Posamezna Številka 40 vin.
Pottnlna
v vriavi SHS
pavšallrana.
Ljubljana, sreda 17. decembra 1919.
Štev. 231.
Cone po polti:
*3 celo lito. H Hrza pol lita . H ZO*— 28 totrt leta. H 10*— a 1 mesec.. B 3*50
Za LjBbljBDO mnesno 3 B Uredništvo in ipran: Kopitarjeva Bila št 8
Oradi, telefon itn. M
' NEODVISEN DNEVNIK
wawwwaMoaaM——a—a—nn ur   inmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Posamezna številka 40 vin.
Plebiscit na Koroškem čez dva mesca.
Belgrajska »Politika« poroča, da se ko plebiscit na Koroškem o pripadnosti k 'Jugoslaviji vršil čez dva meseca, vsled cesar se odstranjajo naše čete iz plebiscitnega pasa, da bi se jim ne mogel pred-bacivati vpliv na izid glasovanja. Pravico
do glasovanja bodo imeli vsi moški in ženske nad 21. letom starosti. — Demarkacijsko črto na Koroškem bodo čuvali samo majhni oddelki pehote, v krajih, kjer se bo vršil plebiscit pa bodo samo majhni oddelki našega orožništva.
Štrajk Javnih nameščencev.
Združeni javni nameščenci naznanjajo, da se skličejo v četrtek, dne 18, t. m, od 10,—1. ure po cela državi protestni shodi faradi zavlačevanja rešitve naših življen-sfeih vprašanj,
Med 10.—1, uro naj se v znak protesta zapro vsi uradi, srednje in ljudske šole. Nastavljenci pa so moralno obvezani, da se disciplini pokore ter se do zadnjega udeleže protestnega shoda.
Srednješolsko dijaštvo protestira.
Ljubljana, 17, decembra, Dijaštvo tukajšnje realne gimnazije je danes dopoldne protestiralo pri ravnateljstvih I. državne gimnazije, liceja in realke proti temu, da gojenci imenovanih zavodov danes vsled rojstnega dneva Aleksandra navzlic odred-“6 ministrstva niso imeli prosto. Dosegli
so pa le, da so imenovani zavodi izobesili zastave. Pri I. drž. gimn. jih je celo počastil oddelek policije (dr. Žerjavova vladna maksima!), ki je mislil najbrže, da smo še v Avstriji. Sicer se je dijaštvo mirno zadržalo, tako, da do večjih demonstracij ni prišlo.
Občinske volitve po srbskem načinu.
LDU Belgrad, 16. decembra. »Beo-£radski dnevnik« javlja: Začele so se priprave za izvedbo občinskih volitev, ki se ®°do vršile koncem meseca januarja 1920.
Volitve se bodo vršile po vsi državi, in sicer na podlagi srbskega (!) volilnega reda.
D’Annunzio gre z Reke.
LDU. Bakar, 16, decembra. Včeraj je j^Ški »Consiglio Nazionale« imel sejo, na kateri se je sklenilo z 48 proti 8 glasovom, .a se ukine dosedanje stanje in se najde z italijansko vlado modus vivendi. Izražena Je bila želja, da zasedejo Reko redne čete, J^o se je po mestu izvedelo za ta sklep Narodnega sveta, so zazvonili vsi zvonovi. £red guvernerjevo palačo se je zbralo pre-•rivalstvo in vojaštvo z godbo. Na balkonu ^e je pojavil d'Annunzio, ki je izjavil, da £e še ni odločil, ali naj se sankcionira sklep Narodnega sveta. Davi je d'Annunzio razširil po mestu proglas, v katerem pozivlje Meščanstvo, naj izjavi svojo voljo, s posebnim dokumentom, kam hoče pripadati. On da je došel na Reko, da služi reški stvari in da zapusti Reko tudi le iz tega razloga. On in njegovi legionarji so vezani s prisego napram mestu in ga ne morejo *apus>titi prej, dokler jih ljudstvo ne odveže Prisege. Proglas zaključuje z besedami: »Pričakujemo Vaših iskrenih besed. Na-
praviti hočemo poslednjo žrtev sveti stvari. Zato nam Bog pomagaj! Bratje naprej za vedno!« Ko je d'Annunzio govoril z balkona, ga je prebivalstvo poslušalo zelo hladno in brez običajnih medklicev. Sploh je bila ta manifestacija podobna d'Annun-zievemu pogrebu. Danes popoldne ob štirih so zazvonili zopet vsi zvonovi in ljudstvo se je začelo zbirati pred guvernerjevo palačo. Tu se je imel izvršiti akt razrešenja prisege. Od davi se d'Annunzio ne nahaja več v svojem stanovanju, nego se je vkrcal na parnik »Pannonia«, ki stoji vedno pripravljen, da odpluje. Pričakuje se, da že nocoj ali jutri zjutraj odpotuje. Z ozirom na njegovo harlekinstvo nova iznenadenja niso izključena,
LDU Berlin, 16, decembra. , (ČTU). Preko Kodanja javljajo iz Rima: D’ Annun-zio je na potu v Rim. Od ministrskega predsednika Nittija se pričakuje v jufcrajš-nji seji zbornice važne izjave glede re-škega vprašanja-
Verižnik obsojen na smrt.
„ Iz Krakova javljajo, da je bil poljski Milijonar žid Brotheim, ki je porabil zase *ri vagone živeža, namenjenega za poljsko armado, ter je tudi drugače izrabljal °djemalce, obsojen na smrt ter takoj dru-S* dan usmrčen.
. Na Poljskem pričakujejo še več takih kaaaii, zakaj Paderevski je obljubil, da bo
neusmiljeno postopal proti verižnikom in vsem onim, ki v svojo korist izrabljajo današnje stanje.
(Če bi pri nas oblast postopala v enaki meri odločno z verižniki, bi vislice z obešenimi verižniki tvorile gost špalir po Dunajski cesti od Slona do Aleša.)
Kaj so sklenili v Londona.
LDU Pariz, 16, decembra. (DunKU.) Znani časnikar Pertinax priobčuje v listu !sEcho de Pariš« o angleško-irancoskih pogajanjih v Londonu naslednje podrobnosti: Londonski dogovor z dne , 14, septembra 1914 glede separatnega sklepanja miru izgubi svojo obveznost, kakor hitro se uveljavi mirovna pogodba, ter se ne more nadomestiti z nikakršnim podobnim dogovo-r°ni, ker angleška tradicija ne pripušča v Miru nobenih formalnih zvez. Zato stopijo v veljavo zopet dogovori, ki so veljali Pred vojno, toda z naslednjimi dodatki: 1, .jaške konvencije obstojajo tudi nadalje 2* ^.lcer. P°d predsedstvom maršala Focha,
• Anglija se obveže, da pritrdi takozvane garancijskemu dogovoru tudi v prime-i■ p. .	ga Zedinjene države ne hotele ra-
Vrhovni svet, ki bi se bil prvot-t m°*al raziti, bo posloval še nekaj časa turvXe ,'me^ baviti z Madžarsko, ne pa s sko mirovno pogodbo. Glede dobave o	se	je sklenil poseben dogovor,
alia.r? sef da bodo Zedinjene države prej el,vendarle ratificirale mirovno po-° 111 zato se ne nameravajo napraviti
v Washingtonu nobeni posebni koraki. 3. Proučitev ruskih problemov se odgodi na spomlad, ker se boljševiške čete bližajo že Bajkalskemu jezeru in ker vsled tega nastaja nevarnost, da bo Japonska smatrala svoje interese v teh pokrajinah za ogrožene. Izenačenje in zbližanje interesov Japonske in Zedinjenih držav se bo po možnosti pospeševalo, 4. Proučitev vprašanja o usodi Carigrada, Dardanel in turške Azije se odgodi, 5. Francija in Anglija bosta pa v okviru primernega sporazuma z Zedinjenimi državami nadaljevali pogajanja glede Sirije, — Kakor pripominja Pertinax k svojemu poročilu, predstavljajo rezultati lonT donskih pogajanj medstopnjo med zvezo narodov in ožjo zvezno pogodbo med Francijo in Anglijo.
Stavka kovinskih delavcev v Ameriki.
LDU New York, 15. decembra. (Dun,-KU) Izvršilni odbori strokovnih organizacij ameriških kovinskih delavcev so sklenili, da se stavka nadaljuje, ker šmatrajo zmago za zagotovljeno.
V službi sovražni*
k6v.
Svetovna vojska je razdrobila toli hvaljeno socialistično internacijonalo tako temeljito, da je od nje ostalo komaj nekaj drobcev, ki se sedaj med seboj iščejo. Socialistične organizacije vsakega naroda delajo po svoje, mislijo po svoje, skupnosti ni. Tudi v socialističnih organizacijah istega naroda se pojavljajo široki razkoli, globoki prepadi. In znani nemški socialist Fric Adler pravi, da za sedaj nikakor še ni misliti na obnovitev socialistične internacionale. Preveč dela ima sedaj vsakdo sam seboj.
Toda pri naših socialpatrijotih, ki jih vodi gospod minister Kristan, je opažati močno bližanje z nemško - avstrijsko socialno demokracijo. Mi seveda nimamo nič proti temu, da se ustvarijo z našimi sosedi dobre razmere. Zato nismo proti temu, če stopita obe državi zopet v živahnejše trgovske stike. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Ko je naše delavsko ljudstvo doma preskrbljeno z živežem, pomagajmo s preostankom drugim, ki trpe pomanjkanje. Toda danes pri nas vsega občutno manjka, Kristan pa kljub temu izvaža v Avstrijo. Če hoče gospod Kristan sam stradati, le da drugemu pomaga, to za svojo osebo lahko stori in postane tako celo popolen krščanski junak. A z delavskimi želodci naj nikar ne dela političnih kupčij, posebno, ko je znano, da on dela to le za to, da v Avstriji ohrani na krmilu svoje sodruge — socialdemokrate.
In reči moramo, da ti Kristanovi internacijonalni nemški sodrugi v Avstriji nikakor niso tako strašno nedolžni pri narodnih zločinih, nad nami storjenimi, ki so v preteklosti bili in so še danes ovira narodnemu sporazumljenju med Nemci in Slovenci.
Pred seboj imamo glavno glasilo avstrijske socialne demokracije »Arbeiter Zeitung« z dne 9. t. m. Tam piše nemški sodrug in poslanec Florijan Groger o ljudskem glasovanju na Koroškem. In strmeti moramo nad narodnim šovinizmom, ki ga tu kaže v imenu nemške socialne demokracije nemški socialist.
Najprvo se zgraža nad tem, da so lani Jugoslovani zasedli slovenski del Koroške ter poje slavo tistim koroško-nemškim tolpam, ki so divjale nad koroškimi Slovenci. Nato govori o glasovanju, ki naj bi se vršilo 3 mesece po ratifikaciji mira. Pravi, da »prebivalstvo s koprnjenjem čaka dneva glasovanja, da se posluži pravice samoodločbe.« Sedaj pa pride propaganda in poziv na koroške socialne demokrate. Pogreva stare fraze in nacijonali-stiske puhlice, češ, da sta jezik in kultura koroških Slovencev zelo različna od jezika in kulture Slovencev v Jugoslaviji ^ ter pravi: »Slovenski delavci so vedno pripadali naši (nemški) politični in strokovni organizaciji, udeleževali so se vseh bojev in uspehov naše stranke. Polni so gorečega svobodoljubja ter so pozdravljali politični prevrat ter ustanovitev nemško-avstrijske republike. Deležni hočejo bi i socialno - političnih pridobitev nemsko-avstrijske socialne demokracije, politične enakopravnosti državljanov nove republike. Četudi pripadajo slovenskemu narodu, vendar nočejo postati podaniki Slio monarhije, marveč hočejo biti svobodni državljani nemško-avstrijske republike « K
sklepu pa poudarja socialni demokra Groger še staro, a kljub temu neumno trditev, da so v gospodarskem oziru Ka ravanke naravna meja Koroške.
internacijonalni nacijonalist se je s to trditvijo postavil na stališče vsenemškega imperijalizma. Mi vsaj ne najdemo v teh izvajanjih trohice razlike med pobesnelim vsenemcem Angererjem in med socialistom Grogerjem. Celo tako daleč gre, da zahteva za Nemce svobodno agitacijo v A-pasu, ki je zaseden od Slovencev, medtem ko naj bi slovenskemu vplivu v B-pasu ostala vrata kljub temu zaprta. To je nacionalistični duh nemške socialne demokracije, za katero sedaj Kristan brusi pete po ReIgrački in Dunaju,
Posebno, na moramo pribiti dfti“tvo.
ki je je Groger izrecno navedel, da so se slovenski delavci v političnih in stro-kovnih (!) socialističnih organizacijah na Koroškem vzgajali za Nemce. Socialna demokiacija je bila neuradni ponemčevalni organ poleg Siidmarke ter uradnih nemških šol. In ista socialno - demokratska organizacija danes na Koroškem — tako pravi Groger sam — komaj čaka, da pride zopet pod Avstrijo, To pa je ista organi* zacija, ki je danes od naših SHS uradov prav posebno protežirana. Povsod dajo naši uradi na Koroškem prednost in glavno besedo tej nemški ter nemčurski sOC< demokraciji, zapostavljajo pa krščansko slovensko delavstvo, je puste metati iz tovaren in terorizirati. In vendar je bil edino krščanski delavec v družbi kršč« kmeta z duhovnikom vred, ki je na Ko« roškem držal narodne postojanke v dobi najhujših persekucij ter preganjanj. Ta politika je slepa in zločinska! Roko pa ji drži danes predvsem jugoslovanska socialna demokracija z ministrom Kristanom na čelu. In jugoslovanska socialna demokra* cija je odgovorna za to, če more danes nemški socialist očitati Jugoslaviji, da nima potrebnih socialno - političnih reform« Jugoslovanska socialna demokracija je a svojo buržuazno politiko zakrivila, da more nemški socialist napadati Jugoslavijo in njene uredbe.
Delo, ki ga sedaj vrši na Koroškem in na Dunaju avstrijsko - nemška socialna demokracija, je nam sovražno. In kdor ta delo podpira, dela za sovražnika.
Tudi mi smo za mir in spravo med narodi. Ta pa naj se izvrši po načelu pravičnosti. Kdor našemu ljudstvu pri tem prizadevanju za pravično spravo strelja v hrbet, je v službi sovražnika!
Ka| pa t Jugoslovani ?
LDU Praga, 16. decembra. (ČTU.) Tiskovni urad ministrstva za narodno hrambo poroča, da je minister za zunanje stvari dr. Beneš sporočil iz Londona, da je vprašanje o prevozu sibirske annade V domovino definitivno rešeno. Angleška vlada, kakor tudi ameriška sta udeleženi v obojestranskem sporazumu pri repatriaciji. Prva angleška ladja bo jutri V Vladivostoku na razpolago češko-slovaški sibirski armadi. Tudi Amerika bo takoj pričela prevažati v domovino češkoslovaške sibirske čete.
Ultimat čeških časnikarjev.
LDU Praga, 16. decembra. (ČTU.) Sindikat češkoslovaškega dnevnega časopisja in organizacija nemškega časopisja V češkoslovaški republiki sta sklenili včeraj na skupnem zborovanju, da se stavi izdajateljem listov do 19. t. m., in sicer do 12. ure opoldne ultimat, ker se braniio sprejeti pogoje nove kolektivne pogoabe.
 - ■      ——->
Irski sinlafnevci pregnani.
LDU Berlin, 16. decembra. (DunKU). »Berliner Tagblatt« javlja iz Bazla: Kako* poroča >Daily Mail«, je britanska vlada odredila, da se vsi Sinfajnovci pošljejo v prognanstvo. V petek so jih v Dublinu are. tirali angleški vojaki ter jih spravili na že pripravljeno vojno ladjo. Na tej ladji so bili potem prepeljani v neko angleško prista nišče, kjer ostanejo internirani do daljnj« zapovedi.
Pofltltae novico.
-r Odgodenje Narodnega predstavnic
štva. Sedaj se uradno poroča, da je ministrstvo odgodilo parlament. Demokratski in socialistični ministri hočejo vladati brea vsake kontrole. Ljudstvu je sedaj vzet* možnost, da svobodno izraža svoje želje io pritožbe. Le kolikor bo cenzura — t« brezobzirna demokratsko-socialistična fii ljotina — dovoljevala, bomo smeli sedaj š* pisati o draginji, o veriinikih, o pomanjka nju soli, petroleja, sladkorja, obleke, obuvala itd. Govoriti pa se bo smelo sedaj le kolikor bodo to pripuščali Žerjav-Prepelu hovi policaji in žandani. Svoboda, zakrn s ' obraz.*
Večerni list, 3ne 17, decembra 1919,.
Štev, 231.
Dnevna novice.
— Za uradnike. Zopet se poroča iz Belgrada z dne 16, decembra. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o povišanju dravinjskih doklad uradništvu. Sklenilo se je, da se povišajo vsi dohodki razen ak-tivitetnih in stanarinskih doklad po že znani lestvici od 40 do 120 odstotkov.
— Komisija za regulacijo in odmero cen moke se je ustanovila v Belgradu.
— Poštne oficijalke. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Zagrebu je imenovalo prve tri gospe za poštne oficijalke. Tako so ženske prišle do naslova, ki je dosihmal pripadal samo moškim uradnikom.
— Uboj na Igu, Ignacija Kukavico, peka in posestnika na Igu, ki je z utežjo ubil svojo svakinjo Frančiško Podržaj ter poškodoval svojo ženo Marijo Kukavic, je porota soglasno oprostila. Kukavica je navajal, da je storil, kar je storil, v skrajnem razburjenju, da se niti zavedel ni, kaj je storil. Po končani razpravi je predsednik porote g. Regally v krasnem nagovoru prosil Kukavico in njegovo ženo, naj si poda-sta roki in živita v prijateljstvu ter tako pokažeta hvaležnost porotnikom, ki so m oži' pokazali svojo milost,
;— Škofjeloški Žigon in tovariša pred ljubljansko poroto. Pred poroto se zagovarjajo danes znani škofjeloški »zasebnik« Mntija Žigon, mehanik Anton Majcen in trgovski pomočnik Adolf Kern, Žigonu očita obtožnica, da je nagovoril Majcena k tatvini 2 zabojev cigaret (60.000 cigaret), 1000 zavitkov hercegovinskega tobaka, 3 bal tobak* zt pipo s 500 zavitki in 1 balo tobaka v skupni vrednosti 14.065 kron. O Žigon:i pravi obtožnica, da je bil že dolgo časa v kupčijskih zvezah za blago dvomljive vrednosti. Ob zaključku Večernega lista se razprava še ni zaključila. Konec razprave se pričakuje pozno zvečer
— Valuta na zagrebški borzi dne 16, t. m. Ameriški dolarji 100 dolarjev 10550 K, dinarji 100 dinarjev 428 K, Napoleon d or 1 komad 330 K, nemška marka 100 mark 255 K, italijanska lira 100 lir 820 kron,
— Promet po zraku, LDU Praga, 16.
decembra. (ČTU.) »Večer« poroča, da sta trgovinsko in poštno ministrstvo češkoslovaške republike vodila pogajanja z londonsko zrakoplovno družbo »Airco« glede vzpostavitve zrakoplovnih zvez s Prago. Načrti, kakor tudi vse pogodbe so godni za podpis. »Airco« se bo pridružila češkoslovaški zrakoplovni družbi ter stopila z njo v zvezo. Dve tretjini delnic ostane v češkoslovaških rokah, ena tretjina pa bo v angleški posesti. Iz Prage bodo vodile nastopne zrakoplovne črte: Praga-Draždane-Berlin - Hamburg, Praga -Lipsko-Koln-Pariz, Praga-Krakov-Varšava, Praga-Bmo-Bratislava-Košice, Iz Prage bo šla tudi zrakoplovna črta preko Dunaja, Budimpešte, Belgrada, Zofije, Bukarešte in Carigrada, kjer se bo stikala tudi velika črta London - Pariz - Lyon - Nizza-Genova-Rim-Solun. Pristojbina za pismo, poslano po zračni pošti iz Prage na Dunaj, bo znašala 1 K 50 vin., za časopise pa kakih 50 vinarjev. Prva zrakoplovna črta bo otvor-
jena v najkrajšem času preko Brna-Brati-slave v Košiče, Letalni stroji bodo poleteli dvakrat na dan.
ljubljanske novice.
lj Pred gledališkim štrajkom. »Jugoslavija« poroča: »Člani ljubljanske opere in drame so prosili, kakor smo poročali, naj se jim zvišajo plače. Sedaj čujemo, da gledališki' konzorcij temu ne namerava ugoditi, ker je bilanca gledališč baje precej pasivna. Širijo se glasovi, da bodo člani opere in drame v slučaju, da se jim plače ne povišajo, štrajkali. Konzorcij namerava potem obe gledališči zapreti.«
lj Stavka srednješolskih profesorjev. Kakor se govori, bodo jutri dopoldne na vseh srednjih šolah stopili profesorji v dve« urno demonstracijsko stavko. Profesorji so skrajno razburjeni, ker jih demokratsko-socialistična vlada v Belgradu v zadevi povišanja plač vodi tako grdo za nos,
lj Konja sta se splašila nekemu vojaku pri »Zvezdi« nasproti deželnega dvorca in preskočila ograjo. Oba sta nekoliko poškodovana, večje nesreče ni bilo,
lj Slovenska krščanska socijalna zve* za. Seja S. K. S, Z. se ne vrši danes, v sre*:' do, ampak jutri v četrtek dne 18. t. m. ob 8, uri zvečer. Odborniki in zastopniki društev se nujno vabijo, da se udeleže te seje Odbor.	’
Rszne novice.
r Novi izum v tiskanju novin, Kakotr
poroča »Daily News« iz Novega Yorka, je prinesla revija »Litterary Digest« članek o novem načinu tiskanja časopisov, ki pomeni popoln prevrat v tej stroki. Natisnili so ves časopis v ogromni zalogi brez stavcev na ta način, da so s pisalnim stn> jem pisane članke fotografirali in reproducirali.
r »Mlečna stavka« v Njujorku. Posebne vrste stavka se vrši v Njujorku, Mlčkd se je bilo podražilo. Pa kaj so naredile njujorške gospodinje. Pričele so stavkati. Na vrata hiš so obesile zjutraj napise; »Nočemo mleka,« To je bojkot, po katerega načrtu ne bodo marali sprejemati ljudje mleka po tri dni na teden, dokler ne bo znižana mleku cena.
r Premogarska stavka v Ameriki, Vi Amenki se vrši premogarska stavka, zato so ustavili 106 vlakov, da porabijo man; premoga. Zaradi tega bodo morale tudi male industrije ustaviti svoje obratovanje. Premog bodo dobile samo železnice, javne naprave in gospodinje.
r £*et~olej v Alzaciji. Kakor poročajo iz Alzacije so našli v bližini mesta Pechel-bronn petrolejski vrelec, ki daje po 30 ton petroleja na uro. 1 a slučaj je zelo zanimiv, ker so bili do sedaj mnenja, da v ti pokra-jini sploh ni petroleja.
r Gradba kanala v južni Nemčiji. Kot javljajo listi, so sklenili zastopniki »društva za gradbo kanalov v juž. Nemčiji«, da bodo kanalizirali reko Neckar. Strugo te reke hočejo urediti na ta način, da bodo v nji lahko vozile ladije, ki imajo 1200 ton, Ta kanalizacija je v zvezi z velikim načrtom A.analizacije Dunava in drugih rek v južni Nemčiji.
Otrok.
Spisal Rabindranat Tagore. (Konec.)
Anukulova žena je vzela brez vsakte-
Stran i
-j- Ljudska Stranka in regent. Pod
tem naslovom smo poročali o interpelaciji, ki jo je posl, Banič, član Jugoslov, kluba, poslal Davidoviču radi tega, ker je regent v svojem razgovoru z nekim francoskim časnikarjem nazival Ljudsko Stranko klerikalno. Po ustavi za vsako izjavo vladarja nosi odgovornost vlada, zato )e Banič v oni interpelaciji bral levite Davidoviču, Sedaj je ta mož, načelnik liberalno-soci-alistične vlade, odgovoril. Odgovor je podoben načelniku take vlade. J« gluh in neotesan — prava slika duševnosti tega demokratskega modrijana. Pravi namreč: »Kar se tiče onega nav oda o klerikalcih, ki ga vi posebno povdarjate, ne verujem, da je Njegovo Kraljevsko Visočanstvo mislilo na ljudsko stranko, ker se ona v Njegovem intervjuvu ne omenja, Ker pa je vsakemu poedincu dana popolna svoboda, da po programu in delu kake stranke sodi
o	njej, bi se jaz ne pomišljal, imenovati statiko, ki ji Vi pripadate, klerikalno. In ne vidim razloga, zakaj se ona tega brani' ter smatra to za žalitev.« Demokratski modrijan je še dosti nazaj s svojimi kartami, če meni, da je stvar s tem njegovim odgovorom končana. Z ljudmi take olike in izobrazbe bomo govorili, kakor jim pri-tiCe.
-f- Dnevni deficit 2 milijonov, Belgraj-ska »Politika« piše, da znaša dnevni deficit naše države 2 milijona, torej letno čez 700 milijonov dinarjev, Vsled tega naša Mada ni mogla dobiti nobenega posojila v Ameriki. Kratko trajajoča posojila bomo dobivali od Francije, Državna kasa nima nikakih dohodkov v dinarjih. Toda vsi izdatki belgrajskih centralnih uradov in vsi izdatki v Srbiji in Črnigori se vršijo v dinarjih. Za to je koncem novembra bil minister financ primoran, da iznese svoje [franke, deponirane pri Narodni banki, na borzo, da bi prišel do dinarjev in izplačal plače in penzije. Ta kriza radi dinarjev še vedno traja. V Srbiji in Črnigori še nihče ne plača davkov, (dočim se pri nas v Sloveniji neusmiljeno izterjujejo ter hočejo mresti novi n, pr. vinski davek!) Belgraj-sko davčno 9deljenje, ki je v redovitih časih dajalo državi mesečno 1 milijon dinar-1ev, je sedaj komaj za 1 leto nabralo 1 milijon.
-f- Samo osebo zamenjajo. Na vseh so--fcialističnih shodih se zadnji čas pripoveduje, da je dr. Korošec že odpotoval v Avstrijo, kjer dela za prijateljstvo Nemcev s Slovenci. Resnica je, da dr^ Korošec biva .neprestano v Jugoslaviji, a vodje slovenjih socialdemokratov vojni bogataš Kristan biva že dalje časa v Avstriji in se trudi za njeno prijateljstvo ter po belgrajskih listih agitira, naj Jugoslavija prehranjuje 'Avstrijo, čeprav živimo sami v draginji in pomanjkanju.
4-: Sistem demokratsko - socialistične Vlade. Dne 13. t. m. je bil sestanek Pučke staanku v Gradecu pri Karlovcu. Na sestanek je .došel tudi orožniški stražmojster ter zahtevaj legitimacije, Kristan-Kora-čeva svoboda v novi državi 1
-f- Brez parlamenta. Občinski volilni red za Hrvatsko in Slavonijo se je upeljal brez parlamenta z oktroajem. Socialistična stranka molči. Občinski volilni red za Slovenijo se bo upeljal brez parlamenta z oktroajem. Socialistična stranka molči. Vo-jlilni zakon za prihodnji državni zbor (ali za Narodno Predstavništvo ali za ustavotvor-no skupščino, ne vemo), se bo upeljal brez parlamenta z oktroajem. Socialistična stranka molči. Še večl Vsa ta ustavna nasilja se vršijo z dejanskim sodelovanjem socialističnih voditeljev. Vkljub temu si upajo isti socialistični hinavci med ljudstvo ter kričati: Ljudstvo naj vladal .. ' 4- Kapitalistična žetev. Zagrebška banka za trgovino, obrt in industrijo je sklenila dne 11, t, m. povišati akcijski kapital zopet za 5 milijonov kron. Lastni akcijski kapital banke znaša 23 milijonov K, Delavec in kmet brez obratnega kapitala, a bankam raste premoženje v milijone,
'-f- Kapitalizem v cveta. Tudi Hrvat-ska eskemptna banka razglaša, da je zaključila dne 17. t. m. povišanje delniške glavnice za 20 milijonov kron. Kapitalizem se jača v novi državi, a tudi uboštvo. Socialisti pa so pred kapitalom zbežali pred vladna korita,
-f- Socializacija na Angleškem. Izredni kongres angleških strokovnih društev je sklenil, da se mora takoj izvršiti socializacija v poljedelstvu, premogovnikih, pri železnicah in ostalih prometnih sredstvih. Izrečena je bila grožnja, da se sic6r začne splošna stavka. Kar se poljedelstva tiče, je pripomniti, da na Angleškem malega kmeta v našem smislu ne po-zftajo, ker ga je tam uničil agrarni kapitalist, Zato je socializacija poljedelstva tam razumljiva. >
-f- Socialistiški laiški apostolat. »Naprej« išče resnice in tolažbe v čistih Kristusovih naukih. Z gorečnostjo, ki je niso dosegli vsi apostoli sveta, biča vse cerkve in vso buržoazijo, izvzemši tisto, s katero je zvezan. Na čelu koritarjev za čisto pra-krščanstvo stoji Veliki duhoven majhne vede, Lotrič in Diše so pomočjo študentov, ki so bili r-apadli v imenu čistega krščanstva Evharistijo, svoje habilitacijsko delo; 6Ča-
rovnice, grmade in druge strašne zgodbe.« In .>Naprej« ne neha. Ne neha in se vztrajno bori za čisto krščanstvo in išče v žalostnih urah tolažbe v njem.
-f- Novodobni egiptovski svečeniki, O svečenikih starih Egipčanov pripoveduje zgodovina, da so sami med seboj imeli in gojili veliko višje, duševneje pojme o Bogu in bogočastju nego ljudstvo, katero so puščali v temi najsurovejšega malikovanja. Ravno taki se nam zde sedanji socialistični voditelji, izmed katerih mnogi in mnogi v svoji duši spoštuje krščanstvo in za svojo osebo čuva njegova naiela in blaga čustva, ki jih vzbuja. Toda pred širokimi masami to skrbno skrivajo, ubogo ljudstvo podžigajo proti vsaki veri in cerkvi, češ, da so vse vere izmislili samo duhovniki, da morejo držati ljudstvo v kleščah, da je zlasti katoliška cerkev največja sovražnica ljudstva itd. Nedavno je nemški naučni minister socialni demokrat Hanisch imel pogovor z opatom iz MSria Laach in tu je med drugim rekel: »Naglašam ,, „ da velikih kulturnih sil, ki jih vsebuje krščanstvo, ne smemo omalovaževati. Danes, ko moramo izkoristiti vse, kar more na ka-koršenkoli način služiti ljudstvu in državi, moramo še prav posebno izrabiti moči, ki jih nosi v sebi krščansto.., Krščanstvo bo vsaj po svoji etiki za ljudstvo še dolgo ne-obhodno potrebno. Stojim na stališču, da se naš boj za napredek ne sme voditi proti cerkvi, ampak skupaj s cerkvijo za blagor vseh — seveda vsak po svojem svetovnem prepričanju; a je dovolj takega, kar ram je skupno,« Sedaj pa primerjajmo s’ tem pisanje našega »Naprrvja« in protiversko besnenje njegovih agitatorjev! Najlepše je pa to, da se minister Hanisch v svojem javnem delovanju sam ne drži svojega boljšega prepričanja ter preganja krščanske šole. Tak je na surovem materializmu zgrajeni socializem, ki mu manjka notranje resnice, nravno opore. Tak socializem ne more ljudstva irkdar osrečiti.
-j- Polom češko-slovaške socialne demokracije se bliža. Iz Prage poročajo, da se vrši očividno bližanje med soc. dem, levico in levico narodnih socialcev. Ta nova komunistična stranka, ki ji bo voditelj znani dr, Šmeral, ima za seboj socialistične organizacije na Moravi. Šmeral je veljal za najboljšo glavo socialne demokracije. Na drugi strani pa se soc. demokrat Modraček s svojo skupino približuje narodnim socialcem. Tako izgublja socialna demokracija najboljše glave in za njimi najboljše mase. Polom se bliža, gospod minister Kristan!
-f- Kako delajo socialistični »proletarci«. Naslednje vrstice naj bodo samo en zgled več, ki potrjuje, da drugod socialisti delajo prav tako ko pri nas. Na Češkem, kjer danes vladajo socialni demokratje in narodni socialisti, so oboji ustanovili velika in globoka korith za svoje sodruge. En primer! V prehranjevalnem ministrstvo so ustanovili poseben urad s 15. revizorji, ki prejemajo debelo plačo za skromno delo. Med njimi je 8 soc. demokratov in 7 narodnih socialcev. Načelnik tega urada za mast je narodni socialist Vojna, ki vleče poleg ogromnih dijet še 80.000 K letne plače. Maščobna centrala ima 18 pisarn, polnih brhkih gospic in kavalirskih proletarcev. Vsa ta gospoda je ves čas svojega delovanja kupila en vagon masti. — Tako delajo ti gospodje »proletarci«!
-f- Socialistična izobrazba. Včeraj smo j prinesli poročilo o shodu S. L. S v Tržiču. ■ Sijajno se je na njem pokazalo, kako laž-njivo in nemoralno vzgajajo socialisti svoje mase. Celo njih lokalni voditelji so politično tako temeljito izobraženi, da trdijo, da je Protič klerikalec in Pribičevič član naše stranke. Višek mednarodne neumnosti. Na shodu se je tudi odigral ta le dogodek: Socialni govornik je s težavo izvlekel iz svojega spomina trditev, da je Vseslovenska Ljudska Stranka zakrivila vojno, na kar mu je naš govornik med Velikanskim smehom odgovoril: Istina, takrat je bil cesar Viljem načelnik V. L. S.
-f- Boj med narodnimi in mednarodnimi socialisti v Mariboru, V Mariboru se je te dni vršil shod, na katerem se je ustanovila krajevna organizacija narodnih socialistov. Glavni govornik Ivan Tavčar iz Ljubljane je krepko solil demokratom, da so kapitalisti in korupcionisti, a najbolj je udrihal po glavnih konkurentih, socialnih demokratih. Takoj mu je odgovarjal, soci-listični voditelj prosesor Favaj, ki je pa moral kmalu s stola, ker mu »narodni« niso dali dalje govoriti, Naslednjo nedeljo so sklicali svoj shod socialni demokrati in sicer v prostore Gotzove pivarne. Na shod so prišli tudi narodni socialisti in kmalu je nastal na vrtu cel sodnji dan. Metali so drug drugega na cesto, dokler ni prišla policija in izpraznila vrta in dvorišča. V dvorani so potem zborovali dalje in tu je potem eden povedal veliko novico, da je Korošec na Dunaiu, kjer se dogovarja z nemškimi socialnimi demokrati, kako bi zopet obnovil Avstrijo, Na taki slopnji stoji torej borba m«d narodnimi in mednarodnimi socialisti v Mariboru,
rega vprašanja otroka v svojč naročje, smejala se je, jokala je, poljubila je njegove lase in čelo in strmela v njegov obraz z lačnimi in željnimi očmi. Mladenič je bil videti zelo krepek in zdrav in je bil oblečen kot sin odličnih starišev. Anukulovo srce je prekipevalo od obile sreče in cele plohe nežnosti nasproti sinu.
Vendar je vprašal sodnik, ki je bil v njem: »Ali imaš kaj dokazov za to?«
Rajbaran je dejal; »Kako je treba kaj dokazov za tako dejanje? Bog sam ve, da sem ukradel vajinega otroka in nihče drug na svetu.<
Listek.
Ko je Ahukui videl, kako željno se je mati oklenila dečka, je uvidel, kako brezuspešno je, vpraševati po dokazih. Bolj modro je bilo, verjeti. In končno, kje naj bi bil sicer dobil tako star mož, kot je bil Rajharan, takega otroka! In čemu naj bi ga zvesti služabnik osleparil kar tako za nič!
-Toda,« je pristavil strogo, Rajharan, ! ti ne smeš ostati tu.«
»Kam naj greni, gospod?« je dejal Rajharan s pridušenim glasom in sklenil roki; »jaz sem star. Kdo bo starega moža sprejel v službo?«
Gospodarica je rekla: »Pusti ga, naj ostane. Mojemu otroku v veselje. Odpuščam mu,«
Toda Anukulovo vitežko mišljenje ni hotelo privoliti v to. >Ne,« je dejal, »ne morem mu odpustiti tega, kar je storil.«
Rajharan se je vrgel na tla in te oklenil Anukuioviii nog. »Gospod,« je zavpil,
»dovoli, da ostanem. Nisem bil jaz, M je to storil. Bil je Bog.«
Anukulova je bila huje kot kdaj zadeta, ko je Rajharan poizkusil, da bi odvalil krivdo na Boga.
»Ne,« je dejal, »tega ne morem dovo* liti. Ne morem ti zaupati nikoli več. Ti si stori1 izdajstvo nad menoj.«
Rajharan se je dvignil in dejal: »Ni- • sem bil jaz, ki je to storil,«
»Kdo je bil tedaj?« je vprašal Anukul.
Rajharan je odgovoril: »Bila je moja usoda.«
1	oda noben izobražen človek ne more smatrati tako opravičilo za pravo. Anukul se ni udal.
Ko je Fajlna videl, da je bogatega sodnika sin in ne Rajharanov, je bil sprva jezen, ko je pomislil, kako hudo je bil osleparjen, Ko pa je videl Rajharana v bridkosti, je dejal velikodušno svojemu očetu:
> Oče, odpusti mu, četudi ne pustiš, da bi živel pri nas, daj mu malo mesečno rento.«
Ko je Rajharan to slišal, ni dejal nobene besede več. Pogledal je zadnjikrat v obraz svojemu sinu; poklonil se je pred svojimi starimi gospodarji, Nato je šel ven in se. je pomešal med neštevilno množico svetov.
Ob koncu meseca mu je poslal Anukul nekaj denarja v njegovo vas. Toda denar je prišel nazaj. Nikogar ni bilo tam z imenom Rajharan,
Izdajatelj konzorci| »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tisk« »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubliani.