Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Sieviika 1 Din.
št 52. Leto XIX. - Kranj, 30. decembra 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev t*g štev. 1. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zveče.. Rokopisi se ne vračajo. Neftanki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za nGorenjccf*". celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. I Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Kaj se Vam zdi o Kristusu?
Marksistični list „Delavec", ki si pa seveda nadeva lep naslov „strokovni list", je v 17. štev. od dne 15. decembra 1935 priobčil za božično razmišljanje odlomek iz Beerove 11. knjige socialnih boje . V tem odlomku, kateremu naj bo v korist, res ne vemo, piše Beer, da se je Kristus rodil v razgretem, revolucionarnem ozračju kot sin neke rokodelske, tesarske rodbine iz Nazareta v severni Palestini. Nadalje sevdotičnem odlomku med drugimi neresnicami in potvorbami o Kristusu tudi trdi, da je bilo Jezusovo delo protinacijonalno in njegova propaganda anarho - komunistična, fz vsega odlomka pa ¿¿1*110 odseva zmota in krivi nauk glede Kristusa, da je bil Kristus revolucijonar, anarhist in seveda komunist tudi. Prav z nobeno besedo se ne omenja, da bi bil Kristus še kaj drugega kakor človek, da je bil namreč pravi in resnični Bog, ki je prišel na svet, da odreši človeški rod. Ker se list ..Delavec" razširja tudi med gorenjsko delavstvo, je vsekakor primerno, da prinese „Gorenjec" primerno pojasnilo in odgovor.
..Kaj se vam zdi o Kristusu?" (Mt. 12. 42.) je nekoč vprašal Gospod svoje učence. In od tedaj se neprestano ponavlja to velevažno vprašanje, neprestano odmeva po zemlji in vsak človek mora biti na jasnem glede Kristusa. Čudovito na Kristusovi osebi je, da ni mogoče iti mimo te osebe in jo morda ignorirati. Neko stališče mora vsak človek zavzeti do Kristusa. Ali se postavi človek ob Kristusovo stran in potuje z njim skozi življenje ali pa se Kristusu upre. Ali bo človek s Kristusom srečen ali pa bo brez Kristusa nesrečen. Če je Kristus Bog, potem moramo iti vsi brez izjeme za Kristusom, če pa Kristus ni Bog, potem je krščanstvo goljufiji) in sicer najstrašnejša goljufija, potem vse življenje ni drugega, kakor uganka, muka. neumnost ali kakor se je izrazil brezverni Vol-tair. strašna šala.
Da je bil Kristus velikanski pojav v zgodovini človeštva, dokazuje .tudi ta okolščina. da hoče imeti Kristusa vsak pokret. vsaka stranka, vsaka duhovna str 11 j a za sebe. Nekateri so trdili in deloma še trdijo, da je bil Kristus socialdemokrat... da je bil Kristus komunist, da je bil Kristus prerok... daje bil naj-modrejši človek, kar jih je kedaj živelo na svetu . . ., da je bil najbolj idealni človek .... da je bil največji učitelj in človekoljub . . . itd. Vse mogoče trdijo o Kristusu, samo tega pa nočejo izpovedati, da je bil Kreistus pravi in resnični Bog.
I.
Kristus je bil revolucijonar, pravijo nekateri. Če besedo revolucijo tako razumevajo, kakor jo pač razumevamo, združeno z uničevanjem, požiganjem, prevratom in morit vi jo, potem Kristus ni bil nikak revolucijonar. Če pa razumemo besedo revolucija in revolucijonar, potem pa lahko govorimo o Kristusu kot revolucijonarju. S Kristusom se je začel nov svet, s Kristusom so pričeli šteti novo dobo v človeški zgodovini, ubogo Dete iz Betlehema je dvignilo človeštvo iz tečajev in to moremo imenovati brez vsakega dvoma največjo revolucijo kar jih je kedaj doživelo človeštvo. Samo pomislimo, kakšni nazori so vladali pred Kristusom o dostojanstvu človeka, sužnja, o družini, o ženi, o otrocih, o razmerju dobližnjegu. Pogan si je mogel /ene zamenjavati kakor ponošeno obleko. Otroke je izpostavljal, da se je znebil neprijetnega bremena. Poganski svet ni poznal sirotišnic, zavetišč in bolnišnic, poganstvo ni poznalo ljubezni do bližnjega. In ne-zaslišno je, kaj je g .spodar še počenjal s sužnji.
Kristus je hotel vsemu temu odpo-moči. Kristus je hotel ustvariti novega človeka in po človeku nov družabni red. Kristus ni prišel spreminjati žalostne podobe sveta z upori in revolucijami, marveč s tem, da je hotel spre-
meniti mišljenje človekovo; Kristusov nauk ni bil morda kakor dinamit, ki razstreljuje in uničuje, marveč je bil podoben kvasu, ki vse prekvasi in zbol-šuje. Kristus ni nameraval zboljšati tedanjih razmer, da bi obsodil ves tedanji gospodarski red in zahteval njegovo odst ranitev. marveč je Kristus hotel poboljšati ljudi in ti ljudje so ustvarjali boljši in dosfojnejši gospodarski red. Kristusa moremo le toliko imenovati revolucijonarja. kakor moremo imenovati pomladansko sonce, ki prinese novo življenje v naravo, imenovati revouci jonarno.
il.
Drugi zopet trdijo, da je bil Kristus komunist, kar trdi odlomek v listu „De-lavec". V tem smislu, kakor mi pojmujemo komunizem, ki hoče prevreči ves dosedanji družabni red in je že povzročil toliko strašnih umorov, — Kristus prav gotovo ni bil komunist. Komunizem ne priznava lastninske pravice,
Kristus pa je potrdil 7. in 10. božjo za-Če komunizem toliko pomeni, kakor razbojništvo, potem Kristus nikakor ni bil komunist, če pa komunizem pridiga ljubezen, poštenost in pravičnost, potem je bil Kristus komunist. Če pomeni komunist toliko, kakor vdreti v hišo svojega bližnjega, ga izropati in pobiti na tla, potem Kristus ni bil komunist, če pa pomeni komunist toliko, kakor lomiti kruh lačnim, napajati žejne, oblačiti nage, potem je bil Kristus komunist. Če je komunist toliko, kakor ptič pelikan, ki razkljuje svoje lastne prsi, da s krvjo hrani mladiče, potem je bil Kristus komunist.
Kristus ni bil revolucijonar in komunist, kakor mi razumevamo besede v njihovem pomenu. Kaj pa je bil potem takem? Je bil morda samo fino čuteč in najbolj moder učitelj? Je bil morda samo najboljši človek? Je bil Kristus samo zgolj človek?
D ocjos o l/I jen
poved, ki varjujeio privatno lastnino. Kristusu niso sledili samo revni galilejski ribiči, marveč tudi premožni ljudje, kakor Nikodem, Cahej, Jožef iz Ari-mateje, Marta in Magdalena. Naš Gospod ni morda sanjal o nekem utopisti-čnem družabnem redu, kjer bodo vsi ljudje živeli v nekem bajnem bogastvu, marveč je odkrito povedal: „Keveže boste vedno imeli med seboj."
Čeprav pa Kristus ni bil komunist, vendar še ne sledi iz tega, da je imel Kristus za pravo to, da je bilo vse premoženje razdeljeno le med nekatere ljudi, ki so ga po mili volji izrabljali. Nikakor mu niso bile všeč tedanje gospodarske metode. Kristus ni bil nikak komunist, vendar najstrožje obsoja brezsrčne orgije, ki jih je uganjal tedanji kapitalizem z zlorabo privatne lastnine On je pridigal: „Blagor usmi-jentin, ker ti bodo usmiljenje dosegli (Mt. ">, 3.), on je nasvetovnl bogatemu mladeniču, da naj svoje premoženje razdeli med uboge, ne samo to, Kristus tudi z bolestjo v srcu ugotavlja, kako težko bo šel bogatin v nebesa in v priliki o bogatinu in Lazarju bogatina obsoja, čeprav mu ničesar drugega ne očita, kiikor trdosrčnost in brezsrčnost do reveže v.
Če mi poznamo človeka v vsej svoji potankosti, potem moramo priznati: Kristus ni bil samo človek, ampak je bil neizmerno več. V njem je nekaj, kar se nikakor ne da spraviti v človeške oblike. Napoleon je dejal: „Jaz vem, kaj je človek, toda Kristus je i>il več, kakor človek." Ze pred Kristusom so živeli razni geniji, plemeniti ljudje in veliki talenti, a koncem vseh koncev so bili pač samo ljudje. Vsi modrijani, geniii in talenti starega in novega veka niso bili zmožni niti enega človeka duhovno preroditi. Kristus je pa na milijone in milijone ljudi duhovno prero-dil, da so mu odprli svoja srca in duše. Po Kristusu so postali največji grešniki svetniki in plemeniti ljudje, roparji in morilci pa so postali po Kristusu oni. h katerim se danes zatekamo in jih kličemo na pomoč. Oni, ki so bili od živ-I renskih bridkosti strti in uničeni, so po Kristusu postali potolaženi in se navzeli življenjskega optimizma. Kje so pa veliki ljudje vseh časov, pa naj se imenujejo Platon, Aristotel, Sokrat Cice-ron ali morda Marks, Lenin, Stalin ali kogar že hočete, ki bi bil zmožen enemu samemu umirajočemu človeku vliti folažbo v njegovo dušo? Ves marksizem ne ve povedati niti eno ime ne.
Kristus ni bil nihče drugi, kakor pravi in resnični Bog, kateremu gre vsa slava in čast. Nietzsche je zapisal naslednje bogokletne besede: „Če poslušamo zvonenje ob nedeljah in praznikih, se moramo vprašati: Ali je to mogoče? In to zvonenje naj velja nekemu Judu, ki je živel pred 2000 leti in trdil, da je bil sin božji, zaradi česar je bil končno tudi križan." Ta trditev", pravi Nietzsche, „je vendar brez podlage." Veliki cinik Nietzsche si sam sebi nasprotuje. Če bi za božanstvo Kristusovo ne imeli nobenega drugega dokaza — pa jih je seveda dovolj — kakor io, da že 2000 let zvoni po vsem širnem svetu Kristusu v čast in slavo, bi bil že to zadosten dokaz, da Kristus ni samo človek, marveč da je pravi resnični Bog. Ali ni nespametno misliti, da bi Kristus, če bi bil zgolj človek, tako mnje-stetično mogel kljubovati zobu časa in svetovne zgodovine. Ze zgodovina sama izpričuje, da je bil Kristus pravi in resnični Bog.
Čudno se nam zdi, da je marksistični list „Delavec" tako navdušen nad Bee-rovimi iznajdbami, zavijanji in lažmi, da jih ponatiskuje za slovensko delavstvo kot božično premišljevanje. Žalostno, da se dobijo ljudje, ki jih je rodila katoliška slovenska mati, pa pomagajo ubijati vero v božanstvo Kristusovo. Možje in fantje, žene in dekleta, če vam vsiljujejo tako časopisje, ki taji božanstvo Kristusovo in hoče Kristusa napraviti za prvega anarhista, revolucionarja in komunista, potem vedite, da je greh če tako časopisje naročate, podpirate in citate. Zavedajte se dobro, in vendar spreglejte, da tem listom ne gre za zboljšanje vašega bednega in težkega položaja, marveč njih naloga je, da u-bijejo v vaših dušah vero v Boga, Kristusa in v verske resnice sploh. Takšni časopisi so resnični volkovi v ovčjih oblačilih.
Delavski Kranj
Starega patriarhalnega Kranja predvojnih let ni več. Onim ki smo še takega poznali in takrat morda rastli v njem, se zdi stari Kranj kot davni san nekake rajskosti. Kakor ^pravljica iz naše resnične mladosti, ko smo doživljali lepo. Je v naših otrocih še naša stara naivnost? Bojimo se odgovora. Ali jim čas radia in življenja v radijskem tempu ni skrčil naivna leta na minimum? Fantazija jim drvi med avtomobili, k aeroplanom in športom vseh vrst. Naša je divjala za živino, ki so io ■kranjske „štale" neženirano pošiljale skozi „metropolo" na pašo. Mesto nekdanje pesmi in šale po naših domovih zlasti v predmestju in okolici, tudi danes splošna pesem. A to je bolna pesem o krizi: „Oče je brez deia. Ta teden je delal le par dni, kot da druge dni ni treba jesti. Na uro zaslužim le dinar, dinar in pol." Tudi to je pesem, a pesem v prozi brez lepote, surovo kristalno čist naturalizem posebne vrste, ki ne blaži srca in ki ne vzgaja k lepemu. Samo razumu odpira oči, da stvari še jasnejše vidiš take, kot so. Črno in temno je v kolonah delavskih hišic po predmestjih, odkoder rijejo in se že spajajo z mestnimi. Nič manj mračno ni po tovarnah, ki so se usidrale tam, kjer je bilo nekoč že izven mesta. Zbežale so v polja, kot da s svojim svetom ne spadajo v družbo mestnih posestnikov. Kot opomne kovnice za kruh tolikim in tolikim obkrožajo mesto, pred katerim je kot na dlani razgrnjena beda s siromaštvom iu vsa tragedija našega modernega industrijskega delavca.
Težko živi. Pod težkimi pogoji dela. Kje je njegova plača v primeri z jeseniškim tovarišem! A predno do dela in zaslužka dospe, padajo dnevno kilometri pod noge. Do 10 in še več. Zvečer spet na isto pot dolgih kilometrov. Za
STRAN 2
»GORENJEC«
„uameček" pa ga danes požegna dež, jutri mu sivo blato rahla cesto, v obraz pa udarja sneg in burja. Noge si spočije v 10 urah in preko, to je res, ko vrši svoj posel pod nagnjenimi steklenimi strehami. Je slabo naš delavec. Posoda s kavo in kruhom mu samo navidezno podpira organizem. Redi ga ne, a v resnici ga izpodkopava. Nevidno sili v delavske vrste tuberkoloza. Počasi na tem teritoriju ustvarja kraljestvo, da bo žela nekoč s koso, ki je bila doslej mestu Kranju neznan bič.
Ako opazujemo gorenjsko metropolo skozi to lečo take stvarnosti in skozi perspektivo te točne in popolne slike, potem uvodna slika o blagostanju in prošlosti močno zatemni.
Ni pomoči za kranjskega delavca? Za boljšo bodočnost? Je, v lastni organizaciji, ki jo mora dati izobrazba, strokovne in še druge — splošne. A objektivne, nepobarvane, t^ndenciozne. Tako organizacijo mora kot nujna lastnost krasiti in krepiti predvsem sloga. V organizacijo pa bi morali vsi, vsi do zadnjega. Gorečim organizatorjem bi na tem polju ne zmanjkalo dela.
Kaj se je doslej izvršilo v tem smislu? Samo naši donovniki so doslej pokazali pozitivno delovanje. Majete z glavo, ker je beseda o našem duhovniku? Kdo je v našem mestu ustanovil delavsko organizacijo? Svečenik. Na mnogih strokovnih sestankih je vodil k izobrazbi dolga leta spet naš duhovnik. Da ima kranjski delavec svoj dom, s sobo in zadostno hrano za par dinarjev, so največ delovali in se brigali isti gospodje iz duhovskega poklica. (Da ostali kranjčani z večjo naklon jest jo ne gledajo na to institucijo, se moramo samo čuditi. Izdatnejša pomoč tej delavski trdnjavi bi bila samo revanš za to, kar naš delavec spusti v njihove žepe, visok procent svojega zaslužka. Modernih občin je ena od glavnih nalog vprav socialno udejstvovanje. Koliko naša razume in gleda skozi moderne „špegle", bi vedel največ povedati zavod zunaj mesta, ki se imenuje Mari-janišče in ki dela sporazumno z Vineen-cijevo konferenco!)
Čisto naravno je, da so katoliški duhovniki učitelji in resnični prijatelji delavstvu: Delajo po navodilih Onega, ki je vir resnice, a tudi ljubezni in milosti. Zato je resnica, da more samo resnična religija dati prve poglede na življenje in da je samo v njej rešitev socialnega vprašanja. A ta rešitev je zelo enostavna in preprosta. S pravičnostjo kar pa se ne doseže s pravičnostjo, more nadoknaditi ljubezen. Samo na verski podlagi moremo pričakovati poštenja, pravičnosti in široke ljubezni. Paradoks in čudno je, da srečo na tem svetu ustvarja samo katoliška vera, ki pridiga o samozataji in o drugem onem svetu. Zopet pa je res. da vse tostranska prizadevanja  rode nezadovoljstvo
in kaos. Paradoks, in eden je večji od drugega.
Kako žalostno vlogo torej igrajo delavci iz drugih taborov. Da ne gredo vsi v naše katoliške strokovne organizacije, so jim napoti samo duhovniki, ker jim pridigajo v cerkvah „o nevšeč-nih" stvareh. Tako se včasih sliši. Radi se umaknejo naši svečeniki. Verujte! Profita nimajo od tega najmanjšega, a psovke in nenvaležnost se gomili okrog njih. Ponavljam da je samo čudno, če delavci ne vstopijo v naše vrste, zgolj iz praktičnih razlogov!
Od drugod pa pomoči ni. Kdor si jo obeta, se močno vara. Tak delavec se tolče po glavi, kot pravimo. Kot da samemu sebi ne želi sreče. Socializem' in socialnost sta dva pojma, ki ne gresta skupaj. Socializem je daleč od socialnosti, ne dela za socialno blaginjo. Socialist ni nič drugega kot parasit na delavskem telesu, na čigar račun vodja fino in salonsko živi. Koga je osrečil Marks? Veliko je vprašanje, ako je nje-
gov pokret res dober! Naj se kolektivizem imenuje marksizem, komunizem ali bolševizem, v praksi pomeni vedno samo osiromašenje in beraško palico. Grozne so posledice grandioznega poskusa v radikalni socialni ureditvi v sovjetski Rusiji. A ne varajte se! Prava slika sovjetske Rusije ni v tehničnih napravah, v vojaških tovarnah in ne v modernih laboratorijih, kamor od časa do časa z dovoljenjem more pogledati zapadnjak samo njihovega kova. Fotografija današnje Rusije so prevarani in razočarani kmetje po kolhozih, ki so umetno ustvarili — lakoto! A na drugi strani ta ogromna večina ruskih milijonov nima niti najmanjših človeških pravic. Ne morejo gospodariti ne s samim seboj, ne z otroci. Za vse misli manjšina vladajočih. In ta manjšina večini poklanja brano posebne vrste: knuto in ječe na severu in v Sibiriji. In to naj bo raj? In ako že ni raj, to naj bo socialna blaginja   in sreča?!!
— Li.
Vidni uspehi razumnega gospodarstva
Poslovna doba slavnega JNS režima na kranjskem rotovžn se bliža svojemu koncu — to vsi vidimo — to vsi čutijo.
Na način, ki je edinstven v zgodovini vseh občinskih volitev, kar jih je bilo dosedaj v kranjski občini in ki bo prav gotove, edinstven ostal, je bila izvoljena tako JNS večina, ki je obetala da bo brezpogojno poslušna edinemu predstavniku JNS režima ter njegovim ekspertom. Volilni zakon jim je dal tako veliko število odbornikov, kolikor jih ni imela, še nobena večina na kranjski občini. Ta JNS večina je imela tedaj prav vse predpogoje, ki si jih sploh more misliti za uspešno delovanje. Zavedajoč se svoje velike moči ter brezmejne podpore režma, je pričela takoj po končanih volitvah praktično izajati svoje velikopotezne načrte, ki jih je že v volilni borbi razglašala, in ki so obstojali bistveno predvsem v od-strantivi že tolikokrat navedenih „sramot" poprejšnjega občinskega odbora, to je sramote, da se je poplačal ves občinski dolg, da se je prihranilo za šolski fond ca 2 milijona Din in da so se pobirale le 35 %> doklade. Vs« te sramote je JNS režim do danes že temeljito odstranil, kar dokazujejo že sama imena kakor kopališče, Prevola, trošarina, Narodni dom, da manj pomembnih za enkrat sploh ne imenu jemo.
Vendar o vseh teh velikih uspehih danes nočemo pisati, osobito ker mislimo, da bo dovolj prilike o vsaki teh zadev na kompetent-nejših i testih razpravljati, ter bo imela javnost potom še dovolj prilike, da se bo z njimi podrobneje seznanila.
Da hočemo razpravljati le o eni, sicer podrejeni zadevi ki pa je tipična za kranjsko občinsko gospodarst\o, da na majhnem primeru po! ažemo kako se po našem mišljenju ne sme gospodariti z javnim premoženjem.
Kolikor nam je znano, je edino večje javno delo, ki ga je JNS večina na kranjskem rotov-žu započela ter tudi do konca izpeljala, javno stranišče, k? ga je kranjska občina te dni dogradila in sicer na tujem svetu na vrtu, ki je last Narodnega dorna^ povsem ob strani vsakega večjega prometa.
Pribiti je treba, da tega javnega dela vkljub resnim pomislekom ni hotel nihče, s kakimi pritožbami motiti, ki bi bile gotovo uspešne, ker se je hotelo, da sedanja JNS večina vsaj eno zgradbo popolnoma dovrši, da bodo lahko naši potomci, kadar se bodo spominjali slavne JNS dobe v Kranju, omenjali kak viden spomenik, ki je nastal v tej dobi.
Vrt Narodnega doma ni imel nobenega stranišča, kar se je pri vsakem večjem obisku tega gostilniškega vrta pogrešalo. Na njem se je nahajala lesena lopa zgrajena, ob času in iz denarja o katerem bomo še veliko razpravljali, ki pa je bila v skrajno slabem stanju. Bila je nujna potreba za gostilniški vrt in pa za uspeh gostilne na tem vrtu, da se postavi nova. lepša in modernejša vrtna lopa, kakor je bila stara in da se postavi na vrtu tudi stranišče. \ kljub ogromnim darilom, ki jih je JNS režim poklonil Narodnemu domu, ki je postal v času tega slavnega režima nekako njegov sedež, kar se je dokumentiralo zlasti s tem. da so zgolj ona društva imela v njem prostor, katerih predstavitelji so stali v prvih vrstah JNS bojevnikov. JNS večina kranjskega občinskega zastopa je že v svojem prvem proračunu postavila postavko 40.000 Din za napravo javnega stranišča in se je tedaj splošno po Kranju pripovedovalo, da bo to stranišče stalo za Narodnim domom. Ta namera se v prvem proračunskem letu ni izvršila, v drugem proračunskem letu je bila postavljena zopet postavka po 40.000 Din za javno stranišče in takoj so gospodje od JNS razglasili, da pride na vrsto
zgradba novega za Narodni dom tako potrebnega poslopja.
Zakaj se je zbral ravno ta prostor kot najprimernejši, ne bomo sami razpravljali, ampak prepuščamo našim čitateljem, da si sami na to vprašanje dajo odgovor.
Ugotoviti moramo samo dejstvo, da je prostor kamor se je ta nova zgradba postavila za svoj resničen namen zelo malo primerna in vsak otrok v Kranju vidi, da je promet na vseh drugih dohodih v mesto Kranj mnogo večji, kakor pa ravno na izbranem mestu. Ne poznamo razmere, da bi kranjska občina, pa tudi običajno ne druge občine gradile svoje naprave na tujem svetu in zanj plačevale najemnino. Kranjska občinska JNS večina pa je sklenila, da se zgradi nova higijenska naprava na tujem svetu, na svetu, ki je last Narodnega doma. Ta svet je kranjska občina prodala pred leti zadrugi Narodni dom po 1 Din za kvadratni meter. Poleg tega je kranjska občina /. različnimi dajatvami prispevala h gradbenim stroškom Z zneskom, ki gre v mnoge stotiso-čake. Končno je JNS režim dosegel, da je Mestna hranilnica odpustila Narodnemu domu plačevanje vseh obresti za njen dolg. ki znaša letno kar nad 100.000 Din. Vkljub vsem tem velikim naklonitvam, ki jih je uživala zadruga Narodni dom, pa je bilo potrebno, da se za odstop za prepustitev uporabe sveta za zg id-bo javnega stranišča. Narodni dom še posebej bogato poplača. Ne poznamo še do pičice natanko vse pogoje pogodbe med Kranjsko občino in zadrugo Narodni dom, vendar kolikor se v javnosti pripoveduje, mora Mer. t na občina Narodnemu domu plačevati letno z.i uporabo sveta, na katerem stoji nova zgradba 500 Din. Razen tega je Mestna občina postavila novo lepo veliko vrtno lopo ter določila en prostor te nove higijenske stavbe za uprabo gostilniškega vrta. Zgradba stranišča in vrtne lope je veljala 39.000 Din. Za nadzorstvo p-i je Mestna občina najela uslužbenca sres. načelstva v Kranju g. Milana Košnika proti honorarju 1200 Din. Koliko je še drugih stroškov ne vemo. Zgradba tega poslopja je znašala tedaj nekaj čez 40.000 Din. Vse to smo zato tako obširno opisali, ker smo hoteli na majhnem primeru pokazati, kako se v Kranju gospodari in ker smo mnenja, da se tako ne sme v Kranju več gospodariti. Po našem mnenju je bila ta stavba zgrajena edinole v korist Narodnemu domu in če je hotela občina Narodnemu domu pomagati, naj bi to od vsega pričetka tudi javno razglasila.
Kmečka zveza ustanovljena
Vsi slovenski kmetje bodo z veseljem pozdravili ustanovitev njim tako potrebne Kmečke zveze. Kmečka zveza je bila pred letom 1928 politična. Sama Kmečka zveza je na občnem zboru sklenila, da ne bo politična ampuk samo stanovska organizacija vseh kmetov. Prišel pa je čus trpljenja, naša društva so bila razpu-ščena. Nikdo ni vprašal ali se to in to društvo udejstvuje  politično  ali  samo strokovno. Vse
LoTtižar Josip:
fiinaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se ua Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Po smrti cesarja Friderika, vladajočega od 1435 do 1493. torej skoro 60 let je nastopil vlado njegov sin, Maksi mi I j an star takrat 43 let. Imenujejo ga ..zadnjega viteza", ker je bil plemenit zastopnik starega viteštva. Imel je bister um, živahen značaj in za vse dobro vneto srce. Rad se je vadil v viteških igrah, za katere si je pridobil toliko spretnost, da je veljaj za najboljšega borilca svoje dobe. Zanimivo je vedeti, da se je učil tudi slovenskega jezika, menda zaradi odredbe cesarja Karla IV., ki je v „zluti buli" določil, da mora nemški cesar govoriti vsaj en slovanski jezik. V slovenščini ga je poučeval Tomaž Perlokar. Slovenec iz Celja. Ta učeni duhovnik je bil že poprej tajni svetnik cesarja Friderika in njegov dvorni pridigar. Za svoje zasluge pri Maksimi-ljanovi vzgoji je postal dunajski prost in slednjič škof v kostnici (Konstanz).
Vitez Krištof I.amberg, poveljnik deželne brambe v Ljubljani, je bil povabljen tudi k \ i-teškim igram. Vsi so občudovali njegovo telesno moč in spretnost v borbah. Zgodovinarji poročajo, da se je skušal v turnirju s samim cesarjem Maksimiljanom. Kako se je razveselil Krištof, da je dobil na Dunaju tudi svojega prijatelja izza mladostnih let. Jurija Sladkonijo! In kaj je bil takrat Slatkonja? Dunajski nadškof. Torej zopet kranjski rojak tako visok cerkveni dostojanstve-
nik. Poleg tega je vodil Slatkonja kot posebno vešč glasbenik tudi cesarski pevski zbor.
Še enkrat srečamo Krištofa Lamberga, nekdanjega gutenberškega grofica, v cesarskem glavnem mestu. To pot nam ga opisuje slovenska narodna pesem „Pegam in Lambergar", ki jo je zabeležil Valentin Vodnik. Narodna pesem pozna le Krištofa Lamberga in njemu priznava lastnosti vse njegove rodovine: junaštvo, moč, vdanost vladarju in borbo zoper hudobijo. Pegam pa je predstavnik zlobnega človeka, ki mora podleči pravici. Narodna pesem pripoveduje:
Na Dunaju stoji lipa, pod njenimi vejami je miza, okrog nje so stoli, na katerih sedi gospoda in med njimi sam cesar Maksimilijan, ki govori: Po moji misli se mi zdi, kraljevstvu naš*mu glihe ni.
Tedaj je mimo pri jahal Pegam. Slišal je cesarjeve besede ter odvrnil:
Kaj pravim vam, gospodje vi, so prazni vaš' pogovori, imate viTko gospodstvo, pa ne junaka pod seb6( kater' bi skusil se z meno.
Na to cesar:
kaj češ vprašati me /a to? Imam gu, da t   presedal bo. na kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, prebiva  Krištof I.amberg tam, te v |K'st želi dobiti sam.
Pegam odgovarja samozavestno, kakor bi ne bilo junaka, njemu enakega:
Kar hitro pišite mu list. doma pusti naj vse na stran, pridirja meni naj u bran. Maksimiljan ukaže, naj takoj dobijo človeka, ki ponese v gorato kranjsko deželo pismo z naro-
čilom, da pride prej ko mogoče Krištof Lamberg na Dunaj, borit se s Peganom. Dobili so fantiča, ki je odšel zvečer z Dunaja, zjutraj je bil pa že v Tržiču. Tekel je tako hitro, kakor bi ga bil sam zlod podil. V Tržiču so mu pokazali pot na Kamen pri Begunjah. V grajski lini je stala Krištofova mati Agneza. Videla je, kako naglo teče fantič proti gradu in rekla Krištofu, kakor bi jej bilo že znano, kaj vse to pomeni:
Konjič;» 'maš kot ptičieo,
on zlato je pšenic ko,
pa kaj jaz pravim, Krištofe,
le dobro ti poslušaj me:
Hudiča ima Pegam dva,
premagal bodeš ti oba,
le glej, da té ne za[>eljâ.
Če bodeš videl tri glave,
dve stranski njemu pust' obé.
na srednjo naj ti sablja gre.
Krištof je oblekel viteško opravo, zasedel konja, podal materi roko, brez prenehanja jahal ter se ustavil še le na Dunaju.
In Pegam ttiko govori: Naj se preveč ti ne mudi, al' hočeš kaj počakati, al' češ se precej mahati in svojo glavo vagati?
Krištof :
Ne bom se do{go jaz mudil.
ua Kranjskem sem še včeraj bil.
Šla sta na dunajsko polje in trikrat zadirjala drug proti drugemu. Pri prvem napadu sta se le malo na ušesih opraskala. Pri drugem je bil Krištof nekoliko krvav, zgodilo se mu pa ni nič hudega.
Ko v tretje skupaj prideta, takrat se dobro počita, za vselej boj odločita.
STRAN 4
>GORENJEC<
Srečno novo leto želi vsem cen j. odjemalcem
Pernuš loan
trg. z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ter izdelovanje gornjih delov čevljev
Naznanjam cenj. občinstvu, da se bom s i, januarjem preselil v hišo g. Majdiča (poleg Kovine). Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Postregel bom vedno z dobrim blagom po nizkih cenah.
Vsem mojim cenj. odjemalkam in odjemalcem želim srečno in blagoslovljeno novo leto in se za nadaljno naklonjenost priporočam
Klemenčič Janez
mesar
KRANJ, Bleiweisova 21.
Srečno in zadovoljno Novo leto želita svojim cenj. odjemalcem brata
Frane in ilojzij Perčič
stavbeno in pohištveno mizarstvo RUPA PRI KRANJU
Srečno novo leto želita vsem cenj. odjemalcem
Anica in Franc Okoren
ŠENČUR PRI KRANJU ter se priporočata za nadaljni obisk.
VINA
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
m H L I C G L H S I
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D.Najmanjši znesek je 6 Dm
v
Ženini in neveste
Najlepšo in najcenejšo fotografijo tudi povečavo Vam naredi
Fotograf j
JUG - Kranjj
(Sedaj nasproti trgovine Savnik) )
Pri naročilu 6 razglednic 1 veliko sdfffco brezplačno. Pridem tudi slikat na dom brez poviška cene.
ve%
4f
Vsem cenj.  odjemalcem  želim srečno in zadovoljno Novo leto!
o© ro so 30 oo oo oo oc
Vsem  cenj. odjemalcem  želi srečno in zadovoljno Novo leto!
Anton Šinkovec
vrvarna —KRANJ
Pozor ženini in neveste!
Če hočete imeti dobre postelje, pridite, nudim Vam veliko izbiro gradlna (cvil-ha) žime, morske trave, vzmeti (fedrov) vrvi za perilo, cvilšne vreče. — Dalje nudim razno vrvarsko blago lastnega izdelka kakor: Štrange, uzde, vrvi, motvoz, sukanec, dreto, razne mreže, gurte, jermena, biče, bičevnike i. t. d. V izdelavo prevzamem vsako količino prediva.
QOQOmQQfX)QOQOfX) K* K* Wk K* Wk Wk Wk K*
Slike   za   legitimacije, 4 komade samo ^
Din 25.- pri 7} f|
fotografu JUG - Kranj ^KUfiO Jryč
(sedaj nasproti trgovine Savnik.) \
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo   se   popravilu   in   preobleke. Izvršujem jih točno in solidno
Jenko Alojzij
dežnikar
KRANJ (poleg trgovine A. Jazbec)
nudi za. zimo
Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks ševrete
usnje za moderno damsko konfekcijo
(pasove, in dr.) usnje za suknjiče itd. itd.
Vsem cenj. odjemalcem želimo srečno in zadovoljno Novo leto!
Nove citre zu vsuko sprejemljivo ceno produm. Naslov  v npr« v i.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in pc nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
20 letna gospodična i. dovršeno meščunsko in trgovsko Šolo išče službo. Plnču po dogovoru. Naslov v upravi.
Odda se lepo stunovanje 2 sobi ia kuhinja Sejmišče  št. 2.
Srečno novo leto želim vsem svojim sorodnikom, znancem in odjemalcem
Lovro Benedičič
čevljar — Ševlje
B. ŠINKOVCU - KRANJ
za informacije.
PHILIPS RADIO
mm
Zadružna, gospodarska
banka d. d. Ljubljana
podružnica v Kranju
želi vsem svojim p. t. poslovnim prijateljem uspešno poslovno leto 1936 in se priporoča za vse bančne posle.
Nezadolžena
Kranjska mestna občina, koje davčna moč je izredno velika
jamči
za vse Vaše vloge pri
Mestni hranilnici.
V tako ugodnem položaju ni nobena druga mestna hranilnica Drav. banovine. Zato brez bojazni svojo gotovino pio-donosno, naložite v Mestno hranilnico, kjer Vam je vedno na razpolago!
Zavračajte predsodke!
Hranilne knjižice kranjske Mestne hranilnice predstavljajo polno vrednost.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.