Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 152 a V Ljubljani, v četrtek, 8. julija I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja c«« loletno 34 Lir, ta inozemstvo 65 Lir, Cek. rač, Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserata, f odminlcil Novo mesto. Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka to dneva po praznika. Izkljafina pooblaltfenlrs ca »plaleranje HaTTJansEejra In tujega s Izvora) Unione Pubblicita Italiana S. K, Milano. g Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6. LJubljana. Redazione, AiuniiniMrazinnei Kopitarjeva b, Lubiana. Telefon 4001—4005. Abbouamentl: Met« 18 Lire. Estero, meta 31 50 Lire. Edi-tione domenica, an-no 34 lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.l Lubiana 10 650 per jjll abbonamentl, 10.349 per 1« in-•crzionL Filial«! Novo mesto. Concestfonarta Mflnslva per !a ptiKMIeftS H! prorpnien*« ttalian« ed estera: Union« Pubblicita Italiaoa S. A, Milana Romunija tesno ob strani osi Konec junija je prišel v Rim na uradni • obisk podpredsednik romunske \ladc- prof. Mi- ' liail Antonescu in ves čas svojega bivanju v Italiji je bil ugleden romunski državnik gost italijanske vlnile. V Benetkah se je sešel z državnim podtajnikom /a zunanje zadeve ekse. Bastianinijem in eksc. Bastianini je nato gosta opremljal v Hocca d«'lle Caminale, kier jo prof. lAlitoiicsca lJuce zadržal ves dan dne I. julija v dolgih in prisrčnih razgovorih. Med temi razgovori, ko so bila do temelja proučena vsa vpro;onja, ki es nanašajo na splošen položaj, je bila ugotovljena popolna enotnost pogledov Italije in Romunije na politično in vojaško vodstvo sedanje vojne. Obe državi sta čvrsto odločeni nadaljevati s tesnim sodelovanjem za dosego skupnih ciljev. Ta obisk podpredsednika romunske vlade prof. Antonesca v Italiji je velik dogodek posebnega pomena. Poudariti je namreč treba, «la je bil eksc. Antonescu dosedaj edina visoka osebnost držav trojne zveze, ki še ni prišla na uradni obisk v Italijo. Zato je ta obi-k izredno dobrodošel in so razgovori, ki jih je imel Duce s prof. Aiitoncscom, prav posebno pomembni. Italija namreč ve in prav dobro pozna veliki delež, ki ga Romunija doprinušu skupni borbi. Romunija za to skupno borbo novo Ev-rope proti boljševizmu in anglosaški plutokra-ciji mobilizira vse svoje velike energije in je postavila v bojno vrsto vse »svoje oborožene sile. Romunske divizije so se skupno z italijanskimi in nemškimi vojnimi silami izredno junaško in |>ožrtvovulno vojskovale na vzhodnem bojišču. Romunski vojak se je junaško uveljavljal v bitkah pri Odesi, pri obleganju Sebastopola in njegov delež je bogat in plemenit pri bojih na Kuhanju. S svojo krvjo in s svojo požrtvovalnostjo je romunski junak dokazal. kako močan in pomemben je položaj Romunije na v/.hod u Evrope, kjer je Romunija trden in močan branik proti nevarnostim z vzhoda. Romunija je to nevarnost boljševizma kot bližnjo soseda Sovjetske Rusije prav dobro •-po-, znala in čutila, najbolj občuten udarce pa j'" Romunija od boljševizma doživela tedaj, ko je v juniju t')10 sovjetska vlada z v-om nasiljem sklenila odvzeti Romuniji Besarabijo in severno Bukovimi. Nadaljnje poteze sovjetske imperialistične diplomacije pa so se še bolj razkrinkale leda j, ko jo boljševiška vlada z vso silo pritisnila še na baltske države. Y«ein državam na v/hodu je bilo teduj prav jasno, kaj hoče Sovjetska Rusija. Sovjetski nastop proti Romuniji in zasedba Besurubije in severne Bukovine pa sta bila samo prvi korak v smeri boljševiškegu prodiranja proti Balkanu. Države sil osi so kmalu mogle ra/hrati namene te sovjetske imperialistične politike in tako je prišlo do dunajske razsodbe držav osi v avgustu 1040, ko sta Italija in Nemčija z dunajskimi sklepi /ajamčili Romuniji njene narodne meje. S temi sklepi je bila Romuniji pri/nana naloga branika zahoda pred ruskim imperializmom. Med Antoncscovim bivanjem v Italiji je bila tudi izmenjana ratifikacijska listina o kulturnem sodelov on ju med Italijo iti Romunijo. \ svojih pozdravnih brzojavkah je prof. Antonescu sam poudaril svojo veliko vero v bodočnost latinstva in latinskih narodov. Stoletne tradicije kulturnih vezi mod Italijo in Romuni!') odlično poplemenitujejo sodelovanje Romunije na strani Italije in držav osi /a bodočnost nove Evrope. Obisk visokega romunskega državnika v Italiji jc tako št; Ijolj teMio povezal Romunijo na strun tistih držav v Evropi, ki se vodilno uveljavljajo za uvedbo novega reda in nove harmonije med evropskimi narodi. S svojim bojem proli boljševizmu Romunija ne služi somu koristim in interesom svoje državne politike. ampak tudi Evropi. V tem boju pa je Romunija tudi tesno povezana z Madžarsko in Madžarska ter Romunijo sla danes na skupni črti v boju proti razkrn jalnini silam boljševizma v jugovzhodni Evropi. Italijanski narod - nezrušljiv branik proti sovražniku Ducejev govor v odmevih svetovnega tiska Ktippuliagpn. 7. julija. AS: Vsi danski dnevniki prinašajo na prvih straneh pod velikimi naslovi Ducejev govor in zlasti podčrtavajo liste odstavke, v katerih se izraža soglasna volja italijanskega naroda združiti se v nezlomljiv branik proti slehernemu poskusu vdora. Prav tako listi pod-črtavajo odločnost italijanskega ljudstva vojskovali se do zmage. Madrid, 7. julija. AS: Španski listi obsežno objavljajo komentarje tujega tiska, o Ducejevem (jovoru, prav tako pa tudi komentarje italijanskega tiska. Listi podčrtavajo, da je imel govor velik odmev med italijanskim ljudstvom, ki danes bolj ko kdaj veruje v zmago in je odločeno zmago doseči. »A!cazar< komentira v poročilu iz Kima Du-cejeve besede in poudarja, kako Vlussolini dobro pozna vse narodno delovanje, kako ljubi svoj narod, katerega je iskreno pohvalil. Govor je bil nova pobuda za boj. Helsinki, 7. julna. AS: Finski tisk objavlja oLsežnu poročila o Ducejevem govoru, in sicer pod želo vidnimi naslovi. Listi zlasti podčrtavajo, da je' italijanski narod čvrsto odločen vojskovati se do zmage. Finski listi objavljajo Ducejev govor pod naslednjimi naslovi: i.Mu.ssolini je varen zmage., - Italija se bo vojskovala do zmage, zatrjuje Mu-so-lini, ker bi se sicer morala Italija odreči svojemu mestu kot velesila*. Stockholm. 7. Julija. AS: Švedski listi komentirajo danes Ducejev govor v svojih dopisih iz Rima. >Stockholni Tidningent poudarja, da bo italijanski narod nadaljeval z vojskovanjem do konca, dasi je Italija podvržena živčni vojni s strani Anglije in Amerike. Zavezniki se trudijo delali razliko med fašisti in nefašisti in to ni prav, ker je tudi ne fašist vedno Italijan, ki ne more ničesar pričakovati od zavezniške zmage. Dopisnik nato podčrtava delo. ki ga je fašistična Italija opravila pri organizaciji odpora vsega naroda proti grozeči invaziji. Svoje poročilo zaključuje dopisnik z gotovostjo v zmago, ki jo je podčrtal Mussoliui. žaloigra Sikorskega Z letališča v Gibraltarju je odletelo na svojo pot angleško letalo, ki ga je vodil' češki letalec. Kmalu nato je lolalo zavil močan plamen, letalo je nato treščilo na tla in izpod ruševin letala so potegnili zoglenele ostanke generala Sikorskega, predsednika tako imenovane poljske vlado v Londonu. ostanke njegove hčerke in še ostanke članov poljskega spremstva, ki je svojega vojnega ministra in vrhovnega poveljnika poljskih oboroženih sil spremljalo z Bližnjega vzhoda nazaj v London. V začetku je to letalsko nesrečo zajel _yal začudenja, kmalu pa je ves 6vet prešel v prepričanje, da je general Sikorski žrlev »Inteligence Serviceja •'.. Morilcev te tajne angleške policije, so se Angleži vedno posluževali tedaj, kadar so morali s svela spraviti osebnost, ki je bila njihovi politiki v lia-potje ali pa odveč. Po poročilih, ki prihajajo iz Ankare, jo general Sikorski na zborovanju poljskih beguncev v Bei-rulu izjavil, da se še ni polegel njegov spor z angleškimi krogi o zvezah med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Ta spor se je po njegovem mnenju zadnjo ranjenih, v Norriu (Iteggio Calabria) 1 mrtev in 5 ranjenih. Pomorsko piliniro, ki so potopilo sovražno pod-morili ni zadostni činitelj za njen ol>sloj. Vera jo ogrodje življenja kakega naroda, ni pa ,šn vse. Zatorej so čete. ki so na klic Vlasova prihitele pod varstvo svetih ikon, prevzele tudi politični načrt, ki se bo po njeni vzpostavilo narodno gospodarsko življenje po zmagi in ko bo mir. Gospodarsko in socialno življenje, ki sc na podlagi prestolih preskušenj ne bo dosli razlikovalo od gospodarskega in socialnega življenja mladih narodov osi, ki so po korporalivnem sistemu, s sodelovanjem vseh družabnih slojev in naslanjajoč se na vsa produktivna območja, našli pravično ravnovesje, Vse lo pa so upali kapitalistični in dema-goški sistemi doseči s samimi utvarami proličlo-veško miselnosti. To je lista trezna podlaga, ki se je z njo pojavila pred svetom armada generala Vlasova; pojavilo se je kot živahna in delovna množica, da uresniči tisto gibanje, ki je svet toliko let čakal nanj, da se obnovi v Rusiji uravnovešeno politično stanje, da se vzpostavi red .n civilizacija v tisti zmešnjavi, ki jo je priklical na dan vzhodni in tarlarski nered židovskega boljševizma. (ARU.) Novi italijanski poslanik v Sofiji izročil poverilne listine kralju Borisu ••Sofija, 7. julija. AS. Ko je novi italijanski poslanik v Sofiji Mauielli izročil poverilnu pisma kralju Borisu, je v svojem govoru podčrtal vezi simpatije in prijateljstva, ki vežejo tesno oba naroda, ki imata iste ideale reda in pravice. V svojem odgovoru je kralj Boris podčrtal, *da so vezi prisrčnega prijateljstva že dolgo povezale obe državi. Nič manj važne vezi niso bile utrjene med nami z dejstvom personalne zveze jned krono Italije in Albanije in nato v zvezi z dogodki na Balkanu, ki so ustvarili Albaniji in Bolgariji skupne meje. Te vezi so temelj za ko- ristno in trajno sodelovanje med Italijo in Bolgarijo. le vezi temelje bistveno na medsebojni simpatiji in razumevanju skupnih koristi naših dveh narodov, ki streme za istimi ideali. Ti ideali pa so ohranitev civilizacije, ureditev novega reda in boljša pravica na svetu. Zn te ideale se vojskujejo s trdno vero v zmago države trojne zveze. Potem ko jc izrekel najboljše želje /a italijansko kraljevsko družino in za srečo Italije, je kralj Boris izrekel besede dobrodošlice luiuistru Mamciliju. Semška vlada objavlja »Belo knjigo« o odgovoriti za napade na neoborožena mesta Berlin, 7. julija. AS. Nemško zunanje ministrstvo je izdalo »Belo knjigo«, ki dokazuje, da je Anglija kriva začetku letalskih napadov na civilno prebivalstvo. Prva vrsta listiu iz 1. 1942, torej iz dobe, koso nemški zastopniki na konle-renci za omiljen je bojnih načinov vztrajali pri tem, da jc sploh treba opustiti misel na letalsko bombardiranje ter se sploh bolj po človeško vojskovati. 1'olcg nemških predlogov v tem smislu objavlja »Bela knjiga« tudi predloge, ki so jih svoj čas dali angleški in ameriški politiki, med drugimi tudi Chumbcrlain, ter jih z dejstvi gladko zavrača. Potem slede itihrerjevc izjave o dolžnosti držav, da se vojskujejo po človeško, izjave, ki so se jim pridružili leta 1939 vsi predsedniki vlad, tudi Roosevelt. Listine, ki so prišle v roke uemškim oblastem po vojni s Francijo, pričajo, da sta si angleško in francosko vrhovno poveljstvo čisto drugače zamišljala letalsko vojno, kakor pa bi morala biti po sporazumih, doseženih med državami. Te listine tudi odkrivajo načrt za načrtno bombardiranje nemških industrijskih mest. Oklic, ki ga je Roosevelt pozneje naslovil na ubile eno ženo in več oseb je bilo ranjenih. V tem napadu so tedaj pisali vsi danski listi in angleška vlada je tedaj bila prisiljena opravičiti se danski vladi. Vse to je r. dokumenti dokazala stvarnost in Londonu se teh dejstev ne bo posrečilo zbrisati ali skriti. Berlin, 7. julija. AS. Ves nemški tisk objavlja na prvi struni poročilo o objavi nemške Bele knjige o odgovornosti Angležev zn letalske napade na civilno prebivalstvo. Listi objavljajo glavne izvlečke iz te knjige. Dela knjiga obsega 180 dokumentov. Prav tako je v knjigi zbrano vse polemično gradivo o tem vprašanju tik pred izbruhom sovražnosti in v naslednjih razdobjih tako v sovražnem taboru kakor tudi v Nemčiji. Bitka pri Novi Gvineji Tokio, 7. julija. Japonski glavni »tan poroča, da so sovražne vojne ladje, ki se udejstvujejo v vodah okoli Salomonskih otokov, skušale dne 30. junija zavzeti Novo Georgijo, potem ko so izkrcale čete no otoku Rendovi. Sedaj so v teku boji na raznih krajih tega otoka. Boji v zalivu Kula, scver-novzhodno od Nove Gvineje, pa so se do sedaj tako razvijali: Posadka na Novi Gvineji, ki jo tvorijo mornarica in armada, je skupno z japonskim brodov-jem zjutraj 5. julija potopila tri sovražne vojne ladje neznane vrste. Dne 5. julija pa so edinice japonske mornarice sestrelile 10 sovražnih letal nad zalivom Kula. Ponoči dne 6. julija je skupina japonskih rušilcev napadla močno sovražno skupino, ki je štela 10 krlžark in več rušilcev. Med boji so Japonci potopili eno križarko in eno poškodovali. General Giraud se ne bo več vrnil v Afriko? Tanger, 7. julija: Francoska severna Afrika se no more pomiriti in javno mnenje je te dni zopet zelo razburjeno zaradi ukrepov, ki so jih objavili upravni načelniki, ki jih je imenoval general de Gaulle. Novi generalni rosident v Maroku Puauts jo odstavil 27 visokih uradnikov civilno uprave in to samo v Caisablanci, Rabatu in Uidi, češ da niso dovolj hitro pristopili k de Gaiillovomu pokretu. Večina teh visokih uradnikov so družinski očetje, ki pa v Afriki ne bodo mogli več dobiti službe, v Francijo pa se tudi ne morejo več vrniti. Njihov položaj je tedaj zelo dramatičen. Čiščenje se stalno nadaljuje in sedaj podpisuje vse ukaze samo general de Gaulle, medtem ko se stalno širijo novice, da se general Giraud ne bo več vrnil v Afriko. Te novico pa širijo do Gaullovi pristaši, da bi Giraudove somiŠljeniko izzvali k nopremiš-ljencnvu dejanju iu nato lahko nastopili proti njim. Gospodarstvo Trgovska strokovna šola zaključila šolsko leto f kovna°fofa 'iJ^uS stev, zlasti bombardiranje civilnega prebivalstva, se je izkazal sanjo za spletko, s katero i da je Amerika hotela pridobiti časa, in da bi | zagualu ljudstvu, ki živi v dobri veri, pesek v oči. . . . „ .. »Bela knjiga« polem govori o vojni s 1 oljsko ter pravi med drugim, da se je ta vojna odigravala po strogih Hitlerjevih navodilih in da so se nemški letalci pri metan ju bomb vedno skrajno skrbno držali ukazu, du smejo tolči zgolj vojaško važne cilje. > Bombardiranje Varšave — pravi določno »Bela knjiga« — so nemškim oborož. silam vsilile iste poljske vojaške oblasti, ki so bile iz poljske prestolnice naredile pravcato vojaško središče. Nekaj dni po padcu Varšave je Hitler naslovil na vojskujoče se države in Mednarodni Rdeči križ. prošnjo, naj bi bila vojna bolj človeška. A tudi ta novi predlog je bil odbit,_ in vprav tedaj se je zgodilo, da so Angleži začeli s svojimi prvimi letalskimi napadi na nemško civilno prebivalstvo. Kakor se boste šc spomnili, je do teli prvih angleških napadov prišlo v noči na 12. januar 1940, in sicer na otoku Syltu. S tem je sovražnik končno začel z letalsko vojno proti mestom, ki nimajo obrambe, t. j. proti civilnemu prebivalstvu. Kot poslcdica tega je prišlo povračilo Angliji, toda šele po več mesecih od prvega britanskega napada in sele potem ko je Hitler še enkrat opominjal. < »Bela knjiga« nato navaja govore in članke angleških in ameriških politikov, v kuterih so vztrajali na tem, da je treba neusmiljeno in z vsemi sredstvi nadaljevati letalske napade nc samo proti Nemčiji, temveč tudi proti Italiji in japonski. »Zdaj, ko ie sovražnik svoj načrt začet izvajati,« piše Bela knjiga, »je ves svet priča divjaških angleško-nmeriških letalskih napadov na starčke, ženske in otroke, in ves svet obtožuje Churchilla in Roosevelta, da sta v največji meri kriva tega pobijanja. Toda sovražniki nuj nc mislijo,« — končuje ta nova nemška dokazilna listina — »da bodo lahko nekaznovano nadaljevali s takšnimi napadi. Povračilo za njihove zločine nad evropsko omiko bo prišlo in bo neusmiljeno. Oko za oko, zob za zob« — pravi dobesedno Bela knjiga. »Kadar pride primeren trenutek, bo sovražnik prejel zasluženo kazen.« Berlin, 7. julija. AS. Bela knjiga, ki jo je objavilo nemško zunanje ministrstvo, objavlja kot dokaz, da so Angleži prvi začeli z napodi na civilno prebivalstvo podatek, kako so angleška letala v noči na 12. julij 1940 napadla mesto Svdl, vendar pa nemški viri opozarjajo, da so Angleži v septembru 1939 napadli dansko mesto Esbirk. Angleška letala so vrgla štiri razdiralne bombe, ki so Buenos Aires, 7. julija. AS. Semkaj so prispele novice, da se je stavka ameriških rudarjev razširila še na srednjo Alabamo. V srednji Pensilva-niji so morali zapreti še dva rudnika. V Pensilva-niji stavka sedaj 25.000 rudarjev. sko loto s šolsko proslavo. Na slavnosti je govoril ravnatelj šole Rado Grum in podčrtal pomen šole, ki nudi trgovskemu naraščaju potrebno izobrazbo. Kakor druga leta so tudi letos ljubljanski trgovci nujpridnejšim učencem in učenkam dali lepo darove, ie je na slovesnosti razdelil predsednik šolskega odlwra g. Anton Verbič. Poleg darilu Združenja trgovcev so darovali znatne darove v denarju g. Jože Ve-rovšek, g. Karel Prolog, g. Ivan Cregorc, g. Avgust Volk, g. Kristijan Čermelj in tvrdke A. Žibcrt, Skupna nabavna in prodajna zadruga, Nova založba in Učiteljska knjigarna. Iz šolske statistike je videti, da je v zadnjih dveh letih število vpisanih učencev in učenk pndlo za polovico. Letos jc bilo vsega skupaj 129 učcncev (iS) in učenk (SI). Izdelalo je 36 učencev in 68 učenk. Padli so sumo trije, ostali pa so ostali s jvopravnimi izpiti. Najvišje cene za olivno olje Visoki komisar je odredil naslednjo najvišje cene za olivno olje: Pri prodaji na debelo za 100 kg 1500 lir fran- ko skladišče, užitnina vračunana; pri prodaji na drobno 15 lir za liter, franko trgovina; vštete so vse druge dajatve. Nove najvišje cene za zgodnji krompir. Visoki komisariat je za uvoženi zgodnji krompir določil najvišje cene takole: na debelo za 180 kg 193 lir, franko skladišče, vključno javne dajatve; na drobno 2.40 lire za kilogram. Najvišje prodajne cene za volnene odpadke je določil Visoki komisariat, in sicer v prodaji na drobno: za krojaške volnene odpadke IS lir za kilogram: za plctilske volnene odpadke 26 lir, franko skladišče v Ljubljani, vključno javne dajatve. * Finančno ndejstvovanje družbe Hnsider. Družba italijanske težke industrije Fin6idcr je za leto 1942 izplačala 6.5% dividendo skupno v znesku 152 milijonov lir. štiri glavna podjetja, ki jih kontrolira Fiusider, imajo naslednje delniške glavnice: Ilva 1250 milijonov, Tcrui 1500 milijonov, Siac 500 milijonov in Dal-, iuine 120 milijonov lir. Elektrifikacija italijanskih železnic. V proračunskem lotu 1941-4.2 je doseglo elektrificira-no železniško omrežje v Italiji skupno dolžino 5450 km, medtem ko jc ob zaključku prejšnje proračunske dobe merilo le 5218 km. Električna energija, ki so jo za elcktrificiranc železnice proizvedle železniške hidrocentrale je dosegla v zadnjem proračunskem letu 645 milij. k\Vh, v proračunskem letu 1940-41 pa 495 milij. k\Vh. Zasebne hidrocentrale pa so dobavile v proračunski dobi 1941-42 1543 milij. kVVh, v prejšnjem obdobju pa 130S milij. k\Vh. V zadnjem proračunskem letu . je oskrbovalo električno omrežje žclez.nic 35 central s skupnim instaliranim učinkom 680.000 kWh. Od tega je samo 9 železniških hidrocenTral premoglo 261.300 k\Vh. Stroški za električno energijo so znašali 7.73 ccntesiina za kWh proizvedeno v hidroccn-tralah državnih želznic. Medtem ko je povprečna cena za zasebni električni tok, dobavljen železnicam, znašala 10.02 za kWh. Nova kemična delniška družba v Belgradu je bila ustanovljena pod naslovom, »Chemophar-nia« d. ti. Zastopala bo nemško kemično in farmacevtsko industrijo ter bo kupčevala s preci-zijskimi in optičnimi instrumenti ter fotografskimi potrebščinami. Delniška glavnica znaša poldrug milijon dinarjev. Zamenjava osebnih izkaznic , za neobveznike Od četrtka 8. julija dalje se bodo sprejemale prošnje za zamenjavo osebne izkaznice tudi za moške v starosti nad 50 let in za ženske, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani. Sprejemanje se l>o vršilo na istih poslovalnicah kot doslej in sicer: I. Poslovalnica v Puccinljevi nlici It. 2, pritličje zia mostne okoliše, ki leže 6evemo od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek—Zalog do Šmarlinske ceste (šiška, Dravlje. Bežigrad, Sve-tokriški okraj, Koseze, Dolnice, Zapuže, Podutik, Glince). II. Poslovalnica ▼ Soli na Grabnu, CojzoTa rosta, za mestne okoliše, ki leže med Rožnikom— Tivolijem in Ljubljanico do Subičeve ulico in njenega podaljška do Ljubljanice (Rožna dolina, Vič, Glince, Brdo, Trnovo-Krakovo, Mesliii log, Mirje, Gradišče). III. Poslovalnica na magistrata, Mestni trg 2-II za mestne okoliše mod Šubičevo ulico in njenim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Resljevo cesto — Kopitarjevo in Streliško ulico in Golovcem na drugi strani (Novo mestno središče. Staro mesto, Prule, Galjevica, Dolenjska in Ižanska cesta, Barje, Črna vas). IV. Poslovalnica na Ambroževem trgu 7. za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec, Stre-liska in Kopitarjeva ulica, Rosljeva cesta, kolodvor, Šmartinska cesta (Sv. Petra, Vodmat, Zelena jama, Moste, Kodeljevo, Šlepanja vas). V. Poslovalnica na magistratu, Mestni trg 2-1, soba 37, za vse nujne slučaje. Nujnost je treba dokazati. Za zamenjavo osebne izkaznice je potrebno: 1. izpolniti prošnjo, kateTe formular dobite v vseh poslovalnicah (kakor tudi navodila, kako se prošnja izpolni). Priložiti je tri enake sliko (brez pokrivala) v velikosti 4x5 cm, na hrbtu katerih je razločno napisati priimek in ime. 2. Predložiti je sledeče listine: a) Matične listine o rojstvu, poroki itd.; b) listine o poklicu n. pr. uradniška legitimacija, poslovna knjižica, obrtni list, diploma itd. c) inozemci, dokaz o tujem državljanstvu. 3. Staro osebno izkaznico mora prinesti vsak s seboj. Poslovalnice bodo poslo^He od 8.30 do 12 in od 15 do 17.30. Velikodušno darilo fašistični zvezi v Ljubljani Knez Aiuadeo di \Vindischgratz je po svojem bratu izročil eksc. Lombrnssi vsoto 20.000 lir kot oseben prispevek za podporno delo lasi-stične zveze v Ljubljani. Knezu NVindischgratzu, ki je oče treh hrabrih bojevnikov, od katerih je eden junaško padel pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti, jo eksc. Loinbrassa izrekel najtoplejšo zahvalo stranke za velikodušen dokaz fašistične solidarnosti. Kulturno delo železnlčarskega Dcpolavora V železničarskem Dopolavoru je bila otvorjena vrsta predavanj kulturnega odseka. V dvorani Glasbene šole se jc zbral del že-lezničarkih dopolavoristov, da bi poslušal zanimivo predavanje profesorja Duprč-lheseiderja o temi: »Zemljepisni temelji zgodovine Italije«. Pred znanstveno obravnavo tega predmeta ie na kratko govoril predsednik, ki je podčrtal smotre te vrste predavanj, ki bo obsegala vse panoge znanosti. G. inž. Guerra se je zahvalil navzočim za zanimanje, ki so ga pokazali za to pobudo in je povabil vse prizadevne k sodelovanju. Končno se je zahvalil železniški upravi, ki je dovolila, da se predavanja lahko prično pol ure pred zaključkom uradnih ur. Nato je g. prof. Duprfe začel svoje zanimivo predavanje, ki ga je podajal v gladki slovenščini. Vsi navzoči so sledili s pozornim zanimanjem predavanju iu so na koncu dolgotrajno odobravali govorniku. Naslednje predavanje bo imel prof. Kragelj Mirko, član Kulturnega odseka, in sicer o temi »Ibscn in Strindbcrg«. Dan in ura bosta pravočasno objavljena. Predavanj, ki se vrše za železničarske dopo-lavoriste, se lahko udeležujejo vsi iz Pokrajine, ki se zato zanimajo in ki sporoče svoje osebno podatke tajništvu Dopolavora (Kolodvorska 39) v svrho potrebnega vabila. Sodbe vojaškega sodišča Vojaško sodišče v Ljubljani je razpravljalo te dni zadevo petih obložoneov, in sicer so bili obtoženi: Vampelj Josip, mlinar iz Otočca, roj. v Dolnjem Kronovu 12. 12. 1907; Vampelj Franc iz Dolnjega Kronovega, rojen prav tam dne 25. 2. 1910; Simončič Alojzij, doma iz Kronovega, rojen prav tam 14. 4. 1005; Potokar Anton, rojen 22. 4. 1905 v Soli vasi in tam bivajoč, in Ferkolj Josip, bivajoč v Novem mestu, rojcu 30. 4. 1909 v Dolnjem Kronovem. Vsi imenovani so bili obtoženi a) članstva v prevratni združbi; b) članstva v oboroženi tolpi; c) prevratne propagande; d) nošnjo orožja in mu-nicijo brez oblastnega dovoljenja; e) sodelovanja pri uboju, ker so skupno 21. julija 1942 na griču Scla premišljeno pobili do smrti z motiko in koli bivšega jugoslovanskega orožniškega narednika Furlana Frančiška, polem ko so ga prej že mučili; f) drugega uboja, ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah premišljeno pobili do smrti sina zgoraj imenovanega orožnika, namreč Furlana Marijana. prav tako z motiko in koli; g) nadaljnjega uboja čigar žrtev je bila Znidar Marija, samo zato, da bi preprečili, da bi mogli bili kaznovani zaradi že prej naštetih ubojev; h) nasilnega odvzema osebne svobode Furlanu Francu, Furlanu Marijanu in Žnidar Mariji, ki so jih odvedli zato, da so jih tnogli pobiti; i) atentata proti varnosti države, ker 60 pred 31. oktobrom 1942 skušali na slovenskih ozemljih, ki jih je zasedla Italija, rušiti varnost s tem, da so sami rušili, kradli in 'ropali v zasedenem ozemlju. Polog tega je bil obložen Potokar Anton še posebej: I. sodelovanja pri uboju Grahu t Stanka iz Gorenje vasi, ker je v neznanem času in neznanem kraju italijansko Slovenije z drugimi nepoznanimi premišljeno povzročil njegovo smrt; II. nadaljnjega sodelovanja pri uboju nekega Gri-čarja iz Bele cerkve, ki je bil ubit v istih okoliščinah kot zgoraj navedeni; 111. nasilnega odvzema osebne svobode Grahuta Stanka iu Gričarja iz Bele cerkve, ki sta bila nasilno odvedena. — Vsi obtoženci so v zaporih. Sodišče je spo-znalo krive Vamplja Josipa. Siinončica Alojzija in 1'otokarja Antonija atentata proti varnosti države in trojnega uboja, ki jo bil izvršen nad Furlanoin Frančiškom, Furlanom Marijanom in Žnidar Marijo, Potokar je bil poleg tega spoznan za krivega smrti Grahuta Stanka in Gričarja iz Bele cerkve. Vsi trije so bili obsojeni na smrt z običajnimi zakonitimi posledicami. Hkrati jih je spoznalo krive vseh drugih zločinov, katerih šo bili obloženi. Dalje je spoznalo sodišče za krivega Vamplja Frančiška in Fcrkolja Josipa soudeležbo v oboroženi tolpi, za kar jo obsodilo oba na dosmrtno ječo in s trajnim odvzemom častnih pravic z vsemi običajnimi pravnimi posledicami. Vampelj je bil poleg tega spoznan za krivega prevratno propagande in članstva v prevratni združbi in nošnje orožja brez dovoljenja. Vremensko napoved : 8. julija (četrtek)i Še nekaj dežja, drugače izboljšanje. 9. julija (petek)s V glavnem jasno, v popoldanskih urah morda manjše krajevne padavine. 58 4. Revolucija na pohodu. Prvi načrt za državni zbor je bil objavljen 6. avgusta 1905. Vendar pa je bilo jasno, da so dogodki te načrte že prehiteli. Ze v juniju se je uprl dol mornarice v Črnem morju. Upor je bil sicer takoj zadušen, vendar pa si ni bilo mogočo delati več nikakih utvar o razpoloženju, ki je prodrlo v mornarico in armado, ki sta bili že okuženi po prevratni propagandi. Edino upnnje je bilo se v tem, da bo sklenitev miru prinesla nekoliko pomirjenja v deželo. To sklenitvi poniževalnega miru se je 25. avgusta vršila, kakor običajno, zahvalna služba božja v cerkvi peterhofske palačo. Car in carica sta prisostvovala tej slovesnosti in sta se trudila, da bi ne pokazala svojih čustev dvorjanom, ki so bili vsi pogreznjeni v žalost. Vsi so s strahom pričakovali trenutek, ko bi po tisočletnem obredu diakon začel moliti lilanije, v katerih je bila molitev za »rusko vojsko, zvesto Kristusu in zmagoslavno«. To pot jo diakon izpustil besedo »zmagoslavnot,' Oči navzočih so so napolnilo s solzami. Skrivaj so se pogledi dvorjanov upirali v carja, čigar smrtna bledica jo izdajala notranje trpljenje, Sklenilev miru pa je namesto pomirjenja prinesla šo hujše razburjenje. Umori visokih uradnikov so bili na dnevnem redu. Kmetje cr mnogih pokrajinah so so uprli pod vplivom prevratnih agitatorjev, se polastili veleposestev in požgali gradove. Ko se je vračalo voja-j štvo z Daljnega Vzhoda, so množico uprizarjalo večjo ali manjše | demonstracijo. V industrijskih središčiih so stavke sledile druga, drugi in končno jc nastopila splošna stavka prve dni oktobra. Slavka | železničarjev ni ustavila samo prevoza vojaštva, ampak tudi ves ostali promet v deželi. Država je bila na robu propada in vsepovsod je vladala anarhija. Nekatera industrijska središča in nekateri okraji so se proglasili za samostojne republike. Sredi splošne zmešnjavo jo bila dejanska oblast v rokah prevratnih organizacij, ki so Odvrglo krinko in niso zahtevale več samo ustavnih reform, ampak sklicanje ustavnega zbora, ki naj bi se izjavil o novem načinu vladavino, ki naj bi ga uvedli. Narodno manjšine, ki so imele močne skupino predstavnikov v prevratnih organizacijah, so stremele za tem, da bi deželo raztrgale. Carska dvojica, ki jo ob času železniške stavke bila v svojem dvorcu v Peterhofu, je ostala odrezana ne samo od glavnega mesta, ampak tudi od vse dežele. Celo ministri so z veliko težavo prihajali do carja po morju. Pcterhof jc bil popolnoma v rokah mornarice. S topovi mornarico in trdnjavo Kronstadt bi uporniki mogli v nekaj trenutkih uničiti carsko palačo. V Peterhoru se je carica sklanjala nad prestolonaslednikovo zibelko in prosila za čudež, ki bi rešil njenega sina, vso družino in deželo, kateri je darovala svoje srce, Car pa je skoraj klonil pod strašnim bremenom odgovornosti, ki se jo zvalilo na njegova ramena. Zavedal se je, da mora sprejeti odločitve, od katerih je odvisela usoda in bodočnost dežele, a čutil se Je nesposobnega, da bi to storil. Tudi ni imel dovolj moči za politiko zatiranja, ki so mu jo mnogi nasvetovall; drugI, ln ti so bili številnejši, so mu svetovali k popustljivosti. Grof VVIlle mu je predlagal, da hoče sestaviti nov red pod pogojem, da car podpiše razglas, ki ca jo sam sestavil: bila le privolitev v parlamentarno ustavo. Car io vprašal za nasvet velikega kneza Nikolaja, ki je j Wiltejcv predlog podprl z vsemi silami. Prav po njegovem nasvetu ' jo car premagal neodločnost in podpisal razglas 17. oktobra 1905. S tem podpisom je zaznamoval konec dotedanje ruske vladavino in prav ta datum 17. oktobra je bila oblctnica nesreče, ki bi skoraj veljala življenje Nikolaja II. in vse družine Aleksandra 111. pred 17. leli (1888); novo čudno naključje, ki je označevalo s tem datumom padcc vladavine, katere zadnji veliki predstavnik je bil Aleksander III. Monarhija je bila za sodnj rešena, a za ceno izročil, ki so bila tako draga narodni stranki iu za cono ideologije, ki je videla v Rusiji svojevrsten svet, ki se je razvijal po zakonih, ki so veljali samo zanjo. Ni bilo več govora o »zemskem saboru«, ne o ljudski in očetovski monarhiji, ki bi vezala carja in narod z mistično vezjo. Nova vladavina bi mogla bili samo ustavna monarhija, po zgledu zapadnih vladavin in sc jo naslanjala na evropske demokratsko osnove. Ta sprememba je predstavljala zmago »zapadnja-ške« stranke, ki se jo tričetrt stoletja borila proti idealističnim nacionalistom. Bila je to zmaga meščanstva in »inloligoncije«, zmaga predstavnikov prostih poklicev, ki so nameravali zasesti v ruskem parlamentu odločilno mesto, kakršnega so zasedli njihovi tovariši v parlamentu Irancoske republike. Zdi se, da je car pokazal svoji soprogi razglas, preden ga je podpisal. Tudi, čo ga jo prečitala, brez dvoma ni mogla razumeti njegove dalekosežnosli. Carski svet bi se spremenil v zgornjo zbornico; polovico članov naj bi Izvolili posebni odbori. Poslansko zbornico, ki so jo imenovali duma, naj bi zasedli tisti, ki bi jih izvolilo ljudstvo... Kaj naj bi vso to pomenilo za vladarico, ki do tedaj nI imela jasnega vpogleda v sestav ruske vladavine. Videla je samo eno stvar: kakor v |»rclcklosti, se je tudi zdaj za vsak zakonski predlog zahteval carjev podpis. Iz tega jo sklepala, da se ni nič bistvenega spremenilo in da carjeva oblast ni bila niti malo zmanjšana. Sele pozneja je spoznala, kako zelo se jc spremenil vladarjev položaj. Prav zato se je vzbudila v njenem srcu globoka lnržnjn do velikega kneza Nikolaja, ki jo carja pripravil do tega, da je podpisal usodni razglas. Stalna razstava cerkvene umetnosti Cerkev je bila že od nekdaj pobomica mnogoterih panog umetnosti. Prav posebno velja to za stavbno, slikarsko, kiparsko, rezbarsko in glasbeno umetnost. Od nekdaj so stremeli verniki za tem, da bi bili božji hrami lepi in da bi človeška stvari-teljska 6ila tudi s svojimi najboljšimi umetniškimi deli poveličevala slavo božjo. Če naši predniki ne bi gojili umetnosti v cerkvah, tedaj bi bilo gradivo, ki predstavlja slovensko umetnostno zgodovino, zelo skromno. Kipi so naše najstarejše umetnine. Med najstarejše kiparske umetnine prištevajo Križanega, ki je razstavljen v Narodnem muzeju. Strokovnjaki sodijo, da gre za redko delo iz prve polovice 13. stol. Križani v muzeju pa ni edina znamenitost kiparske umetnosti najstarejše dobe. Približno enako stara bo milostna velesovska Marija, pol stoletja pozneje pa je neznani umetnik izdelal kip Marije v kapelici v Krakovein v Ljubljani. Tudi Marija na velikem oltarju cerkve v Solčavi je po mišljenju strokovnjakov iz iste dobe. Spomeniki, ki 6o znameniti za domačo cerkveno umetnost, so zbirali v škofijskem muzeju, leta 1907. pa jih je Društvo za kršč. umetnost odstopilo Narodnemu muzeju v Ljubljani, kjer so zbirko izpopolnili in uredili ter je zdaj razstavljena na hodniku I. nadstropja. Tu je torej stalna razstava cerkvene umetnosti, kjer si lahko vsakdo ogleda starinske oltarne kipe, oltarje, cerkveno posodje, liturgična oblačila, svečnike in vrsto drugih predmetov, ki so zanimivi in značilni za razvoj umetniškega oblikovanja. Na romanski slog spominja Križani iz 13. stoletja, prav dobro pa je zastopana gotika. Tu vidimo med prvimi predmeti gotski krilni oltar iz Gosteč pri Škofji Loki s kipi 6v. Andreja, sv. Petra in meniha-svetnika. V davnih časih je bila namreč navada, da je bil oltar ob delavnikih zaprt, ob praznikih pa so odprli krila oltarja, da so bile vidne vse podobe odnosno kipi. V razmeroma številni in bogati zbirki vidimo dalje Marijo z Rožnika, sv. Ano, sv. Jurija z zmajem in sv. Štefana dz Štepanje vasi, ki predstavlja znamenito delo. Največ kipov jo iz 10. do 18. stoletja. Med (jrugim je zastopana domača renesansa, opozarjamo pa še na rokokojski oltar iz grajske kapele pri sv. Kun-goti. Laik, ki si bo ogledoval stalno razstavo cerkvene umetnosti, ho s pridom prebral dr. Steletove in dr. Mnlove članke v Vodniku našega muzeja. Zvonovi, ki jih vidimo na hodniku, so gotskega sloga. V teku zadnjih deset let je oskrbelo vodstvo muzeja ime okenske vitrine, v katerih so cerkveni paramenti in posodje: monštrance, patene, kelihi, krstllni krožniki, čolnički, kadilnice in podobno. Zanimivi so dalje spokorni pasovi z bodicami, kakor tudi spokorni biči. Prav lepa sta dva manjša kipa tako imenovanega Rimini mojstra, ki predstavljata Marijo in Janeza Evangelista izpod Križa. Tu vidimo tudi primere gotske okenske slikarije, pri kateri so ločili konture in odtenke posameznih barv s svinčenimi vložki. Odpustki in spominki. Obilna je dalje zbirka božjepotne kulture. Med dragocenostmi velja omeniti gotski romarski znak, med zanimivostmi pa zlasti podobice, katerih najznačilnejše so razstavljene v posebni omarici. Dr: Mal nam je povedal, da imajo v grafičnem oddelku arhiva Narodnega muzeja čez 2000 takih 6po-minčkov. Med onimi, ki so razstavljene, vidimo podobice h Gornjega grada. Šmarne gore, Tabora pri Podbrezju, Sv. Višarij, Velesovega, Dobrove, Rožnika, Trsata, D. M. na blejskem otoku, Sv.,Gore, Limbarske gore, Brezij, Sv. Križa pri Belih vodah, Ljubnega na Gorenjskem in Nove Štifte, da omenimo samo nekaj splošno znanih romarskih postojank. Med podobami, ki so jih darovali romarji v zahvalo za ozdravljenje, vidimo tudi izvirno delo Iz gospodarstva Porast obtoka bankovcev v Turčiji. V minulem letu so dosegli turški državni izdatki nn dan 1 milijon turških funtov samo za kritje stroškov državne obrambe. Obtok bankovcev se je znatno povečal in je lani dosegel 734 milijonov turških funtov, medtem ko je znašal leta 1059 le 290 milijonov funtov. Obvezna oddaja žetve v Turčiji. V Turčiji ie bila uvedena delna obvezna oddaja žetve. Kdor pridela do 7000 kg žita. mora oddati četrti no; kdor do 15.(KK) kg, odda 30%, kdor pa pridela nad 15.000 kg, mora oddati polovico. Od stročnic je treba oddati 20%. Desetleten načrt za dvig premogokopov pripravlja turška vlada. Premogovni rudniki se v zadnjih letih že lepo razvijajo in nakopljejo v Turčiji sedaj mesečno okrog 2000 ton rjavega premoga. Važen rudnik fosforita je začel obratovati v Mogilevu ob Dnjestru. Uredila ga je nemško-romunska premogokopna delniška družba. ljudskega slikarja, ki predstavlja skupino v narodnih nošah. Kmet z družino se zahvaljuje Kri-žanemu za čudežno ozdravljenje očesa, ki si ga je zbodel z nožem. Na podobi, ki jo jo daroval romar 1. 1815. cerkvi na Križni gori, beremo: »Aerznija tog s nasham obodenga ozhesa je gnada boshja.« Kakor znano, so darovali romarji tudi druge predmete, kakor bergle, ki visijo v marsikateri cerkvi, ponekod pa so imeli navado, da so prinašali tudi nenavadne predmete, kakršne vidimo v muzeju: sv. Luciji so darovali oči, sv. Antonu prašička, sv. Štefanu konjička in podobno. V Mengšu je take predmete prodaja) cerkovnik v cerkvene namene. Votivne predmete iz voska je še nedavno izdeloval ljubljanski svečar Kopač. Med liturgičnimi oblačili bo obiskovalca ccr-kvene zbirke zanimal zbudi masni plašč, ki so ga izdelali iz ogrinjala Ilasan paše. (Padel je v bitki pri Sisku 1. 1593.) V tem plašču so vse do nedavnega maševali v ljubljanski stolnici enkrat v lelu pri oltarju 6v. Dizme, pozneje pa ga je msgr. Steska odstopil Narodnemu muzeju, t Poleg vezenin, med ka'erimi je več zelo starih in i zanimivih zaradi okrasnih motivov in načina izde- i lovanja, vidimo tudi nekaj usnjatih izdelkov: maš- f ni plašč, blazine, antipendije za oltarne menze in 4 podobno. # Važno vlogo igra v cerkvah še dandanes skrb f za lepo razsvetljavo, ki zahteva posebno opremo, t Tako vidimo vrsto svečnikov raznih slogov, dalje f svetilke za večno luč in pripravo za slavnostno razsvetljavo. Svetilke vise nn hodniku s stropa, nekaj pa jih je tudi v omaricah. O dveh lepih svetilkah za večno luč sodijo, da gre za izdelek nekdanjih pohorskih steklarn. V tej zbirki no manjka seveda tudi predmetov, ki so jih nosili naši predniki v procesijah. Polog svečnikov vidimo tudi pro-cesijske križp, pa lepa banderna sonca, med katerimi je eno tudi leseno. V kotu je lesena stojnica, ki je stala najbrž nekoč v romarski cerkvi in služila za obdarovanje sveč. Nazaduje naj omenim še starinske orgle, ki zaključujejo del muzeja, ki jo posvečen cerkveni umetnosti. O zbirki moramo reči, da je zelo obsežna in pregledno urejena. Prijatelj umetnosti bo našel obilo gradiva za proučevanje raznih umetnostnih slogov, manj izobraženega obiskovalca pa bodo zadovoljile zlasti spominske znamenitosti, katerih ludi ni malo. R. Andrejka: 0 ljubljanskih vrtovih Venec nekdanjih vrtov okrog Gradu . Hiše v Gosposki ulici in sploh v vsej gosposki čet rti do Brega niso imele nobenih vrtov, ker je bil ves ta okraj tja do Ljubljanice tesno zazidan in so bile zlasti hiše na desni strani Gosposke ulice preblizu mestnemu obzidju, ki jc potekalo ob levi strani današnje Vegove ulice. To velja posebno o Auerspergovih vrtovih, ki so jih nekateri iskali, seveda zaman, ob zapadni strani bivšega Auerspergovega Knežjega dvorca, tam, kjer stoji danes palača univerzitetne knjižnice. Auerspcrgovi vrtovi so bili, kakor smo že uvodoma omenili, tam, kjer se danes nahaja vrt uršulinskega samostanu. Oni del gosposke četrti, ki je mejil na južno mestno obzidje ob poznejšem Zoisovem grabnu, torej hiše na desni strani Križcvniške ulice, gledano proti Ljubljanici, so imele 3—4 m široke predvrtc, ki so segali prav do obzidja, ali bili so tako majhni, da niso skoraj omembe vredni, da ni bilo njihove posebne lege in slikovitosti, ki sc je prav v naših dneh pokazala. Mislimo tu na prelep predvrt, ki se danes razteza na obeh straneh prejšnje Simon Pcsinkovc, potem Zupančcvc hiše skoraj nad celo dolžino Zoisove cestc ter na zelo mikaven način oblikuje pogled na stare gosposke hiše za njim. Morda se bo le kdo našel med našimi slikarji in slikaricami, ki bi posamezne oddelke tega lepega prospekta ovekovečil na plutnu. Sosed tem predvrtovom je v neposredni bližini Zoisove piramide mičen vrtič pred nekdaj Zoisovo, potom Kozinovo palačo, ki ga jc pokojni indusiri-alec Peter Kozina, mož nenavadnega prirodnega okusa, preuredil tako lepo, kakor bi ga bil navdahnil sam Zoisov duh. Zasebni vrtovi, ki se širijo desno od Zoisove ceste na jug po Krakovein, so prav za pruv le zelenjadne njive in ne spadajo v okvir tega opisa. Izjemo tvori vrt poleg Jakopičeve hiše na Mir ju, ki leži zvišen nad Emonsko cesto na višini nekdanjega rimskega obzidja Emone. — Ostali, pravi vrtovi na Mirju, so vsi iz novejše dobe, ki jo tu ne obravnavamo. Oglejmo si zdaj stare zasebne vrtove Šentjakobskega okraja. Izmed njih je omembe vreden nekdanji Virantov vrt na vogalu Trubarjeve in Zvczdarske ulice, ki je bil lani zaradi razširjenja Prul (Grudnovega nabrežja) precej zožen. Bilo bi najbolje, da se napravi iz tega vrta javno dostopen park z igrišči za mladino. Tudi o šentjakobskem okruju velja, da je bil zelo tesno pozidan, kakor sploh celo staro mesto znotraj obzidja. Zato najdemo večje vrtove tudi tukaj šele onkraj nekdanjih pisanih vrat, na Karlovški cesti, tako n. pr. lepe vrtove, speljane v terasah okoli nekdaj Snmas-sove vile, in niže doli na desni strani ceste obširen vrt nekdaj Koslerjcvc vile. Za mnogimi hišami na Starem trgu in na levi strani Vlorijanske ulice se vzdigujejo po grajskem pobočju niični vrtički, povsem skriti in nepoučenim nepoznani, vendar je z njih krasen pogled proti jugozapadu (prim. vrtič za Zalaznikovo hišo). Slične vrtove ima jo tudi hiše na desni strani Ulice na Grad iu nekatere hiše v Rebri. Za hišami na Mestnem trgu ni takih vrtov, ker je tam grajsko pobočje prestrmo in hišni prostor do zadnjega izrabljen, pač pa najdemo lične vrtove za korarskimi hišami Pred škofijo. V nekaterih teh vrtov se skrbno goje cvetlice in lične utice vabijo nn premišljevanja, pa tudi na prijetne pomenke. Tujci so že večkrat opo- zarjali ua to mikavno posebnost stare Ljubljane. Slikarji, nu plani Pravi veliki vrtovi, kakršni so bili nekoč nn zapadni meji našega mesta, se pojavljajo spet nu njenem vzhodu, predvsem lin Poljanah, torej izven starega mestnegu obzidja. 4 Po celi desni struni Poljanske ceste od da- * nnšnjega Krekovega do Ambroževega trga in še mulo naprej so se vrstile v začetku prejšnjega stoletja enonadstropne hiše iu pristuve bogatih ljubljanskih meščanov. Njih posebnost so bili ogromni vrtovi, ki so segali prav do Streliške ulice, torej do podnožja Gradu. ?.c prva hiša, nekoč last Venceslava pl. Ilu-benfelda, potem Martina Grošlja, slednjič (ud 1.S3S) Kranjske hranilnice, je imela precej ve- J lik vrt, ki ga je kranjska hranilnica pozneje \ zazidala, ko je staro poslopje podaljšala in ruz- J širila. Sedaj je (od 1897) na,tem mestu poslopje J državne finančne uprave. \ Obširni in lepi so še danes neokrnjeni vrto- f vi nekdanjega Aloj/.ijevišča (Collcgium Alov- f sianiim), ki ga jc .sezidal okoli IH47 ljubljanski f knezoškof Anton Alojzij NVolf na mestu pred- i mestnih hiš, katerih lastniki so bili od I. 1805. f \ enceslav pleni. Gundini, od 1840 pu profesor f medicine dr. Ivan Zhubcr. 7. njimi tekmujejo f sosedni vrtovi bivše Iran Hrenove hiše št. h, f ki je nedavno prešla v last oo. cistercijanov j i/. Stične. Poleg so vrtovi Teodor Kornove hiše f št. 8 in Anton Hoz.hev arjove hiše št. 10. Vrsto 4 teh vrtov končujejo obširni Tornagovi vrtovi, ki se raztezajo od voglu Poljanske ceste po celi dolžini Strossniaverjeve ulic jc bilo pred 100 leti' last Jurija Mulcja, od katerr_ ne kaučič roj. Svetic na stotnika pl. Tornago. f Tam, kjer stoji danes II. državna gimnazi- 9 ja in še preko Ciril Metodove ulicc so bili ne- t1 koč obširni vrtovi šentflorjanskega pivovarja »liri Deteljici« Ivana Eeichterja, v katerih pred-njem delu ob Poljanski cesti se je pred več ko f 100 leti točilo Eeichtcrjcvo pivo. Bil je to to- f rej, daleč pred Koslcrjeviin vrtoin v šiški, prvi f pivovarniški restavracijski vrt v Ljubljani. V t' n jem so sc prirejale večkrat tudi vrtne vose- f lice. Ti vrtovi so bili v 18. stoletju v lasti gro- t fov Blagnjev, ki so jih gojili s posebno skrbjo f in izoblikovali v francoskem slogu z alejami, f obdanimi od pristriženih tis, z ribnjaki, vodo- t meti, oranžerijo itd. Obširno posestvo je prešlo f okoli 1S70 iz rok Eeichtorjcvih dedičev v last t zdravnika dr. Adolfa Eisla, prav za prav nje- t govo ženo lledvige, hčerke bogatega žitnega f trgovca Jožefa Scuniga. Njih hčerka Herniina, (f poročena z cottom, je vrtov prodala avstrijsKcmu orarj.._______ državno gimnazije; zadnji, šc vedno pre- ^ f evc ulice. To posestvo i laična morala . Najprej se misli, da je morala ros nekaj ločenega od vero, nekaj neodvisnega od božjega razodetja. Nato, v naslednji stopnji razvoja, so iiiii oklene toga ali onega sistema, ki lo laično nioriilo podaja pod namišljeno znanstveno obliko. S tem pa človek ie naredi usoden kornk iu od moralo odpade. Ni trelm namreč veliko dokazovati popolno zgrešenost Inkih laičnih moralnih sistemov, ki niso nič drugegn, kakor pretveza in opravičilo za odpad od prave morale. Laična morala zida nn pesku, saj um-mine obveznosti nikakor ne more snilkcionira-ti. S čim bi jo pa nnj? Tudi če hi hotelu poudarjati resnično moralo, bi je doseči no mogla, saj je ne more z ničemer utemeljiti, še manj pu-sankcionirati. A tega niti noče: praksa je pokazalo; da so vsi taki laični sistemi le pretvezu za najrazličnejše nrnvnc znblode in zlorabe. I.c religija more nuditi moralno obveznost in jo sankcionirati, ko uči, da Bog dobro plačuje, kaznuje pa hudo. Iz. laične morale pa izvira celn vrsta zablod, ki jih danes že kar običajno poimenujemo na kulturnem področju z imenom kulturni boljševizem«, splošno pa »boljševiška morala-: poimenovanje, ki je zelo točno, knjli laična morala vodi logično do boljševizma in jo torej mirno lahko nnzivnmo holjševiško. Boljševizem ni namreč kakšen poseben greli ali posebna zabloda, temveč ga moramo smatrati kot nek zaključek, nek cilj, nasproti kateremu so nn-naviiann zla dejanja laično morale, kakor je nasprotno v krščanski morali ljubezen neka splošni) krepost, ki se no meri kot sredstvo, temveč kot cilj in zaključek, ki naravnava vse druge kreposti k Bogu. Upravičeno moremo torej trditi, da vodi morala brez vere logično v boljševizem. v KULTURNI OBZORNIK Dve igri Slovenke Ruže Petelinove v Zagrebu V sredo 19. maja je bila v zagrebškem Velikem gledališču premiera trodejanke »Petra«, v nedeljo 23. maja pa je bila v Malem gledališču uprizorjena pravljična zgodba »Žaromil«. Obe je napisala R. L. Petelinova. Preden spregovorim o igrah samih in o njuni odrski upodobitvi, naj bralcem na kratko predstavim pisateljico, ki jo je življenje pred nekaj leti zaneslo na Hrvaško, kjer še sedaj živi in dela. Petelinova se je rodila v sončnem Triesteju, kjer je preživela prvo mladost. V Ljubljani je končala učiteljišče in kot učiteljica službovala v Žužemberku, v Radečah pri Zidanem mostu in v Št. Juriju ob juž. žel. Od tod je s študijsko podporo, katero ji je malo pred svojo smrtjo naklonil dr. A. Korošec, prišla l. 1930. v Zagreb študirat dramaturgijo k dr. Branku Gavelli. L. 1941. do 1942. je postala gledališka tajnica v Banji Luki, kjer živijo ludi njeni starši. Lani se je vrnila v Zagreb, kjer so se za njo zavzeli zlasti ravnatelj Drame prof. Marko Soljančič, ravnatelj Opere skladatelj Jakov Golovac (Petelinova je za ljubljansko opero lepo poslovenila libreto Go-tovčeve opere >Ero z onega sveta«), in režiser in igralec Hinko Nučič. Sedaj je Petelinova pri Hrvatskem avtorskem društvu referent za gledališče. Z dramatiko se je R. Petelinova začela ba-viti zelo zgodaj in gledališče je njena največja ljubezen. Sama mi je povedala, da ji je bilo komaj dvanajst let, ko je dramatizirala Gregorčičevo »Jeftejevo prisego«, katero je s svojimi lova-rišicami tudi uprizorila; sebi je seveda pridržala vlogo Jeftejal Pozneje je pisala pesmi in sodelo-vala pri raznih dijaških in družinskih listih (čr- tice). Ves čas se je kajpada marljivo bavila 7. dramatiko in zagrebška »Hrvatska pozornica« (št. 32) našteva kot plod njenega dela od 1. 1920. do 1942.: 5 dram, 7 opernih libretov, 2 mladinski igri in 1 komedijo. Razen tega je za ljubljansko gledališče prevedla 5 opernih libretov. L. 1939. je v Zagrebu dobila nagrado za dramo »Tomislav«, katero so lani igrali v Banji Luki (zrežiral naš rojak Ferdo Delak). Tam so uprizorili tudi »Žaromila«. S »Petro«:, ki je hkrati edino izvirno domače delo zagrebške Drame v tej sezoni, je Petelinova slopila na oder hrvatskega prestolnega gledališča, kar že samo po sebi pomeni nadvse lep uspeh. Zgodba »Petre« je močno literarno izkon-stniirana in tako zapletena, da jo je na kratko težko podati. Čutiti jo vplive Ibsena in Begoviča, na prvi pogled pa 6e vidi, da je delo napisala ženska, ker daje prelepo in nadvse globoko podobo ženske duše, zlasti njene materinske ljubezni in erotičnega doživljanja žene. Dejanje se godi v Zagrebu spomladi 1942, zapleta in razpleta pa ga Karlo Kalda, po poklicu slikopisni (filmski) igralec, po značaju pa mednaroden pustolovec in nasilen strastnež. Kalda je povzročitelj tragedije, ker je nasilno pogazil mladostne sanje in deklišlvo 17 letne Pelre. Ko se Kalda po dvajsetih letih vrne iz velikegn sveta, hoče iz svojega zločina izvajati celo neke pravice moža in očeta. Petra, ki ima na K al d o samo boleč in grenak spomin, mu pove, da se je njegov sin pred 20 leti rodil mrtev. Zoran, o katerem misli Kalda, da je njun sin, pa je le njen posinovlje-nec. Tako je brez podlage vsako Kaldovo pričakovanje, da si Petro zopet osvoji; v njem namreč še ni zamrlo poželenje po Petri, kalero pa njegova brutalnost neizprosno odbija. Ko Kalda v svoji sadistični strasti uniči še dragocene umet-ške slike, ki so delo Adrijana Dragoša, kateri je bil Petrino liho hrepenenje po lepoti in sreči, in ko ugonobi tudi svojo nečakinjo Vando, pade slednjič sam kot žrtev 6vojega spletkarjenja in pohote. Petra je s svojo veliko žrtvijo rešila Zorana njegovi materi Angeli in .lasno njenemu očetu A. Dragošu, njene katastrofe pa ni mogel nihče preprečili. In tako jo na koncu gledamo grozotno osamljeno v vsej njeni tragični lepoti. To tragično lepo podobo strle Petre Jan-Ru-bini je doživeto iu sugestivno podala naša rojakinja Vika Podgorska, ki jo poznamo že kot Gigo Baričevo, Fedro, Itigenijo in Hasanaginico. Njena Petra je bila čisto izvirna in do podrobnosti pre-udarjena ter izdelana psihološka slika; najmočneje pa je delovala njena zadržana igra v 1. dejanju. Demonski značaj Karla Kalde, ki je živo nasprotje plemenite in vdano trpeče Pelre, je izvrstno izrazil Mato Grkovič. Čim večkrat človek gleda in premišljuje Grkovičevo vlogo, tem bolj mu ostane v spominu Kaldova temna in potuhnjena narava iti njegov mefistovski smeh. Vando je dobro podala mlada Marija Borska, lo da njena igra ti\ in tam spomija na igro V. Podgorske. DragoSevo ,hčerko Jasno, prebujnjočo se mladenko, ki ljubi svojega očela in obožuje njegovo umetnost, je z mladostnim čarom upodobila nadarjena Jelka Šokčevič. Odgovorno in kočljivo vlogo zdravnika dr. Boraka je solidno odigral pttš rojak Hinko Nučič, ki je deio tudi zrežiral. Nučič se je v dramo poglobil in vložil vanjo mnogo truda ter tako pripomogel k uspehu. Morda bi bilo bolje, če bi se črtala iz igre Zoranova mati Angela (Andelka). Pisateljica je seveda hotela s to vlogo poudarili novo stran materinstva, kar pa se s takšno stransko vlogo in v enem samem prizoru ne da izraziti. Andelkin problem bi se dal izčrpno obdelali edino s samostojno dramo. M. Careva je slorila vse kar se je iz te vloge dalo narediti, njen sin Zoran pa je bil nekoliko ne-siguren na odru. Druge manjše vloge (Bogumila Vilharl) so skladno dopolnjevale celoto. Zagrebško občinstvo je Petro toplo pozdravilo, medtem ko jo je dnevniška kritika sprejela nekam hladno, ni pa svojih negativnih trditev z razlago in dokazi dovolj podprla. Zlasti .VI. Ko- vačič jo je v »Novi Hrvatski« (25. maja) ocenil kot čisto začoluiško tlelo. Kovačič je pred kratkim z rezervo govoril celo o 0'Neillovi ; A n I Christie-jevk, kalero igrajo v izvrstni Rabadanovi režiji, toda pravičnost do Petelinovo in do gledališko uprave, ki jc delo sprejela, bi zahtevala, da kritik predvsem svoje odklonilne' trditve dokaže z analizo značajev, dejanja itd. — Petelinova je v -Petri« pokazala lope kvalitete, katerih zagrebška kritika ni opazila: solidno obvladanje gledališča, plastična karakterizacija glavnih oseh in opiljen dialog, ki je na mnogih mestih močno lirično pobarvan. S časom so ho gotovo poglobila še v splošno estetska vprašajija in daia šc zrelejša in popolnejša dela. Mladinska igra »Žaromil« je slovenskemu občinstvu že znana, ker jo je pred leti uprizorila »Alenat v ljubljanski Opori. V Zagrebu jo je avtorica sama postavila na oder s člani otroškega gledališča Hrvatske delavske zveze. Dejanje so godi na domu deda Dobronada, v kraljestvu palčkov (gozd), v kraljestvu Burje (kamenita obala) in v kraljestvu vil (gozd). Zgodba govori o dečku Žaromilu, ki se žrtvuje, da bi reiil dom in zemljo, hkrati pa s svojo poštenostjo, s pogumom in plemenitostjo užene hudobno Burjo, pohlepnega Cinčigaja, kralja palčkov, ter slednjič kot človek zavlada vsej Prirodi. Upoštevamo, da so na odru nastopili otroci in diletanti in da so uspešno rešili svoje vloge, dobri so bili zlasti zbori vil in palčkov. Glasbeno spremljavo jo zložil Zvonimir Bradic. Žaromilova pesem v 1. dejanju pa je odločno predolga in otroške glodalce dolgočasi. Pisateljica jo znala svojo vzgojno misel neprisiljeno podali, občinstvu pa je posebej ugajal navihani kozliček s svojim refrenom: »To je dobro — to je slabo!« *Petra< je doslej doživela že sedem predstav, gledališče pa vselej tako obiskano, da bo drama prav golovo oslnla na sporedu Zagrebškega Velikega gledališča, kar po svoji vrednosti tudi zasluži, Joža Gregori& ta novice Koledar Četrtek, 8. malega srpana: Elizabeta Portugal., kraljica in vdova, Hadrijan 111., papež. Petek, 9. malega srpana: Kraljica mini; Gor-kumski, mučenec; Veronika, devica in opatica. Zgodovinski paberki 8. malega srpana: I. 1521., so Turki zavzeli Kupinovo, prestolnico srbskih despotov na južnem Ogrskem; 1. 1709., jc Peter Veliki uničil Švedsko vojsko pri Poltavi v Ukrajini. Švedska, ki ji je kralj Gustav Adolf v tridesetletni vojni (1618—1648) priboril prvo mesto med državami v Severni in Vzhodni Evropi, je kjub rožnim preobratom ohranila svojo moč do začetka 18, stoletja. Ko je zavladal petnajstletni Karel XII. (1697-1718) so švedski sosedje Danska, Saško-Poljska in Rusija hoteli izrabiti priliko in iztrgati Švedom oblast nad Baltikom, sklenile so zvezo in napadle Švedsko. Karel pa ni izgubil poguma, temveč se je namah prelevil iz dečka v junaka in vojskovodjo. Napadel je Kodanj in prisilil Dance, da so sklenili mir in izstopili iz zveze. Nato je hitel na pomoč trdnjavi Narvi, ki jo je oblegal car Peter in sijajno premagal Ruse. Od teh uspehov prevzet je Karel postal svojeglaven, namesto da bi sklenil s preplašenim Avgustom II., poljsko-saškim vladarjem mir in se bojeval dalje z nevarnejšimi Rusi, je preganjal premaganega poljskega kralja in ga prisilil, da se je odpovedal kroni. V tem času pa je ruski car preuredil svojo vojsko, osvojil večji del švedskih baltskih pokrajin in zgradil na osvojenem ozemlju novo prestolnico Pctrngrad (1709) Ko se je Karel XII. obrnil proti Moskvi, je prodrl samo do Smolenska, nato pa je zaradi prevelikega odpora Rusov krenil na jug v Ukrajino. Toda kozaki so zapustili hetmana Mascfo, ki se je zvezal s Švedi in ostali zvesti carju. Kljub temu je švedski kralj začel oblegati trdnjavo Poltavo, toda v tem se jc Peter dobro pripravil in hitel oblegancem na pomoč. V krvavi bitki je car Švede popolnoma porazil in večji del njihove vojske zajel. Premoč ma-lobliudene Švedske v Severni in Vzhodni Evropi je bila le umetna, zato jo je uničil že ta edini poraz. Vzdrževala jo je izvrstna armada, a ko je to Karel s svojo trmoglavostjo uničil, je propadla moč Švedske, njeno mesto jc prevzela Rusija, ki se je po uspehih v »severni vojni« uvrstila med evropske velesile; 1. 18%., jc umrl v Budimpešti slovenski politik Karel Klun, rojen 1841. 1. v Prigorici pri Ribnici. Po dovršeni gimnaziji in bogoslovju v Ljub-iani, je služboval v Gorjah na Gorenjskem in v Ljubljani, kjer jc postal kanonik in škofijski kenzi-storijalni svetnik. Bil je ponovno izvoljen za deželnega in državnega poslanca, nastopal doma proti Mladoslovencem, na Dunaju pa zagovarjal slogo med narodi habsburške monarhije in se odločno boril proti liberalnim idejam. Sodeloval je pri ustanovitvi »Sovenca« in bil njegov prvi urednik. Klun je začel voditi načelno katoliško politiko in pripravil pot I. katoliškemu shodu v Ljubljani leta 1892., ki je dokončno ločil duhove. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl akademik-telinik g. Mavricij Pavlovčič. Pogreb bo v petek, 9. julija, ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Proseguono con successo le repJiche del film al cinema Nadaljujejo se z uspehom reprize trilma v kinu » ION« Un forte dramma che vi rotnmuoveri Pretresljiva draina Iss Kcte s!e& sttngiie Slns kw! Premiato alla XI Mostra Clnemstografica di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi. Con — Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN „ Reaia di Režija : Produzione - Produkcija: GOTTHARD FILM Esclusivita - Izposojevanje: LUX-FILM EDMUND HEMBERGER Osebne novice — Nov zdravnik. Na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča jc bil promoviran zn doktorja medicine gospod Janez Vrtnik iz Ljubljane. Mlademu doktorju iskreno čestitamol Cerkveni vestnik Duhovne vaje za učiteljice in uradnice (običajne vsako leto) bodo letos od 14. do 18. julija. Prosimo, prijavile se takoj na: Predstojništvo Li-ehtenturnovega zavoda v Ljubljani, kjer dobite ostala pojasnila. — Sprejemni izpit na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani bo v ponedeljek, 26. julija in v torek, 27. julija ob 8 zjutraj. Učcnci naj se zbero v pritlični avli in prineso s seboj vse pisarske potrebščine razen papirja, ki ga bodo dobili v šoli. — Ravnatelj. • — Nizek barometer, visoka temperatura. Od začetka maja do julija še ni bilo zaznamovano tako nizko stanje barometra kakor v sredo zjutraj. Bilo je 752.7 mm. Nasprotno je jutranja temperatura primerno visoka, tako jc bil v 6redo zaznamovan jutranji temperaturni minimum +17.8" C. V torek temperaturni maksimum +27.7" C. Ponoči ob 23.15 je deževalo. Padlo je vsega 0.1 mm dežja. V sredo zjutraj je bilo že zgodaj zelo oblačno, Gosti in kopičasti oblaki so se podili od zapada od Vrhnike proti vzhodu in nad Ljubljano se je okoli 9 vlila huda ploha. Že poprej j" bil kratek naliv. Toda po 9 je nastala ploha, spremljana z močnimi vetrovi, ki so po ulicah celo dežnike obračali. — Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki Foto B e m, Ljubljana, WoJfova 6. — Smrtni padec v gorah. Trije mladi Dunnj-čani in sicer 17-letni trgovski vajcncc Fric Gosin-ger in brata Karel in Henrik Paul so hoteli v soboto, 3. julija splezati na zelo težko dostopen vrh Planspictze. Pri tem jc Fric Gosingcr padel in se Iz Gorizije Tombola. Kakor vsako leto smo tudi letos za praznik sv. Petra in Pavla igrali na Travniku tombolo, katere čisti izkupiček je namenjen za mestne sirote. Zbralo se je več tisoč oseb. Zmagovalci so bili štirje, kajti pri obeh dobitkih (činkvina in tombola) sta zadela po dva. Činkvina jc bila 1COO lir, tombola 2000 lir. Dva mladeniča otonila. V petek, 25. junija pozno popoldne je še mnogo mladih ljudi iskalo hladila in razvedrila v nevarnih valovih »hčerke planin«, ki skoraj vsako leto zahteva po več žrtev. Skupine navdušenih plavačev se je kopala nad velikim mostom v bližini znanega »stebra« pod starodavnim »olimpom«. V tej skupini sta bila tudi dva 19-letna dijaka Alfred Bellino in Emil DeTroia. Oba sta bila izvežbana plavača in sta se korajžno spustila daleč v valove. Bila sta ravno v bližini »stebra«, ko je madega De Troia prijela slabost in je zaklical na pomoč. Ko se mu je tovariš hitro približal, se ga je prestrašeni obupanec oklenil in še njega potegnil s seboj v globino. Strašna nesreča se je odigrala v hipu in nihče ni mogel prihi-teti na pomoč. Z Gorenjskega Državna referentinja dr. Riidigerjeva na Gorenjskem. Te dni se je s svojega potovanja po Koroškem pripeljala na Gorenjsko državna referentinja dr. Riidigerjeva. V Kranju sta jo sprejela in pozdravila okrožni vodja Kuss in deželni svetnik Michels. Na ženskem učiteljišču v Kranju se je prepričala o znanju treh najboljših otroških in dekliških skupin Gorenjske in je razmotrivala z njimi svetovno nazorna vprašanja. Nato se je referentinja podala na županski urad, kjer se je vpisala v zlato knjigo Kranja. V uradu deželnega svetnika so Riidigerjcvi poročale voditeljice o svojem delovanju in o težkočah, ki jih prinaša vojna. Nato so ji izročile lepo leseno kaseto, ena izmed dekliških voditeljic sc ji je pa zahvalila za obisk na Gorenjskem. Dr. Riidigerjeva je nato nadaljevala svojo vožnjo na Štajersko. Športni dan v Kamniku. Nedavno so priredili v Kamniku športni dan, katerega so se udeležili tudi okrožni vodja, deželni svetnik in zastopniki stranke, države, policijc in šole. Spored je bil zelo bogat in pester. Popoldne je bila nogometna tekma Kamnik:Domžale in je kamniško moštvo odneslo zmago s 5:1 in si s tem zavarovalo naslov okrožnega prvaka. Št. Vid nad Ljubljano. Okrožni vodja Pilz je obiskal s skupinskim vodjem Huberjem narodno-politični vzgojni zavod v Št. Vidu nad Ljubljano. Oba sta gojencem govorila o avstrijskem bojnem ubil. Oba spremljevalca sta dajala znake za pomoč, ki pa niso bili opaženi in tudi njunih klicev na pomoč ni nihče slišal. Končno se jima jc posrečil sestop z gore v Gstatterboden, odkoder sta obvestila orožniško postajo v Admontu. Reševalci so v nedeljo zjutraj odšli na kraj nesreče in spravili z veliko težavo truplo ponesrečenega Gosin-gerja v dolino. — Usnjene hlače samo za domačine. Namesto navadnih hlač nosijo prebivalci alpskih in obdo-navskih pokrajin, južne Bavarske in Sudetov usnjene hlače. Da bi preprečili nakup usnjenih hlač od strani mestnega prebivalstva, s čimer bi jih odtegnili podeželskemu prebivalstvu, so bili po-ljedelskogospodarski uradi na Dunaju, v Monako-vem in v Reichenbergu pooblaščeni uvesti nakaznice za nakup usnjenih hlač. Pri nakupu odrežejo 21 točk pri odraslih in 14 točk pri mladini — 14 delavskih tovarišev starih 920 let. Totalna vojna je mobilizirala v Nemčiji vse delavske rezerve. Stari in najstarejši moški se prostovoljno oglašajo na delo, da tudi s svoje strani pripomorejo do končne zmage. Niso redki slučaji, da sedemdesetletnik in celo osecndesetletniki še danes pridno delajo. V neki delavniic v Liidenscheimu je 14 dclavcev, čijih skupna starost znaša 920 let. Izmed teh ie najmlajši delavec star 18 let. najstarejši pa 81 let. Povprečna starost teh dclavcev znaša 66 let. Značilno je pa dejstvo, da ta oddelek naredi za 30% več kakor leta 1938. — Pozno sicer, pa gotovo. V nekem malem švedskem kraju so imeli pred kratkim izredno družinsko slovesnost. Daleč na okrog znana dvojica je praznovala zlati jubilej. Na stotine znancev je prišlo čestitat in ptincslo male darove. Župan pa je imel govor, kakršnega kraj že dolgo časa ni slišal. Mož jc bil star 80 let, žena pa 77 let. Do tu na stvari ni nič nenavadnega. In vendar je bil ta prazpik dogodek. Dvoiica namreč ni praznovala zlate poroke, ampak 50-letni jubilej zaroke. Oba sta bila že vedno zaročenca. Pol stoletja se ni6ta mogla odločiti, da bi si podala roko za celo življenje. Kaj je bilo vzrok? Normalno misleči človek ga gotovo ne bo našel. Nekateri vaški prebivalci so bili mnenja, da ženin in nevesta nista drug drugemu zaupala, drugi pa pravijo, da jc mati neveste prepovedala vzeti tega moža in da je neve6ta držala tozadevno obljubo, ki io je dala svoji materi. Naj bo že kakor hoče. Ob 50-letnici zaroke sta se oba premislila. Ko so bile svečanosti »zlate zaroke« končane, sta se ženin in nevesta vsedla v kočijo in se peljala v cerkev, kjer ju jc duhovnik poročil. - ©J iu in iam času. Opisala sta težak boj narodnosocialistične nemške delavske stranke in posebna poudarjala fanatično vero v voditelja Hitlerja. Koncert v Kranju. Preteklo nedeljo zvečer je bil v strankinem domu v Kranju pevski in glasbeni večer. Nastopili so priznani umetniki z Dunaja, Monakovega in Gradca. Večer je vsestransko dobro uspel in so številni poslušalci nagradili nastopajoče z burnim aplavzom. S Spodnjega Štajerskega Zaključni nastop gojencev glasbene Sole v Mariboru je bil pretekli torek, 8. julija zvečer v glasbeni dvorani Štajerske domovinske zveze. Nastopili so posamezno ali v skupinah učenci iz razredov naslednjih učiteljev: Fanika Bodnar, Jurij Dolinšck, Ljudmila Druzovie, Katarina Ehrhardt, Ilelna Grogl, Marija Kafov, Viljem Klampfer, dr. Roman Klasinc, Artur Mihi, Marjeta Pelikan, Sig-frid Reiscr, Ivan Skalar, Ivana Srebre in Emilija Stante. Žalec za Rdeči križ. Pri zadnji cestni nabirki za nemški Rdeči križ je nabrala krajevna skupina Žalec 3107 mark. Mlatilnica jo fe zagrabila. Komaj osemletna učenka Marjetica Šilec iz Spodnje Nove vasi se je sukala okrog mlatilnice. Nenadoma jo je mlatilnica zgrabila in ji odtrgala desno roko. Poleg tega si je zlomila tudi nogo nad kolenom. Nesreče. Z neprevidnim ravnanjem z orožjem se je smrtno ponesrečil Albert Grobner iz Maribora. — Desetletni učenec Stanko Muster iz mariborske okolice se je po nesreči sunil z nožem v desno oko. — S cirkularko si je ranil desno nogo mariborski mizar Anton Zamuda, star 47 let. Iz Hrvaške Odhod dosedanjega italijanskega poslanika y Zagrebu. Dosedanji italijanski poslanik v Zagrebu, cksc. Casertano, je dne 1. julija odpotoval iz Zagreba na novo službeno mesto v Rim. Na postaji so se od njega poslovili člani hrvaške vlade, zastopniki vojske in ustaških organizacij ter člani diplomatskega zbora. Imenovanje novega italijanskega poslanika v Zagrebu. Za novega italijanskega poslanika v Zagrebu je imenovan dosedanji izredni poslanik in opolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu commendntore P e t nt c c i. Odhod bolgarskega pravosodnega ministra i z Zagreba. Bolgarski pravosodni minister Pnr-tov, ki jc v Zagrebu v imenu bolgarske vlade podpisal sporazum o podeljevanju medsebojne pravne pomoči med NDH in Bolgarijo, jo dne 1. julija zapustil hrvaško prestolnico in se od- NKI- CRONIN CRONIN CITADELA ROMAN PREVEDEL L. KLAKOCER 418 STRANI IZIDE V ČETRTEK DNE 8. JULIJA NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE" DVIGNITE C.A V KNJIGARNI ZA NENAROČNIKE JE CENA L 75'— ZALOŽBA „NAŠA KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 pel j ii bolgi _al v Sofijo. Z njim so odpotovali tudi člani bolgarske pravne delegacije. Poštne znamke z dr. Puvcličcvo sliko. Na Antonovo je hrvaška poštna uprava pustila v promet nove hrvaške poštne znamke s sliko dr. Paveliča v usiuški uniformi. Znamke stanejo 3.50 kun in so določene za frunkiranje pisem v domačem prometu. V Zagreb je dopotoval dosedanji hrvuški poslanik v Budimpešti Ivan pl. Gaj. Zagrebški župan Verner, ki se je s svojim spremstvom dalje časa mudil na uradnem obisku v Bratislavi, se je te dni vrnil v Zagreb. Akademija posvečena hrvaški knjigi. V okviru dni, ki so sedaj na Hrvaškem posvečeni hrvaški knjigi je bila 27. junija v Zagrebu tudi slavnostna akademija, na kateri je imet predavanje zunanji minister dr. Mile Rudak, najmočnejši sedanji hrvaški pisatelj, pod naslovom »Književnost in narod«. V predavanju je orisal pomen knjige v življenju posameznega naroda. Hrvaško-nemška trgovinska pogajanja. Od 16. junija do I. julija je bil v Zagrebu sestanek mešanega hrvaško-nemškegu gospodarskega odbora, na katerem so člani tega odboru razpravljali o vseh tekočih vprašanjih blagovnega in plačilnega prometa med ND1I in Nemčijo. Hrvaško časopisje poroča, da je bil v vseh vprašanjih, tako tudi glvde določevanja cen v blagovnem prometu,- dosežen sporazum. Razstavo hrvaške moderne umetnosti v Bratislavi je te dni obiskal predsednik slovaške republike dr. Tiso, katerega je ob vstopu v razstavno dvorano pozdravil hrvaški poslanik Lorkovič, Iz Srbije Izpiti na beograjskem vsučiliSžu. Oblasti so dovolile, da se lahko polagajo diplomski izpiti na vseučilišču v Beogradu v letnem roku. Pravtako lahko polagajo izpite na V6eh fakultetah vsi tisti slušatelji, ki so zaključno z letnim semestrom šolskega leta 1940-41 imeli vpisane in pravilno potrjene vsaj štiri semetre. Na ta način bo mogočo polagati izpite tudi iz stranskih predmetov in bodo dijaki lahko nadoknadili to, kar so v času vojnih neprilik pozneje izgubili. Pravtako pa bo tudi omogočeno vsem tistim, ki bodo izpite položili, da bodo lahko uspešno sodelovali tudi pri obnovitvenem delu Srbije. Birma v Beogradu. Zakrament sv. birme je delil letos beograjski nadškof dne 30. maja v beograjski škofijski cerkvi Kristusa Kralja. Birman-cev je bilo okoli 200. Ta mesec bo birma tudi v Nišu in Kragujevcu. Rdeči križ za prehrano ljudstva v Srbiji. Listi poročajo, da ie mednarodni odbor nemškega Rdečega križa v inozemstvu pripravil za civilno prebivalstvo v Srbiji 11C0 ton živil, po večini mesa, riža, fig, oliv in mila. Prva pošiljka jc že prispela v Beograd. Tej bodo v kratkem sledile še ostale. Sramotni oder za črnoborzijance. Na vseh' beograjskih tržnicah so v zadnjem času postavili sramotne odre, kamor bodo privezovali in postavljali tiste prekupčevalce, ki bi predrago prodajali svoje blpgo ali pa ga odtegovali prodaji na trgu in rajši dajali črni borzi. Prav tako kazen so izvršili sredi junija na največji beograjski tržnici, na »Jovanovi pijači«, kjer so zasadili nekega prodajalca in nekega okoliškega kmeta, ki sta poskušala skriti vrečo krompirja in vrečo greha v bližnjo klet. Oba sta bila privezana vsak po en dan na sramolnem odru. Razen tega bosta pa še k^z-novana od centrale za cene. Pričetek sezone v Soko banji. V toplice v Soko banjo so v zadnjem času pričeli prihajati številni gosti, ki si hočejo v njem utrditi in zboljšati zdravje. Med drugimi je prispel v te toplice tudi znani četniški vodja Kosta Pečanac. Uprava toplic pričakuje še večjega navala obiskovalcev, ker za bivanje v tem zdravilišču ni treba predložiti posebnega dovoljenja. Uprava zdravilišča vsem svojim bodočim gostom samo sporoča in svetuje, da prinesejo s seboj moko. Drobna ljubljanska kronika Hišna protiletalska zaščita Vsi hišni posestniki v o/jem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane so dobili pozive za gradnjo ali prireditev hišnih zaklonišč in za predložitev tozadevnih poročil in načrtov. Določeni roki so /c potekli. Večina hišnih posestnikov je tudi že ugodila predpisom, ki so predvsem v njihovem interesu stanovalcev. Zamudnike pa spet opozarjamo na naslednje: »Gla vna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi napadi« je treba nabiti v veži vsake hiše na vidnem prostoru. Zaklonišča je treba dokončno urediti in stalno vzdrževati v uporabnem stanju. Hišni gospodar ali upravitelj mora sam ali pa po za to določeni osebi skrbeti, da se zaklonišče pri vsakem letalskem alarmu takoj odpre, razsvetli ter pripravi voda in orodje za prvo pomoč, kolikor še ni pripravljeno. Kjer so zaklonišča že pripravljena, je treba takoj namestiti predpisane napisne table in naslikati predpisane puščice (splošna navodila odstavek D). Zaščitnemu oddelku mestnega poglavarstva v II. nadstropju kresije v Lingurjcvi ulici št. t. soba št. +3, je treba nemudoma predložiti izpolnjeno obrazce 1i in načrte zaklonišču v treh izvodih. Tamkaj se dobe tudi vsa podrobnejša navodila in pojasnila. V kratkem bodo tehnični organi pričeli s kontrolnimi pregledi nn licu mesta ter bo proti onim, ki predpisov niso izpolnili, postopam) po zakonu. Živilski tre pod dežniki. V sredo Je bil živilski trg srednji. Bil jo zaradi hude plohe pod velikimi dežniki. Zaseden je bil dobro. 1» drugi otok za zelenjavo. Glavnate solate jo šo vedno veliko nn izbiro. Vodno več jo lepih in debelih glav zgodnjega zelju. Glava je po <1 lire. Naprodaj jo bilo tudi mnogo goriz.ijsko čebule. 01» zidu Ljudske knjigarne jo bilo zelo živahno. Tam so prodajale žensko borovnice. Nekatere ženske so pripeljale na trg po več košar in košaric borovnic, ki jih sedaj nabirajo posebno po rudniških, dobrunjskih it* sestrskih gozdovih, kjer raste najlepše borovje. Mnogo jo bilo na izbiro domačo pese. korenja, ohrovta in kolerabe. Se vedno prodajajo vrtnarji in drugi razne sadike, tako ohrovt in zeljo in peso. Za sadiko jo vreme kakor nalašč. Licitacija zapadlih predmetov ho v ponedeljek. dne 12. julija t. 1. oh 15 v Mestni zustavljalulci na Poljanski cesti št. l.'t. Kinonsko cesto so začeli valjati. Te dni jo prisopihal težak cestni valjar na 1'lnion-sko cesto in sicer na njen spodnji in daljši odcep oil križišča z, Aškerčevo eeslo proti Trnovem. Tam je najprej s težkim železnim plugom razkopal cestišče od Aškerčeve do križišča z, Mirjem. Zda.i žo temeljito valja in kmalu bodo začeli posipali na novo z, že pripravljenim gramozom, ki gn jo veliko število voz nasutega pred Jelnčinovo vilo. Prav zadnji čas je. da je prišla na vrsto ureditev tudi le ceste, ki .ie najvažnejša zveza vsega mesta s Trnovim, saj imamo zaradi GradaSčico vsega skupaj le tri prehode iz mesta v Trnovo. Še hujše pa jo za pešce to, da prav Emonska cesta premore 1» na eni strani hodnik za pešce, pa .šo ta ni niti tlakovan, niti asfaltiran, katranizi-ran. Kakor čujeino. bo z, ureditvijo cestišča samega katraniziran tudi hodnik in to od križišča z Aškerčevo pa do mostu čez. Gra-daščieo. Vse prebivalci z.a lo uslugo, ki so jim bo poznala zlasti v zimskem in spomladanskem času, izrekajo mestni upravi najlepšo zahvalo. Novo cesto oh tržnicah bodo katranlzl-rnll. /,0 nekaj dni izpirajo nasipano cestišče ob mesarskih tržnicah. Z močnim vodnim curkom čistijo zgornjo plast cestišča, vmes jim pa nagajajo plohe. Oh lepem vremenu bodo očiščeno in1 izprano ter pometeno cestišči* katranizirnli iu mu Inko dali takšno površinsko obdelavo kakor jo ima sedaj Po-gačarjev trg. Gledališče Opera. Četrtek, 8. julija: Zaprto. Petek, 9 Julija: Zaprlo. Sobota, 10. Julija ob 10: »Mrtve oči«. Premiera. Red j'1'omicrski. Sprememba repertoarja. — Zarndl obole- losli gospe Vidali.lcve in Draga f udna je onemogočena izvedba »Prodane nevesle . napovedano z.a danes z.a red Četrtek, Operno gledališče ostane diines zaprto. Ahonenic reda Preinlcrskoga opozarjamo, da bodo imeli zaradi bližnjega sklepa dramske in operne sezono v tekočem tednu dve premieri zapored in sicer, kakor žo zgoraj omenjeno v petek v Drami »Nevesto s krono« (začetek ob 19) lil v soboto v Operi »Mrtve oči«. Eugcn IVAlbert: »Mrtve oči«. Opera v enem dejanju s prologom. Libreto: H. H. Kivers in M. Heiiry. Prevod: .Viko fttrltof. Libreto obravnava zgodbo o dobrem pnslir-ju in izgubljeni ovci. Dejani« so godi za časa Krista v bližini .Jeruzalema na vrtu palačo rimskega poslanca Arcesia. Osebe: pastir — Ilanovce. kosec — Dolničnr, pastirček — Stritarjeva, Arcozlj — Primožič, Myrtoele — Heybalova, Galba — Anžlovar, Arsinoa — Polajnarjeva, Marija Magdalena — Golobova. ICtesiphar — M. Sancin, He-beka — Poličeva, Rut — Karlovčcva, Ester — RamSakova, Sara — Sturmova, hroma žena Skrjančeva. Zid je- Rus, ,1 dni kar, Kumar, Gregorin, Perko. Dirigent: Samo Hu-bad. režija in scena: C. Dcbevec, zborovodja: R. Slmoniti, načrti za kostume: J. Vilfanova. Drama: Četrtek. 8. julija. Znnrto (generalka! Tetek, 9. Julija ob 1!): »Nevesta s krono«. Premiera. Red Premierski. Sobota. 10. julija ob 19.30: »V Ljubljano Jo (lajmo! Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Nedelja, lt. Julija ob 10: »Nevesta s krono«. Izven. A. Strlndberg: »Nevesta s krono«. Ta drama spada med pozna Strindbergova dela. V zgodbi o sovraštvu dveh dalarnskih kmočkih hiš je pokazala boj dobrega z. zlim, ki so borila v človeku In njegovo ozko povezanost z. naravo In njenimi dobrimi in slabimi prirodnimi močmi, pod katerih vplivom živi človek, V glavnih vlogah: Saričova, Danilova in ,Tnn, Rakar-leva In Debeveo. Igro je zrežiral in prevo-del C. Dcbevec. Naznanila RADIO. Četrtek, 8. julija. 7.,in Pesmi1 in napevi — 8 Napoved časa. Poročilo v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila * slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Prenos za Nemčijo — 14 Poročilo v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. ftijnnee. Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročilo v italijanščini — 17.15 Venčck pes odmoru: predavanje v slovenščini — 22 30 Pisana glasba — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Itesljeva c. 1, mr. Balm-VCC, Kongresni trg 12, iu mr. Komotar. Vič, Irzaska c. 48. Poizvedovanja Izgubila sem v ponedeljek popoldno zlato zapestuo uro bolj starinsko, nekoliko večjo od sedanjih modernih. Neposredno pod šlo. 12 ima (iskano ime tv.rilko Boltv. Poštenega najditelja vljudno prosim, da io odda proti nagradi na naslov: Kat.inka Gii.iez.da, Cojzova 1-11, ali pa v upravi »Slovenca«. mi — 19.110 Poročila v slovenščini Politični komentar v slovenščini __ Pripombe k dogodkom — 20.40 Lirična rodltev družbe AIAR: CILEA: Gloria. 10.45 ■>n •)(! H ROMAN V SLIKAH Izide v lepi, veliki knjigi (obseg 216 strani) In bo veljal: mehko vezana Izdaja . . . 32 ttr za naročnike Slov. doma , 25 lir v polplatno vezan .... 45 lir v celo platno vezan na najboljšem papirju . > . . 15 tir Cas za prednaročbo do 5. avgusta. Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma < LJubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva (, III. nadstropje.' mm i mm JE V AMERIKI NOV SOLSKI PREDMET uei mmlM 2e lani je uprava civilnega letalstva, ki stojita za njim vojno ministrstvo in prosveta, naročila profesorju Woodu s kolumbijske univerze v New Yorku, naj pripravi učne knjige in učno osebje za »zračno vzgojo« v ameriških ljudskih in srednjih šolah. Wood je zbral okoli sebe skupino sodelavcev in je spremenil kolumbijsko in nebraško univerzo v središči novega nauka. V nekaj mesecih je bilo zasnovanih 18 učnih knjig, med njimi je bila tudi 9C0 strani obsegajoče priročna knjig« za učitelje, ki je stala 99 centov. Prve naklade te knjige po 40 tisoč izvodov so razprodali v kratkem času in več ko 10 tisoč učitebcv se ie v počitnicah učilo pri Woedu in njegovih asistentih (Pred to vojno je bilo vseh učiteljev krog 900.C00) Globalni zemljepis Temelj novemu učnemu predmetu je postal nov zemljepis. Tega se jc mnogo lače naučiti ko onega z morij, jezeri, hribi, puščavami in rekami in predvsem z mnogimi državnimi mejami. Novi zemljepis vsebuje le dve točki: letalska pristanišča in letalska oporišča. Kar je vmes — bodi voda, ravnina ali gorovje — ga ne zanima. Zakaj, bodoče ceste letalskega zemljepisa vodijo po zračnem globusu, ki je zani zemlja le jedro in središče. V tem novem zemljepisu učijo, da je razdalja od Čikaga do Moskve krajša kot v Notal v Braziliji in tozadevni zemljevidi imajo kot središče severni tečaj. Mimo novega zračnega zemljepisa je nastala tudi nova zračua zgodovina, kjer imata svojo vlogo Ikarus in Leonardo da Vinci. Dilie vscbt,:e novi predmet tudi zračno biologijo o spremembah človeškega srca in možganov v stratosferi. In še zračno gospodarstvo in zračno sociologijo, kjer obravnavajo bodoče zračne tovorne vlake. Razen tega poučujejo tudi tehniško stran o obvladan.u czračja in k matematiki in fiziki so priključili nove dodatke o letalstvu. Celo za starše so dali v tisk majhen »zračni besednjak«, da se bodo naučili novega jezika, ki ga bito prinesli otroci v novem predmetu iz šole domov. Velike ameriške družbe za gradnjo letal, ki v f;j zacevi delujejo skupno z vlado, že zdaj bijejo hule boje o bo-doči p.estjlnici letalskih preg in rdzkczi' eio v velikih ogli« ii ovi ziačni zemljepis Družba »United Air Lines« poziva na primer s takimi besedami poleg slike žlirimotornega osebnega letala: »V dobi letenja ne boste imeli svojih odjemalccv samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi in na Kitajskem in boste morali večkrat poleteti tja... Vi in vaša trgovina spadata k prvi genera- Trije nemški škofje v Rimu Iz Vatikana poročajo, da so prišli škofje iz Miinslra, Berlina in Osnabriicka v Rim, da obiščejo Vatikan. Ti trije nemški škofje, ki jih bodo v naslednjih mesecih sledili še drugi, bodo opravili tako imenovani obisk »Ad limina«. Obisk »Ad limina« je predpisan vsem katoliškim škofom vsega sveta in se obnavlja vsakih pet let. Polni naslov obiska jc: »Ad limina apostolorum«, ker morajo iti škofje »na prag apostolskih grobov«. O obisku groba sv. apostola Petra dobijo vselej posebno potrdilo. Hkrati pa škofje izkoristijo ta svoj obisk tudi v to, da poročajo o stanju svojih škofij. ciji, ki ne bo navezana na zemljo. Kupile vojno posojilo za zmago!« »Leti ali umri!« ' Državni podtajnik za letalstvo, Robert Hinck-lcy, je jeseni vzkliknil v svojem govoru: »Zgodo: vina nas je primorala, da izbiramo med letalstvom ali smrtjo. ,Leti ali umril' to jc zapoved sedanjega časa,« Da bi se pa uresničile vse te »visokoleteče« sanje o letalskem imperializmu Američanov, pa ni le potrebno, da se mladina priuči novemu predmetu, in da dobijo izšolane pilote in posadko, marveč morajo glede na letalstvo prekašati vse druge narode. Nedavno je dejal predsednik »American Airlines Inc.«, da bo največji zmagovalec po vojni tisti, ki bo mogel na pogajanjih nastopiti r. najmočnejšo postojanko v prometnem letalstvu. In že se oglašajo Američani z novimi letalskimi načrti, češ da bo nekoč na razpolago 20 milijonov ameriških letalskih prog namesto 1'ullmanovih vlakov. »Nova letališča seno zgradili po vsem svetu, ki so v zvezi z velikimi radijskimi postaiami, katere so zmožne vzdrževali zvezo z letali v vseh delih sveta. S temi postajami naj bi Amerika pri razvoju mcdkontinenialnih zračnih potov prekašala za nekaj let vse druge države...« Tako je Anglija vnovič v strahu, do jc nc prehiti in ne prekosi Amerika. Pireskirioa a ll@d@m ▼casui & sdsj Ledcnjakc imenujejo tiste delavce, ki v poletnih dneh oskrbujejo mesta z ledom, ki ga zlagajo iz voz in ga nosijo krčmarjem, mesarjem in drugim. Lcdenjaki so važni sodelavci v borbi za ohranitev živil in brez njihove delavnosti bi bila mesla v poletju v veliki zadregi. Lahko rečemo, da jo led eno najpotrebnejših snovi, ki bi brez njega mnogo ljudi sploh nc moglo poslovati. Do današnjih dni sc še ni dalo dognati, kdaj so ljudje spoznali to lastnost ledu, da ohranja živila. Zdaj jc led eden najvažnejših pripomočkov tehnike, medicine, predvsem kirurgije, in pivovarnic in žganjarn. Brez ledu bi morule poleti prenehati poslovati vse mlekarne, krčme, mesarije, slaščičarne in tudi gospodinje bi brez ledu težko gospodinjile. Kar nehote sc vprašamo, kako je bilo takrat — in to je bilo komaj pred 50 leti — ko šc nismo imeli umetnega ledu. V takih krajih, kjer je bilo podnebje večidel hladno, niso poznali tozadevnih težkoč. Na Dunaju, na primer, so v zimskih mesecih na tisoče ton ledu nalomili iz Donave in ga odvažali v posebna ledena skladišča ali ledenice. V teh skladiščih so napolnili stene s slabimi prevodniki toplote, da nI mogel priti vanje topli zrak od zunaj. Dobro založena ledenica je bila ponos krčmarjev in mesarjev in so se s tem tudi pobahali. Če pa ni bilo v bližini mest nobenih rek ali jezer, ali pa, če so bile zime mile, je bilo treba pripeljati led iz daljnjih krajev. Preskrbo z ledom so imela v rokah posebna zasebna podjetja, ki so v toplih zimah jako izkoriščal« konjunkturo. V lakih letih so se ccnc zelo dvignile in kdor jc moral neobhodno imeti led, je moral tudi nošteno plačali, saj so ga uvažali celo iz nordijskih držav, Norveška, na primer, jc v eni sami zimi izvozila 400.000 ton ledu v ostale evropske kraje in marsikatera vclikomcslna restavracija se je ponašala s tem, da je njeno pivo ohlajeno »i ledu iz norveških fjordov. Posebne tvrdke, ki so trgovale z ledom, so imele velikanske ledenice, od koder so oddajale led potrošnikom. Led iz severnih jezer so razpošiljali v Trieste, v Egipt in Korfu. Švica je razpošiljala led iz Davosa in drugih gorskih pokrajin v Francijo, medtem ko ie zgornja Bavarska oskrbovala z ledom Nemčijo. Združene ameriške države pa so ga na milijone ton izvažale v Južno Ameriko. Teh kupčij jc bilo seveda konec, čim se je pojavila proizvodnja umetnega ledu Na Dunaju so dobili prvi umetni led ob koncu sedemdesetih let minulega stoletja, vendar so morali tisto tvornico kmalu zapreti, ker so prav takrat dobivali mnogo ledu iz Donave. Selc čez deset let nato je neki nemški inženir začel spet proizvajati umetni led in mile zime so pospeševale njegovo proizvodnjo. Spet čez deset let zalem jc nastalo n« Dunaju več tvornic za umetni led in zaradi mile zime leta 1S97. in 1898. so ccne temu ledu jako poskočile. V teh tvornicah proizvajajo na leto do 25.000 vagonov ledu. Zdaj porabi Dunaj vsak dan za cel ledenik ledu. Skoraj sleherno večje gospodinjstvo ima v teh časih svojo lastno ledcnico za umetni led. Tako-zvane »Frigiderje« dobimo skoraj po vseli hišah. Vprašanje preskrbe z ledom skozi vse leto ni zdaj nobeno vprašanje več, k"- ic nadvse važno za živila in naše zdravje. Todtova taborišča na jugovzhodu V Beogradu, v juniju. Pred neknj leti jc bila tu se tiha |w>krajina (piše vojni poročevalec lista »Frankfurter Zeitung«), Tujski promet niij. Številne kokoši brskajo in kokodakajo okoli. Ondi je sanitetna baraka, dalje mizarska delavnica, kjer narejnjo barake in njih opremo. Dalje je krojačnica in čevljarnicn. kjer popravljajo obleke in obutev delavstva. Motor, ki ga slišiš brneti, proizvaja elektriko, ki se ohranja v baraki za akumulatorje in ki ponoči razsvetljuje v*e taborišče. Predvsem pa se razprostira tu velikansko delavsko torišče, kjer se železniški vagoni premikajo sem in tja, kjer vihtijo delavci lopate, krampe in rtiotike, kjer mešajo cement in rastejo zidovi kvišku. Na teh posebnih gospodarskih tleli je nastala naravnost samovladna država, vse je snažno, čedno in pospravljeno. Tudi v barakah domačinskih delavcev jc red in snaga- Vse se skuša uredili in sloriti tako, kolikor se pač da. In kakršno je to delavsko torišče Todtove organizacijo, kjer nastaja nov rudnik, je takih še več tu na jugovzhodu, je več manjših in večjih, trajnih in takih, ki se bodo kmalu končala, ki bodo svoje prehodne šotore kmalu prenesli drugam. Železniške tire povečuvajo, mostove zidajo, hudournike ureja jo, ceste popravi i i :•>. kar cele hribe prestavljajo. Organizacija Tod t nastopa povsod tam, kjer druga podjetja 11 i urijo potrebnih sredstev, kjer so zveze in pripomočki potrebni državne, vojaško izurjene organizacije. Moštvo Todtove organizacije se seveda razlikuje od borečih se vojakov, vendar ni zmeraj izven vojnih nevarnosti in se mora prav tako ruška, temveč grajska nasilnica, ki je nikdar nihče ni udaril. Tako sta druga drugi planili v lase! To sta se tepli in lasali, jokali iu kričali, obe hudobni iu krulil ....................................... žrtvovati kot pravo vojaštvo. Strojni inženir, cestni graditelj, arhitekt, graditelj mostov, \>i ti imajo v tem polvojaškem okviru tudi svoje posebne vojaške stopnje, kakor četovodjn, vodja fronte, višji vodja fronte itd. Ta armada dela ima svoje urade, ka/ine,' bivališča, delavnice, blagajne, zabavišča, svoje zdravnike, bolniški; strežnice, vojne poročevalce in še vse drugo. Najvišja stavba v Heogrndu, od koder pregledu-, pokrajino sotočja Save in Donave, jc zeleni »poveljniški stolp«, od koder vladajo južnn-v/.liodui Todtovi organizaciji. Poseben občutek skupnosti in solidarnosti \cžc člane te armade skupaj. Finski maršal Mannerheim - patapisec Ves svet pozna ime finskega maršala Karla Gustava Mnnnerhciiiia, vendar je malokomu znano, tla je maršal izdal nedavno potopisno delo z naslovom: *Po Aziji od zahodu do vzhoda*. V knjigi so opisani kraji, pota, vusi iu mesta, ljudje, narodi in plemena, katere je maršal leta 1908 v spremstvu dveh kozakov videl in spoznal v Azi ji in je opravil 14.000 km dolgo pot — od Bakujn do Pekinga. Pri tem je skoraj 5000 km dolgo potoval po doslej malo znanih ali sploh neznanih krajih. Najslavnejši azijski raziskovalec Sven I ledin sc je zelo laskavo izrazil o Mnnnerheimovem potopisu, ki je napisano v tako živahnem slogu, da je vsakomur všeč. Sven 1 ledin je še izjavil, da so 11111 111 njegovih potovanjih izvrstno služili zemljevidi, ki mu jih je bil Mumicrheiui svoj čas dal na razpolago. K koš Gornikova dedek In babica sta kupila kokoš. Kokoš je bila kot vsaka druga kokoš, le da jo Imela za Gorni-lcove neznansko vrednost, kajti nesla je jajca. Stara mati in stari oče sla si jo skupaj kupila. Imela sta posebno stanovanje v hiši zeta in sta si sama gospodinjila. Stari oče je dobival majhno pokojnino, toliko, da se je težko živelo. Dva meseca ni kadil tobaka, da je mogel prispevali svojo polovico za kokoš, ki je veljala celih sedemdeset lir. — Drugo polovico kupnine je menda stara mali dobila od hčere za god, a je stari oče trdil, da je tislo vsolo prlskoparila pri gospodinjstvu in je zalo zadnje čase tako slabo kuhala, da ni bilo za nikamor. Skratka, kokoš jo bila zdaj tu in treba je bilo skrbeli zanjo. Pri hiši je bilo malo dvorišča in košček vrla, ki jo bil na vse strani ograjen, seveda pa 110 tako gosto, da ne bi mogla kokoš skozi. Zato jo je bilo treba varovali in pasti čez dan, ponoi;i pa bo jo zapirali v klet. Sprva je bil stari oče navdušen kurji pastir. Nabiral je po bližnjih mejah regrat, ki ga je kokoš rada uživala, po-smukal je iz vrla marsikak list endiviie in sem pa tja pouzmal z zetovega dela vrtička tudi kakšno čebulo in jo razreza! svoji kokoški, ki je kar planila na njo. Vsak dan ji jo z lopalo brskal v senčnih kolih dvorišča in iskal glist. Kokoš ga je od strani gledala in včasih sama pomagala brskati. Ce jc potem privlekel 11,1 dan kakšno posebno dolgo rožnato glisto, sla bila vesela oba, on in kokoš. Seveda pa jc bilo treba tudi šo kaj drugo hrane. Vsako jutro sla se slara dva premagala iu je vsak dal od svojega deleža po eno ali dve žlici polente na stran za kokoš. Prav tako je moralo tudi opoldno kaj odpasli, če ni iz zetovega stanovanja pritekel osemletni vnu-ček Branko s kakšnimi ostanki. Kakšno veselje, ko je začela nesli! Prvo dni je bila namreč preveč prestrašena in izstradana, da bi se bila spomnila na svojo dolžnost. Četrti dan pa jo vprav, ko se je slari oče že jezil, da sta kupila kurjo smrt in 110 poštene kokoši, jela v kolu kuhinje, kokodakati, kjer jo imela svoj zabojček, če ni bila na dvorišču ali v kleti. Potem je nesla po tri dni zaporedoma, četrti dan pa počivala. »Zakaj tudi kokoš no bi smela počivati.« je prizanesljivo priznal dedek, ko gu je vnuček Branko vpraševal, zakaj ni pulka znesla, »saj imaš tudi ti počitnice in li ni treba vsak dan v šolo.< Ko je znesla sedmo jajce, je io jo! računati: »Jajca so sedaj po dve liri, kokoš naju velja le šc šest in petdeset lir.< »Kajpak,« se je oglasila slnra mati, »koliko pa j p medtem že euedla! Saj jo kar naprej bašeš.c »Eli, lo ni nič, to ni nič.< je ugovarjal dedek, »listo bi jaz itak ludi sam pojedel, pa bi lako nič več ne ostalo. Tako imam morda nekaj gramov manj mesa na sebi, je pa kokoš zalo bolj debela in pridna.« »Pa jajca niso po dve liri, ampak po liro pet in sedemdeset,« je ugovarjal Branko. »Saj smo se v šoli učili.« Ko so prišli pa lo provrofi dnevi in lislo grmovje na dvorišču ni dajalo kaj prida sence, jo tudi dedka minilo veselje, da bi bil kurji pastir. Poskusil je nekaj dni z Brankom in mu obljubil, da 11111 bo zato izrezljal iz lesa kar najlepšo puško, n Branko se je rajši po-lepal s sosedovim Tončkom in mu ni bilo mar puške, pač pa sosedovih hrušk, ki so pravkar dozorele. Tako ni preostalo dedku drugega, knkor da svojo ljubo putko priveze na dolg molvoz in jo tako pusti na dvorišču, da se sama zabava, kakor se more in zna. Tudi drugod so jih imeli privezane in v predmestju, kjer so stanovali Gornikovi, si povsod videl skoraj pri vsaki hiši kakšno kokoš, ki se je zaletavala okoli droga, kjer je bil pri-čvrščen molvoz. Poleni jo od nekod prinesel kol, ga zabil v ozadju dvorišča v zemljo ter drugi konec motvoza ovil okoli kola in pustil kokoško njeni kurji usodi. In medlem ko je dedek v hladni kletni sobi smrčal na zofi, je kokoš od vročine odpirala kljun, frfotala na vse pretege in vlačila za seboj privezano nogo. Dokler ni čez leden dni nenadoma izginila. Ko je proli večeru prišla babica ponjo. je ostal na kolu samo še motvoz iti nič drugega. Tislo rdečo krpico je zagledala šele na cesti. Pa je nekega dne pritekel Branko povedat, da jo jo našel v neki vili prav na koncu predmestja, kjer so je s sosedovim Tončkom igral. Najprej jo šel samo dr-dek 7. Brankom. Nič nista nikomur povedala, da je ne bi lam lačas skrili, ampak sla si kakor dva sprehajalca ogledovala lislo vilo in kurnik ob njej. »H111, res,« jc razveseljen dejal dedek, »prav ros jc naša.« Potem so so proti večeru odpravili vsi ponjo, dedek, babica iti Branko. Babica je bila vsa razburjena, ker ni vedela. kaj bi oblekla. Branko jc pozvonil pri vili in babica si jo vsa nervozna poravnala krilo, ki ji je segalo do peta. Ko je odprl mlad eleganten goispod, so vsi trije v eui sapi povedali, da so prišli po kokoš. »Po kakšno kokoš,« jo vprašal gospod. »Po našo vendar,« jo dejal Branko. »Jaz ne vem za nobeno vašo kokoš.« jih je gospod prevzetno pogledal od spodaj navzg&r. A dedek si je s silo utrl pol in zavil skozi vežo na dvorišče. Za njim Branko iu naposled babica, lako da je bil gospod prisiljen poklicali še svojo ženo; sedaj so vsi stali okoli kurnikn. Še nekaj drugih strank, ki so Cule glasen prepir, se jim je pridružilo. V kurniku so bile tri kokoši, dve sta imeli belkasto, ena rdečkasto perje. »Ta, ta je naša! Put, put, pulit je jela babica rdečko nagovarjali. »Kaj ^e le drznete tako vdreti v našo hišo,«: se je jezila 'josposka ženska. »Mi ne krndenio kokoši, mi ne,« jc poudarila gospa. »Kdo pa pravi, da kradete,< je miril dedek, »prišli smo le povedal, da se je naša kokoš zatekla k vam in vas pro- simo, da jo vrnelc. Mi smo revni ljudje iu nain je kokoš že celo premoženje.« »Pa to ni vaša kokoš!« »Je, je,« je trdila babica, »naša jo imela prav tako rdečo perje in na nogi je bila malo ožuljena, kot je tudi tale.i »In plešasta jo bila, kakor jc tale,« je hitel dedek. »Plešasta je danes lahko vsaka kura od skrbi, kaj bo pozimi jedla,« se jo smejal mlad študent, ki je stanoval v vili in ga je radovednost sem prignala. »Pa uši jc naša imela,« so jo vmes vleknil Branko. »Najbrž jih jo od tebe dobila, paglavec!« sc jo obregnil vanj elegantni gospod. Gospod je jezno odprl kurnik in pograbil prvo, belo kokoš in jo potisnil dedku v roke. »Ne, ne tn,« se jo branil dedek, »ono rdečkasto prosim « A gospod, kakor da ne razume. Dal mu je še drugo belo kokoš in pri tem nalašč sunil rdečo, da je planila iz kurnikn in prestrašeno odletela v neki kot dvorišča, da jo ni bilo mogoče ujeti. »No, če nista ti dve vaši, tudi tretja ni,< je zarevskal gospod, ki bi mu človek prisodil vse drugačne mauire. — »Glejte, da izginete! Ven!« Kaj je preostalo siromakom, kot da so žalostno odšli. Drugi dan je dedek prijavil izgubo kokoši na policiji in povedal stražniku svoio domnevo. In ko je stražnik povprašal pri vili, rdečke že ni bilo več. Prav listi večer so io brž zaklali in pojedli. Zdaj pa jim išči v želodcu, kakšno perje je imela! Katja R. Kent je V6e obširno pripovedevai in Fingers <4a ie vneto poslušal. Ta človek, ki je bil sedaj v Kentovi celici, ni bil več tisti skrivnostni in lt.ni Fingers. V njem je rasel tisti junak pred dvajset leti in njegova kri se mu je pretakala po žilah. Dvakrat se je oče Layonne približal celici in dvakrat se je od nje oddaljil, ko je slišal mrmranje Kentovega glasu. Ta je povedal vse. Ko je končal, sc je zdelo, da je skrivnostna moč poživela Fin-gersa. »Moj Bog, Kentl« — je vzkliknil. — »Toliko let sem že v svojem stebrišču in marsikaj nenavadnega se je zgodilo, toda kaj takega pa še nisem slišali Oh, če bi me ne oviral ta ogromni kup mesa!« Planil je na noge tako naglo kakor že leta in leta ni storil, in začel se je smejati kot se še nikoli ni smejal. Iztegnil je svojo veliko roko in napel mišice kot rokoborec pred spopadom. »Star? Nisem star. Kent! Ko se jc tisto tam na severu zgodilo, sem imel osemindvajset let in sedaj jim imam oseminštirideset To se še ne pravi, da sem star. Le moj duh sc je postaral. Prav, Kent, storil bom to, kar želite. Sloril bom, čeprav me obesijo!« Kent mu je stisnil roko. »Bog vas blagoslovi, Fingers!« — )e vzkliknil s hripavitn glasom — »Bog vas blagoslovi! Poglejte, poglejte tja doli!« — Potisnil je Fingcrsa k oknu in oba sta gledala reko, krivuljo tekočega zlata pod sinjim nebom. — »Dvesto milj reke teče po tem svetu, ki ga oba poznava in liubiva. Ne, niste se postarali, Fingersl Vse stvari, ki ste jih nekoč poznali, vas zopet kličejo kakor kličejo mene. Tamle nekje so sence Lost Cityja .., sencc in resničnost!« »Sence in upi« — je rekel Fingers. »Življenje ie sestavljeno iz upov« — jc šepetal Kent kakor samemu sebi Nuto se je obrnil poiskal Fingersovo roko in jo močno stisnil. — »Morda se moji in vaši upi ne bodo nikda • uresničili, toda morda imajo nekaj skupnega. Čudno je, kajne, da sta si njuni imeni podobni: Mary, Maret-te ... Povejte, Fingers...« , Zaslišala ste bližanje težkih korakov. Obrnila sta se in videla Pe!lyja na pragu celice. Čas za pogovor je bil pretekel; Fingers je z nogo prebudil dremajočega psa. Fingers, ki je pet minut pozneje korakal proti reki, je bil popolnoma drugačen človek kot prej. Pes, ki je šel za njun, je bil ves začuden in užaljen, ker sc je moial podvizati, če ni hotel zaostati za gospodarjem. Ko je prišel domov, se Fingers ni zgrudil v svoj stari naslonjač pod stebriščem; slekel si je suknjič in telovnik, si zavihal rokave ter ure in ure brskal med zaprašenimi papirji, ki so tvorili zaklad njegove koče. XII. Ko se je Kent naslednje jutro prebudil, je bil tako dobre volje, da je njegova prva skrb bila skrivati to dobro razpoloženje pred vsemi, ki bi utegnili vstopiti v celico, zlasti pa pred Kcdstyjem v primeru, da bi ga tudi on prišel obiskat. Zopet se mu je povrnilo upanje, ki mu je dajalo novih moči in novega življenja. Blagoslavljal je človeka, katerega je poznal pod imenom Dirty Fingers, blagoslavljal je dan, ko je na svojem dolgem popotovanju izvedel za njegovo zgodbo Videl je, kako se jc leni in uveli orjak izpremenil v delavnega in močnega človeka in navdalo ga je do njega čustvo prijateljstva. Oče Layonne je prišel šele popo'dne in prinesel je novic, ki so Kenta močno vzradostile flo-tel je obiskati Fingcrsa toda po« stebriščem ga ni našel Tudi psa ni bilo. Potrkal je na vrata, toda nihče sc ni odzval. Kje bi utegnil biti Fingers? Kent je odkimal z glavo in hlini' zaskrbljenost. toda srce mu je poskakovalo od veselja Razumel je Rekel jc misijonarju, da mu po njegovem mnenju vse Fingersovo poznavanje zakonov ne bo mnogo koristilo in da je tudi sam Fingers tako rekel Oče Layonne je odšel vidno potrt. Drugo jutro jc misijonar zopet prišel z drugimi novicami ki so Kenta še bolj razveselile Prejšnji večer je misijonar videl luč v Fingersovi koči, zato jc odšel tja Zelo presenečen ie bil, ko je pri Fin-gersu našel še tri druge ljudi za nuzo: nicšanca Ponleja. Kinoojn. izgnanca iz Sand Creeka, in starega Indijanca Mooieja. Kent bi najrajši objel rnisi-jonarja od veselia: trije možje, ki so bili v Fingersovi koči, so bili najboljši poznavalci severa. Fingers očividno ni izgubljal ,časa. Najrajši bi zavriskal od veselja, toda premagal sc je in na njegovem obrazu se ni na noben način izražalo veselje, od katerega mu je prekipevalo srce Misijonar ie nadaljeval in povedat, da mu je Fingers rekel, da tisti trije sklepajo trgovsko kupčijo z lesom; ta trenutek pač da ne more prekiniti pogovora in se razgovariati o Kentu; to lahko opravita tudi prihodnje jutro Oče Lavonne je res zjutraj prišel, toda koča je bila zaklenjena. Vspeh ali neuspeh Koširja v teku na 1500 in? 7. zanimanjem ste brali, da je zmagal Košir v Bologni v loku na 1300 m s časom 4:03.8 min. Vprašujete, če pomeni lo izboljšanje njegovih dosedanjih uspehov ali pa je kdaj dosege! tudi žo boljšo znamko. Kolikor mi je znano, se je začel Košir pripravljali tudi za teke na daljše proge. Pred letom smo tudi v našem lislu omenili, da sodimo, da se bo zaradi svoje srednje visoke rasti iu vitke postave laže približal mednarodnim znamkam na dolge progo. Letos je žo tekel na 5000 m in pokazal, da ima na tej progi vse pogoje za lep napredek. Sodim, da tek na 1500 m ni več njegova specialna proga. Čas, ki ga je dosegel preteklo nedeljo v Bologni, je nekoliko šibkejši od njegovega rekorda, ki ga je postavil 1. 1041. in znaša 3:57.6 min. ali 053 točk po finskih tabelah. Tudi to kaže, da zdaj no trenira voč samo srednjih prog. temveč tudi dolge. če bi bil v teku na 1500 m s tem časom premagan, bi lahko govorili o nazadovanju, ker pa je bil prvi in ker jp znano, da tekmuje tudi na 3000m. bi bila taka sodba preuranjena. (B. J.) Teniško igrišče. Iz, pisma posnemam, da bi si radi omislili igrišče za tenis. Za lo je potrebna najprej ravna poljana, ki meri 23.75X11 m. Glede podrobnih mor svetujem, da si ogledale igrišča na Iliriji, kjer boste videli, kako potekajo zunanjo in notranje mejne črte in kako so postavljeni kol i 6: za mrežo. Točne more, kakor tudi nekaj osnovnih navodil za igranje bosle dobili v iKnjigi o športu« na 6tr. 248. in dalje. Prepičlo mi je odmerjen prostor, da bi Vam na tem mestu lahko dal uporabna navodila za ureditev igriača in za igro samo (O. M.) Kdo sc lahko prišteva med juniorje? Športne organizacije delijo svoje tekmovalce v različno razrede po starosti. Glavni skupini tvorijo lako imenovani juniorji in seniorjL Med juniorje prištevajo navadno mladeniče do 18 let stare, med 6e-niorje pa vse starejše tekmovalce. V zadnjem razpisu Lahkoalletske zvezo sle lahko brali, da bodo smeli tekmovati v nodeljo na juniorskem pokrajinskem prvenstvu samo oni mladeniči, ki tso rojeni po 31. dec. 1025. (N. 1'.) Svetovni rekord v teku na 1 miljo. O velikem dogodku v Gotebofgu, kjer se je posrečilo Arno Andrcssonu, da je ugasnil luč Haeggovemu svetovnemu rekordu v teku na 1 miljo (1009 m) in postavil novega s 4 nun. 2.0 sok., sem prejel doslej le pičla poročila. Povem Vam lahko toliko, da so bili zbrani vsi najhitrejši švedski tekači na srednje progo, razen Haegga, ki se mudi na gostovanju v Ameriki. Začeli so z zelo ostrim tempom. Andresson pa se je moral ves čas boriti z Gustafssoncm, ki je bil tokrat sijajno razpoložen. Zaostal jo šele v teku proli cilju, vendar je tudi Gustafsson kol drugi postavil č;if, ki je enak dosedanjemu svetovnemu rekordu (4:04.6 min.).. Ilneggu torej ne bo z rožicami postlano, ko se bo vrnil z gostovanja. Pomislite, tudi tretji je dosegel izborno znamko 4:00.8! Tako imajo Švedi že zdaj. ko so šole dobro začeli z velikimi tekmami, več mož, ki z lahkoto pretečejo 1500m izpod 3:50 min. (S. II.) Jubilejne proslave SK 1913. Na izid končnih pokalnih tekem ob priliki proslav 30letnice beograjskega športnega kluba SK 1013 (bivšega SK Jugoslavije) boste morali še počakali. Doslej so znani naslednji izidi nogometnih tekom za pokal inž. Brano Ivanoviča: Vitez : Obilic 5:0, SK 1013 : Cukarički 2:1. Naslednjega one so igrali finalno tekmo med Vitezom in SK 1013, ki pa je bila kljub temu, da jo je 6odnik podaljšal in so igrali v vsem 120 min., nedoločena. Končala je izidom 2:2. Ker torej ni prišlo do zmage, bodo tekmo še enkrat ponovili. Imeli pa so ob tej priložnosti tudi druge prireditve, od katerih omenjam lahkoatlctsko z dvema dobrima rezultatoma: v teku na 100m je zmagal Popovič s časom 11.0, v skoku v daljino pa Živkovič, ki je preskočil 6.60 m daleč. (li. K.) Inozemski šport Mednarodno nogometno tekmo med Slovaki in Knlgari, ki bo prihodnjo nedeljo v Bratislavi, bo sodil nemški sodnik dr. Bauwens. To bo drugo srečanje med omenjenima reprezentancama. Prvič sta tekmovali v Sofiji 1. 1940., ko so zmagali Slovaki s 4 :1. Spet čilamo o sijajni formi švedskih atletov, med katerimi je postavil Sven Ljunggren nov državni rekord v teku na 400 m s časom 47.5 sek. Nn isti prireditvi je znani sprinter Strundberg pretekel 100 m v 10.7 sek, Lidamn pa 110 m z zaprekami v 14.5 sek. Najhitrejši Evropejec v prsnem plavanju na 200 m je trenutno Nemec Herbert KL-in. Nedavno je preplaval v Breslavi 200 m v čistih 2 min 42 sok. Tudi lani jo užival sloves najhitrejšega v tej panogi plavanja. Nemška plavalna zveza je potrdila svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 m, ki ga je postavila Gisela (Irass 0. maja t. 1. v Leipzigu in znaša 1:10.8 min. Komisijsko poročilo o tem so poslali mednarodni plavalni zvezi k predlogom, da priznajo njej uspeh kot evropski in kot svetovni rekord. Slavij« : Sparta S : 4. Nepričakovano veliko golov je padlo n« tekmi starih čeških nogometnih rivalov Slavijo in Sparle. ki so jo odigrali v sobolo zvečer v Pragi. Moštvo Sparto je v prvem dolu igre že vodilo, poleni pa je podleglo z visoko razliko. Kakor je znano, je Slavija češki prvak iu so bo potegovala zdaj šo za srednječeški pokal. je spisal Hamleta. Vprašala me je, če ga je spisal študent sani.« jPu ga v resnici ni spisal on?« je vprašala duma. Profesor je utihnil. Zvečer si ni mogel kaj, da ne bi potožil gospodinji: »Ne veste, kakšno smolo imaiu s svojimi sosedami) Pripovedoval som jim o zabitem študentu, ki ni vedel, kdo je avtor Hamleta, ln obe sta me enako neumno vprašali, če ga morda ni spisal študent sam.« »Ubogi profesor,« je rekla gospodinja, »lako res ne boste nikoli zvedeli, kdo ga je spisal.« Literarni problemi Neki profesor s Sorbone je kosil z dvema elegantnima damama. »Omejenost nekaterih študentov,« je rekel med obedom svoji desni sosedi, »presega dandanes res že vse meje. Pomislite, vprašal sem pri maturi študenta, kdo je spisal Hamleta. Nikoli bi 110 uganili, kaj mi je odgovoril: ,Ne vem, kdo ga je spisal, jaz vcin, da ga nisem!'« »In ga zares ni spisal on?« je vprašala dama. Ogorčeni profesor ni odvrnil ničesar. Cez nekaj trenutkov se je obrnil k levi sosedi in ji zaupal: »Nevednost nekaterih ljudi je naravnost nezaslišana. Pravkar sem vaši sosedi pripovedoval o nekem idiotu, ki ni vedel, kdo MIR0CAJTE »SLOVENCA«^ Nov napredek v radijski oddaji Izviren poskus radijskega prenosa, čeprav to ni prvi te vrste, so pred nedavnim naredili med Dunajem in Miinchenom. Rodil je med vsemi dosedanjimi poskusi še najlepše uspehe, pravi to zanimivo poročilo iz Nemčije. Prenos iz omenjenih dveh nemških mest so kombinirali tako, da radijski poslušalci niso mogli razločiti, katero postaio poslušajo. Na dunajski radijski oddajni postaji je nastopala tisti večer neka pevka z radijsko slušalko na ušesu in je pred mikrofonom pela neko pesem, spremljal pa jo je na klavirju nek pianist, ki jc tedaj sedel na munehenski radijski oddajni postaji. Nato so predvajali neko burko, ki je imela le eno dejanje in sta v njej nastopali samo dve osebi, od katerih je ena nastopala na Dunaju, druga pa v Miinchcnu, in sicer na Dunaju igralka, v bavarski prestolnici pa igralec. Za koncc pa so oddajali šc koncert, na čigar sporedu so bile izmenično točke z Dur.aja in Miinchena. Pravijo, da so ti poskusi sijajno uspeli. Tako zdaj upajo, da' bodo nekega dne lahko predvajali radijski spored, nekak »super-spored«, ki ga bodo lahko izvajali najboljši evropski umetniki, ne da bi jim bilo treba priti skupaj v kakšno mesto, pač pa bodo lahko ostali vsak v svojem kraju, radijskim poslušalcem pa niti na misel ne bo prišlo, da poslušajo pevce ali godbenike, ki sede vsak na svojem koncu Evrope. Kamen zvestobe Domačini, ki žive v ameriških Andih, smatrajo smaragd za »kamen zvestobe«. Trdno so prepričani, da vsako žensko, ki ji je kdo dal ta dragulj, prevzame vroča ljubezen do darovalca. Temu darovalcu se ni treba bati nobenega neljubega presenečenja, da bi ga žena varala, ali vsaj da bi mu bila nezvesta, zakaj vselej, kadar bi žena prelomila svojo prisego ali obljubo, se zgodi — po mne-niu oziroma trdnem prepričanju teh domačinom z Andov — da se smaragd razleti na drobne koščke. Ta njihova vera je tako močno vkoreninjena pri teh ljudeh, da je dostop do krajev, kjer stikajo za smaragdi, ženskam strogo prepovedan. Pravijo namreč, da se smaragdi, čim se pojavijo tam kakšne ženske, naglo poskrijejo v osrčje zemlje... Prelepa knjiga JANEZA ] A L E N A H. del „Rod" je izšla v »Slovenčevi knjižnici«. — Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah ! -Naročniki bodo dobili BOBRE šc ta teden ! Ves dan je Kent z veliko skrbjo pričakoval Fingersa Prvič ga |e prišel obiskat Kedsty ki mu je želel, da bi mu Fingers na kakšen način mogel pomagati Nadzornik ni o Merccrju omenil niti besedice. Njegov obisk je traial le nekaj minut in ves ta čas je Kedstv stal pred pragom celice. Popoldne je prišel tudi Cardigan ki je toplo stisnil jet-nikovo roko Rekel je da je imel mnogo dela in da je Mercer zelo zdelan, telesno in duševno. Izgubil jc pet zc.b in brazgotine na obrazu so mu monil zašili s sedemnajst šivi Zdravnik je bil mniniu. da je Mercer dobil res imenitno lekcijo. Pri teh besedah ie pogledal Kenta in se nasmehnil. Nato je pristavil s tihim glasom: »Res je škoda, Kent, da ga niste docela pobili'« . Ob šlirih je končno prišel Fingers Še mani kot prejšnii dan ie bil podoben lenemu človeku, kakršen se ie rtei vedno zdel, Ni sopihal, zdelo se iu, da ia izgubi! vso tolščo, imel je izrazit obraz in žive oči. Pes Togs ga ni spremljal. Stisnil je roko Kentu in se nasmehnil »Vso noč sem delal. Kent. Podnevi se nisem upal mnogo gibati, da bi se ljudje ne čudili in da nc bi začeli kai šušljati In sinoči sem hodil, Kent! Pa še kako sem hodil! Deset milj, morda kaj več ali manj In zadeva napreduje, napreduje...« »In Ponte. Kinoo in Mooie?« »Delaio kot blazni« — ie zašepetal Fingers. — •To ie edina možnost Pregledal sem vse zakone in nisem našel ničesar, kar bi vas moglo rešiti. Povedati vam moram da sem prebral tudi vaše priznanje in mislim, da se niti z ječo ne boste mogli izmuzniti Zdi se da vam vrv že leži okrog vratu. Govoril sem s Kcdstviem V petnajstih dneh vas bodo poslali v Edmonton Ves ta čas bjmo potrebovali za načrt ki ga imam v mislih; časa imamo ravno še zadosti na razpolago « (EL KINO UNION IJ-« Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — Švicarski film nagrajen na XX. beneški filmski razstavi »Glas krvi« V Klavni vlogi: Robi Rapp, Petra Marin. PREDSTAVE ob 16.30. 18.30 ln ob 20.30 1 IEL KINO SI.OGA "" Po svetovno znanem romanu A. I. Cronlna »...in zvezde gledajo« FIlm rudarjev In velemesta. V glavni vlogi: MICHAEL REDORAVE. Predstave ob 14. 16, 18 In 20. (EL KINO MATICA Umrl nam jc naš dragi sin in brat, gospod ifarfeij Pa¥lovži5 nkademik-kemik kot žrtev bodočega poklica. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 9. julija 1943, ob 3 pop. z Žal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. julija 1943. Žalujoča družina P a v 1 o v č i č in ostalo sorodstvo FIlm o življenju In tragičnem koncu slovite pevke preteklega uiulctja »Maria Malibran« Maria Cebotarl poje arije Iz oper Ros-slnlja 'ln Belllntja. Kljajnl Igralci; Rostano Brazzl. Renato Clalente. Tina Latlanzl PRIIDSTAVE ob 16.00. 18 30 ln ob 20.30 1 Domačija v cvetju Tomaž Poklukar Ozrl se je ter zagledal na pragu Majdo v svetli domači obleki. Vabila ga jc, naj pride pogledat zavese, katere je obrobilu iu pripravila z.a okno. Skoraj vse dni je prebila v svojem novem stanovanju. Domači sc niso mogli načuditi, ko je praznila svoje skrinje ter vlekla iz njih neštete zaloge perila in obleke. Tu je bilo štiriindvajset posteljnih preoblek z ljubko vezenima črkama M. V., dvanajst spalnih srajc, svilenih, z vezenjem in čipkami, skratka tako ljubkih, da jc Zofija mislila, da gre za plesne obleke. In ko so prišle nn vrslo prave obleke, jih je bilo toliko, da bi lahko oblekla ženske treh družin, in še bi ji dovolj ostalo. Matevžu jc šlo na smeli, ko je gledal njene zaloge. Mati Andraževa je šele zrla j doumela, da si jc poiskal sin svojo nevesto v preveč odlični hiši. Čudila se jc, ko jc gledala n jeno balo, hkrati pa jo je skrbelo, kako bo šlo naprej. Že teden dni je imela Majda polne roke dela z urejevanjem spalnice in obednice. Zdaj je končala z okenskimi zavesami, in Matevž ji je moral pomagati, ko jih je obešala. Pokregala ga je. ker je prišel v sobo z blatnimi čevlji. Kako tudi ne? Nn tleh so ležale nove preproge, li katerim se ie Ma-težvvo delovno obuovalo kaj slabo prilegalo. »Veš, Matevž, doma boš liodil v copatah!« »In vselej bom moral dvigniti dvn prsta, in te vprašati, čc bom smel v izbo.c ji je odvrnil. Nekaj časa sta sc pogajala, potem pa sta sklenila, tla ne bosta hodila v čevljih v spalnico, v obednici pa bo imel Matevž svojo pisalno mizo in tam bo on gospodaril. Ne flo se sezu-val. bi bilo preveč zamudno! Pritrdil ji je zavese na okna, in to daj je videl, da mu je uredila žena dom / nenavadno dobrim okusom. Vse je bilo novo, lično in skrbno izdelano, toda preboguto. Matevžu bi bolj prijalo, čc bi prinesla k hiši pohištvo v kmečkem slogu, Vorinovi pa so bili meščani in so vztrajali pri svojem okusu. Koncem koncev je Matevž diplomiran pravnik, in nikdo se nc more spodtikati nad tem, če ima udobnejše ali lepše stanovanje otl marsikoga, ki sc ponuša z imenitnostjo veleposestnika. Njegova dva pokala, ki si ju je pri-lvoril na smuških tekmah, jc postavila na vidno mesto v stekleni omarici. Na pisalno mizo mu je postavila glinasto vazo s cvetjem, na steno pa je obesila veliko podobo Jalovca v oljnatih bur-vuh. O, prijetno je bilo v tem domu, ki ga je urejevala mlada, nadebudna gospodinja! Skozi velika okna se je razprostiral pogled na dolino ob Rtlol-ni, od tam na gozdove Kasjakovega brega in naprej proti visokim goram; kar pa je dajalo prostoru med stenami posebno toploto, je bila pojava ljubki žene, oblečene v svetlo rožnato obleko z ličnim, prilegajočim se predpasnikom. Ljubeče je praznila skrinje ter zlagala predmete na svoja mesta. Podobna je lastovici, ki plete gnezdo, si jc mislil Matevž, dejal pa ji ni kaj takega. Samo pohvalil jo je, in od-liitel spet v sadovnjak. Razen Majtlc so bili vsi Andraževi poti vedrim nebom, kjer so oprnvljaii vsakdanje dolžnosti poznega poletja. Mati jc z najetimi ženskami izkopa- vala krompir, oče je bil pri vodi, kjer so zlagali les v splave, hlapec )e mlet sadje in ga nosil v stiskalnico, drvarji pa so podirali smreke, in še je bilo dela, ki je čakalo, da bo prišla vrsta nanj: otava je bila že godna za košnjo, na vrtu bi bilo treba posfcrneti za zimsko zelenjavo in klet je čakala na veliko čiščenje, preden jo bodo napolnili z novimi zalogami živeža in pi-jače. Saj pravim, Andraževina je bilo zgledno posestvo; luliko bi rekel vcle-posestvo, združeno z lesno trgovi':o. Če bi Matevž hotel, bi lahko ho iil okrog v praznični obleki ter nadziral, vodil in urejeval tlela. Toda bil je fant Andraževe krvi, ki je tako ljubil domačijo, da se ji jc posvečal z dušo in telesom, z mislijo in delom. Notranji nagibi so ga vabili k udejstvova-njn, pri katerem ni bil posebno izbirčen; zdaj je nadziral najemnike kot gospodar, zdaj je bil v njihovih vrstah in garal kakor najmočnejši hlapec- Izročilo neprestanega prizadevanja se mu jc pretakalo po žilah. Nagibi v športu utrjenega človeka so lc njegove prirojene lastnosti snmo še poglobili. Bili so dnevi, ko je z istim veseljem potiskal plug v zemljo « k.ikr-šnim se jc kot študent oprijemal čeri nekje visoko na zlatorogovih stezah. Kdaj pa kdaj si je očitni, da se je nmsko zanemaril, da je odložil knjige in prenehal s študijem. Toda knjige so se mu zdele puste; rnjši je sedel k mravljišču ter motril družabni red malih živalic ali pa se je zabaval z domačim petelinom, ki jc bil prav po človeško ljubosumen na svoj kokošji harem. Nobena umetnina se mu ni /tlela tako lepa kakor ajda kadar cvete ali pšenica kadar zori. In v nobeni dišavi odličnih gospa ni čutil toliko opojnosti kakor v vonju cvetoče trte. Kakor vladar je hodil po svojem posestvu in se veselil rasti milijonov drobnih bilk. cvctic, trnvic, klasja, pa vse do tisočerih dreves: smrek, liojk, macesnov, hrastov, bukev, gabrov, brez, kostanjev in še marsikaterih drugih. Razumel je njih govorico v barvah in voaii>vtili. v oblikah in dr žali. v rojen iu in zorenju. In =redi tega bogatega življenja je bil zdaj šc nekdo, ki mu je pomenil več od snujoče narave. To je bila Majda, žena « svojo lepo, otroško dušo in s svojo mlntlo telesnostjo. Nnjpri-kupnejše dekle nn svetil, ki mu jc bilo določeno zn življenjsko družico, in zn mater njegovih otrok. Prve dni po poroki sta bila mlada dva etlinu. ki sta se dr/ala doma kakor da bi bi jima bil dolgčas, če se nc bi mogla vsak hip videti.