — V Srbski ulici št. 16 je umrl gospod Anton Čuk, železniški uslužbenec v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratkem tipljenju je umrla v starosti 78 let gospa Amalija Šimenc, soproga mestnega uslužbenca, stanujoča na Gradu. Rajnica je bila globoko verna žena, ter je vseh svojih 7 otrok vzgojila v strogo krščanskem duhu. — Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesfl = Iz duhovniške službe v lavantinski škofiji. Imenovana sta bila: a) za ravnatelja cerkveno-glas-bene šole v Mariboru g. Janez Gašparič, stolni ka-pelnik v Mariboru; b) za kn.-šk. duhovnega svetovalca g. p. Teotim van Velzen, frančiškan, Heerlen na Holandskem. — Postavljeni so bili gg.: Alojz Ocvirk, kaplan v Cirkovcah, za provizorja župnije Gotovlje; p. Konstantin Ocepek, župn. upravitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju, za upravitelja župnije Ptujska gora; p. Karol Jelušič, kaplan pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, za upravitelja župnije Sv. Vid pri Ptuju; Ivan Bombek, I. kaplan v Slov. Konjicah, in Vinc en c Frangeš, semeniški duhovnik, za prefekta v kn. šk. dij. semenišču v Mariboru; Ivan Kodrič, kaplan v Pišecah, za provizorja istotam. — Nastavljeni so bili gg.: Ivan Kupčič-Petin za kaplana v Cirkovcah; Jaroslav Kotnik, novomašnik, za kaplana pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; p. Alojzij Horvat, minorit, za kaplana pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju in p. Jozafat Jagodic, minorit, za kaplana pri Sv. Vidu pri Ptuju. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Ivan Bombek iz Slov. Konjic (I.) v Guštanj z delokrogom prefekta v kn. šk. dij. semenišče v Mariboru; Ludvik Duh iz Marenberga k Sv. Juriju ob Ščavnici (II.) z delokrogom v Mariboru; p. Božidar Glavač, min. duhovnik, od Sv. Petra in Pavla v Ptuju na Ptujsko goro; p. Inocenc Kunčnik od Sv. Vida pri Ptuju (II.) k Sv. Petru in Pavlu v Ptuju in p. Viktorin Šivavec, kapuc, duhovnik, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Ma-renberg. —Umeščen je bil g. Janez Bejek, provizor v Pečarovcih, kot župnik istotam. = Promocija. Za doktorja filozofije je bil dne 11. oktobra na ljubljanski univerzi promoviran gospod Vladimir Schmidt iz Št. Pavla pri Preboldu. Čestitamol Pri bolečinah v sklepih, protinu, išijasu dosežcte dober uspeh s Togal tabletami. Učinek je nagel in siguren brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. poti S. br. 1437 od 5. II. 1932. Dr. Stevanovtč 4 Pyk, Beograd. — Opozarjamo naše naročnike, da bo jutrišnji nedeljski »Slovenec« obsegal posebno lnžiškosrbsko prilogo, ki z bolgarsko in češkoslovaško tvori nadaljevanje naših prilog iz sodobnega slovanskega sveta. Številko so napisali sami odlični voditelji tega najmanjšega slovanskega naroda sami, kar ji daje posebno vrednost. — Občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, centrale v Ljubljani, bo v nedeljo. 17. oktobra ob 10 dopoldne v predavalnici Delavske zbornice (vhod iz Čopove ulice). Za odbornike in delegate je obisk obvezen, ostalo članstvo pa je iskreno vabljeno, da se občnega zbora svoje centrale udeleži. — Slovenski odvetnik na Dunaju. Gosp. dr. jur. inž. Ferdinand Milavec je odprl svojo odvetniško pisarno na Dunaju I, Opernring (Heinrichehof), telefon A 30-500. — Zveza fantovskih odsekov 6poroča fantovskim odsekom, da je za udeležence občnega zbora Zveze fantovskih odsekov v nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. sv. maša ob devetih dopoldne v kapeli Vzajemne zavarovalnice. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in 8 tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joselovo« vodo. Beg. PO min. soo. pol. ln nar. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 85. P. Krizostom Sekovanič OFM je znan kot velik ljubitelj mladine. Za akademijo Velikih Frančiško-vih križarjev, ki bo v nedeljo, 17. oktobra, ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani v čast svetemu Frančišku, je napisal izvirno zborno deklamacijo, ki jo bodo deklamirali Veliki križarji iz frančiškanskega konvikta. Deklamacija sama je že ob prvi uprizoritvi doživela popoln uspeh. Vso deklamacijo preveva ena sama globoka misel Frančiškova, misel ljubezni in edinstva. Je ta deklamacija odločna zahteva fantovskega srca, zahteva po zaščitniku, ki naj ga vodi skozi vse življenjske nevarnosti in boje. že ime avtorja pove dovolj! — Vabimo cenjeno občinstvo, da 6e udeleži v velikem številu akademije, ki ima poleg zgoraj omenjene še mnogo lepih točk v svojem s]>oredu. Vstopnice 6e dobe v pred-prodaji v pisarni Pax et Bonuml Posegajte po njih! — Železniškim upokojencem! Predsednik združenih društev železniških upokojencev, gospod Kiš sporoča, da jc v Belgradu na vseh merodajnih mestih storil vse, kar mu je bilo mogoče, našel je povsod najboljše razumevanje. Ako bi se pa kljub temu ničesar ne ukrenilo, se bodo ponovno ukrenili potrebni koraki. — Za društvo železniških upokojencev za dravska banovino: Šalamun, predsednik. — Vremenska napoved. Evropa: Val hladnega zraka s pretežno oblačnim vremenom je nad vsem evropskim kontinentom. Dežuje v 6rednji in sevemozahodni Evropi. Temperatura 6e je znatno zvišala v severni in zahodni Evropi. Jugoslavija: Oblačno v vardarski in moravski banovini. Nekoliko oblačno v ostalih krajih. Megle v dolinah rek in v kotlinah Dežja ni. Temperatura se je zvišala. Kraljevo 1, Maribor 18. Napoved za danes: Vreme brez sprememb. Oblačno v dolinah rek in kotlinah. Temperatura brez spremembe. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Prepovedan tisk. ^Službene novine« št. 232 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjižico z naslovom »Hrvatski seljački pokret« in brošuro »Nova spoljna orijentacija Jugoslavije« izpod peresa dr. Lazarja Markoviča. Obe knjigi sta bili tiskani v Zagrebu. — XIX. kongres Jugoslovanskega idravniškega društva bo v septembru 1938 v Ljubljani. Na dnevnem redu kongresa je samo ena naučna tema, in sicer: Klinični in socialni značaj vitaminov. K obdelavi te zanimive snovi so že sedaj bile povabljene razne ustanove: predvsem vse tri jugoslovanske medicinske fakultete, vojna saniteta, vse skrbstvene in zdravstvene ustanove ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ministrstva prosvete itd. Podrobne informacije v tem pogledu daje Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. — Poslednji vlak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil dne 31. oktobra t. 1. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40 in to po posebno znižanih cenah. Potovanje bo pod pokroviteljstvom Propagandnega komiteta razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj 1.560 din, v čemer je všteta voizni-na do Pariza in nazaj, prenočišče in pol penziona v Parizu, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo biljetarnice »Putnika« v Ljubljani, Gajeva ulica, in hotel Metropol, v Kranju, Mariboru, Celju, Gornji Radgoni, na Jesenicah in na Bledu. Mariborske Wogererjeve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi _JANC - Židovska i« — Poškodba in nesreča. V Spodnji Dragi pri Stični so ličkali koruzo. Z ličkanja je šel ponoči domov 41 letni dninar Ignacij Dremelj, ki ga je v temi nekdo napadel ter ga z drogom ranil na glavi. — Pri padcu se je ponesrečil 82 letni bivši krojač Franc Brlan iz Luč pri Žalni, Zlomili si je nogo. Oba ranjena sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino v Šmarju pri Jelšah priredi ob priliki 10-letnice obstoja s sodelovanjem sadjarskih podružnic in sadjarjev iz vsega šmarskega okraja dne 17. in 18. okt. III. sadni ogled v Šmarju pri Jelšah. Otvoritev v nedeljo, dne 17. okt. ob 9 dopoldne. Isti dan ob 3 popoldne bo slovesna blagoslovitev nove sadne sušilnice, ki jo je zgradila Šmarska sadjarska podružnica. Vabljeni so kmetovalci, da prireditev naprednih sadjarjev obiščejo, pa tudi sadni trgovci, da dobimo stike zaradi ugodne prodaje sadja, ki ga je letos v tukajšnjih krajih obilo. — Pojasnilo o novih šotorih. V sredo 6tno poročali o novi iznajdbi g. Pongraca ter priobčili slike o njegovem res praktičnem novem šotoru. Razni športniki in njihove organizacije nas vpra šujejo za podrobnosti o tem šotoru. Iznajditelj g. Pongrac je dopotoval te dni v Ljnbljano ter 6C nastanil v hotelu »Metropol«. Svetujemo vsem, ki se za novo iznajdbo zanimajo, naj se obrnejo »ta njegov naslov. — Oporoka nadškofa jegliča v bibliofilski izdaji. Založbi »Vladika« in »Tabor« sta prvotno nameravali izdati bibliofilsko delo »Oporoka nadškofa Jegliča« vsaka v svoji posebni izdaji. Ker pa sta itneli obe založbi z izdajo tega dela isti idealni namen, namreč počastitev spomina velikega pokojnika, 6ta 6C sporazumeli, da bosta izdali to delo vzajemno in sicer pod založbo »Tabor«. Naročila. ki sta jih dozdaj sprejeli obe založbi, bo izvršila založba »Tabor« točno in nepreklicno za veliko noč 1938. Delo bo izšlo v 500 numeriranih izvodih. — Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah Putnika in izletni pisarni M. Okorn — Ljubljana, Hotel Slon — tel. št. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani M. Bajuk: Teoretična tamburaška šola. Založila J ugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena din 40. Po naših prosvetnih društvih je dosti tam-buraških zborov, ki pa zaradi pomanjkanja dobrega učbenika ne napredujejo v igranju in s tem izgubljajo veselje. Tamburaška godba, če je slaba je dvakrat grda. Zato vsi tamburaški zbori prav temeljito potrebujejo, da to Bajukovo šolo dobro predelajo in 6i s tem ustvarijo trdno podlago za dober m hiter napredek. Bajukova šola obsega najprej kratko razlago o osnovnih pojmih glasbene abecede, potem podaja natančen nauk o tam-buraških instrumentih, kako 6e nanje pravilno igra, kako se naglašajo, kako se z njimi ravna itd. Končno 6ledijo vaje za vsak instrument in za zbor. Slednjič pa so natančno in izčrpno naznačeni prijemi za I. in II. bugarijo. — Zveza lovskih društev priporoča svojim članom najtopleje obisk mednarodne lovske razstave v Berlinu. Izletniki bodo lahko ogledali tudi Hamburg, Dresden in Prago. Prijave sprejema Zveza za tujski promet v Ljubljani v biljetarnici »Putnik«, Gajeva ulica, tel. 24-72, in ekspoziturah v Ljubljani, hotel »Metropol«, na Bledu v Zdraviliškem domu, na Jesenicah na kolodvoru in v Kranju pri Tujeko-prometnem društvu oziroma Greiniiu trgovcev. — »Putnik« priredi sledeče izlete: Od 21. do 31. oktobra v Skoplje na proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije z obiskom Belgrada, Oplenca in Južne Srbije. Cena vožnje s prehrano in prenočiščem 1.080 din. — Od 24. do 29. oktobra v Skoplje 7. obiskom Belgrada in Oplenca. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 680 din, brez hrane in prenočišča v Skoplju 550 din. — Od 24. do 27. oktobra na Oplenae z obi9kom Belgrada. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče '140 din, brez prehrane in prenočišča v Belgradu 330 din. — Od 30. oktobra do I. novembra za praznik Vseh svetnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico. Cena vožnje za Trst 125 din, za (iorico 135 din. — Od 31. oktobrn do 8. novembra z vlakom v Pariz. Cena v III. razredu 1.560 din, v II. razredu 1.860 din. — Od 7. do 13. novembra z avtobusom v Milatio na aeroplansko razstavo. Cena za vožnjo, obskrbo in potni list 1.325 din. — Od 7. do 16. novembra na lovsko razstavo v Berlin z vlakom. — V6e informacije v hiletarnioah in ekspoziturah »Putnika« v Ljubljani, na Bledu, Jesenicah in v Kranju (Tujsko-prometno društvo). — Žarnice »DIS«. Natečaj razpisan od strani »Dis«, domače industrije žarnic je zbudil splošno pozornost in veliko zanimanje pri občinstvu. Zanimivo bo izvedeti rezultat tega natečaja in se z zanimanjem pričakuje objava raznih tekstov krilatic (gesel), ki so bile vposlanc. — Dobro vpeljan zobozdravniški atelje oddam z vsem inštrumentarijem. Isti obstoja v večjem industrijskem mestu. Odda se zaradi starosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16564. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Za 3 dni v Gorico (Sveta gora) in Trst. z avtom 25. do 27. oktobra. Prijave za brezplačna navodila sprejema do 20. t. m. »Družina božjega sveta«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. Ljubljana dne 16. oktobra 1937. Gledališče Drama: Sobota, 16. oktobra: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 17. oktobra ob 15: »DR«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Beraška opera«. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 18. oktobra: »Viničarji«. Red B. — Torek, 19. oktobra: Zaprto. — Sreda, 20. oktobra: »Julij Cezar«. Red Sreda. Opera: Sobota, 16. oktobra: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 17. oktobra: »Prodana nevesta«. Izven. Gostuje basist £f06p. Josip Križaj. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 18. oktobra: Zaprlo. — Torek, 19. oktobra: »Amoconke«. Red A. — Sreda, 20. oktobra: »Linda di Chamonix«. Premiera. Premiersiki abonma. Predavanja Fantovski odsek v Mostah ima v ponedeljek 18 t. m. ob 8 v Ljudskem domu svoj redni sestanek 6 predavanjem g. M. Jenka. Udeležba za člane obvezna. Novi člani vljudno vabljeni. Sestanki Občni zbor Kat. prosv. društva v Sp. Šiški bo v ponedeljek. 18. t. m., ob 8 zvečer, v samostanski dvorani z običajnim dnevnim redom. Društvo Dom in šola na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 24. oktobra t. 1. ob 10 dopoldne v gimnazijski risalnici. Starši in njih namestniki se vljudno vabijo, da se ga udeleže v čim večjem številu. Prireditve in zabave Kat. prosv. društvo v Sp. šiški uprizori v nedeljo dne 17. t. m. ob 8 zvečer, v samostanski dvorani vojno dramo »Stilmondski župan«. Dramatični odsek sv. Krištof, Ljubljana-Beži-grad uprizori v nedeljo ob pol 8. zvečer Goldoni-jevo komedijo v treh dejanjih »Zdraha na vasi«. Prvič na slovenskem odru. Dejanje se godi v Bar-kovljah pri Trstu. Kino Kino Kodeljevo tel. 31-62. Danes ob 8 dva sporeda: »Jaz in Ti«, Oto \Vallburg in j-Begunka«, Syl-va Sidney. Lekarne 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rauior, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Tobačni upokojenci! Vabim vas, da se udeležite sv. maše, ki bo v nedeljo, 17. t. m. ob 8 pri oo. frančiškanih pri glavnem oltarju za pokojnega ustanovitelja našo krščanske delavske organizacijo v tob. tovarni, dr. J. E. Kreka. Po maši prijateljski razgovor v kleli Konsumnega društva na Kongresnem trgu. — Hvale. 1 Redna akademska služba božja pri oo. frančiškanih se začne zopet v nedeljo, 17. oktobra ob 11. uri. Pevske vaje za to službo božjo bodo vsako soboto od 6 do 7 in vsako nedeljo od 10 do 11. Prav iskreno vabimo vse dosedanje pevce in pevke, da sodelujejo tudi letos pri tem petju. Novinke in novinci prav iskreno dobrodošli. Vajo so na frančiškanski porti v pevski sobi. 1 Združenje diplomiranih tehnikov priredi v nedeljo, dne 17. t. m. študijsko ekskurzijo v Kranj. Predviden je ogled gradnje lesenega mostu čez Kokro, gradnje Narodne šole, preložitve gaštejskega klanca in ostalih industrijskih naprav. Odhod ob vsakem vremenu iz Ljubljane ob 7.15. Vabljeni vsi diplomirani tehniki. 1 Uprava Elitnega kina Matice sporoča, da samo še danes ob 16 in 19.15 ter jutri ob pol 11 dopoldne predvaja film »Pota ljubezni«. Ob 21.15 premiera filma »Razcveli cvet«. 1 V gostilni Čad, Pod Rožnikom, zopet vsako soboto in nedeljo domače krvavice in pečenice. 1 Stiska v bolnišnici zaradi davice. Včeraj emo poročali o množeči ee davici in škrlatinki v litijskem okraju. Ni pa prizadet samo litijski okraj, temveč skoraj vsi okraji na bivšem Kranjskem. Ljubljanska bolnišnica, kamor zdravniki pošiljajo obolele otroke — in tudi starejše osebe — sprejema dnevno po 10 do 12 bolnikov za davico in škr-latinko. Oddelek za take bolnike je sedaj v paviljonu št. 7, toda samo pritličje je namenjeno obolelim otrokom, medtem, ko je nadstropje določeno za bolnike, ki trpe za živčnimi boleznimi. Opazovalni oddelek za duševne bolezni pa je sedaj ves v bivši prisilni delavnici. Že sedaj manjka v infekcijskem oddelku splošne bolnišnice najmanj 35 postelj ter uprava bolnišnice ne ve, kam bi male bolnike nastanila. Gneči na kirurškem oddelku se torej pridružuje še neznosna gneča na infekcijskem oddelku zaradi pomanjkanja prostorov v splošni bolnišnici. V Ljubljani z začudenjem slišimo in čitamo po raznih statistikah, izrečenih na kongresu zdravnikov, češ da kapaciteta postelj v jugoslovanskih bolnišnicah ni zadosti izrabljena. V ljubljanski splošni bolnišnici bolniki komaj čakajo na sleherno prosto posteljo. Do včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela skupno 24.700 bolnikov! Več kakor prejšnja leta vseh 12 mesecev! 1 Flanela za perilo din 4.75. rožasti barhendi za obleke din 9.25 do 11.50. To pa samo pri tvrdki Mamitaktura k. d., Mestni trg 17, Ljubljana. 1 Posestne spremembe. Franja Flegarjeva, posestnica v Ljubljani, Zaloška cesta št. 7. je prodala Anici Sunarovi roj. Škarjica, posestnici in gostilničarki na Cankarjevem nabrežju, svoje posestvo vi. Št. 31 k. o. Petersko predmestje II. del obstoječe iz hiše št. 7 Zaloška cesta, kjer jo bila svoj čas znana gostilna pri »Flegarju«, z vsemi gospodarskimi poslopji in vrtom za 300.000 dinarjev. Charlotta Varda-Bolko, posestnica v Ljutomeru, je prodala mestni občini ljubljanski pare. 49/6 gozd k. o. Karlovsko predmestje za 10.000 dinarjev. Gozdna parcela sc nahaja tik Regally-jevega gaja na Gradu in meri 667 m». Občina rabi ta gozd za olepšavo grajskih potov in gaja sploh. Posestnik in gostilničar Josip Matjan iz Vižmarij je prodal Antonu Lenščaku, trgovskemu zastopniku, in Elzi Lenščakovl, trgovki v Ljubljani, Poljanska cesta št. 73, dve obsežni parceli 'št. 1003 (njiva) v Izmeri 4686 m5 in št. 1064 (njiva) v izmeri 5877 m-, obe spadajoči pod k. o. Viž-marje, za 238.878 din. Maščoba je nevarna za Vaše srce Zato se Vam z našo strani svetuje, da nekaj podvzamete, da bi postali vitki. Vsakemu ni mogoče, da bi se zdravil v Karlsbadu, Kisingenu itd. Večina za to nima časa ne denarja ali mali izdatek za krušen sol, to srečno mešanico učinkovitih mineralnih voda lahko vsak zmore. Zdravljenje z krušen soljo se lahko vrši brez motenj v službi in doma, ker steklenica krušen soli zadostuje za tri mesece, ter stane samo 45 din, mala steklenica 27 din. Krušen sol urejuje prebavo in odvajanje, preprečuje in odstranjuje tvoritev škodljivih vsedlin, ki vodijo k debelosti in so vzrok raznih motenj in obolenj. Krušen sol se dobiva v lekarnah. Oelas reg. S. br. 29613-35. 1 Slab ribji trg. Na gornjem Jadranu divja to dni silna burja, ki močno ovira ribji lov. Dovoz je bil zato na ljubljanski trg prav minimalen. Morskih rib ni bilo vsega na trgu 50 kg. Ceno morskim ribam so bile neizpremenjene. Velike sardele, po katerih je bilo večje povpraševanje in so bile mahoma razprodane, so bile po 20 din, male po 16 din, tun po 30 din, druge ribe so bile od 20 do 30 din za kg. Tudi sladkovodnih rib je bilo malo na izbiro. Njih cene so bilo stalne. Otroške nogavice, Karničnik, nebotičnik Kongres mladine JRZ v Belgradu Kongres mladine JRZ bo v nedelja 24. okt. v Belgradu. Dopoldne bo govoril predsednik vlade dr. M. Stojadinovič, ki bo izročil zastavo glavnemu mladinskemu odboru; popoldne pa bo kongres, kateremu bodo prisostvovali in na katerem bodo poročali delegali iz vse države. Kongresa se udeleži tudi zastopstvo iz Slovenijo. — Znižano voznine za ta kongres ne bo. Maribor m Prvič se letos uprizori v gledališču v nedeljo zvečer zabavna kmečka komedija »Trije vaški svetniki«. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. m Dramatska šola. Vsi, ki so se prijavili za dramatsko šolo, naj 6e zglase v nedeljo, 17. t. m. ob 10 dopoldne v gledališču. Pri tej priliki 6e lah-ljo priglase tudi novi prijavljene!. , m »Regrutacija« obveznikov za telesno vzgojo se je v mariborski okolici že začela. V Radva-nju in v Studencih je uradni zdravnik že pregledal mlade fante, ki pridejo po zakonu o telesni vzgoji v poštev; prihodnjo nedeljo bo pa pregled na Po-brežju. m Žrtev smrti. V bolnišnici je umrla ▼ starosti 43 let gostilničarka iz Cankarjeve ulice 24, na Tez-nu, Antonija Horvatič. — Umrl je v bolnišnici 53-letni delavec Anton Kodrič. — Naj počivata v miru! m Podtaknjen ogenj. V Cvetlični ulici 9 je neznanec vrgel v delavnico strugarskega mojstra skozi okno prižgan zavoj papirja. K sreči so delavci pravočasno opazili dim ter pogasili ogenj. Preprečili so tako požar, ki bi bil lahko zavzel zaradi velike zaloge lesa in drugih gorljivih predmetov katastrofalno obliko. Prva mariborska prodajalna fjk D-j,,..!., in izposojevalnica klavirjev DOMlciHe Gosposka 56. priredi oktobrsko ugodnost. Vsi v tem mesecu na posodo vzeti klavirji preidejo v last izpo-sojevalcev, kadar doseže plačana najemnina višino cene. Prost ogled. Najemnina 80—150 din mesečno. m Okradeni natakarji. V natakarsko sobo restavracije »Union« na Aleksandrovi cesti je nekdo vlomil ter odnesel natakarjem razne obleke in druge predmete. Povzročil jim je okoli 2000 din škode. m Zanimiva poravnava. Bivši urednik »Mariborskega Večernika« in »Jutra« v Mariboru g. Stanko Hiti je tožil konzorcij »Jutra« v Ljubljani zaradi nadurnega dela, ki ga jc moral vršiti v uredništvu in za odpravnino. Zahteval je znesek 50.000 dinarjev. Med konzorcijem »Jutra« in tožiteljeim pa je prišlo do poravnave ter mu je konzorcij izplačal odškodnino v znesku 10.000 din. m Listnica s 4000 din izgubljena. Hud udarec je zadel konjskega mešetarja Antona Grešovnika iz Podgorja. Izgubil je listnico, v kateri je imel 4000 din. Vse iskanje listnice je bilo zaman ter je sedaj prijavil svojo izgubo policiji. in Društvo ljubiteljev lovskih psov - ptičarjev v Mariboru je priredilo pod vodstvom svojega agil-nega predsednika ravnatelja Klobučarja jesensko preskušnio v revirju g. Reicha pri Sv. Marku pod Ptujem. Prvo nagrado je dobil lovski pes ravnatelja Sobote iz Zagreba, drugo pa pes Vaiterja Stuzzija iz Kamnika. Odlikovali so se še lovski psi Ivana Cafa iz Maribora, Alfonza Mazluja iz Ptuja, Viljema Kristana iz Maribora, Franca Žemljica iz Maribora in mr. ph. Perca iz Trbovelj. m Za »Pohorski tek«, ki bo v nedeljo Že šestič, vlada med mariborskimi športniki veliko zanimanje. Konkurenca bo letos huda in je upati, da bo letošnji rezultat boljši od vseh dosedanjih. Tekači startajo ob enajstih pri Ruški koči. Gledališče Sobota, 16. oktobra ob 20: »Najboljša ideja tete Olge«, Red D. Nedelja, 17. oktobra ob 20: »Trije vaški svetniki«. Prvič. Znižane cene. Plaf V Ptuju smo ustanovili podružnico Ljudsko univerze iz Maribora. Pod okriljem te ustanove bomo skrbeli za kulturni dvig slovenskega ptujskega in okoliškega ljudstva. Pri svojih predavanjih in tečajih želimo združiti vse one naše ljudi, ki jim je prava kultura našega slovenskega naroda sveta in resna zadeva. Vsi, ki jim je za resnično kulturno edinost slovenskih ljudi, so vabljeni, da sodelujejo. Otvoritev ptujske Ljudske univerze bo v torek, dne 19. okt. ob 8 zvečer v Mladiki. Po uvodnih besedah predsednika prof. Stanka Cajn-karja bo govoril g. arhivar Franjo Baš iz Maribora o vprašanju: Ptuj v politični zgodovini Štajerske. Sv. Jurij ob Ščavnici V soboto, 9. okt., popoldne je zadela kap šiviljo Rozalijo Cagran iz Ženika. Blago poko.jnico so pokopali pretekli ponedeljek. Naj v miru počiva! Sv. Duh na Stari gori. Na naši podružni cerkvi, ki je po notranji živobarvni slikariji po lesenem. umetniško Izdelanem ozadju oltarja znana kot najlepša cerkev v daljnji okolici, so se pre-I tekle dni izvršila popravila. Prekrili so streho in ' pobelili zunanjo stenn Sedaj bi bilo treba še v zvonik obesili novi veliki zvon, namesto tistega, ki jc že lani počil. Baje jc že v delu. Naš izvoz lesa V sredo in Četrtek je zasedala v Sarajevu stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, ki je razpravljala o vseh aktuelnih vprašanjih našega izvoza lesa. Delegaciji je najprej poročal g. Ivan Hocbsin-ger o konferenci v StockhoLmu ter so bili odobreni sklepi te konference. Ugotovljeno je bilo, da odrejene kvote ne pomenijo zmanjšanja naših izvornih možnosti za mehak stavbni les. G. Maks Mautner je poročal o trgovinskih pogajanjih z Nemčijo in Francijo in pričakuje stalna delegacija, da bo primerno zastopana v novoosnovanem jugoslovansko-nem-skem strokovnem odboru za gozdne proizvode. G. Rado Andričevič je poročal o deviznem prometu. Težkoče še vedno naraščajo in je bilo sklenjeno ta referat predložiti merodajnim oblastem. Ugotovljeno je bilo, da razvoj plačilnega prometa z Italijo resno ogroža možnosti našega izvoza v Italijo, ki je posebno važna za naše lesno gospodarstvo. Zaradi tega je potrebno, da izvozniki upoštevajo to nedvomno dejstvo. Tudi bodo na merodajnih mestih predložili tozadevne predloge za rešitev tega vprašanja. 0 tarifnih zadevah je poročal g. dr. Albin Golia, glavni tajnik Zveze industrijcev iz Ljubljane. Na podlagi njegovega referata je delegacija ugotovila nujno potrebo, da se neodložno izvede tarifno iz- enačenje našega izvoza lesa z Avstrijo na kopnih prelazih v Italijo. Glede uameravane reforme železniške prevozne tarife za blago, ki je zvezana z velikim povišanjem prevoznih postavk za les, je ugotovila delegacija, da so bile današnje tarife zvišane leta 1929, v času najugodnejših cen za les. Za časa krize so bili prevozni stroS-ki celo povišani z uvedbo transportne takse. Zato ne more biti razlogov za povišanje, ker so cene lesa pod cenami iz leta 1929. Povišanje prevoznih stroškov, cen lesa na panju, delavskih mezd, socialnega zavarovanja in raznih davkov v zvezi z deviznimi težkočami bistveno zmanjšuje efekt današnjih cen za lesno gospodarstvo. Na podlagi referata g. dr. Pandakoviča iz Zagreba je bilo ugotovljeno, da pri uveljavljanju pravilnika o strokovnem odboru za lesne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine niso bile pozvane tudi 6trokovne organizacije. Omenjeni pravilnik ima tudi take odredbe, da obstoja bojazen, da bi mogel škodovati temeljnim interesom našega lesnega gospodarstva. Ta pravilnik naj se s sodelovanjem stalne delegacije revidira. Dokler se to ne izvede, naj minister strokovnega odbora ne sklicuje na zasedanje. Na zasedanju je bilo tudi soglasno sklenjeno, da bo prihodnji sestanek stalne delegacije ▼ Ljubljani. Izvoz jabolk v Nemčijo Maribor, 15. oktohra. Včeraj je interveniral v Berlinu ravnatelj Gospodarske zveze g. Besednjak v družbi izvoznika g. Palouca iz Maribora ter našega trgovskega atašeja g. Kečiča radi izvoza naših jabolk v Nemčijo. Mudil se je pri ministr. direktorju Strahlu ter pri »Ubervvachungsstelle fiir Gartenbau«, kjer jo zahteval, da se dodelijo nemškim uvoznikom nova devizna dovoljenja. Kakor je bilo pred nekaj dnevi v »Slovencu« objavljeno, so bili razdeljeni kontingenti v Nemčiji samo na 8 največjih nemških firm, katere pa z nakupom našega sadja odlašajo. Pred nekaj dnevi se je vršila v Friedrichs-hafenu ob Bodenskem jezeru konferenca nemških sadnih uvoznikov, pa je bilo ob tej priliki sklenjeno, da bodo Nemci letos od nas kupovali samo prvovrstno blago in pa tako, ki vzdrži vskladi-Sčenje. Sklenili so, da se puste naša jabolka v Nemčiji v prodajo šele začetkom prihodnjega leta. To je imelo za jx>sledieo, da so dobile dovoljenje za uvoz le one firme, ki razjKilagajo s tozadevnimi skladišči. Kar se tiče cen, je bilo javljeno naši delegaciji, da Nemčija ne bo odobrila tistih cen, o katerih je bilo pred kratkim govora. Reklo se je, da bodo morali naši ljudje mnogo na ceni popustiti. Ti sklepi bodo imeli za posledico, da bodo naši trgovci sedaj kupovali samo res prvovrstno in trpežno blago, ker drugega v Nemčijo ne bodo mogli izvoziti. Aktivni saldo v novem italijanskem kliringu narašča Narodna banka objavlja podatke o stanju naših kliringov za 8. oktober, iz katerih je razvidno, da je v primeri s stanjem dne 30. septembra nastala največja izprememba v povečanju našega aktivnega salda v novem italijanskem kliringu nad višino, pri kateri bi se morala začeti med našo Narodno banko in Nacionalnim zavodom za zameno z inozemstvom pogajanja glede ukrepov za zmanjšanje tega salda. V ostalem je bilo stanje dne 8. oktobra naslednje ( v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 30. septembra): Aktivni kliringi: stari ital. kliring 40.756.219 (— 263.728) lir, novi kliring 24.460.204 (-1- 4.287.348) lir, Nemčija 14.837.531 (— 851.278) mark/ Poljska 13.824.184 (— 722.081) din, Turčija 6.543.797 (plus 1.011.589) din in Španija 2.706.217 (— 18.905) pe-zet. Pasivni kliringi: Belgija 4.125.395 (— 78.883) belg, Bolgarija 20.468 (+ 20.468) din, Madžarska 7.389.345 (— 1. 884.366) din, Francija 5.874.409 (+ 301.564) frankov, Romunija 26.955.985 (+ 31.806) dinarjev, Češkoslovaška 126.007.565 (+ 1.405.623) kron in Švica 1.468.749 (— 63.851) frankov. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke z dne 8. oktobra 1937 kaže tele glavne postavke (v6e v milij. din, v oplepajih razlika v primeri z izkazom za 30. september): Aktiva: zlato v blagajnah 1.674.2 (+ 1.03), zlato v inozemstvu 41.3 (+ 0.3), skujma podlaga 1.715.5 (+ 11.3), devize izven podlage 698.45 (— 13.9), kovani denar 344.35 (— 5.13), posojila: menična 1.325.4 (— 13.0), lombordna 255.1 (+ 4.0), skupno posojila 1.580.46 {— 9.0), vrednostni papirji 199.7 (— 0.1), prejšnji predujmi državi 1.652.06 (+ 0.05), ravna aktiva 1.829.4 (+ 45.4). Pasiva: rezervni sklad 170.0 (+ 0.06), bankovci v oktobru 5.829.8 (— 12.8), drž. terjatve 16.4 (— 3.35), žiro-računi 1.349.6 (+ 11.5), razni računi 1.036.03 (+ 37.3), skupno obveznosti po vidu 2.402.07 (+ 45.4), razna pasiva 301.25 (— 3.6). Obtok bankovcev in obvez, po vidu- 8231.87 (+ 32.6) skupna podlaga s prim. 2204.4 (+ 14.5), od tega samo zlato v blag. s primom 2151.34 (+ 1.3), skupno kritje 26.77 (26.70)%, od tega eamo z zlatom v blagajnah 26.13 (26.22)%. Izkaz kaže znatno povečanje zlate podlage, in sicer se je povečalo zlasti zlato v inozemstvu. V zvezi 6 tem je tudi znatno narasla postavka razna aktiva (za 45.4 milij. din). Posojila v celoti so se nadalje zmanjšala, in sicer na račun meničnih posojil, dočim so lombardna celo narasla. Med pasivi je videti razbremenitev banke po ultimu v zmanjšanju obtoka bankovcev in povečanju naložb na žiru. V najneznatnejši meri so narasli razni računi (za 37.3 milij. din). * Trgovski dom v Ljubljani. V četrtek zvečer je bil občni zbor društva Trgovski dom, katerega je vodil podpredsednik g. dr. Fran Windischer. Na občnem zboru je bilo podano poročilo o sanaciji društva, iz katerega je posneti, da se je društvo fiogodilo s svojimi upniki in zmanjšalo breme de-oma z odplačili v gotovini, deloma pa s plačilom v knjižicah. Akcija, katero je vodil g. Florjančič, je sedaj končana. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor društva, v katerega so prišli kot predsednik g. Ivan Jelačin, podpredsednika gg. Stanko Florjančič in dr. Fran Windischer, tajnik je postal g. Roman Golob in blagajnik g. Ivan Že-leznikar. Notiranje 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov. Združenje bank v Belgradu je odgovorilo finančnemu ministrstvu glede kotiranja 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov, da je načelno za tako kotiranje, da pa naj 6e zaenkrat obveznice še ne uvedejo na borzo. Jugoslovanska združena banka v Zagrebu bo počenši z 20. oktobrom izplačevala vlagateljem 10% kvoto iz starih terjatev po 6tanju njih terjatev dne 30. junija 1937. Zagorka d. d., za gradbeno industrijo v Zagrebu izkazuje za leto 1936 pri glavnici 10.0 in bilančni vsoti 26.8 milij. din izgube 0.7 milij., dočim znaša prenos izgube iz let 1933, 1934 in 1935 3.76 milij, din. Trgovina na področju sarajevske zbornice. Iz letnega poročila sarajevske Trgovsko-industrijske zbornice posnemamo, da je bilo lani na njenem področju prijavljenih 1233 novih trgov, obratov, od-javljenih pa 614, tako da je na koncu leta 1933 bilo 17.526 trgovin. Za primerjavo pripominjamo, da je bilo na koncu leta 1932 14.112 (po reviziji 11.775) trgovinskih obratov, leta 1933 15.751 (12.443), 1934 16.361 (13.570), 1035 16.835 (14.009), lani pa 17.526 (14.611). Prirastek je znašal po podatkih upravnih oblasti v letu 1933 668, 1934 465, 1935 439 in 1936 543. Iz tega je videti, da jc bil zabeležen prirastek tudi v najslabših letih. Poročilo o gospodarskih razmerah in dela Tr-govinskoindustrijske zbornice v Sarajevu je izšlo za leto 1936. Nadaljujoč svojo tradicijo, je tudi za 1936 izdala sarajevska trgovinskoindustrijska zbornica v obsežni knjigi (370 strani) svoje poslovno poročilo za 1936. V poročilu so opisane podrobno gospodarske razmere na področju zbornice, zlasti pa V6e delo zbornice na posameznih področjih. V letošnjem poročilu se zbornica peča obsežneje z vprašanjem rudarstva in topilniške industrije v Bosni, ki postaja vedno važnejše. Knjiga vsebuje mnogo statističnih podatkov, ki se drugače nikjer ne objavljajo. Obrtniška razstava 1938 v Pariza. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani je prejel obvestilo jugoslovanskega generalnega komisarja ua pariški razstavi, da obstoja namera, da se priredi in 1. maja 1938 otvori v Parizu posebna razstava obrtniških izdelkov. Ta razstava bi bila urejena v obliki prodajne razstave. Po-edinim obrtnikom, ki proizvajajo tipično narodne izdelke, bi se celo dale za določen čas na razpolago hišice — mali obrtniški ateljeji, ki so grupirane na sedanji razstavi okrog obrtniške palače. — Za udeležbo v poedinih oddelkih bi se pobirala pristojbina po 10 francoskih frankov za kvadratni meter. — Razen ljubljanske zbornice sta dobili tako obvestilo tudi zagrebška in belgrajska zbornica. Od odziva je odvisno, ali bo došlo do nameravane razstave in udeležbe jugoslovanskega obrtništva. Dosedaj sta se odzvali samo Grška in Romunska. — Vabimo interesente, da izrazijo svoje mnenje in želje Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. Borza Dne 15. oktobra 1987. Oenar V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpreinenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno popustil na 8.62—8.72, v Zagrebu na 8.61—8.71, v Belgradu na 8.60—8.70. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.615 do 30.315, v Zagrebu 30.25 blago. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 1.96. Nemški čeki so ostali na naših borzah ne-izpremenjeni na 13.80—14. V Zagrebu so beležili za konec oktobra 13.74—13.94, za sredo novembra 13.745—13945, za konec novembra 13.74—13.94, za sredo decembra 13.675—13.875, za konec decembra 13.715—13.915, za konec januarja 13.65 do 13.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,861.344 dinarjev, v Belgradu 4.1 milij. din. Efektni promet je dosegel v Belgradu pri čvrsti tendenci 480.000 din. Ninococu Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold. . . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov . . London 1 funt . . . New York 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . . . Trst 100 lir ... . * k . a * * s primom. . 2394.91—2409.51 . 1739.02—1752.90 . 729.70— 734.76 . 996.45—1003.52 , . 214.60— 216.66 . 4301.01—4337.32 . 145.57— 147.01 . 151.43— 152.54 . 227.25— 230.33 Cnrih. Belgrad 10, Pariz 14.64625, London 21.565, New York 434.70, Bruselj 73.25, Milan 22.88, Amsterdam '210.20, Berlin 174.60, Dunaj i 80.20 (81.85), Stockholm 111.15, Oslo 108.35, Ko-| penhagen 96.25, Praga 15.20, Varšava 82/20. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.535, Buenos-Aires 130.75. Vrednostni oanirii Ljubljana. 7% iuvest. pos. 94—95, agrarji 53 do 54, vojna škoda promptna 412—415, begluške obveznice 78—79, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94.25—95, 7% Blerovo posojilo 80 do 89, 7% posojilo DHB 100—101, Trboveljska 220 do 240. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 94 denar, agrarji 53.50—55, vojna škoda promptna 414—416 (415, 416), begluške obveznice 77.50 denar, dalm. agrarji 75 denar, 4% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo 94.75—96, 7% Blerovo posojilo 85.25—M. 7% posojilo DIIB 100 denar, 7% stab. posojilo 86 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agrarna banka 200—206, Trboveljska 230—235, Gutmann 51—54, Isis 15 denar, Sladk. tov. Bečke-rek 650 blago, Osj. sladk. tov. 150—180, Osješka livarna '200 blago, Dubrovačka 425—440, Jadranska plovba 420—440, Oceania 275 denar. Belgrail. Državni papirji: agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 414—415 (415, 414), za konec decembra 413.50 denar, begluške obveznice 73.25—73.50 (drobni komadi), dalm. agrarji 75.75—76, 4% sev. agrarji 53.25 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50—95, 7% Blerovo posojilo 85.50 do 86 (85, 85.75), 7% posojilo DHB 100.25—101. — Delnice: Narodna banka 7.600 blago, Priv. agrarna banka 205.50—207. Dunaj. Danes 6e je borza začela pri slabši tendenci kot včeraj. V kulisi je bilo 6icer v začetku zabeležiti delno izboljšanje, končni tečaji pa so bili \ večinoma pod včerajšnjimi. Čvrst je bil tečaj Sie-menea, oslabel pa je Semperit. V zagradi so popustili montanski in petrolejski papirji, narasli pa električni. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranske obveznice 61.35 (62.05), avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.45 (17.45), delnice: Creditanstalt-Bankverein 258.50 (264.75), Narodna banka 164 (164), Graz-Koflach 26 (26), toda z BONBONI preprečili MOCOajE/ Steg 26.20 (26.90), Steweag 28.40 (28), Siemens-Schuckert 146,25, Magnesit 85.75 (87), Trboveljska 26.05 (26.75), Alpine 43.50 (44.35), Berg-Hutten 600, Steyr-Daimler-Puch 226,50 (226), Leykam 70 (69.50), Semperit 77.25 (79). Žitni trg Novi Sad. Vso neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. — Promet srednji. Soinbor. Pšenica: bč. 176—177, bč. okolica Sombor 176—178, gornja bč. 178—180, srem. 170 do 178, slav. 177—179, ban. 172—174. gornja ban. 179—181. — Koruza: bč. srem. 104-106. bč. bela 2% 104—106. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet 75 vagonov. Kamnik V nedeljo, dne 17. okt. ix>i>oldne bo v Kamniku tradicionalna tombola prostovoljne gasilsko čete. Dobitki so zelo dragoceni — okrog 30«0 lepili činkvin in 15 tombol. Med dobitki je tudi najfinejši pogrezljivi šivalni stroj, 4 moška kolesa, 3 damska kolesa, včera moke, fino blago za moško obleko, seženj drv itd. Za tombolo vlada veliko zanimanje. Število igralnih tablic je omejeno in naj se vsakdo z njimi preskrbi pravočasno. Tablice prodajajo gasilske čete in vso trafike kamniškega okraja. Posebno opozarjamo, da bodo tablice v nedeljo po 4 din, zato naj si vsakdo tablice prej oskrbi po 3 din. Ze pri lanski tomboli je občinstvo imelo priliko opaziti vzoren red in najtočnejšo kontrolo pri igranju, zato je razumljivo, da bo tudi letos tombola najlej>šo uspela. V nedeljo vsi v Kamnik na tombolo! Krekova proslava, ki jo je v nedeljo 10. oktobra priredilo Prosvetno društvo Kamnik, je pokazala tako po izvedbi programa kakor tudi po udeležbi občinstva, da se Kamničani v polni meri zavedajo, kaj je bil Krek slovenskemu narodu. Pevski zbor društva je zapel Aljaževi: Kmečki hiši in Slovenska zemlja, sledila je deklamacija »Kreku«, nato izklesani govor kaplana Ivana Casermana o dr Kreku, in končno je dramaski odsek uprizoril Krekovo igro Turški križ, ki je za to priliko bila kar primerna. Želeti bi pa bilo, da bi se takih iz-zarito narodnih prireditev udedežili tudi ljudje iz tako zvanih boljših krogov in vzgojiteljev ljudstva. Radio Programi Radio Ljubljana t Sobota, 16. oktobra: 12 Plošča za ploSčo, radio doli v vonček nabrano veselo stvari! — 12.45 Vrcinc, poročila — 13 0iw, spored, obvestila - 13.1.") Plofičn za ploščo, radio deli v vonček nabrane veselo stvari! 14 Vreme — 18 Za delopnstl (igra Radijski orkester) 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestita — 19.3« Nac. ura: Min. za telesno vzgojo — 19.50 Pregled sporoda — 20 O zunanji politiki (g. ured. dr. Alojzij Kuhar) — 20.80 »Sredi dolenjskih goric«... Pisan večer. Besedilo napisal Jožo Dular. Sodelujejo člani rad. igr. družino, Aknd. povski kvintet in Kmečki trlo. Vodi Kavo Klemenčič. — 22 Cas, vreine, poročila, spored — 32.15 Koncert Radijskega orkestra. Dragi programi i Sobota, 16. oktobra: Belgrad /..- 'JO Opera »Baron Trenk« — Belgrad 11.: 7.15, 13.15, 19.15 in 23.15 Glasbeni program, 13.45 Risanski mozniV (B. Djurovič) — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.25 Pester večerni koncert. 20 a5 Klavir, 21 S'ara dunajska gl. 22.20 Sramcl — Budimpešta: 19 Operni orkester — Trsi Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Orkestralni koncert, 22 Komorna glasba, 22.30 Zbor — Ilim-Bari: 21 Opereta ^Zingaresca.' — Praga: 19.20 Ljudski koncert — Varšava: 20 Pleni in pesmi, 21 Jan Kiepura pojo — Berlin: 19.10 Kvintet. 20 Klasična plesna glasba, 21 Pibala Hamburg: 20.10 Spevoigra «Tri male gospodično« ■-Vratisiava: 20 Valčkov večer — Lipsko: 20 SluBnn prireditev »Sončna dežela Jugoslavija« Bcromunstcr: 19.55 Narodne posini, 21.15 Igra »Gledališče na vasi«, 21.40 Plosua glasba — Strasbourg: 21.30 Pester vočer. Kulturni obzornik Gogolj: »Revizor" Cvetje iz domaČih in tujih logov, zv. 13. V zbirki »Cvetja iz domačih in tujih logov«, ki jih izdaja Mohorjeva družba pod uredništvom odličnega šolnika prof. J. Šolarja, je izšel kot 13. zvezek Prijateljev prevod G o g o -I j e v e g a »Revizorja«, tega klasičnega primera satire iz slovanske literature. Kaj je prava komedija, ki so smeji na robu tragičnega, je najbolj dokazal ta veliki Rus, nadaljevalec Puškinove tradicije, če ne naravnost izvrševalec Puškinovih načrtov. Zato spada »Revizor« že davno v naše šole, ki so ga vzele za zgled te literarne vrste, ter je zdaj ta prireditev dr. Silve Trdinovo , Murnove monografistke, prišla predvsem prav našim šolam, pa tudi našim dilelantskim odrom, ki bodo radi segali po tej privlačni, veseli in kruti komediji Prirediteljica je vzela tekst Prijateljevega prevoda, ki ga je pokojni profesor odstopil še v življenju ter ga na nekaterih mestih v dogovoru z njim [»opravila. Njeno delo pa je uvod. ki ga je napisala ua podlagi novejše znanstvene literature, ki jo navaja, pa tudi svoje lastne razčlembe. Najprej podaja Gogoljev curri-eulum vitae, njegovo rast od »Revizorjac ^do »Mrtvih duš« ter njegove mistike na koncu življenja, pri kateri omenjam, da je prav tedaj napisal krasno razpravo o »sveti maši«, ki bi jo naša religiozna literatura že zdavnaj morala prevesti. Posebno vrednost daje pregled prevodov Gogolja v slovenski literaturi. Zato se posebej peča z »Revizorjem«, okoljem, v katerem je nastal, ter uspehom, ki ga je bil deiežen. Podrobno so razčlenjene vsebinske in oblikovno (>rvine, iz katerih jc razvidna gradnja komedije kqt dra- matske umetnine in miselnega dela. Razločno oriše napetost in razvoj nasprotnih si sil, ki sta na eni strani uradništvo, na drugi pa no revizor, temveč revizorstvo kot stan. Notranjo gradnjo komedije skuša, ponazoriti tudi z grafikonom. V koliko je komedija in v čem meji na tragedijo, ter mejo med njima, je predvsem dobro podala, kakor tudi v čem je ost njene satire. S poudarkom vsečloveškega pomena Revizorjeve ideje zaključi uspeli uvod, v katerem je z vso jasnostjo razvijala notranji smisel »hlesta-kovščine«, nov pojem, ki ga je ustvaril Gogolj s to komedijo svetovnega slovesa. Motto: »Nikar ne dolži zrcala, če imaš grd obraz!« je postal prav tako krilatica kakor Shaekespearova razlaga teatra. Med tiskom te knjigo je umrl prevajalec profesor Prijatelj, ki se je zelo zanimal za to komentirano izdajo svoje učenke, zato ga uredništvo kakor tudi prirediteljica posvečujeta njegovemu spominu. td. „Skedenj" v Pluju Ptuj, 13. oktobra. Premiero smo doživeli 12. t. ni. v našem Mestnem gledališču in 6icer je družba domačih ljubiteljev igralske umetnosti uprizorila komedijo »Skedenj« Jožeta Kranjca, ki natn je že znan po »Direktorju Campi. in »Detektivu Megli«. Joža Borko, učenec praške šole, je igro insceniral in režiral tako, da je z utnevanja |X>lno poantizacijo vseh momentov, ki vedejo do njenega notranjega 6misla pa s poglobitvijo igre v njen plemenito-človeški pomen veliko pripomogel do uspeha večera, zakaj avtor 6am je neposredni učinek svoje potepuške komedije oslabil s preveč v neko socialno teoretiko tendenciranimi deklamacijami in tu in tam že stereotipnimi gesli. Zato je satira na naše družabne razmere, v katerih prihaja vest s paragrafom večkrat v zelo usodna nasprotja, iz^ zvenela nekoliko groteskno-neverjetno, čeprav ali pa prav zaradi tega, ker je bil avtor primoran, da la nedostatek omili s še bolj neverjetno, pa v celi igri najbolj resnično komično vplivajočo izpreobr-nitvijo policijskega komisarja, paragrafa, v človeko-ljubnejši nazor o svetu in njega konfliktih. Kljub temu pa vsebuje ta Kranjčeva satirična pijesa resnine vrednosti, predvsem v podobi Senice, ki je glasnik avtorjevega nazora, nekak prosjak Luka v podobi mestnega intelektualca-bohema, potem v dobro jjogodenih tipih in v osnovni misli, ki nam prikazuje trhlost naše občestvenc morale; tudi preprostost dejanja govori za igro in je predvsem milje nižine dobro zadet. O igralcih pa moremo govoriti le s polnim priznanjem; Senica, Peter, Andrej in Miha. ki so jih igrali gg. Spat, Kostanj-šek, Toroš in Torv, so z Marjanco in Jerico, ki so ju igrale gospodične Drobinova in Remčeva, predstavljali naravnost idealno družbo dobrosrčnih brezposelnih brezdomcev, ki bi mogla nastopiti e častnim uspehom tudi na deskah večjega teatra. Prvenstvo gre vsekakor Senici, ki se je celotno vživel v 6vojo nelahko vlogo, tako da 6e ni dal zapeljati od skušnjave praznodonečega socialnega patosa in je pravilno jioudaril tone vrojene prisrčne in brezbrižne dobrote inteligentnega btod-nika, ki šele naredi iz Kranjčevega tip to, kar mu more pridobiti V60 simpatijo. Z eno oesedo: dobra uprizoritev od strani mladih diletantov, ki ni6o pokazali samo resničnega umetniškega daru, ampak tudi zmožnost, da se f>oglobe v snov in jo izoblikujejo v čim večji učinek, nas je kar presenetila. — e — • Slovenske koroške narodne pesmi iz Roža, T. zvezek. Zbral in harmoniziral Pavle Kernjak, pevovorlja celovškega pevskega okrožja. Klub koroških Slovencev v Ljubljani je za 17. obletnico koroškega plebiscita izdal m zaiozil I. zvezek »Slovenskih narodnih pesmi iz Roža«. V tem zvezku jo zbrauih sedem pri nas Sc ne- znanih rožanskih narodnih pesmi in venček »Ti puebec, ja kna lunipej!« v harmonizaciji pevo-vodje in skladatelja g. Pavleta Kernjako. Napisane so v izvirnem narečju, kakor jih danes pojo v Rožu in ob Vrbskem jezeru. Pesmarica se dobi pri Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, Prn-žakova ulica 17. — Tem zvezkom bodo sledili v krajših presledkih še trije ali štirje zvezki. — Cena zvezku 10 din. Slovenski pravnik, št. 9—1(1 prinaša sledeče razprave: dr. VI. Kukman: Predhodni načrt jugoslovanskega državnega zakonika Ln upravno pravo. — dr. Avg. Munda: Pojem poskusa v najnovejši zakonodaji s [(osebnim ozirom na nemško narodiio-«ocia-lističmo pravo. — dr. Rudolf Sajovic: Predhodna izvršba. — Nato slede književna poročila: dr. V. Murko: Davčne obremenitve in davčno olajšave (A. Ogris); Dr. Matijevič-dr. Culimovič: Komentar Zakona o izvršenju i obezbedjenju (dr. R. Sajovic); dr. Fr. Valina: Theorie podnikani a zisku (A. Bilimo-vič), Karovič Pavle: Diplomacija (dr. I. Tomšič), dr. D. Mušič: Iz zgodovine medicine na Dolenjskem), članki in razpravo iz pravniških časopisov. Razno stvari (Boris Furlan). Trgovski Tovariš (št. 8—9) prinaša sledeče razprave: na uvodnem mestu študijo D. Potočnika o težki industriji, (vloga železa v moderni industriji, naša produkcija železa in jekla. Kranjska industrijska družba, organizacija težko industrije, svetovna produkcija); dr. Vinko Sarabon: Spor na Daljnem Vzhodu in svetovno gospodarstvo (gospodarske silo ob Rumenem morju, svetovni blagovni trg, vzhodnoazijska sjx>ra in svetovne plovbe, nasprotstvo med Kitajsko in Japonsko, prometne in plačilne možnosti, vojna kapaciteta Japonske). Poleg teh dveh glavnih razprav so še manjši članki: Primerjanje pridelka, Gospodarski razvoj Jugoslavije. Naše go-»jiodarmvo v jeseni leta 1937, Kotivoiičija Otdu, Svetovni pridelek, Inozemske investicije ua Kitajskem itd. Bogat je gospodarski drobiž ter Društvene vesli. Maria flOSifCl** ^ največji žensk! haznlnici Izmed vseh tovrstnih kaznilnic (piše E. Rus-vvurm, dopisnica »Reichspcste«), je name najbolj vplivala »Maria nostra«, ogrska ženska kaznilnica pri Šobu ob češko-ogrski meji. »Maria nostra« je majhna država v državi. Redovnice so njene uradnice. obsojene ženske pa so državljanke. Jetnice, ki prestopijo mejo te države, se zavedajo, da jim bodo tudi zadnji dnevi življenja tu potekli. Zakaj jako težavno je jx> daljšem bivanju v tem kraju začeti novo življenje in žal, veliko s ejih tudi 6pef vrne. .. Strahotna procesija... Kakor nam je jwvedala prednica, morajo jetnice v »Marii nostri« opravljati prav vsa dela: obdelovati polje in vrt, krmiti živino, — če katera jetnica umrje, — tudi nesti krsto Belgijski poslanik v Berlinu, vicomte Jacques Davignon, ki je izročil izjavo belgijske vlade. Voditeljica te največje ženske kaznilnice v Evropi je prednica redovnic reda sv. Vincencija (usmiljenk), ki s fiomočjo 80 redovnic vlada 500 jfctnicam. Neskončno dolga rumena vnsta poslopij se razteza pred nami. Sprejmejo nas v sprejemnico, kjer je vse ko v škatlici in okrašeno s cvetjem. Ko pride prednica, nas odvedejo v velik park, kjer se jetnice vprav sprehajajo. V trojnem krogu, z rokami na hrbtu, 6topajo 6ivo oblečene kaznjenke po taktu enakomernega ploskanja nadzorovalne redovnice. Tiho stojimo ob strani, dokler prednica ne ustavi sprehoda 6 trikratnim ploskanjem. Skoraj nedogledni sprevod polagoma izginja skozi ozka vrata v poslopje. Počasi 6topamo za njimi. Štiri nadstropja — same celice, druga poleg druge. Vrhnja nadstropja so zavarovana z gostim omrežjem. »Zaradi samomorov!« je zašepetala mlada redovnica, ki ima službo paznika in ki mora 6kozi linico na vratih vsake celice opazovati jetnice. Na sleherni celici je zunaj tablica z imenom, starostjo, življenjskim opisom, nastopom kazni vsake poedine kaznjenke. Koliko človeških žaloiger razodevajo ti kratki podatki! Spet zaslišimo trikratno ploskanje. Kakor izza kulis 6e prikaže 30 redovnic, ki jx>časi odpahnejo zapahe 180 celic. Skoraj nam je zastajala sapa ob pogledu na jetnice, ki so stopile iz celic in počasi odšle v delavnico. Zmeraj, do konca življenja me bodo zasledovali ti obrazi. Bili 60 otroško mladi obrazi, ki jim človek ne bi verjel, da so kaj zagrešili; bili so surovi, od 6rda spačeni in bili so neskončno obupani in spet topi, zagrizeni sami va6e. na ramah na višje ležeče pokopališče. — Posebna bolnišnica stoji poleg stavbe najhujših jetnic. Tudi tu so redovnice zdravnice in strežnice. Po neznansko dolgih hodnikih dospemo v veliko 6obano. kjer sedi kakih 50 žen6k v šolskih klopeh. Vsaka jetnica mora do 6vojega 36. leta hoditi v to šolo. Zraven razreda so prijazne delavnice za obsojenke z manjšo kaznijo, ki jih tudi kličejo s pravim imenom in ki izvršujejo najfinejša ročna dela. Nato prispemo v spalnice. Ozke so železne [>ostelje. v njih slamnjače, bele rjuhe, volnene odeje. Na vsaki postelji je pločevinasta skleda za umivanje in papirnata tablica 6 takimi jx>datki ko na celicah težkih zločink. Kar oddahnemo se, ko nam prednica jx>kaže rastlinjake, sadovnjake, ribnik in bogato knjižnico. Le malokdaj 6mejo jetnice sprejeti kak obisk. Govoriti morajo tedaj le 6kozi močno rešetko; pri :etnici in pri g06tu pa je redovnica, ki pazi na e6ede. t Iznenada zaslišimo vesel otroški 6meh. Nejeverno 6e ozremo v prednico. »Re6 je,« pravi in žarek dobrote ji šine po 6trogem obrazu, »tudi otroke imamo tukaj. Tiste jetnice, ki so noseče prišle semkaj, smejo svoje otročiče v prvih letih obdržati pri sebi. In večkrat je vprav otrok pripomogel. da se je kaka prav zakrknjena hudodelka povsem fioboljšala in je bila vsa spremenjena. Materinska l|ubezen je pač v sleherni ženski najvišji in najplemenitejši nagib...« S prisrčno zahvalo smo 6e poslovili. Tiho smo sedeli v avtu ki nas je odpeljal na kolodvor v Šobu. Svetlo sonce 6e je lesketalo na strehah »Mane nostre«. Ena sama želja nas je navdajala: Naj bi posijalo 6once božje milosti v temne duše žensk, ki jih teži breme hudodelstva. Naj jim Gospod odpusti njih dolge! Japonski vojaki skušajo svoje ranjene tovariše spraviti iz nevarnosti na bojišču pri Šangaju. Sadje, zdravilo za srce Novo čudo sveta Svetilnik Krištofa Kolumba V Dominikanski republiki v Srednji Ameriki bodo postavili veličasten svetilnik v ča6t in spomin Krištofu Kolumbu. To zamisel je sprožil predsednik republike, dr. Rafael Trujilo Molina. Vsa Amerika je z veseljem sprejela poziv predsednika in začela zbirati prisjjevke za svetilnik. Razpisali so natečaj za najboljše osnutke in 60 sprejeli načrt, po katerem bo imel svetilnik obliko ve likanskega križa, ki bo z njega svetila luč po morju. Takega svetilnika še nimajo v Ameriki in bo izvrstno služil pomorskemu in zračnemu brodenju kot kažipot. Pravijo, da bo ta svetilnik zaradi lepote in velikosti novo čudo 6veta. »Jaz sem pravilno vozil po voznem redu. Ti moraš nazaj!« Izrezi! Za slab želodec. Cmoki iz krompirjeve kaše. ... Skuhaš olupljen, osoljen krompir in ga oce-dis. Potem ga pustiš v odkriti posodi, da se osuši, a nato ga pretlačiš skozi Rovinasto sito, primešaš I do 2 rumenjaka, košček presnega masla in postaviš vso goščo v soparo. Preden daš na mizo, zajames goščo z žlico, da nastanejo cmoki, ki jih polagaš na segret krožnik in jih zabeliš z belini, na majhne kocke razrezanim in na razbeljenem presnem maslu opraženim kruhom. (Tudi za bol-niKe s slabim srcem, za osiabeie in za ledvične bolnike). »Šluparamo-letalo« so v Rochestru (v Angliji) spu stili na vodo. Spodnje letalo nosi >štuparaino< vrhnje letalo. Taka zveza se zlasti obnese v prometu čez Atlantsko morje. Kolera in tajfun pismo h Honhonga Neki švedski inženir, je iznašel avtomat, ki menja denar, če človek vrže vanj novec večje vrednosti. Take avtomate so sicer že prej iznašli, vendar je ta avtomat narejen po novih izsledkih. Avtomat stoji na stockholmskem kolodvoru. Ce hočeš kupiti kai to, vržeš denar v špranjo in dobiš karto in potrebni drobiž. S ponarejenim denarjem pa avtomat sploh ne deluje! Novo vozilo ameriške armade na manevrih. To je lahek tank, ki se premika z brzino 80 km na nro. Ima tri strojnice in brzojavno napravo. Na sliki vidiš, kako skoči ta tank čez oviro na poti. V »Črnih gorah« v Južni Dakoti zdaj dokončavajo mogočno skupino kipov iz žive skale, ki predstavljajo Jeffersona. Lincolna in Washing!ona. Dolga leta so se kamnoseki in kinarii ubijali s trudapolnim delom tega najmogčneišeea spomenika Amerike in bržkone tudi vsega sveti Grba ga je preživljala Uprava svetovne igralnice v Monte Carlu je dala izgnati Francoza Andreja Poligona, ker je nosil ponarejeno grbo Poligon se je preživljal od ljudi, ki prav trdno verjamejo, da ima igralec srečo v igri če gleda kako grbo ali se je dotika. Zato so igralci božali Poligonovo grbo. preden 60 stopili v igralnico in so dajali Poligonu bogate napitnine. če so dobivali. Zdaj pa se je slučajno zvedelo. da Poligon sploh nitna grbe. Ima popolnoma normalno, dasi majhno postavo in si je dal grbo narediti iz lesa, ki si jo je privezal pod suknjičem. »Ali mi res morete priporočiti to služkinjo? Jo dobro poznate?« »Res gospa. Že dve leti ji na vsakih štirinajst dni oriskrbim drugo službo.« V Ilongkongu doživljamo prav hude čase. Hongkong. naš mali olok, je poln kitajskih in evro-pejskih beguncev iz Šangaja in iz V6eh obrežnih krajev Kitajske. Več tednov imamo tu epidemijo kolere. Najhujše, kar je bilo. je bil pa tajfun, ki je bil tako močan, da je pihal z brzino 164 milj na uro. Devet ur je divjal tako hudo. kakor še ne jKimnijo in naša lepa hiša na hribu se je podrla. Streho nam ]e kar vpričo odneslo. Vsak hip smo se bali, da na6 bo zidovje pokopalo pod seboj in komaj smo si rešili življenje. A kakšen je zdaj naš lepi dom! Ni oken. ne okenskih obodov in nobene strehe. Le eno željo imamo: da bi ne deževalo in divjalo več! Obala in luka 6ta natrpani s jx>ne-srečenimi ladjami; v pristaniškem delu mestu ni besnel le vihar, ampak tu je divjalo tudi morje, ki ga je vihar ko z bičem metal kvišku; več ljudi jc utonilo. Otok je z begunci iz V6e Kitajske preplavljen. Samo iz Kantona jih je v poslednjih sedmih dneh prišlo 300.000 in zato ni nikjer dobiti bivališča, niti ne ležišča; ostati moramo kar v 6vojih razvalinah. Tu splošno mislijo, da bodo čim prej Japonci zasedli mesto in so ga že krog in krog zaprli. ★ V angleških vodah so že streljali na angleško carinsko križarko in japonska podmornica je uničila kar vrsto kitajskih ribiških bark in čolnov; med njimi 60 bili tudi taki, ki so pluli pod angleško zaščito. — Na vsak način se bo treba v najkrajšem ča6u izseliti, da ne bomo še ob življenje. Četudi je hranilna vrednost sadja zaradi velike množine vode v sadju malo pomembna, vendar je sadje važno za človeško telo zaradi vitaminov in rudnin, ki jih vsebuje. Neki zdravniški inozemski list pa zla6(i jx>udarja, kako je sadje uspešno za zdravljenje srčnih bolezni. Pri teh boleznih je krvni obtok nepravilen in kri ne more zadostno odpravljati raznih odpadkov iz posameznih celic. Zatorej se v telesu nabere preveč 6oli in poedini udje morajo obdržati v sebi zadostno količino vode, ker v telesu ne sme biti več soli, kakor je je treba. Zato nastanejo vodenična napihnenja. Ker kri tudi premalo kisika dovaja v celice, 6e orga-nione kisline v telesnih celicah zadostno ne sežgo in morajo biti nevralizirane z natrijevim bikarbo; natom ki ga telo potrebuje, da 6 pomočjo krvi spravi ogljikovo kislino v pljuča, kjer 6e izloča. Ce pa ogljikova kislina zaostaja v celicah, moti kemični proces, ki je važen za življenje. Da pa se okrepi moč 6rca in more vplivati na motnje presnavljanja, je pa sadje in njegov sok izvrsten pripomoček. Ker nima 6adje skoraj nič kalorij, tudi ne obremenjuje telesa 6 težko prebavo. In ker ima sadje tudi prav malo 6oli, more telo izločati nabrano sol iz telesa in zares izloča telo tisti dan, ko se človek hrani le 6 sadjem, več vode, kot jo sprejme vase, tako da se ne tvorijo napihnenja. Sadje vsebuje mnogo kalija, apna in magnezija in nudi telesu mnogo baz — in ga spet spravlja v normalno 6tanje, GPU in Geslapo Stara carska Rusija je imela organizacijo, ki je morala služiti carskemu režimu. To je bila zloglasna carska -»olicija, znana jx>d imenom Ohranka. Njena naslednica po obliki in moči je bila Crez-vičajka, zdaj GPU. — V Nemčiji niso imeli pred vojno tajne državne policije take vrste, kakršno imajo zdaj, ko je Ge6tajx> nemška izdaja carske Ohranke in rodna sestra GPU. — Carska Ohranka je bila orodje najhujše reakcije, imela je na vesti umore in atentate in zdaj vidimo, da počenjata Gestapo in GPU take stvari, ki so za las podobne stvarem, katere 60 jx>čenjali voditelji Ohranke. Ohranka je imela svoje vohune po vsej Rusiji, imela jih je tudi po V6em svetu; celo slehernega carskega diplomata je v uradnem in zasebnem življenju zasledoval vohun, kar je potrdil sam carski minister Wit1e. Dandanašnji nimajo državljani in diplomati v Sovjetiji prav nič drugačnega življenja, kakor 60 ga imeli glede vohunov v carski Rusiji. Razlika je le ta, da so se v carski Rusiji vsi zavedali reakcionarnega, nazadnjaškega režima, medtem ko se sedanji sovjetski režimi po vsem 6vetu hvalijo, kako v Sovjetiji cvete in uspeva svoboda in napredek. Pcvtem pa razpošiljajo po 6vetu laži, da je zasledovanje ljudi le maščevanje nad tistimi, ki so sovražni »napredni« sovjetski vladi. Kdor ne verjame tega. mu ne svetujemo, da naj gre tja in 6e sam prepriča! mag/j.-./«. VAŠ (ENENI SUPER PHILIPS »BBBiBnBiiisiiaHtrTjft^r t Lqf9Ui itn tnnniftsinntm a^untaaK^AaKnB^HU*"**^ inootttajctMtoiKi TtfOimmufff^itua«!«^ nwtBcatrMT[»«»«Bi rrr^tnMOttHf*«^!*: Mariborsko gledališče Peter Preradovič: Najboljša ideja tete Olge. Komedija ▼ treh dejanjih. Režija g. J. Kovica. Novo Preradovičevo delo spada med ono vedro in ljubeznivo odrsko slovstvo, ki zabava eno ali dve sezoni lahka in okusne duševne hrane željne velemeščane ter zapade nato brez žalovanja zasluženi pozabi. Slovenci še nimamo te vrste slovstva, nemara, ker smo pretežki in ker nimamo veliko-mestnega središča. Naše občinstvo pa si rado ogleduje take in podobne odrske, ideje«, ker kupuje, kot povsod na tem božjem svetu, rajši smeh nego jok. j . Dobra in pametna teta Olga obupuje nad mladim zakonom svojega nečaka Roberta, docenta za etruskologijo, nad katerim ne najde prav nobenega dopadenja. Robert in njegova mlada žena Meta, ki je hkrati njegova asistentka na etrusltološkem oddelku na univerzi, živita samo za znanost, za sivo etruskologijo; kot zakonca si ostaneta sredi te znanstvene šare, med bregovi špehov, ki polnijo jedilnico in spalnico, docela tuja. In to je, kar m všeč dobri teti Olgi, ki se boji za srečo njunega zakona. Toda teta Olga ima idejo: na tihem skuje zaroto. V hišo povabi svojo sorodnico filmsko igralko Lyo, ki naj prinese vajo sonca, življenja, glasbe in plesa. Pa se zgodi le nekoliko drugače, kot si je teta Olga to zamislila. V družbi luksuzne Lye m blestečega gobezdača filmskega režiserja Campol-skega se znanstveni parček res da predramiti k življenju, toda ne docela tako, kot si je teta želela. Meta se zaljubi v režiserja, ki jo vabi k filmu, Robert znori za filmsko zvezdo Lyo in oba se v duhu že odpravljata v deželo filmske umetnosti — v Ameriko. No, navsezadnje zmaga vendar razsodnost, skesano se pobotata in začneta novo, vedrejše življenje. Taka je bila najboljša ideja tete Olge. Režija g. J. Koviča je pognala delo v živahnem tempu. Olgo je igrala Elvira Kraljeva tako imenitno, da je zasenčila vso okolico in vzbujala videz, ko da je delo prav zanjo napisano. Znanstvena zakonca sta igrala Rado Nakrst in gdč. Ema Starčeva. Sijajna figura je bil Gorinšek kot profesor Koks Branka Rasbergerjera je bila ljubka zvezdnica, njen partner Crnobori pa se je omejeval na vnanje učinke. Omeniti še moramo gospo GOrinško-vo kot filmsko debutantko in gospoda Pavla Koviča kot dvornega svetnika. -o. Cel ie c Za upravnika na celjski pošti je imenovan višji poštni kontrolor g. Josip Savelli. Iskreno čestitamo. c Klub koroSkih Slovencev v Celju ima drevi svoj družabni večer ob 8 v gornjih prostorih Narodnega doma. Nastopil bo oktet Društva rudniških nameščencev iz Trbovelj in upamo, da bodo nudili Celjanom s svojim nastopom, kakor tudi z drugimi točkami pestrega sporeda, nekaj ur vesele zabave in domačnosti. Ker je čisti dobiček namenjen slovenskim koroškim akademikom, se ga v kar največjem številu udeležite! Jutri bo v župni cerkvi sv. Daniela ob 8 zjutraj sv. maša za člane in dobrotnike kluba, umrle v preteklem poslovnem letu. Pri sv. maši bo pel Celjski oktet pod vodstvom g. CereTja. Po sv. maši bo v mali dvorani Narodnega doma 9. redni letni občni zbor Osrednjega odbora kluba koroških Slovencev. c Nemški tečaj, ki ga priredi Katoliško prosvetno društvo v Celju, se bo v kratkem pričel. Zato prosimo, da se nemudoma priglase tisti, ki so «e zanj odločili. Prijave se sprejemajo v tajništvu Prosvetnega društva v Cankarjevi ulici 4. Vftlino sveže domače, danes in vsako tlDiiliC soboto ter nedeljo. Specialiteta jeternice in nove prekaiene . . . i kranjske klobase i.dr. Vse to ,rii lilOStU I c Invalidska tombola ▼ Celju je iz tehničnih razlogov zaradi nestalnega vremena bila preložena ni prihodnjo pomlad. Kupljene tablice ostanejo v veljavi. Kdor pa želi, da se mu denar vrne, ga dobi v pisarni invalidov v Zdravstvenem domu ob uradnih urah. c Celjski Šahovski klub je priredil 14. t. m. v salonu hotela Evrope v čast svojemu gostu g. C. Vidmarju C. Vidmarjev brzoturnir pod vodstvom g. B. Vilharja. Od 10 dosegljivih točk so dobili po 8 točk gg SI. Cijan, C. Vidmar in Br. Diehl. c Sestanek salezijanskega sotrudniStva. Jutri, v nedeljo, bo ob 3 popoldne v opatiji sestanek salezijanskega sotrudništva. Iskreno vabljeni! c Nesreča ne počiva. Včeraj je padla z voza 52 letna posestnica iz Bukovega žlaka Resnik Cecilija Pri padcu ie prišla pod voz in zadnje kolo ji je šlo čez prsi. Dobila je hude notranje poškodbe. Na Teharjih pri Celju se je istega dne hotela ga. Straka Josipina, 62 letna žena kaznilniškega upravnika, izogniti reševalnemu avtomobilu iz Celja. Avtomobil io je podrl na tla in si je zlomila levo nogo. Urbane Franc 24 letni dninar iz Lepe njive pri Mozirju, je šel 13. t. m. z vozom v planino po hlode. Pri vožnji ga je pritisnil voz in mu zmečkal levo nogo v stopalu. Rogatec Ustanovni občni zbor poverjeništva Rogatec Kluba železničarjev JRZ, Ljubljana, bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani hotela »Sporn«. Člani kluba vljudno vabljeni. fjtifn Nedeljsko >Jutim je poročalo o obrtni razstavi in hvalilo nekatere obrtnike. Poudarjamo, «la so vsi razstavljeni izdelki brez izjeme želi priznanje od vseh, ki so obiskali razstavo. vSlove-necv jo o tej razstavi poroča! objektivno in nepristransko. ker bi v nasprotnem primeru delal krivico obrlnikom. Priprave za Plečnikovo cesto Ljubljana, 15. oktobra. Mestni svet je že leta 1933 sklenil regulacijo ozke Linhartove ulicc, ki teče ob zidu nekdanjega pokopališča pri Sv. Krištofu in kjer ima poštna uprava svoja posebna skladišča. To ulico bodo po načrtih 6premecili in preuredili v veliko, moderno avenijo, ki jo bodo prekrstili v Plečnikovo ce6to. Mestna občina je večji del od mejašev že pokupila za to potrebni svet. Trda so le pogajanja s poštno upravo. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča so bili te dni zaznamovani prenosi lastninske pravice nekaterih delov parcel, ki jih je občina pridobila potom menjave od posameznih lastnikov. Tako je mestna občina ljubljanska odstopila Mariji Jo-rasovi, posestnici v Ljubljani, Cesta na Loko, in njenemmu sinu Matku Jorasu pare. št. 995/1 travnik v izmeri 14.127 ma ter pare. štev. 250/1 in 263, obe v izmeri 4.583 kvadratnih metrov. Vse parcele spadajo pod k. o, Trnovsko predmestje. Ta svet je bil cenjen po 3 din odnosno 18 din za kvadratni meter ter je bila celotna vrednost določena na 124.875 din. Marija Jorasova in Matko Joras pa sta občini odstopila pare. štev. 379/1 k. o. Petersko predmestje I, del v izmeri 5.850 m'. Svet je bil cenjen po 33 din za kvadratni meter, celotno na 193.050 din. Mestna občina se je obvezala plačati Jorasovima diferenco 68.175. din. Dalje je odstopil posestnik na Vidovdanski cesti Ivan Marout mestni občini 6vet pare. št. 444/8 k. o. Petersko predmestje v izmeri 1.785 m' v vrednosti 53.550 din. Občina pa je odstopila Ivanu Maroutu pare. it. 361/6 iste k. o. v izmeri 1.463 kvadratnih metrov za 58.399 dinarjev. Kakor hitro bodo odkupljene še druge za regulacijo v poštev prihajajoče parcele, bo začela mestna občina takoj s preureditvijo Linhartove, oziroma Plečnikove ceste. Šmartno ob Paki 30-letnioo svojega obstoja je praznovalo naše »Pevsko društvo« v nedeljo, 10. oktobra. Da dostojno proslavi redki jubilej, je priredilo pod okriljem Pevske zveze v Ljubljani velik koncert, pri katerem je sodelovalo 7 zborov, ki so nastopali posamezno, nazadnje pa skupno v impozantnem številu 150 grl. Slavnostni koncert je otvoril društveni predsednik in predsednik Kmetijske zbornice g. M. Steblovnik; g. Al. Mjhelčič, celjski župan in skladatelj, pa je imel slavnostni govor, kjer je obrazložil postanek in zgodovino izredno delavnega društva. Zanimivo je pri tem društvu, da pojejo še danes prvi člani, ki so že očetje, in njihovi sinovi. Še celo prvi pevovodja g. Klanonik je šel družno pod taktirko svojega sina. Prav posebno moramo omeniti jasno in čisto izgo-varjavo pri vseh zlogih, kar prepogostokrat pogrešamo celo pri znanih zborih. Nastopili pa eo Bra-slovče (g. Virant), Šoštanj (g. Naralič), Sv. Jurij ob Taboru (g. Ulaga), Mozirje (g. Skorenjšefc), Letuš (g. Marout), Šmartno pri Velenju (g. Žličar) in jubilant, pod taktirko g. Klančnika, ki je vodil tudi združene zbore. Spod Jutri: S K Ljubljana : Hajduk ob 15.15 na igrišču SK Ljubljane ob Tjrševi cesti, ob vsakem vremenu! PREDTEKMA SK Svoboda : SK Jadran ob 1330. Jutri se bo vršil pravi gigantski boj ljubljanskega prvega razreda, kdo bo boljši, ali SV"*—«: ali Jadran? Sanse se vsekakor bolj nagibajo k Jadranu, ki je skozi celo prvenstveno jesensko tekmovanje ostal še neporažen! Druga tekma se pa odigra v prestižu celokupnega slovenskega nogometa, kjer nas bo zastopala SK Ljubljana proti temperamentnim Haj-dukovcem. Z nestrpnostjo že pričakuje Ljubljana ta boj in komaj že vsi čakamo, da bo dal italijanski sodnik Scorzoni znak za začetek igre. Hajduk je poslal svojo enajstorico včeraj zvečer na pot proti Ljubljani in nastopi v najmočnejši postavi kakor proti Gradjanskemu. Naši fantje nastopijo predvidoma ravno v isti postavi kot doslej, samo vprašanje desnega halfa Slaparja ostane še odprto. Postavi moštev sta sledeči: Culič ' Matošič — Milutin Maruši« — Purlšič — Bakoti« Jukič - Lemešič - Matošič III - Radovnikovič - Kragič Tičar — Bertoncelj II — Jež — Lah — Janežič Boncelj — Pupo — Žitnik I (Slapar?) Hasl — Bertoncelj 1 Pogačnik Na naie športno občinstvo pa apeliramo, da »e tekme udeleži v Hm vetjem številu in dn bodri naie fante t vnetim navijanjem, da si jrriborc dve dragoceni in vel kot prepotrebni piki! Celjski „t;ort Nogomet Jutri bo ob 2 popoldne na Olimpovem igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma, med Jugoslavijo in Žalcem. Sodil bo gosp. Presinger iz Celja. Ob pol štirih, bo podzvezna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Trbovlje. Sodil bo g. Arhar iz Trbovelj. Kolesarstvo za prvenstvo dravske banovine, v nedeljo dne 17. oktobra. Glavna skupina start: v Mariboru pri igrišču Železničarja na Tržaški cesti ob 3 zjutraj. Juniorska skupina: start v Celju pred Glazijo ob četrt na 11. Proga za glavno skupino: Maribor, Celje, Slovenjgradec. Juniorji: Celje—Slovenj-gradec. S K Mars : S K Reka jutri na igrišču »Ilirije« (bivši Slovan) za Kolinsko tovarno. Gornja tekma nam obeta lepo borbo, ker gre Marsu za to, da pride vendar enkrat do svojih prvih točk. Zadnji čas se je opazilo, da je zavladal v njegovih vrstah nek nered, ki pa je bil — kakor se sliši — v teku tega tedna odpravljen in bodo nastopili v svoji stari postavi, ki nam je že mnogokrat pokazala lep nogomet. Ob tej priliki slavi njegov, čeravno zelo mlad igralec Žigon majhen jubilej, in sicer igra stoto tekmo za Marsove barve, za kar se mu bo njegov klub tudi dostojno oddolžil. Obenem se bo od Marsa poslovil njegov igralec Jenko Albin, ki odhaja k vojakom. Kot predtekma bo tudi zanimiva borba med SK Slovanom in SK Bratstvom, katere začetek je ob devetih. Cenjeno občinstvo pa prosimo, da si ogleda te tekme in s tem podpre njihove klube, ki težko životarijo in »o potrebni vsestranske podpore. Propagandni meetin/j SK Korotana se bo vršil to nedeljo ob 10 dopoldne na igrišču ASK Primerja in ne na igrišču SK Korotana Rakovnik, kakor je bilo v razpisu objavljeno. Poleg že razpisanih seniorskih disciplin — skok v višino, daljavo, met diska, krogle in kopja, se bo vršil še tek 200 m za zaprekami in met kladiva. Carl J. Luther zopet med nami. Znani nemški športni novinar in publicist Carl J. Luther, zvan tudi CIL, prispe novembra v Ljubljano, kjer bo predaval o preteklo?,i in bodočnosti smučarstva. Predavanje bodo spremljali diapozitivi in filmi. Predaval bo v Ljubljani v frančiškanski dvorani dne 6. novembra, pozneje pa tudi v Celju in event. v Mariboru ali Zagrebu. Luther jc žo lani s svo- jim predavanjem zbudil pozornost vseh športnih krogov in se je uveljavil kot odlični predavatelj, v inozemstvu pa je še bolj kot prej izkoristil svoje potovanje v Sloveniji za propagando naših krajev in naših športnih znamenitosti. Kolesarska podzveza LJubljana (službeno) obvešča vso klulic v imenu klubov, ila bo v soboto dno 16. oktobra ponovno plenarna seja, točno ob 8 »večer v prostorih Novi svet na Oosposvetslii cesti. Prosimo vse klube, da se sigurno udeleže t« važno seje, kar bo v njihovo korist. — Za podzvezo podpredsednik Flankar Ivan. Izlet ilotokluba Ilirije v Trst. MK Ilirija priredi v soboto in nedeljo dne '$>■ oziroma M. t. m. izlet inotoeiklistov Iti njih članov v Trat. Kdor želi si lahko ob tej priliki ogleda Postojnsko jamo, ali p« naravnost nadaljnje pot v Trst. Kdor se namerava izleta udeležiti naj se čimprej prijavi v tajilifttvn kluba MK Ilirijo -■ Miklošičova cesta 15, telefon 'JO-fifi, kjer se dobo tndi vsa nodalnja pojairaila. Prijave e« laključijo brezpogojno 1». t. m. Odbor tahkoatletskih sodnikov — Ljubljatui. Za tekmovanje SK Korotana v nedeljo 17. t. m. ob 10 n* igriSču Prlmorja se določa tale sodniški zbor: vrhovni: dr. Knhclj, vodja: Polajnar, atarter: Hauein Danilo, sodniki: Oimporraan, Gnidoveo. Gorjanc, Oriinfeld, Mognšar, Pevalek, Potokar, Premrl, StepiSnik iu Stroznik. Opozarjamo vse gg. sodnike, da so udeležujejo mootingov, sieer bodo nosili vse posledico po K. p. JLAZ. . . , Ključi planinskih postojank Osrednjega drnitva SPD so na razpolago članom SPIl le, ako se izkažejo v društveni pisarni s potrdilom predsednika in go-»podarja dotične planinske postojanke, da smejo po-getitl kočo izven sozije. Vsak planinec pa mora po-»otiti kočo tndi izven sezijo v spremstvu oskrbnika dotične postolanke nll v spremstvu izprašanoga in oblastveno gorskeea vodnika. Turist, ki najame gor-sketra •vodnika, naj se pred odhodom v planine prepriča. ali inin dotični vodnik od okrajnega načelstva potrjeno vodniško knjižico in aH ima s seboj predpisano vodniško opremo. Imena gorskih vodnikov izveste v Mojstrani, Stnrih Fužinah. Srednji vasi, Bohinjski Bistrici, Kranjski gori In Ratečah, povsod pri podružnicah Slovenskega planinskega drnStva. Gorski vodniki pa dobijo kljnče pri oskrbnikih posameznih planinskih postojank ali pri zanpnikih t. j. T-ahn Oregorjn v Mojstrani in Skantarja Matevžu v Studorju pri Srednii vasi. Strogo Jo troba ločiti no-sačo, ki niso nnravičoml voditi, ker nimajo tozadevnih izpitov in tozadevnega znanju. Osohito za zimsko turo je treba naloti gorskega vodnika, kateremu so znani plazovitl tereni ter složni prehodi. Vse podrobno informacije tla je tudi pisarna SPD v Ljnhljanl, Aleksandrova eosta 4-1. Izletniški vlaki Torijo do konee tega meseea in jo na ta način omogočeno planincem, da hitijo v planine, ki so ofarliive v svoii jesenski sliki. Nekatero planinske postojanke nudijo primemo zavetiSčo in so stalim oskrbovane. Tz Kninjske g' re vodi složna pot v Eriavčevo kočo na Vr^lčn pon slikovito Mojstrovko: ta koča ho odprta v vsnkcm letnem časn; nednj je temno jezero mirno le polagoma odpadalo«1« llstlo Plava počasi po vodni gladini. Elatorog jo dobro oskrbovan ter nudi prijeten oddih rhl Zlatorogn mimo slapa Snvlee pelje pot v Dom n« Komni, kjer je prostran razsrled n» Bohinisfco kotlino. V Kamniških planinah ho ob lenem vremenu do koncu meseca oskr-jiovnnn zasilno ko.^a nn Kamniškem sedlu in Cojzovn koča. oi) vznožiti KnmnlRfcib plrinln čaka prijetni Tlom v Kamniški Bistrici na Stovilne jesensko izletnike, llom na Krvavcu nudi krasen razgled na pisano jc COTY JE PO PRAVICI KREIRAL NOVI PUDER ZA NEGO LEPOTE. Njegovih 8 nians lepo bar-monira z različnimi barvami obraza. Povsem je nove sestave, značajne finese in svežosti, ter z njegovo uporabo, ki je enostavna, hitra in ne stane mnogo, ugodno popolnuje novo metodo za nego lepote C0TY. TI tsdelkl sc prodajajo pri: ZAGREB Drogerija Laokaa SUJAK Drofttri|a »ibb« OS1JEK Pari. Bel* tlcsi»(«r Mr. Pli. O. IleriloTU bplit DrofeHJ« A. »lambok DUBROVNIK Drogarila F. Booft SARAJEVO Pari. »Vaau« METODA ZA NEGO LEPOTE COTY II mlnnt zjutraj 10 mlnat uvečer. Zahtevajte nado specialno broSuro .Pot do lepote' Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej, Ko je bila predstava končana, je cirkuški rav^ natelj [»klical naše tri junake k sebi in jim prijazno rekel: »Fantje, ali hočete ostati pri ua6?« Dečki so se spogledali in od 6amega prečenja pozabili odgovoriti. »No. ali hočete?« je ravnatelj ponovil 6voje oečenia pozabili »No, vprašanje. »Pa kaj naj bi delali pri vas?« je vprašal Naitdc. ki si tega vprašanja nikakor ni mogel raz ložiti. »Z opicama boste nastopali,« je odgovoril cirkuški ravnatelj. »Z opicama?« 6« je začudil Jožek. »Kako neki. saj nista drcsiranil« »Zdresirali jih bomo že mi, nič se nc boj,« je odgovoril mož in si samozavestno zavihal brke. »Torej ali hočete ali nc?« »Seveda hočemo!« je hilro pritrdil Peter in naskrivaj dregnil Nandeta in Jožka s komolcem, kakor bi jima hotel reči: »Tak dajta no!« »Velja!« je moško rekel Nande in stisnil ravnatelju roko, takoj za njim pa tudi Jožek, kateremu se je v (cm hipu uresničil najlepši sen njegovega življenja Srce mu je kar rajalo in vriskalo v prsih ob mislili, da bo postal slaven in znamenit cirkuški igralec. sonske gozdove. Pot na Veliko Planino od .Inrčka V Črni mimo Kranjskega liaka ter preko Male Planin« vodj skozi pestro poslikane gozdove; vzpon trata i'' dve uri, ker vozi avto do frnc. Koča na l.juhniku jo priletna točka za jesenske iznrchodc. Ilazgled po 7.:i savjn nudi Dum na Mrzlici. Planinci hiti to v Jesensko naravo. mali oglasi ▼ malih oglasih velja raka beseda Din !•—j ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjil znesek za maB ogla« Din 10-—, MeB oglasi se plačujejo takoj pri Mročflu. — Pri oglasih reklamnega mačaja se računa enokolonsk* S nun tfaoka petltna mllca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiiD znamko. Julri Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo, 17. oktobra ob pol 9 zj Izpred Mestnega doma. -Prijave telefon 30-70. V nedeljo, 17. oktobra gremo vsi na Govejek-Gonte: »Dom Jugoslovanskih obrtnikov«. Prijazen izlet, lepi razgledi, sveže domače krvavice, pečeni -ce ter dobra kapljica. Katoliški izobraženec E dolgoletno prakso v vodstvu petja in godbe, želi primerno zaposlitev. Ponudbe poslati upravi »Slov.« v Celju pod »Izobraženec« št. 16535. (a) I Vajenci ii Učenka pridna ln poštena, se sprejme v trgovino z meš. blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 16566. (v) Službodobe Mlinarskega pomočnika sprejmem. Jašovec Janez, Radomlje 32. (bi mmzEEE Premiera, ! velliastneera filma visoke pesmi prave ilu-bezni » Mat do Schnelder iu Svetisl. Petrovičem Mena ljubezen - nfeno bol (Franenlleoe - Frauenleid) V filmu aodelnje dunaiska filharmonija. TEL. 27-30 SLOGA Vesela glasbena komedlla Mali pomorščak a prlllublleuo malo SH1RLEY TEMPLE Jutri ob pol 11. url dopoldne predstava pri znižanih cenah TEl. 21-24 MATICA Samo ob 16. ln. 19-15 url nepoiabnl film iz uvljenla nezakonske matere v zicalu danaS-nte dobe I Pota ljubezni Irena Eichler Ob 21.1B url premiera ljubke ln duhovite filmske drame o ljube .ni Razcveti! cvet Danielle Darrieui Jutri ob pol 11. uri dopoldne film „Pola ljubezni" pri znlzanlh cenah. 18-24 let staro deklico) pridno in pošteno, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu takoj ali 1. no-1 vembra. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 16567. (b) Ključavničar, pomočnik ki je dobro izvežban tudi kot vodni instalater, tudi za tople naprave, sprejme takoj Ivan Trlller, Bled. Trgovska pomočnica fposobna voditi modno trgovino v večjem mestu, SO sprejme. — Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra, moč« 16512. j Boljše dekle pridna, poštena ln spretna, ki je vajena vseh gospodinjskih del ln kuhe in Ima veselje do otrok, se sprejme k boljši štiričlanski družini v Ptuju. Prednost Imajo Gorenjke in Dolenjke. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Zmožna« št. 16651. (b) f! Pohištvo i Več spalnic vezanih, orehovo politlra-nlh, s petletno garancijo, po 6800 din nudi Malen-šek, Dravlje Slepi Janez. rmrm Avtobus »Chevrolet« 6 cyl..( 21 sedežni, zadaj dvojna kolesa, dobro ohranjen — naprodaj. Avtopodjetje G o r 1 č a n , Tržič. (f) Antikvariat »Umetnost« Ant. Demšar, Ljubljana, Mestni trg 17. Nakup ln prodaja starin. Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno ln greje ves dan, je v zalogi pri A. Seme-nič tn drug Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. (t) Kožuhovino so najugodneje kupi ln strokovno Izdela pri Do-leneo Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62. (1) Umrla nam je, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 78 let, naša ljubljena soproga, zlata mamica, gospa AMALIJA ŠIMENC soproga mestnega uslužbenca v pok. K zadnjemu počitku jo spremimo v nedeljo, 17. oktobra ob pod 3 popoldne iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski eesti na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 15. oktobra 1937. Globoko žalujoči soprog in otroci: Ivan, Anton, Marija, Agata, Francka, Hinko, France. Prilika ugodnega nakupa trenehkotov, hubertusov, oblek Itd. Presker, LJubljana, Sv. Petra cesta 14 ftft Najboljši /\ trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik aohorltm s Telefon ao-5S kupuje^ /Sever iGosposvelskac.s/ m Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Sloven ska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 87-62 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovGuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni. Družabnika Iščem za dobro vpeljano vinsko trgovino s kapitalom 250.000 din. Poleg zajamčenega 8% obresto-vanja vloge lepa udeležba na dobičku. Možno tudi sodelovanje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vinska trgovina« 16576. n\ Novo enonadstropno hišo ugodno prodam za 85.000 din. - ICrajnc Anton, Po-brežje pri Mariboru, Ver-stovškova ul. 40. (p) Trgovsko hišo s skladiščem, na glavnem trgu v Kočevju, prodam takoj. Natančnejše se Izve pri gospe Nanl Htinlg mann, Kočevje št. 76. (p HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni In takojšnjemu tzplaCllu — z p o s 1 u J e vse bančne denarne, kreditne tn blagovne posle Dijkulantneje ALOJZIJ PLANINSEK trg. ag. bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1. Telefon 36-10. Kupimo] Vodno turbino za malo in veliko vodo, rabljeno, kupim. - Sveti-slav P e r i č , Ljubovtja, Srbija. (k) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec Cesta 29 oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima napro daj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stano vanjsklh hiš In vil. Po oblaščen graditelj In sod nI cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) itanoianja Dvosobno stanovanje oddam s 1. novembrom. Vrhovčeva ul. 12. (č) Takoj oddamo: Dvosobno stanovanje s centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, dvigalom In vsem ostalim kom-fortom. — Strog center mesta. Enostanovanjsko vilo z velikim vrtom in komfortnim stanovanjem. 1. dec. oddamo: Trgovski lokal na Masarykovi cesti 12. Natančnejša pojasnila pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8 do 14. Telefon št. 25-21 in 25-22. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod ANTON ČUK žel. uslnžbenec v pokoju Pogreb dragega pokojnika ho v soboto, dne 16. oktobra ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Srbska ulica 16, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. oktdbra 1937. Žalujoči rodbini C u k in Š k o I i e in ostalo sorodstvo. Državna razredna loterija V nastopajočem 35 kolu se vpelje nov, povoljnejši načrt za igralce, kateri ima po: eno premijo za Din 2,000 000-— in Din 1,000.000-—, 3 premije po Din 500.000*—, eno premijo za Din 400.000-—, 2 premije po Din 300.000 —, 8 dobitkov po Din 200.000-_, 16 dobitkov po Din 100.000-—, 17 dobitkov po Din 80.000-— itd. to je mnogo več kot je bilo do sedaj. Prodaja in razpošiljanje srečk se je pričelo, a žrebanje je že 20. in 21. oktobra in je zato potreba, da pohitite z naročilom srečk pri Glavni pooblaščeni kolekturi Aleksandra R. Pavlovica v Beogradu, Kralja Alberta 1 in Cara Nikole II. št. 69. v Zemunu, Kralja Petra 11. katera se bavi izključno s prodajo srečk Državne razredne loterije in je v celi državi znana po točnosti in solidnosti. Spodnjo naročilnico izrežite, izpolnite in pošljite prilepljeno na dopisnico in boste takoj postreženi. Aleksandru R. Pavlovižu ■ Beograd Pošljite mi za igro 1. razreda 35. kola srečke Drž. razredne loterije: .................. celih po Din 200-— skupaj Din _ .....-.............. polovičnih „ „ 100-— _ _ _ ...........- četrtinskih „ „ 50-— „ „ ..................... Skupai Din __ kateri znesek Vam po prejemu srečk pošljem po čekovni položnici. Točni naslov: ____ V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino ea »Slovenca«, »Domo-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate b dobit* razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu-Irai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030. Nenadoma je umrla naša ljuba mati, stara mati, pramati in tašča, gospa Cantoni Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 17. oktobra ob štirih popoldne od cerkve pri Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Budimpešta, G raz, Ebensee, Sv. Andraž, dne 17. oktobra 1937. ŽALUJOČI OSTALI Agnes Giinther: 118 Dušica - Rožamarija Nekaj sumljvih oseb je orožnik odvedel, vendar jih je moral zopet izpustiti, ker so mogli dokazati. da 60 bili takrat drugod. Navsezadnje 60 zaslišali tudi osebnega lovca kneginjc, ki je bil v njenem spremstvu. Ta je izpovedal: »Presvetla jc ustrelila srnjaka v križni grapi. Ob izhodu iz te grape proti Rappold6weilerju ie čakal voziček. Odtod sva se 6 kneginjo odpeljala v Brauneck.« Ce je neprenehoma 06tal pri kneginji? Medtem ko je trebil srnjaka, 6e je povzpela kneginja po križni grapi navzgor. Sešel se je z njo šele ob križni poti. Križna grapa? Ta ni ravno daleč od rimskega travnika. Ce je cul. ko je počil strel? Enkrat se mu je (ako dozdevalo. Mož je odlikovan z železnim križcem in je že trideset let v knezovi 6lužbi. Hudo ga je vse to pretreslo in je nekajkrati zaihtel... Orolico Thor-slein vendar V6i zelo ljubijo! V gozdu pri križni grapi in sicer v neki jami, ki jih je tam več in v katerih pogosto žive jazbeci, so našli orožniki človeka pri imenitnem zajtrku. Oostil se je s šampanjcem, slanino in 6iroin. V jazbečevini so ležale volnene odeje, obleke, škor-nji. harmonika, ure, samokresi in kneževa lovska puška in pol iztrebljene srne. Vse to je docela zadostovalo, da je orožnik odvedel moža s seboj. V tej pokrajini je bilo doslej varno. Toda v zadnjem času so se začeli pojavljati vhomi. Domnevali so, da je vlomilcev cela tolpa in v vsaki osamljeni hiši si je poiskal hišni gospodar kako orožje, četudi ni našel drugega, kot kako staro Ilelebardo f>onočnega stražarja ali pa sulico. Zdaj pa se je jx>kazalo, da je ta tolpa vlomilcev obstojala le iz tega samcatega razkošneža, v katerem so razkrinkali ubeglega kaznjenca. Zaprli so ga in ve6 njegov plen odpeljali z vozičkom. Puško je bil ukradel v neki gostilni. kjer je neki lovec predolgo posedaval pri pivu. Četudi se je 6kladal kaliber, je vendarle tajil, da bi bil 011 streljal Toda med njegovimi osebnimi podatki so našli, da je bil že sedemdesetkrat kaznovan in da ima še od-6edeti več let kazni. Sodišče je mnenja, da je zadel po nesreči grofico Thorstein, kajti razkošno korist bi mel od tega, če bi ustrelil damo, katero spremljata dva gospoda? Bil je divji lovec. Orožniki so ga komaj ubranili pred trdimi pestmi razjarjenih kmetov. Ko bi jih ne bilo petero, bi mu bila huda predla. Vtaknili so ga znova v ječo in k njegovim že itak obširnim zapiskom so prišli še novi. — Ljudje so si oddahnili, da tega zločina ni zakrivil domačin, marveč tujec. Le kak tujec je zmožen tolikih hudobij! Zvečer se je pripeljal knez domov. Ko je do smrti utrujen počasi korakal po hodniku z roglji, ga je pričakovala knegnija na pragu poletne sobe. Odkar se je zgodila nesreča, se soproga nifeta videla. Večerna zarja obžarja nebo in njen odsvit najx)lnjuje poletno 6obo. Kneginja je danes nenavadno lepa, česar knez celo v svoji neizmerni potrtosti ni mogel prezreti Br/ ga nagovori: »Torej je danes nada, Frid?« »Da, gotovo. Prav čvrsto upanje.« Knez se vrže na stol. »Strašna noč. grozno jutro. Šarlota! Brez tvojega avtomobila bi bila izgubljena!« »Je hudo trpela?« ga izprašuje kneginja. »Ni bila dodobra pri zavesti.. Hotela je nekaj povedati, pa ni tnogla. Bilo je zelo mučno.« Ona ni mogla,« je odmevalo pri kneginji. »Nato je Harro z njo govoril in vnovič je iz-pregovorila i6to besedo: .Orožnik'. Kaj si vendar pri lej besedi domišljuje? Očividno ne mara, da ni ulovili nesrečnega strelca.« »Ona ne mara,« [Kmavlja kneginja. Kako čudno zveni njen glas! In niti ene sočtistvene besedice! Knez upira vanjo svoje trudne oči. Ali jo bo našla? Torej tudi ne v tej 6trašni nesreči, ki ga je zadelal Njene velike oči žare in rahel nasmeh se ji ulrinja okoli ustnic. Ob tem pogledu se spomni knez Šarlotine slike, ki jo je bil svoj čas naslikal Harro! »Kolika sreča, da je nevarnost minila, Frid!« »Upajmo, Sarlota. . Toda če bo docela ozdravela, mi gospod protesor ni vedel povedati!« »Ah, saj je še tako mlada. Frid!« Sijaj na večernem nebu se je razblinil. Temen somrak je legel po sobi. Skozi sivo kopreno zro dusičine oči v kneza. Hipoma zadrhti kneginja: »Kaj je tu gori. Frid?« Netopir je bil priletel v sobo ter frfota pod stropom v oslnh vijugali, kot kakšna duša, ki ne najde pokoja. Knez odgovori: »To je netopir, bo že spel odletel.« O, te strašne živali! Ustreli, ustreli ga!« krikne kneginja. V njenih očeh plapola divji ogenj! »Sarlota. kaj ti je?... Jaz vendar ne bom pokvaril tega lepega starega stropa!...« »Strahovite so te živalce! Povsod oprezajo za človekom. S svojimi sivimi krili frfotajo kot majhni vragi. Ustreli ga. ustreli vendar že!« Knez skoči pokoncu. »Pojdi, Sarlota! Pojdi v svojo sobo! Živalca bo že našla izhod« Knez jo prime za podpazduho ter je povede v njeno sobo. Kako trepeče! On čuti nemimo utripanje njenega srca skozi svileno obleko. Njegov nežm čut je brž našel za to pojasnilo. Nesreča jo je vendarle pretresla. Ona je samo nezmožna, da bi prikazala svoja čustva. »Ali ti naj pošljem dvornega svetnika? Alfreda sem moral žal. tam pustiti. Znova ga je napadla mrzlica in zelo radi so ga pridržali.« Kneginja se že ima v svoji oblasti ler brž odgovori: »Najbolje je ako ostane tam. Ce ima vročino, itak ne sme v noč! Lahko bi koga poslali tja, jaz se ne razumem na nego bolnikov.« »Zelo me je ganilo, da se hoče Harro v vsej svoji nesreči pobrigati še za Alfreda. Trdi namreč, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Čeč Izdaiateli: Ivan Rakovsn da mu je ta storil veliko uslugo. Ubogi dečko! Cisto je bil potrt. Zdaj pa lahko noč!« Trenutek še čaka na kako besedo, na kak znak, — potem pa odide. Njegov ravni hrbet se počenja malce upogibati in danes mu je, kot bi nosil nova bremena. V njenih očeh je gorel čuden plamen, ko je zrla za knezom, dokler ni zaprl vrat za seboj. Potem pa je planila kvišku. Cuk se oglaša in leta mimo okna, njegove rumene oči žare. Toda kaj je to? Siva živalca kot v poletni sobi, le še večja in z ognjenimi očmi! Sunkoma je zastrla rumene, 6vuene zavese. Netopir je izginil. Kako prijazno in 6vetlo je v sobi. Ta zlata luč! Le tema ie grozna! Kneginja nažge celo veliki lestenec. Ni kotička v sobi, kamor bi se mogla skriti najlahnejša senca. Ko bi ie mogla mirno se-sedi! I oda njene noge boleče odskakujejo. Čeprav sedi se čuje kot bi z njimi pritrkovala ob tla. Strahovito je utrujena, toda z njeno utrujenostjo raste tudi nemir v nogah. Sezula je čeveljčke ter jih pognala v 6tran. Gotovo so temu krivi pod petmki. 1 Zdaj se izprehaja v svilenih nogavicah po mehki preprogi. — To ji bolje de! Kot bi hodila po lepih, dobro negovanih skrivnih potih, na katerih ne leži suhljad, ki bi mogla zaprasketati. I oda te poti utrudijo! Jutri hoče osebno v Thorstein in jx>vprašati. In če ji bodo dovolili vstop, si bo ogledala Roža-marijo, kako leži v postelji. Ta ne bo nikdar več Hodila po travnikih in dvigala šopkov proti večernemu nebu. Nikoli več! Kaj pa je z malim, rdečim plamenčkom? Na-sta je velikanski, rdeč, žareč plamen, da se je stalila zaledenela jama. Povsod plameni, malo-dane preveč plamenov! Toda zmrzovati ji ni treba več. . Cisto nov svet se ji je odprl in treba se ga je navaditi. Vse stvari so videti, kot bi imele rdeč sijaj. Pod nogami, na tleh se pojavljajo in igrajo plamenčki, da človek ne more mirno stati na i6tem me6tu. Urednik: Viktor Cenčič