LOVEN
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mosec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrcdniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/s6- uri popoludne.
Štev. 91.
7 Ljubljani, v četrtek 23. aprila 1891.
T^etiiil* XIX.
Volilci!
Jutri, dnč 24. t. m., voli I. razred.
Poklicani so na volišče ljubljanski mestni volilci, ki največ davka plačujejo, torej tudi najbolj čutijo, kako da se ocl leta do leta množe davki ljubljanskim posestnikom. Gotovo bodo vzlasti volilci I. razreda pri izbiri občinskih svetovalcev gledali na to, da zberejo za svo je mestne zastopnike take može, ki so si zapisali na zastavo svojemu delovanju v mestnem zboru varčno gospodarstvo z mestnim premoženjem, ki sami izvrstni gospodarji, bodo tudi umno in vspešno poslovali pri mestni upravi.
Take može, znane, razumne in občespo-štovane priporoča podpisano društvo kot kandidate za I. razred.
Gospodje volilci I. razreda!
Pridite jutri v polnem števila na volišče ter združite svoje glasove na naše kandidate, ki so gospodje:
Češnovar Iiovro,
posestnik in krčmar;
Fabian Ivan,
trgovec in posestnik;
Mathian Ivan,
trgovec in posestnik;
Pollak Karol,
trgovec in posestnik.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1891.
Odbor katol. političnega društva.
Bismarckova kandidatura.
V hanoveranskem volilnem okraju Geestemiinde, ki je doslej vedno volil narodno-liberalnega sobojevnika, ustanovitelja nemške države, kneza Bismarcka, je podlegel nekdaj vsemogočni nemški kancler nasproti svojim protikandidatom. Od teh je dobil največ glasov socijalistiški delavec smodk, Schmalfeld, namreč 3928. Volilci bodo dne 30. aprila odločili, ali naj jih v nemškem državnem zboru zastopa knez Bismarck, največji državnik vseh stoletij, kakor pravi monakovsko liberalno glasilo, ali priprost delavec. Odločili bodo zmago prostomišljaki in velfi s ' svojimi 6000 glasovi. A te dve stranki bodeta težko se odločili. Narodni liberalci so si izvolili le ime, namreč Bismarckovo, socijalisti pa program. Kaj pa naj stor^ prostomišljaki in velfi v tem slučaju, ker jim ne ugajata ni ime, ni program ?
Kuez Bismarck iu socijalist Schmalfeld se v političnih nazorih ločita strogo od obeh 6trank. Delavec smodk jih ne vleče, in knez Bismarck jim je tolikokrat očital izdajstvo države in jednake stvari 1 Skoro gotovo se bodo zjediuili za Bismarcka. Sicer pa okoli 10.000 volilcev ni prišlo na volišče, in zato še ni gotovo, kdo zmaga pri ožji volitvi.
Bismarckove pristaše in čestilce je hudo po-paril prvi poraz. Narodni liberalci v starem volilnem okraju znauega Bennigsena niso mogli zbobnati toliko glasov za »narodnega junaka", kakor nekdaj za kandidate najnižje vrste. Ce se združijo socijalui demokratje, prostomišljaki in velfi, slavil bode navaden delavec zmago nad slovečim državnikom.
Ta prvi poraz Bismarckov je pravi škandal, če tudi se nismo nikdar ogrevali za bivšega nemškega kanclerja. Knez Bismarck ni pal na polju časti, temveč se je osmešil pred svetom. Sam je kriv te sramote, ker je preočitno pokazal svojo omahljivost.
Mi z avstrijskega stališča smemo biti veseli Bismarckovega propada. Bismarck je pri mnogih prilikah pokazal svoje sovraštvo do Avstrije. Kot navadni poslanec pa bi mogel svoje sovraštvo še očitneje pokazati, ker bi se mu ne bilo tr9ba ozirati
na prejšnjo svojo prvo službo v nemški državi. Cel6 isti naši državljani, ki sedaj še poveličujejo »nemškega malika", streznili bi se ter spoznali avstrijskega nasprotnika v pravi luči. Saj je še nedavno ravno Bismarck tolažil Italijane, naj upajo na srečno rešitev »tridentinskega vprašanja", to je, na ločitev južne Tirolske od Avstrije. Vsi preklici njegovega glasila so prazni. In komu je neznano, kolik nasprotnik je Bismarck pošteni avstrijsko-nemški trgovski pogodbi ? S tem Bismarck ne nasprotuje le svojemu nasledniku pl. Oapriviju, temveč le dosledno izvaja staro svojo trgovsko politiko proti Avstriji. Mi vsaj nikogar ne prištevamo svojim prijateljem, ki nam hoče škoditi.
Višja dekliška šola.
Zopet je nam izpregovoriti o višji dekliški šoli v Ljubljani. »Narodova" stranka se poteguje za to šolo, kakor da bi se ž njo edino zares mogel rešiti obstanek našega naroda. Naglaša se potreba narodno izobraženega ženstva, katero pa dobimo, če osnujemo slovensko višjo dekliško šolo. Tako modruje gospoda Ivana Hribarja stranka, tako modrujejo nekateri učitelji, ki bi radi dobili mesto na višji dekliški šoli in tako prišli s periferije kranjske dežele v Ljubljano.
Mi sami priznavamo važnost narodnega ženstva in bi se tudi ne upirali taki šoli, ko bi bili preverjeni, da bode zares nas preskrbela z narodnim žen-stvom. Toda mi nemarno v to vere. Da bode šola dobro obiskovana, poučevali se bodo v njej tudi tuji jeziki in tuje literature, in naše ženstvo bode le prehitro jelo ceniti tuje slovstvo. Saj vidimo, kako je baš omikano ženstvo dovzetno za vse tuje. Tuje noše v modi so po naših mestih, in le dajte priložnost našim go-spicam izobraziti se temeljito v francoščini, bode kmalu jela izpodrivati našo slovenščino tuja govorica, čislana francoščina. Ce morda malo izpodrinemo nemščino s francoščino, s tem za naš narod prav ničesa ne pridobimo.
Nam je znano naše narodno gibanje skoro od njegovega početka. Vemo tudi, kako je baš ženstvo
LISTEK.
Gospod Gimpelj.
(Črtica. — Spisal Janko Komar.)
(Konec.)
Dnd 10. junija kaže pratika praznik velike svetnice božje, — sv. Marjete. Zakaj to tu omenjam? Nu, zakaj? Zato, ker je slavila tega dn^ Ovsdnova Metka svoj god.
Dolgo časa je mislil in premišljeval g. Zdravko Gimpelj, kaj da pokloni Metki za god. Naposled, ko je že nebrojnokrat popravil škripec na nosu, zasukal svoje brke in sunil z roko v lase, zasvetila mu je v njegovi modri glavi vendar srečna misel. — »Znam kaj, zložim ji za god -Sonetni venec", — vskliknil je veselo. — »Ne samo to, poslal ga bodem v »Liro", naš najboljši leposlovni list, da se tiska, in naj razširi slavo Metke po vseh krajih naše širne domovine. To bode krasen godovni dar!"
In bil je dovršen »Sonetni venec", — truda-polno kovauje in vzdihovanje mnogih nočij. Vesel in zadovoljen prebiral ga je pesnik, ne jedenkrat, dvakrat, — desetkrat, stokrat, in vedno je našel v
njem novih krasot. Kako bi ga bil rad pokazal Bvojim prijateljem, svoji izvoljenki, — vendar ne, ona naj ga čita prva, in to baš na svoj god, tiskanega v prvem našem leposlovnem listu.
Vendar zopet nova nezgoda! Dovršen je bil »Sonetni venec", prepisan z najkrasnejšimi črkami, katere je premogla skušena umetniška roka g. Zdravka Gimpeljna, pomočuega uradnika g. dr. Strd^na, vendar manjkalo je podpisa. Da se gospod Gimpelj podpiše svojim pravim imenom, tega ni hotel, — bil je skromen, gospod Gimpelj, tudi je dobro umčl, da baš med pesniki najbolje uspeva tista strupena rastlina, kateri rekamo po domače »nevoščljivost", pa zat6 ni hotel podpisati pravega imena, boječ se ne-voščljivosti, zaradi krasote svojega »Sonetnega venca". Kakovega domačega imena pa tudi ni hotel gospod Gimpelj, češ, tuje zveni lepše in blagoglasnejše in tu je prvikrat obžaloval, da je že kot drugošolec zapustil šolske klopi. Pa vendar se je še nekoliko spominjal na slavno goro v sredi lepe grške dežele, katera je, tako so se učili, središče in zbirališče modric in pesnikov. DA, toliko je znal; ali kateri klek bi mu sedaj povedal im«5 one gore, katero se je že davno izpušilo ii njegove drugače učene glave.
— „Ahfi" — vskliknil je veselo — »dozdeva mi se nekaj. Prav tako nekako zvala se je ona gora, kakor ono strahovito glasbeno orodje, naše slavne, daleč znane meščanske godbe. Im&m ga! Ono orodje zove se Helikon in Bombardon, to znam izvestno. De te vse šembraj, kateri bode od te dvojice? He-lik . . Helikon . . . hm, hm, Bombar . . . Bombardon ... to zadnje čini mi se nekako bolj blagoglasno in zvonko. Prav to vzamem! Bombardon . . a jaz bodem Bombardonski. Pogodil sem ga. Kako se bode to lepo čitalo: Zdravko Bombardonski!" — končal je veselo gospod Zdravko Gimpelj in se zadovoljno oddehnil.
In romalo je belo pisemce z dragoceno vsebino k vredništvu »Lire". Srečen mu pot!
Tudi Ovsdnovi bili so naročeni na »Liro". Posebno rada čitala jo je lepa Metka — prečitala jo je vselej od početka do zvrška. Znal je to gospod Zdravko Gimpelj, pa jo je počasi pripravljal na svoje vezilce.
»Gospodičina" — dejal je veselo smehljaje — »prihodnja številka bode krasna. Prinese, kakor sem čul, nekaj tudi za vas. Le preberite ono, kar je zložil neki Bombardonski, vaš čestilec. Oj, jaz že
vplivalo v hudih časih na naše volilce uradnike, da so šli volit nam nasprotne kandidate. Soproge gnale so uradnike tako rekoč za naše nasprotnike na volišče. Marsikak uradnik, ki je bil v srcu Slovenec, ali je bil premalo odločen, je ženi na ljubo zatajil narodnost svojo. Pa tudi sedaj še ni izključeno, da bi se ne mogli povrniti taki časi. Razpori mej Slovani so le nemštvu v korist, in če se pravočasno ne poravnajo, utegnejo pripomoči Nemcem do vlade. Že letos bi bila levica dobila ministerske stole, da neso nemški liberalci proti socijalni reformi in naci-jonalci nemški ne škilijo čez mejo.
Bode pa li ženstvo izobraženo na slovenski višji dekliški šoli zanesljivejše v hudem narodnem boji? Mi tega ne verujemo. Mi radi verjamemo, da bode tako ženstvo rajše pohajalo čitalniške in druge narodne veselice, ali s tem še ni narodu pomagano, če se zanj pleše in za razne zabave kupujejo drage obleke. S tem se le škoduje narodni stvari. Žene neso silile mož, naj volijo naše nasprotnike zaradi njih nemškega prepričanja, temveč na volišče gnala je moža le g o s p o d i n j a. Vedela je, da bode mož lažje napredoval v službi in bode torej ona ložje shajala pri gospodinjstvu in se postavljala po plesih in drugih veselicah v lepih oblekah, če mož oddA glas našim nasprotnikom. Čim slabša in bolj potratljiva gospodinja je bila, tem bolj je silila moža v nemški vladni tabor. Znan je nam slučaj, ko je soproga iz odločno narodne rodbine odločnega slovenskega uradnika vendar potisnila v vladni tabor. Mož je proti drugemu narodnjaku odvetniku sam priznal, da je bil prisiljen, ker je v slabih denarnih razmerah, ko njegova žena, sicer dobra narodnjakinja, varčevati ne zna. Ta mož pa ni bil baš na najnižjem klinu uradniške lestvice in je vendar to storil. Nova šola bi v narodnem oziru le tedaj nam koristila, ko bi se v njej vzgojile varčne in z vsem zadovoljne gospodinje, katerim bi bilo največje veselje mirno življenje v domačem krogu, ne pa hrupne veselice.
Skušnja pa nas uči, če bolj je izobražena žena, večje so nje potrebe, bolj se hoče postavljati pred svetom, in bolj zanemarja domače ognjišče. Gospodinjstvo se v šoli tudi ne d4 priučiti, kajti tukaj ne pomagajo knjige, nobene teorije. Nedavno je pisatelj teh vrst čital v nemškem listu, da Francozinje bolje kuhajo nego Nemke, dasi se po šolah v Nemčiji bolj goji gospodinjska kemija. Francoska kuharica, ki večkrat še čitati ne zna, bolje skuha nego Nemka, ki je preštudirala cele kope knjig, kako se morajo po vseh znanstvenih pravilih napravljati jedila. Dekle se pri domačem ognjišču bolje gospodinjiti nauči, nego pa v visoki šoli. Ženskih ročnih del se res v šoli lahko dekleta priuče, ali za to že imamo obrtno šolo, ki se kaj lepo razvija. Če pa kdo želi svojo hčerko dati bolj izobraziti in misli, da jej bode to koristilo, pelje naj jo na žensko učiteljišče, ondu se bode že dosti vednosti naužila. Saj nikakor ni treba, da bi potem morala biti baš učiteljica.
Iz povedanega je razvidno, da višje dekliške šole, ki bi stala mesto in deželo več tisočev, nam prav nič treba ni. Da take šole ni potreba, preveriti se je moral vsakdo iz dotičnih obravnav v mestnem zboru. Četudi je naša radikalna stranka skrbno nabirala gradivo, da dokaže potrebo take šole, ali vendar se jej ni posrečilo niti deset tacih
javnih šol navesti v naši državi. Če torej drugod ' ne čutijo potrebe za tako šolo, zakaj bi jo baš pri nas morali imeti?
»Slovenski Narod" je nedavno celo navajal za dokaz proti nam za višjo dekliško šolo tudi to, da je taka šola že tudi na Getinju, katero ima le 600 | prebivalcev. Mi ne bomo preiskavah, koliko deset-. letij je bila stara knjiga, iz katere je „Slov. Narod" pobral svojo učenost. To pa v^mo, da sedaj že ima | prestolnica Črne Gore blizu štirikrat toliko prebivalcev. Glavno stvar je pa najstarejši slovenski dnevnik pozabil povedati. Te šole ne vzdržuje črna Gora sama, . temveč podpira jo ruska carica. Ruski dvorni zaklad je torej, iz katerega dobiva plače učiteljstvo. Sicer ' je pa Getinje središče samostojne države, kjer bivajo ministri in tudi zastopniki tujih držav in to zahteva, da je tamošnje ženstvo tudi bolj izobraženo. Posebno je francoščina precej potrebna. V Ljubljani so torej odnošaji precej drugačni.
Kak rusofil, kateremu je vse vzorno, kar je v severni slovanski državi, pa poreče, v Rusiji imajo celo ženske gimnazije in še neke višje ženske kurze v Peterburgu in Moskvi, ki so precej podobni vse-učiliškim fakultetam. Res je to, ali Rusija ni Slovenija! Drugačne razmere, drugačno šolstvo. V Ru-j siji je večje pomanjkanje inteligencije, nego pri nas, j zato pa te ženske dobe potem navadno tudi pri-I merne službe. Z zrelostnim izpitom odhajajo v gu-, bernije za učiteljice ali pa dobč mesta pri guber-nijski upravi. Za izobraževanje učiteljic imamo pri nas ženska učiteljišča, drugih primernih mest pa za ženske pri nas ni, saj že tako slišimo pritožbe, da ženske preveč izpodrivajo moške.
Sicer so pa tudi v Rusiji že skusili, da preveč izobražena ženska ni baš v blaginjo človeški družbi, t Izmej izobraženih žensk rekrutujejo se nihilistovke. I Pri nas se poslednje nevarnosti ni bati, ker so j državne razmere drugačne in tudi višja dekliška šola ne bode tako obiskana, da bi dobili mnogoštevilni ženski duševni proletarijat.
S tem sklepamo današnji članek, ko smo dokazali, da so vzroki za višjo dekliško šolo piškavi in da interesi našega naroda nikakor ne zahtevajo, da mesto ali dežela vsako leto več tisočakov proč vrže za tako šolo.
Politični pregled.
V L j u b I j an i, 23. aprila. ^»tr8n|« dežel«.
Zakaj so protisemitje propali na ' Dunaju? O tem ima neki berolinski list obširen I dopis z Dunaja. V njem 6e pojasnuje, kako so čudno sestavili volilne razrede. Mnogo hišnih posestnikov, ki so poprej volili v drugem razredu, potisnili so v treji razred, več uradnikov židovskih podjetij potisnili so pa v drugi razred. Židje so pa tudi z vso silo pritiskali na volilce, kateri so od njih kaj odvisni. Mnogi židje volili so v okrajih, dasi je to protipostavno. Glasove so pa tudi kupovali v mnogo večji meri, nego pri državnozborskih volitvah
Bilinski — minister. Definitivno je nekda že skleneno, da se osnuje komunikacijsko minister-stvo. Takoj po budgetni debati bode baje Bilinski imenovan komunikacijskim ministrom. S tem misli vlada Poljake popolno pridobiti na svojo stran. Bi-
vše znam. Pisal mi je jeden moj prijatelj od vred-ništva!" — hitel je gospod Gimpelj zadovoljno, si popravljal svoje tanke brčice in opazoval Metko, katera je s strahom in upom pričakovala prihodnje številke »Lire".
In napočil je vesel dan — 10. junij, god Ov-sčnove Metke. Pismonoša pride z lepim številcem voščilnih pisemc, s težko pričakovano številko »Lire". Hitro je razrezala vesela Metka — ne drobnih pisemc, nego »Liro" in pazljivo listala list za listom. Na prvi strani nič, na drugi strani nič, istotako na tretji in četrti, nikjer nič od gospoda Bombardon-skega, kakor ji je pripovedoval gospod Zdravko Gimpelj. Pač, pač je ime gospoda Bombardonskega — v listnici!
Čujmo vendar, kar prinaša listnica gospodu Z. Bombardonskemu!
»G. Z. Bombardonski v N. — Na zdravje! To bi bilo vezilce'— Vaš »sonetni venček". Mislimo, da bi bila Vaša izvoljenka preveč občarana od izvanredne lepote Vašega umotvora. Svetujemo Vam iskreno, da se poslovite z Vašo modrico, ker je preveč originalna. A bas zato mora venček,
mesto da resi naš list, kakor ste Vi mislili, rešiti naš vredniški koš, ker je res lepo pisan. V ostalem bodite nam hvaležni, da nismo priobčili Vašega »Venca", kakor bi nam bila izvestno hvaležna Vaša izvoljenka, ko bi to znala."
»Ha, ha, to je krasno," nasmejala se je veselo Ovs&iova Metka in pogledala baš na cesto, kjer se je pokazal nesrečni pesnik gospod Zdravko Gimpelj. Cul je še zadnje Metkine besede, zatorej se je brzo naklonil in začel:
»Ali ne, gospodičina, da je krasno? To je prav za Vas, samo za Vas!" hitel je v jedni sapi.
»Zdi se mi, da se motite, gospod Gimpelj. Kaj, ko bi bilo tole za Vas? Berite, nit!" dejala je veselo Metka in mu ponudila »Liro".
In prebral je brzo gospod Zdravko Gimpelj ono osodno listnico, Dolgi nogi sta se mu tresli, škripec malo ne da mu ni padel z nosa, zarudel je in od-hitel dalje. Od takrat ni nikdar več postajal pri pro-dajalnici gospoda Ovsena, hodil je s pisarne po drugi ulici in tudi pesnikoval ni menda nič več. Škoda, in le zaradi jedne vredniške listnice!----
linski je jako izveden mož, posebno v železniških in finančnih vprašanjih.
Češko državno pravo. »Politik" zahteva, da bi se pri preosnovi pravo- in državno-zakonskih študij gledalo na to, da ee na vseučilišču v Pragi uvede predavanje o češkem državnem pravu. Navaja dvorni dekret iz 1804/5. šolskega leta, po katerem se je na vseučilišču v Pragi predavalo češko državno pravo. Ta predavanja so so opustila še le 1849. leta. Omenjeui list se obrača pred vsem do čeških poslancev, da se v državnem zboru za taka predavanja odločno potegnejo.
Mladočehi dobro vedo, da njih adresa v dižavnem zboru ne bode vsprejeta, zaradi tega so pa sklenili, da potem, ko se njih adresa odkloni, glasujejo za adreso desničarjev, če le v njej ne bode kakega odstavka o češki spravi.
Vnanje dr žare.
Napredek katoliške cerkve. Berolinska »Kreutz-Zeitung" piše o napredku katoliške cerkve pod papežem Leonom XIII. Pod sedanjim papežem ustanovili so se: patrijarhat indijski, 12 nadškofij, 65 škofij in 53 apostolskih delegacij, vikarijatov in prefektur. Poleg tega se je 10 škofij povzdignilo v nadškofije. Najbolj napreduje cerkev v Severni Ameriki in v Angliji. V Rusiji katoliška cerkev vzlic preganjanju ni dosti izgubila, Poljaki se znajo ustavljati Pobjedonoscevu. Najslabše je za cerkev v Italiji in Franciji, kjer liberalna šolska in cerkvena politika mnogo škoduje cerkvi. — Protestantski list torej priznava napredek katoliške cerkve. Ta napredek pač jasno dokazuje, da je cerkev zidana na trdno skalo, v katero se nasprotniki zamdn zaganjajo. V kratkem se bodo razmere katoliške cerkve zboljšale tudi v Italiji in Franciji, kajti tamošnji katoliki si jako prizadevajo, da z ustanovljenjem društev, katoliških šol in dobrodelnih zavodov oživi katoliško življenje.
Zatiranje katoliške cerkve v Rusiji. Poslednji čas ruska vlada dosledno nastavlja pravoslavne učitelje na katoliških in luteranskih šolah. Otroke silijo v šolah učiti se pravoslavne molitve. Ob državnih praznikih, katerih je v Rusiji jako veliko, morajo katoliški otroci k pravoslavni službi božji. Da na ta način v šolah mamkakega otroka pridobe za pravoslavje, ni se čuditi, posebno ker je v Rusiji položaj pravoslavnih dosti ugodnejši, nego položaj katolikov ali pa protestantov.
Povišanje carine na srbski meji. Dosedaj je bila navada, da se je od blaga, ki se je peljalo v Srbijo, plačalo polovico carine v zlatu, polovico pa v srebru, stranske pristojbine pa vse v srebru. Sedaj je pa srbska vlada odredila, da se mora vsa carina s stranskimi pristojbinami plačevati v zlatu. S tem se je carina za blago, ki se izvaža v Srbijo, nekaj povekšala.
Tajnik Tladigerov. Bolgarska vlada je v Sofijo poklicala tajnika pri bolgarski agenturi v Bukareštu in ga takoj dala zapreti. Imela ga je na sumu, da je on v zvezi z morilci ministra Belčeva. Tajuik je nekda že izpovedal več jako važnih stvarij.
Petindvajsetletnica vladanja kralja rumunskega. Dne 20. t. m. je minolo 25 let, odkar je kralj Karol vladar v Rumuniji. Pod njegovo vlado se je dežela lepo razvila. Z vladanjem je pa imel mnogo težav, ker je katoličan in so se mu od več strani delale ovire. Poslednja leta posebno Rusiji prijazna stranka ni ž njim zadovoljna. Rada bi ga odstranila, kakor je Battenberžana v Bolgariji.
Ruska oboroževanja. Rusija baje pridno zbira vojake ob rumunski in bukovinski meji. Zadnji čas je iz srede Rusije prišlo v Besarabijo 6 peš- in 4 konjiški polki. V Besarabiji ima Rusija že dva voja vojakov, ki so raztreseni po vaseh. Ob Prutu bodo baje do 3. maja zgradili barak za 10.000 mož, ob bukovinski meji je pa nekda že narejenih barak za 10.000 mož. Rumunska vlada jako nezaupljivo gleda to zbiranje vojakov. V Bukareštu so tudi izvedeli, da ruski agentje skušajo za-si pridobiti poveljnike obmejnih rumunskih trdnjavic. — Poročila o ruskem oboroževanju bodo pač malo pretirana. Rusija bi že ne imela vojaka v svoji sredini, ko bi res poslednja leta polki v takem številu odhajali na zapad, kakor hočejo vedeti nekateri listi. Nekaj resnice je seveda na tem, in preverjeni smemo biti, da Rusija začne vojno, kadar se jej bode zdel čas ugoden, da sproži orijentsko vprašanje.
Nemški državni »bor. Pruski trgovski minister je v nemškem državnem zboru pri posvetovanju o novem obrtnem zakonu se izjavil, da vlada hoče delavce varovati pred nasilstvom njih tovarišev. Kaznoval se bode, kdor bi hotel koga prisiliti, da pristopi v kako društvo ali pa popusti delo. — Na-redbe, katere misli vlada storiti, so deloma res opravičene, kajti socijalni agitatorji zares pritiskajo na delavce. Žal, da se najbrž s poostrenim postopanjem ne bode dosti koristilo delavcem, temveč le bogatim podjetnikom. Delodajalci bodo še slabše plačevali delavce, ko bodo vedeli, da je zaradi poostrenih vladnih naredeb le težko organizovati kak velik strajk. Oblastva ne bodo kaznovala le nasilstev v pravem pomenu, temveč tudi vsako nagovarjanje k strajku. To je tem verojetneje, ker se vlada sama boji, da bi delavci zopet kedaj ustavili delo po premogovnikih in tako baš v vojnem času onemogočili ves železniški promet.
Nov pruski občinski red. Konservativci so se sporazumeli z narodnimi liberalci o novem kmetsko-občinskem redu v Prusiji. Katoliški centrum bode baje glasoval tudi za to predlogo, vsaj plem. Huene se je tako izjavil. Sedaj je pričakovati, da se ta zadeva kmalu reši v deželnem zboru. Dolgo se je vlekla in mislilo se je že, da se ne bode dosegel noben povoljen rezultat.
Indokitajski generalni guverner. Predsednik Oarnot je podpisal dekret, s katerim se radi-kalec Lanessam imenuje za generalnega guvernerja francoskim posestvom v Zadnji Indiji. Novemu generalnemu guvernerju dala so se obširna pooblastila, podrejen mu bode celo vojaški poveljnik. Imenovati bode smel vse uradnike, izimši nadrezidente. S tem imenovanjem mnogi neso zadovoljni, ker mislijo, da bi za to mesto bil sposoben le kak general.
Dnevne novice.
(Štajerski cesarski namestnik) baron Kiibeck se je v ponedeljek pripeljal v Maribor ter v torek nadzoroval državno gimnazijo in učiteljišče.
(TJmirovljenje.) Deželnega sodišča svetovalec pri okrožnem sodišču v Celju g. P. Levizhnik je na svojo prošnjo umirovljen ter dobil tem povodom naslov in značaj svetovalca deželnega nad-sodišča.
(Vojaški nabori) za vrhniški sodniški okraj so bili včeraj pri tukajšnjem c. kr okr. glavarstvu končani. Od 287 poklicanih je potrjenih 105.
(Glasbeno -deklamatorična akademija) bode v soboto, dn6 2. maja, ob 8. uri zvečer v redutni dvoraui na korist ubogim dijakom obeh c. kr. gimnazij v Ljubljani. Izvrševali bodo učenci obeh zavodov s sodelovanjem c. kr. vojaške godbe. Vspored objavimo o priliki.
(Kanonično vmeščen) je bil danes čast. gosp. Janez Pisk ar, župnik na Sv. Gori, na župnijo Št. Ožbalt v moravški dekaniji.
(Na graškem vseučilišču) je dn6 21. t. m. čast. g. Ivan Mauring, kapelan v Mokronogu, naredil rigorozum iz sv. pisma starega in novega zakona in iz orijentalskih jezikov.
(Od deželnega odbora kranjskega.) Deželni zbor kranjski je ustanovil v seji dne 23. januvarija 1888. 1. v spomin 40 letnega vladanja Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva v podporo onemoglim ubožcem osem letnih ustanov po 50 gld. in dvajset letnih ustanov po 30 gld. Te ustanove oddaje deželni odbor občinam kranjske dežele, katere imajo za oskrbovanje ubožcev razmerno najtežja bremena. Ustanove podeljujejo se praviloma le za eno leto, zategadelj je deželni odbor z okrožnico z dne 25. marcija t. 1. pozval županstva, ki mislijo prositi za jedno ustanovnih mest, da dotične prošnje predlože do 25. aprila 1.1. — Deželni odbor je lani ukazal z okrožnico z dne 27. januvarija vsem županstvom strogo izvrševati deželni zakon z dne 17. junija 1870, dež. zak. št. 21, o obrambi zemljiških pridelkov zoper gosenice, hrošče in druge kvarljive mrčese, ob enem pa jih je tudi poučil, kako uničevati te škodljivce. V poučilu je bilo tudi povedano, koliko kvaro delajo hrošči kmetijstvu in na kak način jih je moči najlaže zatirati Deželni odbor je opozoril županstva z okrožnico z due 31. marcija t. 1. na omenjeno poučilo ter jim naznanil, da bode vsled sklepa deželnega r<-> a v izpodbudo prebivalstva delil iz deželnega kulturnega zaklada primerne nagrade za pobiranje in uničevanje hroščev: Ker se hrošči prikazujejo vsako četrto leto konec aprila ali ob začetku maja po raznih krajih v deželi, naročil je deželni odbor županstvom, da mu najkasneje do 10. maja 1.1. naznanijo, če se nahaja hrošč v tamošnjem kraju, in ob enen sporoče, kaj se je ukrenilo, da se kar največ mogoče pogonobi tega kvarljivca. Da bode deželni odbor mogel odmeriti nagrade posameznim občinam, morajo županstvu prijaviti, kako menijo postopati, da porabijo prejeti znesek primerno namenu, dalje po kakem merilu se bode razdelila nagrada in kakšna kontrola se bode vršila pri tem. Ker so šolarji dosedaj po raznih deželah z velikim uspehom pobirali hrošče, naročilo se je županstvom, naj se gledč tega sporazume z voditeljem dotične šole, kateri naj bi učencem izplačal za gotovo množino njemu oddanih hroščev določeni denarni znesek.
(Iz Celja) se poroča „Sild. Post", da v odločno nemških krogih uameravajo prositi za posebnega nemškega župnika, oziroma za ustanovitev »nemške" župnije. V ta namen kroži pri somišljenikih pola, katero morajo tudi mnogi posli podpisati. Vse se vrši tajno, da ne zvedo tega »hudobni" Slovenci.
Vzrok tej agitaciji je nekda ta, ker preč. g. opat pri zadnjih državnozborskih volitvah ni hotel voliti framasona dr. Foreggerja, temveč Slovenca g. dr. Jos. Srneca.
(Sedemdesetletnico) bode praznoval prihodnji ponedeljek dnd. 27. t. m. velečastiti g. Juraj Jan, častni kanonik, dekan v Dolini poleg Trsta, vitez Pranc-Josipovega reda itd., ob jednem tudi petindvajsetletnih svojega župnijstva v Dolini. Dn3 22. t. m. sta zaslužnemu gospodu prišla osebno čestitat milostni vladika tržaški Ivan Nep. Glavina in preč. stolni prošt dr. Šust.
(Predsednikom kranjske stavbene drnžbe) bil je v poslednjem občnem zboru izvoljen gosp. baron Švegelj. Dalje se je sklenilo, da se od čistega dobička za upravno 1890. leto izplača od dnč 1. maja počenši po 7 gld. d i vid en de.
(Koliko je ženskih volilk za ljubljanski mestni zastop?) V letošnjem volilnem seznamu nahaja se ženskih volilk, ki volijo s pooblastili, v I. razredu: 135, v drugem: 144 in v tretjem celo: 360, torej v vseh treh razredih vkupe skoro neverjetno število: 639.
(Okrajna bolniška blagajna ljubljanska) 21.
dne t. m. ustanovil se je novi odbor. Izvoljeni so v načelništvo gg. Avgust Weber kot načelnik in Anton Leutgeb kot podnačelnik: v nadzorovalni odbor g. Josip Stransky in v razsodišče g. Pran Doberlet st. kot načelnika.
(Štajerski deželni šolski svet) je v svoji seji dne 9. t. m. dovolil s pričetkom prihodnjega šolskega leta deško meščansko šolo v Mariboru, dalje gospodarski nadaljevalni kurz na ljudski šoli v Šmariji pri Jelšanah, razširjenje štirirazrednice v Ketini v petrazrednico in dverazrednice v Št. Juriji ob Pesnici v trirazrednico.
(Shod organistov in izdelovalcev orgelj.) Vodstvo Ambrozijevega društva na Dunaju sklicuje na dne 27. in 28. avgusta t. 1. o priliki pedagogičnega in cerkveno-glasbenega tečaja za pevovodje, orga-niste in učitelje petja shod, katerega naj bi se udeležili vsi v Avstriji bivajoči in delujoči organisti in izdelovalci orgelj. Na tem shodu se bodo razpravljala ta-le vprašanja: a) Kako se je ravnati glede uvedenja normalnega glasbenega tona, o katerem govori naredba ministerstva za uk iu bogočažtje z dn<$ 25. julija 1890. 1. št. 15.090, pri orgijah? b) Katere iznajdbe in izboljški naj bi se posebno priporočali pri izdelovanju novih ali pri predelovanju starih cerkvenih orgelj? c) Ali naj bi ne bili izdelovalci orgelj postavno obvezani, napravljati pe-dalne klaviature v normalni širokosti? a) Bi li bilo umestno, da bi se postavljale po cerkvah elektro-pnevmatske orgije, in po kakih načelih naj se to godi? b) Bi li ne bilo dobro, ako bi se sestavila statistika vseh orgelj, ki so po cerkvah? Kdor se hoče udeležiti tega shoda, naznani naj to brž ko mogoče artističnemu vodju Ambrozijevega društva Josipu Bohmu na Dunaju I,, Wollzeile 9, da se mu dopošije natančnejši program in pa vstopnica. Pri-dene naj pa svoji prijavi tudi 1 gld. za poštnino in tiskovine.
(Pevski klnb »Tipografija") priredi v soboto večer v vrtnem salonu Schreinerjeve pivnice na s v. Petra cesti zabavni večer z nastopnim vsporedom: 1. »Domoljubje", zbor s spremlje-vanjem glasovira, zložil Janušovsky. 2. »Abschied vom Walde", zbor, zložil Klauer. 3. »Slovo", zbor, zložil Nedved. 4. »Valassen", zbor, koroška narodna, zložil Koschat. 5. »Komični prizor", priredil g. Avg. Janša. 6. »Die Nacht", zbor, zložil Abt. 7. »Rojakom", zbor, zložil Belilr. 8. »Der Speisezettel", veseli trospev s spremljevanjem glasovira, zložil Suppč. 9. »Dobrovoljec", veseli zbor, zložil Stdckl. 10. »Rrrraus", polka hitra, veseli zbor s spremljevanjem glasovira, zložil Koch pl Langentreu. Mej vsporedom godba na gosli s spremljevanjem glasovira. — Pevske zbore poje pevski klub »Tipografija" pod vodstvom pevovodje g. J. viteza Janušovskega. Kasa se odprd ob 7. uri. Vstopnina 30 kr. Začetek ob 8. uri. Prosi se, priti v priprosti opravi.
(Zrelostna spričevala iz Bosne.) Naučni minister je podelil zrelostnim spričevalom gimnazije v Sarajevu in zasebne gimnazije v Travniku pravo veljavnost v Avstriji za dobo pet let, počenši od šolskega leta 1890/91. nadalje. S tem je otvorjen pristop abiturijentom iz Bosne na avstrijska vseučilišča.
(Kako priti brez popotnega lista v — Ameriko?) To najbolj vedo seljaki iz gorenje - ogrskih župnij. V uradu v Hamburgu ali v Bremah poka-
žejo kar potni list, ki je bil izgotovljen za njih živino; dotični uradnik, seveda ne vešč madjarščine, prečita samo ime lastnika živine, za vse drugo, kar stoji v madjarščini v tem potnem listu, še briga se ne. Kmetje tem načinom brez velikih ovir dospejo preko morja v novi svet.
(Poljski romarji v Jeruzalem.) List »Polska" v Ciešynu poroča, da bode prihodnji mesec iz tega mesta in okolice večje društvo odpotovalo v Jeru-| zalem. Med potjo se bodo med 12. in 15. majem ustavili v Zagrebu.
(Popravek.) V predvčerajšnje poročilo o od-borovi seji »Matice Slovenske" se je vrinila neljuba pomota, da je. bil pri seji dr. Fr. Zupanec, dočim 1 je v resnici bil tukajšnji občeznani rodoljub, usta-novnik in odbornik »Matice", dr. Jernej Zupanec.
Slavnemu uredništvu „Slovenca".
Z ozirom na notico na tretji strani duevnika »Slovenec" z dne 21. aprila 1891 št. 89 letnik XIX i pod naslovom »Taki-le ste ... . zahtevam upiraje ' se na § 19 tiskov, post. sledeči popravek.
Ni res, da sem jaz kot predsednik volilne komisije prvi oddal volilni listek.
Ni res, da se je tak6 začel volilni akt v III. razredu.
Ni res, da sem jaz v III. razredu sploh volil.
Ni res, da sem jaz nad volilko, katera mi je izročila pooblastilo brez naročila, za katero stranko naj ž njim volim, zarohnel ali ji žugal.
Resnično pa je, da z dotičnim meni izročenim pooblastilom nikdo volil ni in tudi jaz ne, kar se razvidi iz uradnega volilnega zapisnika.
Notica pod naslovom »Taki-le ste . . ." je tedaj izmišljotina in laž.
V Ljubljani, 22. aprila 1891.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški.
Dostavek uredništva. S predstoječim popravkom počastil je naše uredništvo g. vitez Bleiweis Trsteniški mlajši v vojaški uniformi, v kateri je — res nenavadna prikazen — že v ponedeljek in v sredo imel mnogo opraviti na rotovžu. Vojaških sukenj med volilnimi agitatorji do letos še nismo opažali.
Kar se popravka samega tiče, smeli bi ga zaradi zadnjih dveh vrstic — ki kažete, da g. dr. vitez Bleiweis pač ne pozna postavnih določil, veljavnih za sestavljanje popravkov — popolnoma mirno vreči v koš. Le da se izognemo nadaljnemu moledovanju, smo ga natisnili tem raje, ker g. dr. vitez Bleivveis v njem sam piše, da se upira na § 19. isk. postave. Mi bi slovenski bolje rekli, da se upira paragrafu 19. tisk. post., ali po domače rečeno, da se »krega" s § 19., ker »Slovenec" nikjer ni rabil izraza, da je g. dr. vitez Bleivveis »žugal" volilki. Ako je resnično, da s pooblastilom dotične volilke nihče ni volil, kako je pa mogel potem g. predsednik volilne komisije pravega postavnega pooblaščenca zavrniti ter mu pooblastilo konfiscirati, češ, da ima on njeno pooblastilo, ko dotična volilka pooblastila danega temu volilcu ni nikdar preklicala? Cemu je torej zabranil, da značajna volilka, od katere se mu je po tolikem trudu še Ie v tretje posrečilo izsiliti podpis, ni mogla izvrševati svoje volilne pravice, dasi je bila to njena resna volja in ko je vendar po mnenji g. dr. viteza Bleiweisa še celo dva pooblaščenca imela, ker po njegovih jurističnih načelih to nič ne dene, če se d& za izvrševanje ene in iste volilne pravice več pooblastili — Ali pa znabiti ni bilo nikakih prič podpisanih na gospoda dr. viteza BIeiweisa pooblastilu, ker je gospod predsednik volilne komisije morda pred volitvijo menil, da priče niso potrebne, potem se mu je pa še le med volitvijo naenkrat zasvetilo, da bi utegnil to biti izvrsten manever zoper konservativno stranko, ali kaj? Ali pa se je znabiti bal, da bi za slučaj, ko bi pooblastilo oddal, utegnil v kako sitno zadrego priti, ko bi pravi pooblaščenec postavno pooblastilo prinesel. Kakor se vidi, ni se rešil iz te zadrege.
Sicer pa je še mnogo druzega v notici, česar g. dr. vitez Bleivveis v svojem popravku ni zavrnil in tudi nikakor zavrniti ne more, ker je in ostane resnično.
In ravno to svedoči, da gospod dr. vitez Blei-weis nema posebno v čislih volilne prostosti, ker to ni več dopuščena agitacija, temuč pritisek, vsled ka-
terega neha volilna svoboda, v zakonu zajamčena vsakemu volilcu in volilki. Tak pritisek je celo še hujši, kakor če se dsi mala odškodnina „za pot", in vendar se že za to poslednje včasih večdnevni zapor prisojuje.
Zato smo pač popolnoma opravičeni, če trdimo, da mora vse nehati, ako volilna komisija — sama kar sproti kuje postavna določila ter si nekako prisvaja posta v od a j al n o moč. Če si more kdo zametavanje tacih lastnoročno podpisanih pooblastil, pri katerih pa ni bilo podpisanih prič, drugače razlagati, prosimo pojasnila. Pri vsem tem naj nam pa tudi nihče ne zameri, da nismo in ne moremo prisegati na nepristra-nost predsednika volilne komisije v tretjem volilnem razredu.
Raznoterosti.
—	Čuden iskalni list. Gudimpeštanska policija je pred nekaterimi dnevi izdala iskalni list proti nekemu ponarejalcu menic. V tem iskalnem listu se pravi mej drugim, da je dotičuik kralju Milanu jako podoben. Budimpeštansko sodišče je iskalni list sedaj pregledalo in odredilo, da se dotični odstavek izpusti.
—	Ženska republika. V madjarski vasi Husuretu, v saroskem komitatu, odšli so skoro vsi možaki v Ameriko, da si zaslužijo novcev. Sedaj pošiljajo domov novce, katere njih žene prav pridno zapijajo. Skoro vsak dau je polovica ženskih pijanih. Nekatere ženske zapile so tudi vse svoje premično premoženje. Pijane ženske zanemarjajo otroke, ki bosi in nagi tekajo po vasi Župnik se je obrnil do višje oblasti, da napravi red in vsaj preskrbi za otroke.
—	Novi Karlov most v Pragi stal bode 335.000 gld., kipi, ki jih bodo postavili nanj, stali bodo 120.000 gld.
—	Druga ženitev kralja Milana. Kakor javljajo srbski listi, vprašal je bivši srbski kralj Milan metropolita Mihajla, se li more zopet oženiti. Metropolit mu je pritrdil, da se more, ker ga je prejšnji metropolit veljavno ločil. Milan je vzel baje milijon od države na posodo le zaradi tega, da se znova oženi. Njegova bodoča soproga je nekda velika bogatinka in baš take žene je treba Milanu.
—	Medvedje in volkovi v Bosni in Hercegovini. Da je v Bosni in Hercegovini mnogo volkov in medvedov, je znano. Poslednje desetletje se dajo premije za ubite zveri in tačas se je v imenovanih deželah pobilo 889 medvedov in 8490 volkov. Misli se pa, da so pobili ta čas še nekaj več teh zverin, pa jih dotičniki neso objavili, ker neso vedeli, da se dajo premije.
—	Črnogorski knezNikola odredil je da se bode pesniku Zmaju Jovanu Jovanoviču do smrti izplačevala podpora 5000 dinarjev iz črnogorske državne blagajnice.
—	Svatovščina mi 1 ij o n a r j eva. V Fila-delfiji oženil se je milijonar Ivan Jakob Astor. Za več tisoč dolarjev cvetic pokupilo se je za to sva-tovščino. Dva milijona dolarjev vredni so darovi, katere je dobila nevesta, poldrugi milijon je vredna hiša, katero je dal novoporočencema nevestin oče. Deset tisoč je zaslužil duhovnik, ki je poročal, 6500 dolarjev veljal je obed, kateri je priredila nevesta svojim prijateljicam.
—	Stekel volk. V Črnovce priklatil se je stekel volk, ki je obgrizel 32 ljudi. Nazadnje ga je neki kmet ubil. Mrtvega volka so preiskali in se preverili, da je bil stekel. Ranjene osobe odposlali so v Pasteurjev zavod v Parizu zdravit se.
—	Zapuščina za papeža: Rajni ogrski primas Simor je ves svoj zlat denar zapustil papežu. Zapuščina znaša 98.546 frankov v zlatu.
—	Draga knjiga. V Novem Jorku je bilo nedavno sv. pismo prodano za 74.000 frankov. Ta knjiga je jeden onih redkih proizvodov, ki so bili tiskani še v Gutenbergovi tiskarni.
—	Ostrupljena svatovska družba. V Lyndonu blizu Louisvilla je 50 oseb svatovske družbe zbolelo, ket so pili kavo, kateri je bil primešan arzenik. Dve osebi sta že umrli. Duhovnik in dve sestri nevestini so na smrt bolni. Novoporo-čenca sta se vrnila s potovanja, ker sta zbolela.
—	Parnell je ženin. Londonski listi poročajo, da se bode Parnell oženil z znano O' Sheo. S tem pa O' Shea po ženitveni pogodbi zgubi polovico zapuščine prvega moža v znesku 170.000 tuntov šterlingov.
—	Bolgarski Neron. Iz Sofije se piše »Varšavskemu Dnevniku", da je Stambulov dal vsled umora ministra Belčeva zapreti velik del bolgarske inteligencije. Med zaprtimi je tudi Karave-lova soproga; do 1. t. m. je bilo zaprtih 400 oseb. Vlada naznanja na plakatih, da mu izplača 20.000 frankov, kdor naznani morilca. Princ Ferdinand Ko-burg in njegova soproga dobivata pretilna pisma. Stambulov se ne upa iz sobe.
—	Izseljevanje v Brazilijo. Severo-nemški „Lloyd" je dobil od brazilijske vlade poročilo, da ne sme več dovažati poljskih izseljencev. Od 1. t. m. „Lloyd" več ne sprejema poljskih izseljencev.
i —. Pruski državni dolg je znašal dne 31. ' marca 1890. leta 4,775,853.450 mark.
—	Morilec ministra Belčeva. „Ma-1 gyar Hirlap" hoče vedeti, da je jeden morilcev mi-j nistra Belčeva v Krajevi v bolnišnici, kjer ga zdra-j vijo, ker je ranjen. Prav verojetLO ni, da bi to bil
pravi morilec, ali če se dokaže, da je res, ne bode I odšel pravici.
—	Doktorski diplom naOgrskem. Da dobi doktorski naslov na Ogrskem več veljave,
i hoče učuo ministerstvo poostriti stroge izpite in se j bode zlasti od jurista strogo zahtevalo, ne le, da i zna, kar je slišal na vseučilišču, temveč da dokaže, da zna tudi samostojno misliti in pravoznanske : predmete samostojno obravnavati. Od odvetnikov se ! pa bajž v bodoče ne bode zahtevalo, da morajo i imeti doktorat.
—	Odvetnikasozaprli. Zaprli so v Detti pri 1 Temešvaru odvetnika Bertrama, ker ga sumničijo, i da je zadušil hišno posestnico Josipino Kirser, kateri ni mogel zaradi slabe prakse plačati dolžne najemnine.
—	Elektrotehnična razstava v Frauko-brodu otvori se dne 16. maja ob 12. uri opoldne. Povabila oblastvom in razstavljalcem so se že razposlala.
Telegrami*
Dunaj, 23. .aprila. Zbornica poslancev je vsprejela brez debate v drugem in tretjem branji budgetni provizorij.
Dunaj, 23. aprila. Občinski zastop razširjenega Dunaja izvolil je s 96 proti 42 glasom dr. Prixa županom. Izvoljenec je priporočal, da se pomanjšajo politične debate in je naglašal zasluge cesarjevo za razširjenje Dunaja in končal s hochklicem na cesarja, kateri klic je zbor trikrat navdušeno ponovil.
Zagreb, 22. aprila. Deželni zbor so snide dnč 21. maja.
Peterburg, 22. aprila. Vlada je svojemu veleposlaniku v Carigradu naročila, naj za fregato „ Admiral Kornilov", na kateri se veliki knez Jurij pelje iz Ajaccia na Krim, izposluje prosto vožnjo skozi Dardanele.
Rim, 23. aprila. Praharnica zunaj Porte Portese se je razletela vsled eksplozije danes ob sedmih zjutraj. Ta praharnica je bila poleg kmetijske šole za dečke. 120 osob, največ dečkov je poškodovanih, je li kaj mrtvih, še ni gotovo.
Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig
3K£~ je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne .Kip organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "XS£ stekleniei 10 kr.	(300—711 "SIK
Tujci.
21. aprila.
Pri Maliču: Rzeppa, inženir; Laidlmayer, Schreyer, Elsass, Breu, Lautner, llanseli, Eisler, Wetzel, Hoffman, trgovci; Krenn, potovalec, z Dunaja. — llole, trgovec, iz Brna.
—	Kanobelj, trgovec, iz Krnova. — Klemene iz Got. — dr. Marchesini in Nadale iz Korraina. — Ranzinger, trgovec z lesom, iz Kočevja. — Elling, trgovec z lesom, iz Rakeka. — Szentmiklosy iz Gradca. — Sinitz, trgovec, iz Celja.
Pri Slonu-. Vitez Schneid pl. Treuenfeld; Staudinger, trgovec; Weingriin, potovalec; Podpečnik, cand. med., z Dunaja. — Botscheg, trgovec, iz Lipe. — Eolnegovič iz Zagreba.
—	Sternad, farni oskrbnik, iz Babnega Polja. — Mohorič, trgovec, iz Opatije. — Dobrovich in Gasparevich z Reke. — Pfefferkorn, trgovec, iz Elbe. — Hess s soprogo iz Zagreba.
—	Majdič iz Kranja. — Ponikvar, župnik, iz Starega Trga.
Pri avstrijskem ca/m t Zupan, orgljar, iz Kamne Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Jurca, trgovec z lesom, iz Postojine. — Orasch, železniški sprevodnik, s soprogo, iz Ljubna. — Doerr in Duras, zasebnika, iz Prage. — Pleničar, uradnik, s soprogo, iz Tržiča.
Vremensko »porodilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	* t lii O®« 53 rt a
opazovanja		zrakomeru T mm	toplomera po Celziju			
22	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvee.	738 9 734 8 734 9	64 ; 14-8 7-2	si. vzh. ii brezv.	jasno n n	0 00
Srednja temperatura 8'9°, za 0-9° pod normalom.
Dmmjskn borza.
(TelegrafiAno poročilo.) 23. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92	gld	50	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 92	„	50	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„	SO	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	80	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 990	„	—	„
Kreditne akcije.......... 300	„	25	„
London.............116	„	45	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	23	„
Cesarski cekini...........5	„	50	„
Nemške murke ...... . 57	.	05
Aiiathcrinova ustna voda in zobni prašek
ohranita usta sveža, krep-čata čeljustno meso ter odpravljata slabo s:ipo i z ust.
1 steklenica ustne vode velja 40 kr., 1 škatlja zobnega praška 20 kr., 12 steklenic 4 gld., 12 škatelj samo 2 gld.
Lekarna Piccoli „pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. (30-23)
Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni
certvene orelie in barmonije
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni.
Ceniki oryelj in harmonijeS pošiljajo se zastonj.	•
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elnosti te tvrdke.	(24—7)
Ravno izšlo:
_^	ivavnu iz.biu ;
" „ŠMARNICE"
Marijina visoka pesem ali magnifikat,
sostavil
Andrej Kalan, duhoven,
z dovoljenjem prečastitega knezoškolijstvii ljubljanskega. V Ljubljani 1891. Založila »Katoliška Bukvama".
Cena polusnje 90kr., usnje lgl., zlato obrezo 1 gl. 20kr., po pošti S kr. več.	(3—3)
>
*
» •
K l
S

"rijfi* > iC5JK.?nvJli>fli' WTm. afc TO