Cesar v Mariboru. Duaajski aemško-liberalai list ,,Deutacae Zeitung" poroča, ,,daje bilcesar vglavneai mestu sloveaskega Štajera sprejet večjidel sloveaski". Da si pola aevolje ia jeze, poročal je pisec reaaičao. Tistim. ki so pri tej priliki hoteli Slovence zatajiti ia aajvišjej osebi v državi pokazati, dajetukaj vse poaemčeao. spodletelo je popolaem. Proti 6. ari zvečer 9. julija aazaaai trojai strel, da je cesarski vlak pod Leitersbergom ia kmaki potem stopijo cesar z voza v kraaao okiačaao postajo železaiško v JVIaribora. Tukaj so cesarja pozdravili aajprvlje mil. kaezoškof in potem mestai župaa dr. Duhač. Cesar am kratko odvraejo, da hocejo malo ob priiiki 6001etaice Habsburške v Maribora pomnditi se. Navzoči bili so g. baroa Heia, okrajai giavar. priacesiaja Tara-Taksis, grotiaje Attems. Nngeat, Pallavičiai, baroaiaje Goedel, Teuchert itd. Na prostorih pred železaico, aa velikej cesti, po celeai graškem predaieatji itd. bilo je natlačeno ljudstva. Cesar, oblečeai kot oberst lovskega bataljoua, pokriti s klobukom okiačaaim z gostimi zeleaimi peresi, pokažejo se aa stopaicali kolodvora veličastai, zdravi, prijazaega lica ia uljadao aa vse straai pozdravljajoči po vojaškej šegi. Ljudstvo zagledavši svojega krasaega vladarja zaapije burao, mogočao, gromovito: živijo, kar se je vedao poaavljajo, dalje ia dalje grabilo ia razlegalo, ter aepreaehoma cesarja spremljalo pri celej vožaji v mesta. Posamezao Hoch-klicaaje se je kar zgabljalo. — Naprej se pelja v kočiji župaa, potem cesar z aamestaikom, dalje geaeralai adjutaat fml. Moadel ia fzm. Kuha, kaezoškof itd. Kraj ceste ia ulice delali so špalir udje požaraih straž od sv. Trojice, sv. Leaarta, sv. Lovreaca, Mabreaberga, Sloveajgradca, mariborski ia kam- ški veteraai, udje društva katoliških, obrtniških delavcev, obrtaiškega, pevskega, filharmoaičaega, zopet obrtaiakega draštva, učeaci viaorejske šole ia požarae straže mariborske. Pred visokim slavolokom stopijo cesar z voza: gospodičai Duliačeva ia Prodaikova (sama sloveaska kri) pokloaite cesarju lepih cvetlic. Ceaar aagovorijo deklice ia faatiče krasao oblečeae v razae aarodae aoše, dalje aačelaika veteraaov gosp. Jošta ia veteraace: Usar-ja, Čraka ia Peljceljaa. Živijo-klicaaje poatalo je med tem tako burao, da so celo Nemci popaščali pasto Hocaskekaaje ia 8 Sloveaci vred upijali aa vso moč: živijo. Ia tako se peljajo ceaar dalje mimo grada skoz poštao, gosposko ulico, aa veliki trg, skoz stolao ulico aa stolai trg. Takaj stoji pred kaezoškofovsko palačo aa izhodaej straai tastaa kompanija 47. regimeata z zastavo ia muziko, geaerali ia oficirji, admiral baroa Steraegg, aa zapadaej straai stolni kapitel, domača ia draga dahovščiaa (kaaoaika Glaser ia Tutek, dekaai Strajašak, 'Bosiaa, Rožaac, Hajšek, žnpaiki Zvarc. Korea, Flek, P. Kalist, P. Eastah, Pauša, Milošič, Sevaik itd.) bogoslovci; uradaiki, profesorji, ačitelji, župaai. Cesar stopivši z voza pozdravijo aajprvlje geaerale, oficirje; vojaki prezeatirajo, bobea bobaja, godba svira cesarsko pesem, možaarji pokajo, zvoaovi zvoaijo ljudstvo pa aepreaehoma kliče: živijo. Ko vojaštvo odmaršira, stopijo cesar h baroaa Goedelau, aašemu poslaacu ia podpredsedaiku državaega zbora, mu podajo roko ia prijazao aagovorijo. Baroa Goedel bil je kot vitez Maltezarskega reda krasao oblečea ia okiačaa z večimi visokimi redovi. Na to se obraejo cesar proti ljudstvii ia odzdravljajo prijazao ter se podajo v krasao obaovljeao palačo apremljaai od mil. kaezoškofa. K ceaarskej mizi bili so povabljeai : kaezoškof, c. k. aamestaik, fzm. Kaha, stolai prošt, stolai dekaa, kaaoaik Orožea, baroa Goedel, ki je cesarju ravao naaproti sedeti smel, poslanci dr. Dominkuš, dr. Radaj, Flubar in slovenski župani ,,oča" Dovaik iz Karčovine, vrli Šparovec iz Ruš in Pec iz Studeac. Po obedu so cesar šli s vsemi 47 gosti zaradi prevelike sparice na dvorišče, kder so cigare kadili ia s vsakim več ali meaje dolgo pogovarjali ae. Med teia je bilo raesto razsvetljeao ia došla je velikaaska bakljada 2o00 mož. To je bilo krasao in veličastno Nemški možki pevaki zbor zapel je potem 3 peami ia ko so cesar na ulico etopili, zabvalit se, zagromijo tiaočeri Hocb- ia živijo-klici. Reči sraemo, da je vse mesto bilo prekrasno okiačaao in čarobao razsvetljeno. Zastav cesarskih, deželskih je bilo vse polao. Zaljivib ,,fraakfurtarc" je bilo jako malo videti. In tako je bilo prav. Cesarja moremo le z njegovimi zastavami častiti. Visoki stolp stolne cerkve bil je pola lučic; krasaa je bila palača baroa Goedelnova, kasiaa, rotevž, grad, dekliška šola, hiša dr. Radajeva, posebno pa čitalnica. Tukaj je vse mesto hodilo gledat krasaib veacev, katerih so blagodušae aloveaske gospe ia gospodičae splele, in napis iz samih lučic sestavljea: Zivijo naš cesar! Po okoličuib višavah goreli so gosti kresi. Cerkva sv. Barbare, kapela Device Marije bila je razsvetljeaa, na Melji je gorela velikaaska piramida ia križev pot aa gori pri sv. Petru bil je razavetljea, da so luči daleč se svetile po Dravskem polji. V torek 10. jul. so cesar uže ob L/i6. uri bili pri vojakih aa velikem vadišči pri Viadenavi ter naročili, da se Njihova zadovoljnost in pohvala vojakora aajavi v poaebaem zaukazu nemški ia sloveaski. Ob 8. uri so obiskali bolnišaico, ob '/^. začeli sprejcmati v kaezoškofovskej palači dvorne dostojanstvenike, dabovščiao, oficirje in župaae. — G. baroa Goedel je ae s svojo deputacijo sloveaskih župaaov v kočijah pripeljal, jib cesarju predstavil in v njihovem imenu aajponižnejšo zahvalo izrekel za vse dobrote. Cesar so miloatao odgovorili, da so zopet pripravljeni pomagati, če bi te kraje neereča zadela. Ob 721 1. uri so cesar zapastili kaezoškofovsko palačo pokloaivši poprej milostlj. knezoškofu krasea aadprsai križec — pectorale* — z briljaati, koje cenijo na 8000 fl. Cesar so se peljali mimo baroa Goedelnove palače, gimnazije skoz gosposko alico k odkritju novega spomenika Tegetthoffovega. Potem so obiskali vojaško bolnišaico, stolao cerkvo oba železaiška kolodvora in se ob 12. uri odpeljali proti Pragarskemu. Nepozabljivi nam oatanejo dnevi 9. in 10. julija 1883 v apomiau!