PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	«.
Abb. postale I gruppo	• LCDa 7 U I1T
Leto XXVI. St. 89 (7583)
TRST, sreda, 15. aprila 1970
DRAMATIČEN BRODOLOM TRETJE AMERIŠKE ODPRAVE V VESOLJSKEM PROSTORU MED ZEMLJO IN LUNO
Zaradi električnih okvar propadla odprava «Apolla 13» Kočljiv povratek Lowella( Haiseja in Swigerta na Zemljo
Okvara je nastala z eksplozijo v rezervoarju kisika, ki napaja naprave za proizvodnjo električne energije - Učinkovit poseg vesoljskega pajka za preusmerjanje poleta vesoljske ladje - Ce bo šlo vse po sreči, bo kabina «Apolla 13» pristala prihodnji petek ob 18.13 po srednjeevropskem času v Tihem oceanu 1280 km južno od otokov Pago-Pago - Vesoljska drama je presunila prebivalstvo ZDA in vsega sveta
HOUSTON, 14. — Vesoljci Lowel, Haise in Swigert, ki plovejo ai s hitrostjo več kot 4000 km na uro, ne bodo stopili na Lunina *• doleteli bodo okoli Lune, pluli pol ure po njenem nevidnem Prostoru okoli 90 - 100 km nad njeno površino, se spet prikazali * drugem robu našega naravnega satelita ter poleteli nazaj proti
zemeljski obli.
Odprava »Apollo 13» je v bistvu propadla. Glavni cilj, ki so 9® zastavili trem kozmonavtom, to je pristanek na dnu kraterja Fra "Jeuro, se je ponesrečil zaradi "Vare, ki je nastala v servisnem m°dulu «Apolla 13». Bilo je davi v zgodnjih uran, ko sta Lovell in "a,*e opravila, tri ure pred predvi-enim rokom, pregled naprav apa-ra,a' ki je znan pod vzdevkom *LEM» in ki bi v trenutku, ko bi *e l°eil od matične ladje, dobil vzdevek «Vodnar». Kozmonavta pregledala vse naprave ter ugo-■•Vila, da so vse redno delovale, fnila sta se v poveljniški modul, l®r ju je čakal kozmonavt Swi-®arL ki je zamenjal obolelega tovariša Mattinglyja. Kmalu nato so Kozmonavti čuli, da je v servisnem jnodulo nekaj eksplodiralo. Kozmonavti so označili eksplozijo s priljub-Jeno besedo v ameriškem letalskem žargonu kot nekakšen «bang». Ta-oj nato so opazili, da so woltme-, Pokazali določeno znižanje nape-osti električnega toka. Poveljnik °Wel je o zadevi takoj obvestil redišče v Houstonu. «Tu imamo opravka — je dejal — s precej audim problemom*. Takoj nato je Pojasnil za kaj gre. Iz Houstona o mu sporočili, da bodo opravili Potrebne preglede ter mu naknadno Poročili, kaj naj ukrene. Takoj pa o mu priporočili, naj zmanjša na aPaimum potrošnjo električne ener-V tistem trenutku je Lowell ,e vedel, da bo imel v poveljniš-Korn modulu električne energije sa-m° za okoli petnajst minut.
Potem so sledili dolgi presledki "jod enim in drugim pogovorom j?? vesoljci in vesoljskim opo-*'scem. S pomočjo elektronskih apa-ratur in na podlagi podatkov, ki jih prejeli od elektronskih možganov v poveljniškem moduli, so KfPalu ugotovili, da je prišlo do "Kvare pri dveh električnih aku-“Ktlatorjih, ki sestavljata sistem “ bus». Sistem «A bus* je še na-.Kije deloval, Poveljnik Lowell je e takoj potem ko je opazil okva-®’ Povedal, da je skozi okence P°veljniške kabine opazil meglice, ar, je dokazovalo, da od nekod , naja neki plin. Pozneje se je iz-^ J® iz rezervoarja akumu-
hisik^6V serv’sne6a mcKiula uhajal
^ tistem trenutku so v vesoljskem središču v Houstonu zabeležili Naslednji pogovor med kontrolnim fediščem na Zemlji in «Apollom *• Kontrolor na Zemlji je bil jnal° prej zahteval podatke o pri-sku v treh akumulatorjih, ki de-j.^Jo po principu izgorevanja vo-iat S P°m°djo kisika. Plina dova-jata dva ločena rezervoarja, a ke-jnicna reakcija proizvaja poleg elek-vjvv?®? toka tudi vodo. «Ničla» je . Kliknil kontrolor na Zemlji. «Nič-n_;*— ga je vprašal Svvigert iz sJfeIJniškega modula. Čez nekaj ®Kund je kontrolor ukazal: «Odpri-v.. oh tok prvega akumulatorja in stite pri mjru ostala dva». Od-1(i,Vor iz vesolja, več kot 300 tisoč vjiometrov daleč. »Ukaz smo iz-tJj1' toda manometer še vedno iz e ničlo, ali me slišite*. Odgovor v_ zemlje:	»Da. Kazalec rezer-
^JS številka dva - ničla*, h iz vesoljske kabine: «Do-Zj ‘ Zdi pa se mi, ko gledam sko-■j “hence, da vidim uhajati plin. ffi izgubljamo plin v vesolju.* zjutraj je v vesoljskem njhscu v Houstonu zabrnel alarmna ?Votlec' Medtem je kontrolor dal ti® ednje ukaze: «Poglejte tako knji-k0; 0 izjemnem stanju. Poglejte ta-strani roza barve od 1 do 5 in *®Jte uporabo toka.*
°dgovor: »V rokah imam knjigo.* d0Gl.as z Zemlje:	»Znižajte tok
j^tO amperov pod sedanjem nivo-
"Utk- 80 .^i najbolj dramatični tre-Lou'i,	80 j'b doživljali vesoljci
Putu ’ Haise in Swigert, v trenj j ■ ko so bili že zelo blizu Lu-hUt.n zelo daleč od Zemlje. V tre-^ ko so jim ukazali, naj od
rianti reševanja: poskrbeti za takojšnjo vrnitev ladjice na Zemljo, ali pa jo usmeriti na najpriklad-nejši tir za potovanje okoli Lune in nato za usmeritev potovanja proti Zemlji. Prvo varianto so izločili, ker bi zahtevala preveč komplicirane operacije, ki bi jih morda ne utegnili opraviti zaradi pomanjkanja energije. Zato so sporazumno sklenili, da je bilo v tistem trenutku najprimerneje, da se popravi tir vesoljske ladjice s tem, da se ta preusmeri spet na tako imenovano pot «proste vrnitve* na Zemljo. Pri tem je treba pripomniti, da so trije vesoljci nekaj ur pred okvaro zapustili pot «proste vrnitve*, ker je polet predvideval drugo, tako imenovano hibridno pot, ki bi vključila vesoljsko ladjo na eliptično območja Lunine privlačnosti ter dal
pot okoli Lune. V izjemnih pogojih so se lahko zanašali samo na delovanje motorjev znamenitega pajka, ki je bil v preteklosti že tolikokrat kritiziran. Spodnji motorji pajka (ki bi morali sicer služiti za spuščanje «Vodnarja» na Lunino površino) so delovali brezhibno. Zarohneli so in delovali 31 sekund, kar je bilo dovolj, da je vesoljska ladja prišla spet na tir »proste vrnitve* na Zemijo. S to operacijo se je vsem odvalil karnen s srca. V tistem trenutku se je «Apollo 13* znašel spet na poti, ki ga utegne pripeljati brez kakršnega koli drugega posega na zemeljsko oblo.
Jutri zjutraj okoli tretje ure bodo vesoljci obšli nevidno stran našega naravnega satelita. Praktično bi sploh ne bilo potrebno nobeno popravljanje smeri poleta, ker bi zaradi Lunine privlačnosti ladjica obletela Luno in se avtomatično vrnila v smeri Zemlje. Vendar pa bodo tedaj prižgali motorje lunarnega «pajka», ki bo pospešil odhod iz
Shematični prikaz vesoljskih raket tipa «satum 5». Na vrhu rakete, ki meri v vsej svoji dolžini 111 m, se nizajo drug za drugim (od vrha navzdol — risba na levi strani) rešilni sistem, poveljniški, servisni, in lunami modul. Po ohromitvi servisnega modula skrbijo za morebitno poganjanje vesoljske ladje samo motorji lunarnega modula. Na Zemljo se bo vrnil samo poveljniški modul, ki je opremljen z obrambnim ščitom
vesoljski ladji drugačno smer, to je tisto, ki jo bo pripeljala prav na področje n"4 Novo Zelandijo m otoki Pago Pa go.
V tem trenutku ne obstajajo za vesoljce kaki posebni problemi. Dva morata sicer bivati v ozke % in tesnem proštom luna.rnega »pajka* (to je namreč prostor samo za dva vesoljca), medtem ko mora tretji bivati v poveljniškem modulu, kjer bo moral uporabljati prenosno e-lektrično svetilko za kontroliranje raznih naprav.
Pripomniti pa ie treba. da. odgovorni strokovnjaki vesoljskega središča v Houstonu ne vedo, kaj s je pravzaprav zgodilo v servisnem modulu. Zelo verjetno se ne bo nikoli zvedelo, zakaj je okvara nastala. Servisni modul se namreč ne bo nikoli vrnil na Zemljo in o domnevnih okvarah se bo lahko razpravljalo in ugotavljalo samo na podlagi podatkov, ki jih utegnejo nuditi elektronske kontrolne naprave, ki so okvaro zabeležile in sprožile alarmno stanje.
Glavno vprašanje, ki se postavlja vesoljcem je vprašanje električne energije, vode in kisika. Z ohromitvijo servisnega modula so rezerve vseh teh treh činiteljev, ki so bistveni za človeško življenje v vesolju, potisnjene na najnižjo stopnjo. V teh pogojih je vesoljski »pajek* postal pravcata rešilna ladjica, ki v teh težkih trenutkih pomaga trem vesoljcem, da ostanejo pri življenju. Toda «pa;iek* razpolaga z omejenimi količinami e-lektrične energije, kisika in vode. Res je, da obstajajo še nekatere rezervne količine teh treh dragocenih prvin, toda te so zelo omejene. V tem trenutku gre za to, da se o-mogoei trem vesoljcem dovoljne količine zraka za okoli 70 ur. Odgovorni ljudje NASA so sklenili, da spričo razpoložljivosti sredstev teh energetskih virov podaljšajo potovanje vesoljske ladjice proti Zemlji in jo usmerijo na že omenjeno področje (zaradi razpoložljivosti ladij, ki bodo prihitele na pomoč vesoljcem) in ne na kako drueo področje (kot na primer na Atlantski ali Indijski ocean), kjer bi bila vsakršna pomoč skoraj nemogoča.
Kot smo že omenili, bodo jutri zjutraj spet začeli delovati motorji «pajka», ki bodo usmerili vesoljsko ladjo na določeno pot. Tik preden bo ladja zaplula v zemeljsko o-zračje, bodo vesoljci stopili v poveljniški modul, ki je edini v stanju, da se prebije skozi zemeljsko ozračje. V tistem trenutku se bodo ločili od servisnega modula in vesoljskega »pajka*, katera bodo prepustili svoji usodi. Samo vesoljska kabina je namreč opremljena z o-brambnim ščitom, ki s hitrostjo o-koli 40 tisoč kilometrov na uro lahko zaplove v zemeljsko ozračje, ne da bi zgorela. V tistem trenutku bodo vesoljci lahko uporabljali samo manjše akumulatorje in zadnje rezerve kisika ter vode.
Ponesrečena odprava «Apolla 13* je povzročila v ameriški javnosti
pravcat živčen šok. Do včeraj se v ZDA skoraj niso več zanimali za odpravo «Apolla 13*. Televizijske in radijske postaje so posvečale vso svojo pozorne« t raznim športnim tekmam in se odprave skoraj niso spomnile. Danes se je stanje popolnoma spremenilo. Povsod so v o-spredju oddaje o dramatičnih dogodkih v vesol ju.
Razni vesoljci, ki delajo v središču v Houstonu, so obiskali ženi dveh kozmonavtov, to je Lowella in Haiseja, da bi jima nudili moralno pomoč v teh težkih trenutkih. Obe družici kozmonavtov sta sicer zelo zaskrbljeni, toda v glavnem sta prestali to začetno preizkušnjo z velikim pogumom.
Predsednik Nixon je stalno v stiku z vesoljskim središčem v Houstonu, ki ga obvešča o poteku operacij reševanja.
Veliko zanimanje vlada povsod po svetu. Angleška vlada je stavila na razpolago ameriški vladi vse svoje brodovje v bližini kraja, kjer bodo vesoljci pristali. O vesoljskem brodolomu so poročali tudi sovjetski časopisi.
nB
Vesoljci (z leve proti desni) Haise, Lowell in Swigert med zadnjim zajtrkom pred odhodom v vesolje
H lili II Mllllll lllll M lil IIIIIIIII lil Jlll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllll llilllll IIIIIIMII llllllllll lf MII 111111111111111111 lllll IIIIMIIIM lili lt|l||lt||,l||||||l||||||||||rilllllillllllllllltlllllll lllllIlliMlllllltlllllllllllllirlll IIIII illllllllllllllllll MII IIIIIIIIIIB
NADALJUJE SE RAZPRAVA O ZAUPNICI
Amendola (KPI) o globlji krizi splošnega italijanskega položaja
a
Vpisanih je 35 govornikov, vendar se bo debata končala še ta teden
RIM, 14. — Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o zaupnici žtiristranski vladi in predvidevajo, da se bo zaključila z glasovanjem že ta teden. Vpisanih je skupno okrog 3 '■ govornikov in se bodo zasedanja vršila samo enkrat dnevno vendar dalj časa.
Današnje zasedanje poslanske zbornice je otvoril predsednik Per-tini, ki je v imenu prisotnih izrazil željo, da . »ameriški astronavti premagajo kritični položaj in da se srečno vrnejo na Zemljo».
Tej želji se je pridružil prvi go vornik Amendola (KPI), ki je govoril uro in pol. Dejal je, da je Rumor izhajal iz izkrivljenega položaja pri oceni vladne krize in da gre za globljo krizo idej, politike, morale ter tudi religiozne krize. V tej zvezi je prikazal celotni potek dogodkov od vroče jeseni, smrti a-genta Annarumme, delavske represije, dinamitnih atentatov in pokola v Milanu ter zahteval, da se razkrije vse ozadje smrti anarhista Pinellija.
V bistvu gre za krizo levega centra, saj so kapitalistične skupine zavrnile reforme, tako da se je zelo resno zastavilo vprašanje u-stavnega sistema, ko pa je resnično italijansko vprašanje napredek
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Deželne splošne stavke o perečih socialnih in gospodarskih vprašanjih
Sindikati zahtevajo neposredne razgovore z vlado
RIM, 14. — Danes so se pričele ločene splošne stavke vseh javnih in zasebnih uslužbencev, ki so jih enotno proglasile vsedržavne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v zvezi z zahtevami o cenah, o stanovanjih, zdravstvu, fiskalne reforme in javnem prometu. Sindikalne organizacije so skupno proglasile po 16 delovnih ur stavke, prva stavka pa je urejena tako, da traja praktično 24 ur.
Prva stavka se je pričela danes v Piemontu, sledila pa ji bo jutri
akumulator a so’triie ko- v Kalabriji in nato bodo po navo->avt; Ura™mdl da je njihova dilih lokalnih sindikalnih organiza-Jj^Pfava uradno propadla. Od ti-Swft. trenutka dalje so morali poda vse svoje sile edini nalogi,
'j° SV0Ja življenja in se vr-^^poškodovani na Zemljo. kra?^a s to odločitvijo še ni bilo druiArazn'm vprašanjem, ki so se odijn Za drugim nizala predvsem Ni i, ,nim funkcionarjem in celot-■ 1novi NASA na Zemlji. Go-rnM bilo, da je celotni servisni Sa „7, popolnoma ohromel. Nanj
Nobe' kU° mogoče več zanašati za Lij, n? operacijo v vesolju. Med-hitrrJ^ Vesoljska ladjica drvela s
.. "Slih Y .	n/\n/\ 1.:i	na
m^°stio več 'kot 3000 kilometrov na dijjbroti Luni. V vesoliskpm sre *T0px .* * * * v Houstonu je vladala velika Zr>„ n'ava Kai napraviti? Pred od-
V V(|rnp činHelje sta se postavljali 5tem trenutku dve možni
dilih ------ _ ,
cij sledile stavke v drugih deželah. Današnja stavka v Piemontu je do; cela uspela in je bil ustavljen tudi železniški promet.
Tajnik CISL Luigi Macano je izrazil zaskrbljenost, ker vlada zavlačuje pričetek resnih pogajanj s sindikati glede navedenih vprašanj, zaradi katerih so vsedržavne sin dikalne organizacije tudi proglasile splošne deželne stavke. Zaskrbljenost je sindikalist utemeljil češ, da se z vsakim dnem zvišajo izgube delovnih ljudi zaradi naraščanja cen ter nereševanja nekaterih bistvenih socialnih vprašanj. Vlada mora upoštevati novo voljo, ki preveva sindikat in mora spremeniti svoj odnos in svojo politiko do sin
saj bo v obratnem primeru prišlo do posledic, ki se ne bodo izčrpale samo z dvema dnevoma stavk. Glede pogajanj pa pravi Ma-cario, da se sindikati nameravajo pogajati z vlado in ne s posameznim ministrom.
Danes je bila 24-uma vsedržavna stavka poldržavnih uslužbencev, ki so jo proglasile enotno sindikalne organizacije. Današnja stavka zaključuje prvo serijo stavk, ki se bodo nadaljevale s stavkami v de žednih okvirih.
Danes so stavkali uslužbenci le kalnih ustanov številnih pokrajin, pričela pa se je s tem nova vrsta deželnih stavk, sindikati pa so tudi napovedali vsedržavno stavko, ki bo 22. in 23. aprila.
I dikalnega gibanja ter pristati na va I paritetična in dokončna pogajanja,
Sovjetski globalni pomorski manevri
MOSKVA, 14. — Sovjetski tisk je danes najavil velike pomorske manevre, ki jih bodo po kodeksu na-zvali »ocean* in na katerih bo sodelovala vsa sovjetska vojna mornarica v Vseh’ svetovnih morjih. Poveljnik sovjetske mornarice admiral Sergej Gorškov je povedal, da se bodo manevri vršili na «o-gromnem področju morij* in to na
Atlantskem in Tihem oceanu, v Ba-rentsovem morju, Norveškem morju, Severnem Ledenem morju, Japonskem morju, ob Filipinih, v Sredozemlju, v Črnem in v Baltiškem morju. Admiral je tudi izjavil, da bodo imele pri manevrih zelo pomembno vlogo atomske podmornice in pomorsko letalstvo. Manevri se bodo vršili na odprtih morjih daleč od mednarodnih pomorskih prog, pri čemer bodo upoštevali interese drugih držav in bodo spoštovali mednarodno pravo.
Sestanek neuvrščenih v Dar Es Salamu
(Od našega dopisnika)
DAR ES SALAM, 14. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je na današnjem sestanku neuvrščenih podprl željo revolucionarne vlade Južnega Vietoama o udeležbi na pripravljalnem sestanku neuvrščenih. Tepavac je v svojem govoru med drugim ugotovil, da je opredelitev revolucionarne vlade Južnega Vietnama za neuvrščenost izraz borbe Južnega Vietnama za neodvisnost in lastno razvojno pot.
V razpravi o udeležbi začasne vlade Južnega Vietnama na sestan-
ku neuvrščenih, ki se je nadaljevala popoldne, se je večina držav izrekla za udeležbo. Nekateri zastopniki neuvrščenih, med njim izuna-nji minister Indije Siingh, so bili mišljenja, da se začasni revolucionarni vladi Južnega Vietnama prizna samo status opazovalca.
Na popoldanski plenarni seji je bil z majhnimi spremembami spre. jet tanzanijski predlog dnevnega reda. Ustanovljena sta bila dva odbora: politični in gospodarski.
B. BOŽIC
rajo kot surogat birokratskega oen-ije treba čakati deželne izide, poleg tralizma Leva opozicija mora po I tega pa niso socialisti vnaprej ve-njegovem likvidirati «reformisbič- —‘ J	*	1 *r ’
Delegacija skupščine SFRJ na obisku v Zah. Nemčiji
BEOGRAD, 14. — Na vabilo za-hodnonemškega Bundestaga je odpotovala. danes v Bonn enajstčlanska delegacija zvezne skupščine Jugoslavije pod vodstvom podpredsednika Blaža Djuričiča. Med desetdnevnim bivanjem v Zahodni Nemčiji se bo delegacija zvezne skupščine Jugoslavije razgovarjala z zastopniki Bundestaga in bo poleg Bonna obiskala Diisseldorf, MUnchen, Stuttgart, Hamburg, Hannover ln Frankfurt na Meini. Zastopniki zvezne skupščine Jugoslavije bodo v teh mestih obiskali nekatera industrijska podjetja
socializma. Ko se zasebno govori z nekaterimi demokristjanskimi voditelji, izhaja iz njih izjav iskanje nove poti in novih ravnovesij. Levi center ne more biti več perspektiva prihodnosti, saj se proti komunistom, ali brez komunistov, ne more vladati. Treba je pospešiti proces, do česar bo prišlo z ustanovitvijo dežel, ko se bodo lahko ustvarili novi odnosi in se bo razbilo stare zapreke. Amendola je v tej zvezi ponovno povabil katoliško in socialistično levico, da delujejo in da ustvarjajo novo večino in da
narede nekaj konkretnega.
Amendola je nato analiziral položaj v državi na raznih področjih in je omenil povečanje brezposelnosti,
ki se je podvojila v desetih letih, cene so februarja dosegle kritično raven, obstajajo zastarele strukture
v šolstvu, zdravstvu, kmetijstvu, represija v industriji in treba je bolje izkoristiti javne izdatke.
Vlada bi morala narediti nekaj stvari v kratkem času, zaradi notranje razpršenosti pa se vlado istočasno potiska po poti napredka in reakcije, saj drugače ne more biti z vlado, v kateri sta na primer Domat Cattin in Gava, ki zastopata različne politike, kot je tudi absurdna prisotnost De Martina in Tanassdja, saj zakaj je potem prišlo julija do socialističnega razkola.
Zadnji del svojega govora je A-mendola posvetil zunanji politiki, ko je zahteval izvajanje stroge politike nevtralnosti. Glede komunistov pa je dejal, da je veljavna linija Togliattija in Longa o enotnosti v različnosti in torej o nacionalni avtonomiji ter mednarodnem sodelovanju v delavskem gibanju.
Med ostalimi govorniki je Almi-rante za MSI dejal, da se je med krizo izkazalo, da obstaja možnost likvidacije levega centra s pomočjo razpustitve parlamenta in političnih volitev, ki bi potisnile položaj na desno. Možnost pa predstavljajo tudi deželne volitve, ki bodo potisnile položaj na levo, ko bo prišlo do deželnih odborov v rokah levice in do vrste dvobamdh deželnih odborov sestavljenih med predstavniki PSI in KD s pomočjo komunistov. Zaradi tega po njegovem mnenju Rumor jeva vlada najbrž ni samo vlada «stotih dni» temveč tudi pravi WateaToo.
Določeno zanimanje je vladalo za govor posl. Pintorja, ki spada k skupini «Manifesta» in ki Je prvič spregovoril, ko se Je ločil od KPI. Pin-tor je naredil obširen pregled vzrokov, ki so pripeljali do krize in nato ugotovil, da se sedanja odprta vprašanja ne morejo rešiti v okviru struktur, M so gnile odnosno predstavljajo represivni sistem. Dežele se slabo porajajo, ker so v dvajsetih letih po zamisli izgubile
no prevaro« in predlagati ((globalni preokret«. Pintor je obsodil imperialistično sodelovanje med ZDA in SZ in podčrtal «osvoboditoo» vlogo Lljudske republike Kitajske.
Do zanimive polemike je prišlo v zvezi z današnjim uvodnikom v glasilu KPI «Unita», ki ga je napisal župan Bologne Fanti in v katerem ugotavlja pozitivne rezultate levega občinskega odbora v Bologni in med vrsticami napoveduje sporazum med KPI, PSI in PSIUP glede bodoče deželne upra ve.
Ta članek je vzbudil ostro reakcijo socialdemokratov: članek v njih glasilu, Umanita, izjave Pretija, Orlandija in drugih, ki pravijo, da so zaskrbljeni in zaprepaščeni.
Odgovoril pa je tudi deželni tajnik PSI Finessi in bo njegov odgovor objavil jutrišnji »Avanti*. Fi nessi govori o pozitivnih rezultatih bolonjske deželne uprave, istočasno pa zanika, da bi prišlo do sporazuma med KPI, PSIUP in PSI, češ
zani na nobeno formulo. Vendar pa je istočasno tudi očitno, da je kaj logična taka rešitev tudi po deželnih volitvah, saj ni dvomov, da bo ostala «Emilia rossa*, kot je naslov Fantinijevega uvodnika.
Sisco v Tel Avivu
TEL AVIV, 14. — Namestn:k a-meriškega državnega sekretarja Joseph Sisco je zaključil danes štiridnevni obisk v ZAR ter prispel v Tel Aviv. Ob prihodu v izraelsko prestolnico je Sisco izrazil upasije, da bodo vse strani, ki so zapletene v spor na Srednjem vzhodu, 'krepile svoja prizadevanja za dosego miru, ki bo slonel na resoluciji varnostnega sveta OZN iz leta 1967. Ameriški predstavnik je dejal, da je resolucija OZN, ki zahteva umik izraelskih čet iz zasedenih ozemelj in priznanje izraelske suverenosti s strani arabskih držav, «edina alternativa sedanjemu tragičnemu krogu sfrti in uničenja ter edino u-
da je tak sporazum nemogoč, ker I panje na varnost za vse*.
PONOVNO V IIARKOVU
Brežnjev govoril o mednarodnem položaju
Podgorni je ozdravel, zdravstveno stanje Kosi gina se izboljšuje
MOSKVA, 14. - Tajnik KP SZ Brežnjev je imel danes ponovno pomemben govor v Harkovu, ko je obravnaval izključno mednarodna vprašanja. Agencija TASS je objavila govor z naslovom: »Mednarodni položaj, kot ga vidi Leonid Brežnjev*. Značilno je, da gre že za dnigi govor v kratkem času, saj je včeraj Brežnjev prav tako v Harkovu obravnaval sovjetska gospodarska vprašanja.
Brežnjev je govoril ko je podelil odlikovanje red Lenina harkovski oblasti. Med drugim je govoril o kitajsko - sovjetskih odnosih in dejal, da trajni interesi obeh ljudstev niso v nasprotju, vendar pa se okrog sedanjih razgovorov na Kitajskem ustvarja ozračje, ki ne prispeva k njih uspehu.
Njegov govor je objel vsa pomembna svetovna vprašanja in se je Brežnev dalj časa zadržal na položaju na Srednjem vzhodu ter obsodil ameriško politiko v Vietnamu. Obsežneje je govoril o Evropi in predlogih za izboljšanje sodelovanja ter o pogodbi o nerazširja-nju atomske oborožitve.
Glede razgovorov z ZDA o omeje-
svojo prvotno vsebino in se ustva-1 vanju strateškega orožja pa je de
jal, da bo SZ ugodno sprejela tak sporazum, vendar ne bo nobenemu dovolila, da doseže vojaško premoč nad njo. V tej zvezi je ost o obsodil ameriške obtožbe, češ da SZ nadaljuje s pospešeno izdelavo strateških raket novih tipov.
Moskovski radio je danes tudi sporočil, da je predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni podelil red Lenina v Orenburgu in da je torej povsem ozdravel. Po drugih vesteh se jč izboljšalo zdravstveno stanje tudi tretjemu članu sovjetske »trojk*« Kosiginu.
Zunanji minister NDR na obisku v Kairu
KAIRO, 14. — Zunanji minister Nemške demokratične republike Otto Winzer je dospel danes na dvodnevni obisk v Kairo, kjer se bo sestal i voditelji ZAR. V preteklih dneh Je Winzer obiskal vrsto arabskih in afriških držav. Ob prihodu v Kairo je dejal, da so bili U obiski ((koristni in zanimivi«.
Vreme včeraj: NajvBja temperatura
16,2 stopinj«, najmlžja 9,2, ob 19. uri 12,5, vlaga 41 odst,, zračni tlak 1017,2 narašča, veter 21 km/h severovzhodnik, sunki 62 km/h, nebo 9/10 po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje, dežja je padlo 8,7 mm.
dnevnik
Danes, SREDA, 15. aprila
HELENA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.50 — Dolžina dneva 13.30 — Luna vzide ob 12.24 in zatone ob 2.55, Jutri, ČETRTEK, 16. aprila BOŽA
ZUPANOVE IZJAVE NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Levosredinske stranke so za sedaj potrdile podporo občinskemu odboru
Po mnenju tajništev petih strank, ki so se sestala včeraj zjutraj, je vprašanje DZ /postransko in ne zadeva občinske uprave ■ KPI zahteva razpravo o krizi leve sredine
»Pogumnim, a nesrečnim pilotom vesoljske ladjice Apollo 13 izražamo iskrena voščila, da bi šlo vse v redu in da bodo, kot predvideno, v petek pristali na Pacifiku in se nato vrnili k svojim družinam, ki jih zaskrbljeno pričakujejo*. S tem voščilom, izraženim v imenu vsega tržaškega mesta, ki prav tako kot milijoni ljudi širom po svetu trepeta za usodo Lovella, Haiseja in Swi-gerta, je po preteku časa namenjenega odgovorom odbornikov na vprašanja posameznih svetovalcev župan začel branje sporočil, ki so sinoči bila srž politične vsebine sicer izredno bogate in živahne seje, o kateri bomo deloma poročali tudi v naši jutrišnji številki.
Vm je, seveda, zanimala politična izjava, točneje odgovor na vprašanje komunističnih občinskih sve tovalcev Rossettija, Cuffara, Cre-vatina in Jelke Gerbec, s katero je župan definiral trenutni položaj v okviru levosredinske koalicije po zadnjih tiskovni polemikah KD, PRI in PSU proti novemu vodstvu v socialistični stranki.
Župan je dejal: »Levosredinski občinski odbor sodi, da ne obstajajo v trenutnem političnem položaju v našem mestu elementi, na osnovi katerih naj bi izhajalo, da velja hipoteza komunističnih svetovalcev, ki so v svojem vprašanju zahtevali razpravo, ki naj preveri krizo levosredinske koalicije.*
»Kot so voditelji svetovalskih skupin, na osnovi mandata pokrajinskih tajništev, ki so se sestala zjutraj, sporočili županu, različna mnenja levosredinskih strank o posebnem vprašanju, ki občinske uprave neposredno ne zanima, ne prejudicirajo — za sedaj — solidarnosti med levosredinskimi silami v občini*.
»V tem smislu je župan sprejel izraze hotenja levosredinskih strank, da bodo tudi v nadalje podpirale odbor in dogovorjeni program*, je zaključil župan. Dejansko je torej peterica levosredinskih strank, katerih tajniki so se sestali včeraj zjutraj, sprejela načelo, da spor o listah pri volitvah v delavske zadruge ne more vplivati, vsaj v trenutnem položaju, na trdnost občinske uprave.
Ker je bil to odgovor na vprašanje komunističnih svetovalcev je imel pravico do krajšega posega v razpravo le Rossetti (KPI), ki je dejal, da ga odgovor čudi, saj je vse mestno prebivalstvo sledilo »vojni tiskovnih komunikejev*, v kateri je nastala os KD-PSU, ki v svojih izjavah trdi, da je stališče novega vodstva PSI »dejanski preklic dogovorov*. V bistvu, je dalje ugotavljal Rossetti, gre za vprašanje odnosa do KPI. Socialisti so v svoji resoluciji omenili možnost povezave s komunisti v pokrajini, se pravi konec diskriminacije proti levi, kar je izzvalo reakcijo sredinskih strank. »Je mar to homogenost večine?* se je spraševal in zaključil, da bo KPI verjetno spremenila svoje vprašanje v resolucijo, o kateri se bo moral izreči ves občinski svet. S tem bi seveda dosegli razpravo, ki so se ji svetovalci le vosredinske večine včeraj izognili.
V začetku seje, na kateri se je razvila daljša razprava o nakupu zemljišča za ureditev spomenika in muzeja v Rižarni in o poimenovanju nekaterih ulic, je župan izrazil v imenu tržaških demokratov ogorčenje zaradi obsodbe grških antifašistov na atenskem procesu.
KPI so namreč, po mnenju PSU, I ni seji odobril federalni komite, ki izven demokratične Igre in tega «bi | te — kot določa statut partije — Se morali zavedati tudi nekateri. — ratificiral tudi kandidatne liste deli PSI in KD».	|	/a	okoliške občine, ki so jih sesta-
Deželnd odbor PSU je nato odo- 7111 na posebnih občinskih konfe-bral kriterije za sestavo kandidatnih list.
ZA POKRAJINSKE VOLITVE
Danes bo znana kandidatna lista KPI
Danes zvečer bo na sedežu KPI v ITI. Caoitolina sestanek članov, katerim bo tajnik tržaške federacije Ouffaro poročal o volilni kampanji partije, ki bo potekala pod geslom: «Po enotnih bojih naj volitve povzročijo preobrat na levo v Ita-11 M».
Članstvu partije bodo predložili kandidatno listo KPI za pokrajinske volitve. Listo je na svoji sobot-
režicah osnovnih organizacij partije.
Orjaški parovnjak za «ltalcantieri»
Genovski strokovni list «11 Cor-riere Mercantile« je objavil vest, da je tamkajšnji obrat «Ansaldo Mec-canico-Nucleare S.p.A.» te dni odposlal po morju v Tržič orjaški pa-rovnjak z zmogljivostjo 115 ton pare na uro, ki ga bodo vgradili v tretjo ladjo iz serije štirih enakih 229.000-tonskih petrolejskih enot 'v gradnji pri tržiškem «Italcaint:eri». Parovnjak bo proizvajal paro za pogon turboreduktorja 12 N Stahl-laval,
Lep nastop češkoslovaškega ansambla narodnih plesov in pesmi v Rossettiju
Do nudi ljudsko blago ali folklora kot mu pravimo — neizčrpne in silno pestre možnosti umetniškega oblikovanja, in da lahko z umetniškim oblikovanjem najpristneje posreduje narodovo dušo, smo lahko spoznali ob gostovanjih znanih jugoslovanskih poklicnih folklornih ansamblov kot so Lado, Kolo, Taneč in drugi pa še sorodnih ansamblov iz Sovjetske zveze in raznih afriških držav, ki včasih zaidejo tudi v Trst. Sinoči je to potrdil tudi češkoslovaški državni ansambel narodnih plesov in pesmi, ki se je dokaj številnemu občins vu v gledališču Rossetti predstavil z izborom čeških, slovaš .ih in moravskih pesmi in plesov na melodije Smetane, Dvoršaka, Janačka in Martinuja.
Ansambel sestavljajo plesalci, instrumentalni in vokalni solisti ter orkester značilnih ljudskih glasbil, v tem primeru zlasti violin, basa, klarinetov in cimbal. Vsi ti folklorni elementi so v ansamblu lepo zlih in ubrani, tako da predstavljajo res homogeno telo, pri čemer pa bi mogoče le smeli dah vsaj v interpretacijskem smislu prednost
niiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiu
VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU
Nezadovoljiv odgovor glede ravnanja sodnika na tekmi med Zarjo in Primorcem
Pobožne želje Genove, da bi odvzela Trstu skladišče kave - Premalo pismonoš • Sklenitev sporazuma med delavci in vodstvom rabeljskega rudnika
Na včerajšnji seji deželnega sveta so v začetku pristojni odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Med drugimi je odbornik za šport D’Antoni odgovoril na vprašanje svetovalca Slovenske skupnosti Štoke v zvezi z nedopustnim ravnanjem nogometnega sodnika na tekmi med enajstericama Zarje in Primorca, ko je igralcem prepovedal govoriti slovensko med seboj. D'Antoni je de jal, da je na podlagi navedb de želnih športnih sodniških krogov u-pravičeno mnenje, da je šlo pravzaprav le za nesporazum med sodnikom in igralci. Sodnik se namreč ni obrnil na igralce zato, da bi jim prepovedal govoriti slovensko, marveč da bi jih pozval, naj ne govorijo niti italijansko niti slo vensko na podlagi predpisa, da ne smejo igralci govoriti glasno med seboj. Zato se meni, da ni šlo za diskriminacijske namene. Vsekakor pa je odbornik interveniral pri združenju nogometnih sodnikov in poudaril, da ne bi trpeli nikakršnih diskriminacij.
Svetovalec Štoka je odgovoril, da je zadovoljen z drugim delom odgovora, medtem ko se s prvim delom ne strinja.
Istemu svetovalcu je odbornik za industrijo in trgovino Dulci odgovoril na interpelacijo v zvezi z genovskimi načrti, da bi Trstu odvzeli vlogo središča za kavo, saj je znano, da prihaja sedaj v Trst dve tretjini celotne količine kave, ki jo prodajo v Italiji.
Odbornik je dejal, da Genovežani res nameravajo odvzeti Trstu skladišče za brazilsko kavo, da pa so to le pobožne želje, ker odloča o tem Istituto Brasileiro do Cafč. Dulci je med drugim omenil v svojem odgovoru znani spor med italijanskimi in brazilskimi oblastmi glede prevoza blaga v Italijo, a ta spor se je končno poravnal. Genova pa je hotela izkoristiti spor, da bi nekako zapolnila nastalo praznino. Toda na podlagi sporazuma med obema vladama bodo prevažale 40 odstotkov kave za skladišče brazilskega zavoda za kavo v Trstu brazilske ladje, 40 odstotkov italijanske in 20 odstotkov ladje drugih držav. Ostalo pa je odprto vpraša-
MiimiiiiiiiiitiiiHHimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuianiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
PO PRIJAVI ŠTUDENTOV SODNIM OBLASTEM
Predstavniki fakultet o položaju na univerzi
Razpelo v košu je sad provokacije neznanih posameznikov
Seja deželnega komiteja PSU
Pod predsedstvom prof. Lonze se )e predvčerajšnjim v Gorici sestal deželni komite PSU. Udeleženci seje so izrazili zadovoljstvo, ker je bila rešena vladna kriza z ustvaritvijo «Atiristranske koalicije, ki je strogo omejena proti levi«. PSIUP in
nje samih ladij, kajti moderne brazilske ladje preplujejo progo med Santosom in Trstom v 20 dneh, stare italijanske ladje pa potrebujejo za to vožnjo 50 dni. Zato tudi dežela posreduje, da bi uvedli na tej progi sodobne italijanske ladje.
Odbornik Varisco je odgovoril liberalcu Traunerju na vprašanje glede slabega poslovanja poštne službe v Trstu. Odbornik je dejal, da Trstu sploh niso dodelili nobenega pismonoše od 1164 novih, ki so jih sprejeli v službo na podlagi zadnjega natečaja. Po posredovanju dežele bodo proučili možnost, da se dodeli nekaj novih pismonoš tudi Trstu.
Odbornik Stopper pa je odgovoril komunistu Baracettiju na vprašanje o ukrepih v prid delavcem rabeljskega rudnika. Rekel je, da je dežela 5. marca posredovala, da bi prišlo do pogajanj, kar se je zgodilo 13. marca. Končno so predsi-nočnjim sklenili sporazum, ki ga bodo predložili v odobritev skupščini delavcev. Dežela se je tudi zanimala za obnovo delavskih stanovanj in so tudi pripravili zadevne načrte. Trbiška občina bo tudi sezidala 52 ljudskih stanovanj in določeno število jih bodo dodelili rudarjem. V Rablju nameravajo odpreti tudi lekarno, toda naleteli so na neke ovire.
iiiiiirHiiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiiMiiuiiiJiimiiiiiiiiiminiirtiintiiiiiiiiimiiiiiniiniiiiiiiiMiiiniiimiiiiiiiiiiiii
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
USPELA STAVKA USLUŽBENCEV VSEH P0LDRŽAVNIH USTANOV
Jutri stavka uslužbencev krajevnih ustanov in s avtobusnih podjetij - Stavkajo tudi tekstilci Sindikati se pripravljajo na stavke za reforme
Prejšnjega dne se je sestala na univerzi medfafcultetna komisija, ki Jo —tevijajo predstavniki vseh šbudMMMh skupin in Objavila sporočilo, v katerem dolži akademske oMeett, da eo nastopite z vso grobo Oto prati študentom m izkoristila ped tem lagrede neznanih pro-* starku gre pripisati kot Ja odvrženo respeto v kodu m odpadke in popisani kip graf. Marina
menijo, da eo akadem-prtstopide k sodni prija vi 11 ata—rir študentov (sami so sicer navadil samo pel ali šest imen, med aaid imena dveh deklet), ki so (Ha dni zaseda«, po nalogu splošne dsupščlne v «auli magni« matemMčn! inštitut, tedaj ko so siif^Va. da ette študentskega giba-nta al ne# upogniti Navzlic dolgo-t-ajm aeaedbl !n Mističnim nape-rv*n so študentje dokazali, da za-mjm zasedba ni bila golo Izživija-n.o, _te*nveč trezno politično delanje. Dokaz za to je zadnja skupšči-
na, na kateri so dokumentirano dokazali, kakšne krlvioe se dogajajo pri razdeljevanju državnih študijskih štipendij (presalario).
V nasprotno smer so šle akademske oblasti, ki so poskusile kršiti med zasedbo izvojevani sporazum o nevplsovanju negativnih redov v kodekse in možnosti ponavljanja izpitov
Študentje menijo, da Je politični cilj poraženih akademskih oblasti razdelitev študentov, Izzivanje spe padov, de bt dokazale veljavnost teorije o »nasprotujočih sl ekstre mizmlh« ln opravičile represijskl poaeg.
Komisija fakultetnih predstavnikov Je še enkrat ponovila, da nima-Jo študentje, k1 so zasedli matematični lnštiut, opravka z osamljenim pojavom, ki je delo izzlvačev. Te pa opredeljuje sam cilj, ki so ga dosegli s svojim dejanjem — žolčna tiskovna kampanja desničarskega tiska.
Včeraj je bdla tudi v Trstu 24-ur-na stavka uslužbencev poldržavnih ustanov, ki se je tikala ustanov INPS, INAM, ONMI itd. Uslužbenci so stavkali z zahtevo po preureditvi svojih ustanov.
Jutri pa bo celodnevna stavka uslužbencev krajevnih ustanov, to je občin, pokrajine, ECA itd. Stavko so napovedali, ker še niso ugodili njihovim zahtevam mezdnega ln normativnega značaja.
Prav tako bodo jutri stavkali po vsej deželi uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij, ker še vedno čakajo na sklenitev nove delovne pogodbe. Uslužbenci bodo prišli iz vse dežele v Trst na protestni pohod. Zbrali se bodo ob 9. uri pri železniški postaji v Ul. Flavio Giola, od koder odidejo ob 9.30 v sprevodu po mestu. Ob 10. uri bo na Trgu Goldoni zborovanje. Po njem bodo zopet krenili v sprevodu po Ul. Car-ducol ln se na Trgu Oberdan razšli. Njihovo odposlanstvo pa pojde k deželnemu odborniku za prevoze.
V	stavkovnem gibanju so tudi u-službend tekstilne stroke. Včeraj so stavkali dve uri v vsaki izmeni v Tržaški konopljaml ter v tovarnah Cotanifioio San Giusto in FIL-Snia. Danes bodo stavkali v zadnjih dveh podjetjih 4 ure, in sicer v drugi izmeni od 18. do 22. Jjitri bodo stavkali 24 ur v vseh treh omenjenih tovarnah. Prav tako bodo stavkali tudi v soboto.
Jutri se sestanejo v Vidmu pokrajinska tajništva sindikatov gradbene stroke vseh treh sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in UIL). Domenili se bodo o prvi 24-urni stavki na deželni ravni v gradbeni stroki (gradbinci, delavci tovarn cementa, delavci v opekarnah itd.) Ta stavka bo spadala v okvir enotne vsedržavne stavke za blokiranje cen in za socialne reforme (stanovanja, davki, prevozi in zdravstvo).
V	zvezi s stavkovnim gibanjem za razne reforme se je sestala tudi Izvršna komisija Nove DZ-CGIL In zavzela stališče glede pogajanj z drugimi sindikalnimi orvanlzaci-laml za skiroen nastop. Komisi la je glede predlaganih stavk med 15. nori lom In 15. majem sklenila, da bo oredlpnoda delavcem, da bi porazdelili lfi ur stavke takole: nal-n-e) naj bi stavkali v vsej detelj tri do 4 ure. Zatem nal b1 stavk”'I od 4 do 5 ur razčlenjeno po raznih strokov, nije stavki naj bi se izvodil do konca tega meseca. Glede o-
stalih 8 ur naj bi proglasili splošno deželno stavko v prvi polovici maja in priredili skupno manifestacijo v Trstu.
Tržaška sindikalna organizacija CISL pa sporoča, da je seznanila druge sindikalne organizacije s svojimi predlogi, pri čemer je pripravljena na skupne dogovore. Najprej naj bi bile stavke po raznih strokah, in sicer na pokrajinski in deželni ravni. Temu predlogu bodo sledili pogovori.
Priznanje dijaku z Opčin
K zapisku z dne 12. t. m. o priznanju dijaku CiriJ-Metodove šole pri Sv. Ivanu, naj dodamo še, da je pri natečaju iz likovne vzgoje «Premio dl pdttura e grafica« Bel-girate - Le stelte milanske založbe prejela diplomo tudi Anka PETER-LIN, učenka prof. Ksenije Cahari-ja na srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah.
Botteri predsednik in Ceschia tajnik sindikata AGIRT
Kakor poroča agencija Ansa, je bil časnikar Guddo Botteri iz Trsta izvoljen za predsednika sindikata časnikarjev Italijanske RTV. Za podpredsednika sindikata AGIRT sta bila izvoljena Antonio Falconio in Alberto La Volpe, za tajnika pa tržaški | časnikar Luciano Ceschia, ki je bil pred kratkim premeščen v Rim in je zaradi tega podal o-stavko kot odbornik tržaške občine. Iskreno jima čestitamo in želimo obilo uspehov.
orkestru, ki je tako v spremljanju plesalcev kot v samostojnih izvedbah muziciral res izredno, tehnično dognano in s čustveno poudarjenim prednašanjem ljudske melodike. Manj zadovoljni pa bi smeli biti s koreografijami nekaterih plesov, ki se zaradi mnogih znanih figur iz plesne folklorne zakladnice drugih narodov, niso zdeli vedno do kraja izvirni, čeprav je res, da so si ravno v folklori mnogi elementi zelo podobni pri različnih narodih. Najbolj pa je v tem okviru motila loč ka, ki je sicer nosila naslov «Vlaške otroške igre*, ki pa je bila v resnici le preveč cirkuško akrobatska in je ,o svoji koreografski zasnovi izstopala iz okvira čiste folklore.
V	prvem delu je ansambel najprej izvajal tplese ob žetvi*. Fan'je in dekleta izražajo mladostno raaost ob tem kmečkem prazniku na jugu Moravske in zlasti lepe so figure deklet s cvetličnimi šopki. Prikupna sopranistka Irene Uhlirova je nato z milim in lepo moduliranim glasom in cb zelo diskretni spremljavi orkestra zapela dve češki pesmi, nato sta fant in dekle izvajala šaljivi ljubezenski ples ob spremljavi godca na klarinet. Sledil je burkasti ples starca in starke, nato pa splet tipičnih plesov iz vzhodne Slovaške, imenovan «Verbunko». Moški plešejo z ostrigami na škornjih, pridružijo se jim dekleta in razvije se živahno rajanje ob značilnem žvenketu ostrog, podobno vendar manj temperamentno kot pri znanem tbunjevačkem plesu*.
V	naslednji točki je orkester pod vodstvom dirigenta Miroslava Kro-la izvrstno izvajal čardaš in venček moravskih melodij. Sledil je godec in pevec • solist Ladislav Hrebečka na značilne dude (glasbilo z mehom), njemu pa plesni ansambel deklet, ki so v živih, rdečih krilih izvajala gotovo enega najlepših plesov večera, «Mak», v katerem so z ritmi in gibi ponazarjala rast makove cvetlice in rezanje ter pobiranje makovih glav v krilo. Zelo zanimiva je bila naslednja točka z godcem, ki je na glasbilo, še najbolj podobno preprostemu fagotu, izvajal pesmi ovčjih pa stirjev. Veliko spretnost v ravnanju s sekirami so pokazali moški plesalci v *plesu razbojnikov*, pri katerem pa so bili številni plesni motivi in figure iz ruske folklore.
V	zadnji točki prvega dela sporeda so fantje in dekleta zaplesala tSorovg taneč* — ples, ki se odvija v glavnem v krogu in ob sinkopi-ranih ritmih.
V	drugem delu sporeda so naj prej nastopile pustne maske iz Češke v plesa z dekleti, ki je izzval veliko smeha. Sopranistka Uhlirova je zapela dve slovaško - moravski pesmi, nato pa se je spet preds avil godec na dude (Ladislav Hrebečka), kateremu so se postopno pridružili še klarinetista in ves godalni orkester. Njihovo izvajanje je močno spominjalo na naše slovenske Avsenike. tPraški plesi* so že po kostumih odražali mestni ples fantov in deklet. tSkocna* je dekliški češki ples, ki ga izvaja solistka. Orkester je nato izvajal znane' slovaške melodije med katere se pogosto vpleta ritem čardaša. Dve slovaški pesmi je spet zapela sopranistka Uhlirova, nato pa je orkester ljudskih inštrumentov izvajal splet melodij znanih češkoslovaških skladateljev, pri čemer sta zlasti prvi violinist in vodja ansambla • ter icimbalaš* Pavel Farkaš izstopala z res mojstrskim muziciranjem. Ansambel je svoj nastop zaključil s pestrimi in slikovitimi plesi iz Velike Kubre v zapadni Slovaški ter požel navdušen aplavz občinstva, ki je uživalo tudi ob lepih, barvitih kostumih.
j. k.
dvomno eden najboljših dirigentov, ki so zadnje čase gostovali v gledališču Verdi. Celovečerni koncert je dirigiral brez pomoči partitur in orkester je v vseh treh skladbah «zapeh tako dognano ter izrazil bistvo glasbenega sloga vsakega skladatelja, da si je res težko predstavljati bolj popolno izvedbo. V kratki, a izredno izdelani Mozartovi uverturi, je dirigent z odločno, a izredno sproščeno gesto izvabil vso obseŽAO lestvico muzikalenga izraza velikega salzburškega mojstra. To se je še v večji meri ponovilo pri Schubertovi simfoniji, v kateri je skladateljev vedri in sproščeni ter igrivi slog, ki je prav za to simfonijo najbolj značilen (bilo je to edino Schubertovo simfonično delo, ki so ga javno izvajali še za časa njegovega življenje) zaživel v vsej svoji neposrednosti. Nedvomno pa je višek večera bila izvedba Beethovnove Tretje simfonije, poznane kot tEroica* (in katero je — kot znano — Beethoven sprva posvetil Napoleonu, kasneje pa je to posvetilo zabrisal), v kateri je dirigent naravnost s filigransko izdelanostjo izvabil iz orkestra vso Bee-thovnovsko melodično, harmonično in ritmično invencijo, ki je prav v tej simfoniji izredno bogata, ter zelo občuteno vodil «prelivanje* orkestra v izredno pestri barvni paleti ter sonornosti, ki je zlasti v prvem in zadnjem stavku dosegla izredne učinke; prav tako pa je tudi v znameniti «žalni koračnici* (drugi stavek simfonije) dirigent izvabil bistvo Beethovnovega tragičnega sloga.
Navdušeno, polnoštevilno občinstvo, je dolgo ploskalo edinemu «so-listu* (koncert je namreč bil brez skladbe s solistom) večera, priznanje pa je vsekakor veljalo tudi tržaški filharmoniji, ki se v rokah odličnega dirigenta vedno izkaže kot zelo dober in ulit ter na dirigentove zahteve odgovarjajoč glasbeni ansambel.
SINOČI V VERDIJU
Izreden koncert z dirigentom-mojstrom
til ratto dal serraglio* W. A. Mozarta, »Peta simfonija v B-duru* Franza Schuberta in »Tretja siro-fonija v B-duru op. 55* L. V. Beethovna, so sestavljale spored koncerta, ki je bil sinoči v gledališču Verdi. Mozert - Schubert - Beethoven: spored, ki bi lahko na prvi pogled bil dokaj enoličen in bi se v rokah poprečnega dirigenta tudi res spremenil v takega. A v rokah poljskega dirigenta Jerzpja Semkoioa se je sinočnji koncert razvil v izredno kakovostni glasbeni večer in je prav sosledje del sorazmeroma istodobnih skladateljev, ki jih marsikaj druži, a so si v bistvu precej različni, postalo zanimivost večera, predvsem zaradi primerjave, v katero poslušalec skoraj nehote vpade, in do katere ga taka izvedba, kot je bila sinočnja, tudi podzavestno pripelje.
Dirigent Jerzg Semkow je ne-
OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA
(Consonlo Agrario)
Člani Kmetijskega konzorcija v Trstu (Oonsorzio Agrario di Trieste) so sklicani na redni občni zbor dne 26. aprila 1970, v prvem sklicanju ob 9. uri in po potrebi v drugem sklicanju ob 10. url Istega dne na sedežu Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo — sejna dvorana v Ul. S. Nlcolb 5 zaradi sklepov na podlagi 61. 2364 civ. zakonika ln društvenih funkcij.
Predsednik
Dr. Umberto Chiriaco
Sinoči v Slovenskem klubu
Krasno predavanje prof. Ravnika o lepotah naše zemlje
Mogoče res ni bila odveč misel, ki nam jo je sinoči prof. Josip Ravnik iz Ljubljane podal ob zaključku svojega predavanja o lepotah naše ožje domovine, ki sta nam ga pripravila Slovenski klub in Slovensko planinsko društvo, da nam namreč rsrce ob ponosnem spoznanju o lepotah naših gora in zemlje vedno in ponovno vzkipi "Lepa si zemlja slovenska"*.
Predavanje prof. Ravnika ni bilo predavanje v običajnem smislu besede, pač pa, kot je tudi izrecni poudaril predsednik kluba prof. Turina. prava pesem. Ugledni predavatelj, ki je svoje potovanje širom po slovenski zemlji obogatil s približno 200 prekrasnimi diapozitivi, se je najprej na kratko zaustavil pri sami Ljubljani, od tod najprej icrenil proti gorenjskim planinam s svojim škofjeloškim pogorjem ali, kot mu tudi pravijo, polhograjskimi Dolomiti.
Preko najvišjih vrhov Kamniških alp se je predavatelj s svojo prijetno besedo in ponazoritvijo, ki jo je o-bogatil še s priložnostnimi verzi na ših največjih pesnikov, podal na Dolenjsko, nato pa napravil še en obisk na Gorenjsko, bolje ob Bohinjskem jezeru, predavateljevi ožji domovini, katerega sodobna civilizacija še ni tako skazila, kot marsikatera druga jezera.
Zadnji posnetki in besede tega izredno zanimivega in iz vseh po gledov res prijetnega predavanja, so bili posvečeni Triglavu, kot končnemu, zaključnemu akordu in simbolu naše svobode.
Predavatelju se je na koncu zahvalil dr. Turina, poslušalci pa, ki so do kraja napolnili Gregorčičevo dvorano, niso in niso hoteli prenehali s toplim, zahvalnim aplavzom
t.m.
KASTA priredi IB | H* v soboto, 18.
■k / Ob 17. url na igri-■ ■ I I šču ACEGAT pri Sv. Ivanu (zadnja postaja avtobusa št. 9) tekmo
stari - mladi trgovci
Vabljeni člani, prijatelji ln navijači I
SAK »Jadran* ter
Klub zamejskih študentov v Ljubljani
organizirata 25. In 26. aprila dvodnevni izlet v
PTUJ
Vabljeni tudi maturanti I
Program, pojasnila in vpisovanje do 17. tm. v Ul. Geppa 9.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Ivan Cankar«
obvešča, da bo v torek ln četrtek ob 13. url podolski pouk.
V sredo zvečer vaje dramske sku. pine.
Darovi in prispevki
Za obnovitev plošče padlim borcem pri Sv. Ivanu daruje Silvio Kodom-bin 1.000 UT.
Namesto cvetja na grob pok. Antonije Grgič daruje Oskar Grgič 1,000 lir za Športno združenje Gaja.
Ob prvi obletnici smrti sina Zdrav, ka daruje družina Maža rol Iz Gro-pade 3.000 Ur za Dijaško matico.
MEŠANI PEVSKI ZBOR »JACOBUS GALLUS* — TRST
priredi v soboto, 18. aprila 1970 ob 21. uri v Kulturnem domu
JUBILEJNI KONCERT
OB 25-LETNICI DELOVANJA
Dirigent: UBALD VRABEC
Vstopnina 500 in 300 lir za dijake in pevce.
Predprodaja vstopnic in rezervacija od srede naprej na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Slovensko gledališče v Trstu
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
v četrtek, 16. t.m. ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na OPČINAH,
v petek, 17. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI v nedeljo, 19. t.m. v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu
A. T. Linhart
TA VESELI DAN ALI
MATIČEK SE ŽENI
Ena komedija v petih in dveh delih
aktih
Prosvetno društvo «Ivan Cankar*
Sv. Jakob - Trst
priredi v petek, 17. t. m. ob 20.30 gostovanje dramske skupine PD Prosek-Kontovel z veseloigro v treh dejanjih Valentina Ratajeva
DAN ODDIHA
Režija Stane Raztresen. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
PROSEK KONTOVEL
V četrtek, 16. aprila ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku
Valentin Ratajev
DAN ODDIHA
veseloigra v treh dejanjih Režija Stane Raztresen.
Vljudno vabljeni.
P. d. (Valentin Vodniki — Dolina
priredi 19. t. m., ob gostovanju v Kropi, enodnevni Izlet. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih od 20.15 dalje na sedežu društva.
Izlet športnega krožka »Kras« v Črnuče v nedeljo. 19. t. m. Avtobusi bodo voziJi kakor sledi: Bajta 5.50, Samatorca 6.00, Salež 6.10, Kolu-drovca 6,15, Zgonik 6.20, Repnič 6.25.
Avtobus štev. 1 bo za izletnike iz Samatorce ln dela Saleža, avtobus štev. 2 za izletnike lz Saleža ln Ko-ludrovce, avtobus štev. 3 pa iz Zgonika ln Repniča.
V okviru nove zbirke
SVET IN ČAS
bodo izšle v Sloveniji v sodelovanju z založbo Time-Life tri silno mikavne serije knjig o »naravi*, «znanosti* in »kulturah*
(vsaka serija bo vsebovala tri knjige). Iz serije o »naravi* je že izšla prva knjiga:
Rastline
Ilustrirana je res razkošno!
ODLIČEN PRIPOMOČEK Dl-JAKOM IN ŠTUDENTOM PRI GLOBLJEM SPOZNAVANJU RASTLINSKEGA BOGASTVA
tiiailta Uhjifaitia
TRST . Ulica sv. Frančiška 20 . Telefon 61-792
VERDI
V	soboto bo z začetkom ob 21. uri v gledališču Verdi četrti koncert Spomladanske simfonične sezone, ki ga bo dirigirali Poljak Robert Sata-novvski. Kot solistka bo nastopila tudi nagrajenka s Chopinovo nagrado poljska pianistka Regina Smendzian-ka.
Na sporedu so: skladba Pendereckega, nova za Trst, «De natura sono-ri,s», Chopinov drugi koncert za klavir in orkester v f molu, op. 21 k* suita baleta Igorja Stravinskega »Petruška«.
POL1TEAMA ROSSETTI
Skupina Proclemer - Albertazzi bo z režijo Giuseppa Patronija GrifHja predstavila od danes do nedelje n« odru Rossettija delo Vitaliana Bran-catija «La Governante«. Dramo le Brancati izrecno napisal 1954. leta za svojo ženo Anno Proclemer. vendar zaradi nasprotovanja cenzure ni moglo priti na oder. Poleg Prode-merjeve im Giamrica Tedeschija nastopajo v drami še Pino Colizzi, Ma-nuela Andrej, Franco Giacobini, Hrana Rigamo, Anita Bartolucci in Gi®-vanni Cirino. Scena je delo Ferdinanda Scarfiottija.
Abonenti tržaškega Stalnega g'e' dališča imajo popust. Vstopnice ** današnjo predstavo, ki se bo začela ob 20.30, kot tudi za ponovitve, s® na razpolago pri glavni blagajni 1 Pasaži Protti (tel. 36-372, 38-547).
AVDITORIJ
Skupina mladih «Giostra» bo z rt-žijo Nina Mangana predstavila °“ petka do nedelje na odru Avditorij* v Ul. Tor Bandena komedijo Mari® Morettija «Tre scimmie nel bicchi*-re». Prodaja vstopnic v Pasaži Prot« s popustom za abonente Stalneg* gledališča.
NEMŠKI KULTURNI KLUB
V	Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo 15 bo danes, 1®-t. m. ob 21. url v okviru deželneg* italijansko - švicarskega kulturneg* združenja gostoval «Mali teater« ■* Lugana z marionetno predstavo z> odrasle «Leonce e Lena« Georg* Eechnerja.
V	sredo, 22. ob 19. uri bo v Nemškem kulturnem klubu predavanj* prof. Johannesa Hoesleja z univerz* v Ratzenburgu o temi: «Italijansk in nemški intelektualci v povojnen1 času: srečanja in ne«.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji °°
od 15. do 23. t. m. razstavljal svoi* dela slikar Lauro Laghi.
• • •
Razstava slovenske umetniške f°,°’ gtafije v palači Costanzi Je odPrt* vsak dan od 10. do 13. in od 17.
20. ure, v nedeljah in praznikih ®" 10 do 13. ure.
Nazionaie 16.00 «E Dlo disse a C*' ino:..». Klaus Kinski. TechnicoK”' Prepovedano mladini pod 14. leto
Eden 16.00 «L« mini vergini«. P1*" povedano mladini pod 18. let<#^
Fenice 15.30 «1 girasoli«. Sofia ^ ren. Marcello Mastroianni. Tech® color.
Grattacielo 16.00 «Una vedova tun' d’oro». Miehele Mercier, ClaU* Rich. Technicolor. Prepovedano ri' dini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Anna del milile flfj ni«. Richard Burton. Genevieve “ jold. Technicolor.
Ritz 16.00 «Anch’io sono una donn® ’ Prepovedano mladini pod 18. tom.
Filodrammatico 16.30 «Quella dan® ta pattuglia«. D. Cummlngs in ** Greenvvood.	J
Alabarda 16.30 «L'amore, questo s*: nosciuto«. Technicolor. Prepove®' no mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Stanlio e Olio, 1’lrre stlbile coppia«.
Cristallo 16.30 «A sangue fredd®
pod 14.
Ki1*
j m1'
Prepovedano mladini tom.
Capitol 16.30 «11 compromesso«. - , Douglas, F. Dunaway, Debri|4 Kerr. Technicolor. Prepovedano dini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Orgasmo». Caroll ker, Lou Castel Prepovedano n1 dini pod 18. letom	,
Irnpero 16 30 «F!no a tarti m-n , Technicolor. Prepovedano miz® pod 18. letom
Vittorio Veneto 16 00 »VioleriZ* . sole«. G Gemma. B. Ande*5,,
- idi"
Technicolor Prepovedano m' pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Sam Whiskey». WaS|i Angee Dickson. Technicolor. vvestern.
Abbazia 16.00 «Caporale di ta«. Nino Manfredi.
Astra 16.30 «Quel maledetto P® sulFElba«.

Včeraj-danes
PORO14*
Trstu
ROJSTVA, SMRTI 14. aprila 1970 se Je v Trstui dilo 8 otrok, umrlo pa Je 11 UMRLI SO: 48-letna Laura por. Renner, 69-letna Caterlna j mita vd. Vessio, 65-letna Ida P®Li ga por. Rizzi, 45-lelna Ida C®*JJI por. Lonza, 67-letna Carolina P**1^ vd. Sauer, 64-letna Anna Marib y Presot, 86-letna Irene ClrHlo vd. strini, 80 - letna Elisabetta Marj-j vd. Sattolo, 77-letn! Antonio Ma**,, san, 69-letna Anna Glustai, Garibaldi Carrieri.
DNEVNA SLUŽBA LEKABN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Glacomo 1> J golon, Trg Vlrgillo Giotti 1, A> Jj Mori, Trg Unltž 4, Al S. Lori® Ul. Soncinl 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 1.30)
Croce Azzurra, Ul. Comm®r ji 26. Rossetti Emili, Ul. Combl j, Al Samarltano, Trg Ospedale *• maro & Neri, Ul. Dante 7.
Sporočamo žalostno vest, da nas .je po dotel bolezni vedno zapustil naš dragi oče, brat, tast ln nono
VINKO KRIŽMANČIČ
(KRNELOV)
Pogreb dragega pokojnika bo danes Ob 17. uri te hiše ž* loefci m domače pokopališče.
Žalujoči: hčerka Danica z možem PoldetotU’ sin Silvester, sestra Marija in vsi sorodni# Bazovica. 15. aprila 1970.
Ki
15. aprila 197Q
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Kritična ocena zakonskega osnutka o prispevku zavodu «Medio Credito»
Deželna soudeležba pri kreditnem skladu furlanskega bančnega zavoda, ki je sedaj pristojen za vso deželo, bo znašala dve milijardi in pol
Goriško-beneški dnevnik
Z VEČINO GLASOV OBČINSKIH SVETOVALCEV
Odobren podjetij v
Aktivna je vodovod in
proračun občinskih
Gorici za leto 1970
samo elektrarna, medtem ko plinarna, mestni prevozi izkazujejo primanjkljaj
sedi številni svetovalci. Ballarč (KD) je navedel ugotovitve gospodinj, da kalorična vrednost metana ni tolikšna kot so prvotno obetali. Compagnone (PSU) je vprašal, kdaj bodo uvedli sedmo progo, ki bo povezovala Travnik in Oslavje. Odv. Battello (KPI) je pripomnil, da primanjkljaja v mestnem avto busu ni mogoče odpraviti z zvišanjem prevoznih tarif, kakor je predlagal liberalec Chiozza in se pri tem skliceval na jugoslovansko prakso, ampak je potrebno ubrati pot ustanavljanja konzorcijev de želnega značaja in med velikimi mesti, kot je ta proces že v teku, ter v takšne konzorcije vključiti tudi medmestne proge za delavce, ki se iz oddaljenih krajev vozijo na delovna mesta. Vprašal je, kdaj bodo uvedli progo na Oslavje ter
predlagal, naj bi kot vzporednico proge št. 1 uvedli še eno progo, ki bi povezovala nove četrti, kakršna je na primer v Ul. Fate-benefratelli.
Po odobritvi proračuna so odborniki odgovarjali na interpelacije, ki so jih svetovalci predložili v zadnjih šestih mesecih.
V Doberdobu zbirajo pomoč za otroke rudarjev iz Bosne
Mladi komunisti iz Doberdoba so organizirali akcijo za pomoč otrokom ponesrečenih rudarjev iz rudnika Breza v Bosni. Zbirka bo zaključena v soboto.
PRETEKLO NEDELJO V C0R1CI
Mogočna interpretacija Haendlovega «Mesije»
Zbor in orkester «Consortium musicum» iz Ljubljane je dosegel prodoren uspeh pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana
Zadnjo nedeljo je doživela Gorica nedvomno veliko glasbeno slavje: rConsortium musicum» iz Ljubljane je goriškemu občinstvu svečano predstavil enega izmed najlepših in najbolj znanih oratorijev Georga Friedricha Hdndla, Mesija*. Za koncert je vladalo v našem mestu že več časa veliko pričakovanje.
Koncert se je vršil v sodelovanju goriške mestne glasbeno - umetniške ustanove (EMAC) ter Zveze slovenske katoliške prosvete. Cerkev sv. Ignacija na Travniku je bila za to priliko nabito polna, kar je za Gorico gotovo nekaj izrednega.
Mnogo je bilo udeležencev tudi iz drugih pokrajin ter z onstran meje.
Sploh je doživel Handlov Mesija* menda v našem mestu krstno izvedbo.
G. F. Hdndel razvija v svojem oratoriju misli o rojstvu, trpljenju ter vstajenja Jezusa Kristusa. Sestavljen je na podlagi raznih btbltc-
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiaiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiMmiiii
									
PREDZADNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Z anketo je treba ugotoviti vzroke številnih nesreč na delu v tovarnah
Letno se v tržiški ladjedelnici ponesreči četrtina delavcev - Izvoljeni zastopniki v upravne svete bolnišnic • V ponedeljek bo zadnja seja pokrajinskega sveta
let. V tem uradu je sedaj nameščen en inženir, ki urad vodi, v ostalem pa so nameščeni geometri in tehnični izvedenci. To kljub temu, da predvideva pravilnik še drugega inženirja. Notranje komisije sindikalne organizacije CISL, CGIL in UIL so zahtevale, da bi pravilnik spremenili (tako bi bila dana možnost napredovanja številnim uslužbencem v tem uradu) in odbor je to zahtevo sprejel kljub nasprotnemu mnenju inženirja ravnatelja oddelka. Sprememba naj bi bila v tem, da bi na mesto pod-ra-vnatelja urada lahko kandidiral poleg inženirjev tudi geometer. Razpravo o tej zadevi so odložili na prihodnjo sejo, ki bo v ponedeljek.
noče ustreči želji deželnega odbora za zdravstvo, da bi v' njej izvedli strokovno anketo o vzrokih številnih nesreč. Zaradi tega bo treba pritisniti z vseh strani na vodstvo državnega podjetja, da pristane na zahtevo deželnega odbomištva in sindikalnih organizacij.
V razpravo so posegli številni svetovalci. Omenimo Clapisa, Sellijevo,
Macorattija, Menichina, Tacchinar-dija, Cosanija, Zucallija. Debato je zaključil odbornik Vezil, nakar so načelniki skupin sestavili skupno resolucijo. Odobrili jo bodo na drugi seji pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek.
Nato so svetovalci izvolili zastopnike pokrajine v upravne svete bolnišnic v Tržiču, v Gradežu in v Kr-minu. V trž:ški odbor so izvolili pet ljudi in sicer Giorgia Stabila, Antonia Rodollovicha, Tita Leona, Rug-gera Ciprianija in Silvana Cosola, v gradeški odbor Pietra Marcuccija, v krminski pa Gradimira Gradnika.
Pri glasovanju se je verjetno nekai zataknilo, kajti nekateri kandidati večinskih strank niso dobili glasov vseh prisotnih svetovalcev istih strank. Po vsej verjetnosti niso socialisti volili socialdemokratskih kandidatov in tako vrnili uslugo socialdemokratom, ki niso glasovali za socialistične kandidate v go,riškem, trž;škem in krminskem občinskem svetu. Upravni sveti bolnišnic so se dai popolni, treba je izvoliti še e-nesa člana teh svetov v Gradežu, nakar bodo lahko novo izvoljeni u-pravni sveti pričeli z rednim delovanjem. Obveščeni smo, da se bo novoizvoljeni upravni svet goriške bolnišnice sestal v ponedeliek. Na tei seli bodo izvolili predsednika in porazdelili delo med posamezne odbornike.
V nadzorni odbor goriške Hranilnice so izvolili geometra Armanda Gregoriga iz Krmina, v upravni svet goriškega profesionalnega zavoda inž. Macuza, v tehnični deželni odbor za Goriško pa inž. Zaro-lija.
Do širše debate je prišlo pri toč ki o spremembi pravilnika o oseb ju tehničnega urada pokrajinske u-prave. Odbornik Waltritsch je predlagal, da bi odobrili spremembo pravilnika, s katero bi juridično potrdili dejansko stanje zadnjih treh
umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiu„i„umtiilllnlif,„ilill|llllliiillll|iiill||llllllll||lllllullmi,IIIHIII|,
VČERAJ V GORIŠKI PORODNIŠNICI
33-letna mati iz Tržiča je povila tri deklice
Mati in deklice se dobro počutijo - V družini zidarskega delavca imajo sedaj kar sedem deklic
Slovensko gledališče v Trstu
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Danes, 15. t.m. ob 20.30 url v župnijski dvorani v STE-VERJANU
A. T. Linhart
TA VESELI DAN ALI
MATIČEK SE ŽENI
Ena komedija v petih aktih in dveh delih
Jutri, 16. t. m. ob 20.30 uri v prosvetni dvorani v DOBERDOBU
Jaka Stoka
MOČ UNIFORME
Burka s petjem v treh dejanjih
V nedeljo, 19. t.m. ob 17. uri v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
F. S. Finžgar
«NAŠA KRI»
Igra v štirih dejanjih
„ Včeraj se je v deželnem svetu začela razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora o spremembah letošnjega proračuna. Pri tem gre za 2-630 milijonov lir izdatkov na ra-cun upravnega ostanka, ugotovljenega 31. decembra 1968, ker se predvideva za letos prav tolikšna vsota višjih dohodkov. Izdatka, ki Jih predvideva zakonski osnutek, so ticer porazdeljeni na več postavk,
■ Pa so manjšega obsega, saj se •^naša bistveni izdatek dve in pol jnilijarde lir na deželno soudeležbo,
J0 je deželni prispevek v sklad furlanskega zavoda «Medio Credito*.
1° ravno okrog tega izdatka se je vrtela skoraj vsa razprava, v ka-kro je poseglo včeraj pet svetoval-cev> medtem ko bodo danes spregovorili še štirje.
Najbolj dolg govor je imel komu-|dst Bacicchi, ki je spregovoril prvi to kritično ocenil razne plati tega znatnega deželnega prispevka orne ajenemu kreditnemu zavodu. Bacic-Phi je dejal, da ta zakonski osnutek vzbuja mnogo dvomov in pomislekov in poudaril, da mu komunisti odločno nasprotujejo. Znano je namreč, da si država pridržuje izključno pristojnosti, kar se tiče bančništva in zato se je treba vprašati, ntau mora ravno dežela prispevati v neki bančni sklad.
Zatem je Bacicchi poudaril, da je vsa gospodarska politika dežele sploh zgrešena in da spada tudi ta veliki deželni prispevek v okvir te Politike, kar pomeni, da hodi dežela P° svoji stari poti. To pa vzbuja dvome med samo večino. V zvezi z gospodarskim položajem v deželi je Bacicchi dejal, da se ne bo izboljšal, dokler ne bodo izvedli korenitih reform vsega ustroja. Svetovalec je omenil tudi sindikalne boje za rešitev stanovanjskih, zdravstvenih, so-toalnoza varovalnih in drugih vprašanj in dežela bi morala v svoji gospodarski in socialni politiki upoštevati vse to.
Sledil je zelo polemičen govor demokristjana Mizzaua, ki ga prištevajo med desničarje v tej stranki. 'Ai je odločno zavračal trditve Ba-oicchija in zagovarjal deželno soudeležbo pri omenjenem kreditnem zavodu, češ da je vse od svoje ustanovitve leta 1959 odločilno prispe-yai z dajanjem kreditov k razvoju industrije in s tem gospodarstva sploh v deželi. Po mnenju Mizzaua je to najboljša pot k zaviranju izseljevanja, pri čemer je omenil neko novo industrijsko pobudo v Tolme-nd. ki bo zagatovila novih 1.500 delovnih mest. Mizzau je dejal, da njegova stranka odločno zagovarja *n podpira politiko gospodarskih spodbud, pri čemer ima furlanski kreditni zavod levji delež, saj je v 11 letih podelil 2373 posojil v skupni vrednosti 78 milijard lir.
Liberalec Bertoli je dejal, da so °cene Mizzaua vsekakor preveč op-Umistične in da bodo z dvema milijardama in pol lir ustvarili le malo delovnih mest. Razvojni načrt Predvideva namreč 10 000 novih delovnih mest, za kar pa bi bilo posebnih kar 100 milijard lir. Poleg lega pa morajo industrijci stalno obnavljati svoje naprave in stroje jn bi bilo potrebnih v ta namen pr 70 milijard lir na leto, da bi Inhko bili kos konkurenci.
Schiavi (Furlansko gibanje) je odtočno pobijal trditve demokristjana "Lzzaua in ponavljal pri tem svo-fn zapečkarska stališča ter trdil, ®n bodo ti novi dve milijardi lir ** pol «požrli» pač Tržačani, kj o® so sila požrešni (pa da ni mož "torda mislil na kakšne res okusne P'ščance ali »faraonke*, ki jih Tr-j^oani ob nedeljah pojedo v Fur-®niji in s tem podpirajo furlan-s?° gostinstvo?) Zadnji je spregovori misovec Gefter Wondrich, ki je ®ejal, da bodo oni sicer glasovali Ptoti zakonskemu osnutku, ker so P®č glasovali proti proračunu, da P® je prispevek dveh milijard in Pn' furlanskemu kreditnemu 'zavodu
zelo koristen, saj bo veljal za vso deželo.
Na zebrastem prehodu:
s fiatom 850 v pešca
Včeraj zgodaj zjutraj, manjkalo je deset minut do pete, so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku 59-letnega peka Giuseppa Ber-zecka iz Ul. Giuha 61. Berzeck, kateremu so ugotovili verjetni zlom stegnenice desne noge, je izjavil, da ga je malo prej med prečkanjem D’Annunzievega drevoreda po zebrastem prehodu podrl na tla fiat 850, s katerim je 7-letni Fede-rico Castelich iz Ul. Giuliani vozil proti Senenemu trgu. .
Preprečila je stričev poskus samomora s plinom
Diomira Stradi por. Daris je včeraj hotela obiskati svojega 63-letne-ga strica, Antonija Marija, ki stanuje v Drevoredu XX. septembra 58. čeprav je vztrajno zvonila in trkala na vrata, ni bilo iz notranjosti nobenega glasu. To se je Da-risovi zdelo čudno, zaradi česar je s pomočjo sosedov poiskala
Pred prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Mayer, zapis. Mosca) sta se včeraj morala zagovarjati 26-letni Andrea Urbas iz Ul. del Prato 3 ter 38-letoi Leone Baglioni iz Brescie.
Oba je kazensko sodišče 14. februarja, prvega zaradi tatvine in tihotapstva, drugega pa zaradi so udeležbe pri tatvini, obsodilo na 2 meseca zapora in 56 tisoč lir denarne kazni s petletno pogojnostjo kazni.
Vsa zadeva sega že leto nazaj in sicer 6. decembra predlanskim, ko so agenti finančne straže, ki so vršili službeno kontrolo pri prehodu v staro prosto luko v Ul. degli Abruzzi 335, opazili ustavljeni to- j vomjak z evidenčno tablico iz Brescie. Na vprašanje financarja šoferju tovornjaka Baglioniju, če mora kaj prijaviti, je moški odgovoril s kratkim «Ne!» Financarju pa se je zdel ta lakonski odgovor malce sumljiv in tako je sklenil, -da pregleda tovornjak.
Ni pa dolgo iskal, saj je kaj kmalu zagledal, skrbno skrita v šoferski kabini pod spalnim priveskom, dva približno 225 in pod metrov dolga kosa blaga.
Baglioni je povedal, da je ukradel blago z dovoljenjem Urbasa, ki je delal pri izvozniškem podjetju «Vago*. Vsa zadeva pa je postala malce nerazumljiva, ko je moški povedal zgodbo, po kateri je ukradeno blago pripadalo večji blagovni partiji, ki na bi jo iznesli iz starega pristanišča oziroma naložili na tovornjak in potem odpeljali v Brescio. Vedno po pripovedovanju Ba-glionija pa bi le-ta moral izročiti Urbasu kos platna.
Urbas pa je s svoje strani povedal, da ga je Baglioni stalno nadlegoval, da bi ukradel tvrdki, kjer je delal, nekaj blaga. Končno pa ga je prepričal in že ker je šlo za blago majhne denarne Li tudi kakovostne vrednosti, jo je izmaknil iz tvrdkinega skladišča.
Sodniki so potrdili prvostopno kazen in obsodilo oba še na poravnavo sodnih stroškov.
• « •
Pretor dr. Losapio pa je v odsotnosti sodil 25-letno Denise Luida-ver, ki. se je rodila v Bukarešti, stalno bivališče ima v Tel Avivu, dostavni naslov pa ima v uradu
lestev in se skozi okno splazila v stanovanje. Tu je našla strica skoraj nezavestnega na tleh, iz stenske pipe pa je uhajal plin.
Priletnega možakarja so nujno z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na rianima-cijskem oddelku. Če ne bo komplikacij bo Mari, ki je hotel napraviti samomor, okreval v petih dneh.
S 6 m višine padel v ladijsko skladišče
Zaradi odrgnin na levi nogi, izpaha leyega kolena in rane na desni strani glave, so včeraj nekaj minut po 9. uri sprejeli na nevrokirurškem oddelku 27-letnega Ser-gia Pecchiarja iz Ul. Giustinelli, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom RK.
Pecchiar. M bo verjetno okreval v 8 dneh. .c povedal, da je odšel na ladjo Vesuvio, ki je zasidrana, v novem pristanišču. Na ladji je namreč zaposlen njegov oče, s katerim bi se moral porazgovoriti o nekaterih nujnih zadevah. Ko se je nagnil nad ladijskim skladiščem je zdrsnil in padel z višine 6 metrov na dno.
svojega branilca odv. Padovanija.
Dogodek, ki je pripeljal žensko pred sodnike in ki se je pripetil 15. januarja lani je zelo preprost in podoben nešte.im drugim, o lažjih prometnih nesrečah, ki polnijo vsak dan stolpce krajevne črne kronike.
Obtožnica je dolžila Luidaverjevo, da na križišču Ul. Pales.rina z Ul. Coroneo ni dala s svojim chevro-letam z rimsko registracijo prednost fiatu 1500 s tržaško registracijo, ki ga je vozil 25-letni Sergio Padovan iz Ul. Tivamella 3 in tako povzročila neizogibno trčenje.
Padovan, ki se je pri nesreči lažje poškodoval in se zaradi tega moral zdraviti 20 dni v bolnišnici, je na včerajšnji razpravi nastopil kot prizadeta stranka, za katero je njegov odvetnik Nurra zahteval od obtoženke popolno povračilo škode.
Tožilec odv. Pierangelini je zahteval 1 mesec zapora, branilec odv. Padovani pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov,, ,
Okrožni sodnik je obsodil žensko pogojno na 100 tisoč Idr denarne kazni in na denarno odškodnino prizadeti stranki.
Nasilni pohotnež
prijavljen sodišču
Že več časa se je pri Magdaleni šušljalo, da neki mladenič, po navadi oblečen v rjav kratek usnjen suknjič, že v zgodnjih urah napada ženske na cestah. Čeprav dekleta iz razumljivih razlogov dejanj niso prijavljala, je policija začela področje strožje nadzorovati. 6. marca sta dva pripadnika letečega oddelka opazila v Ul. Campanelle mladeniča, ki jima je hotel uiti. Fanta sta prijela in ga identificirala za 16-letnega Bruna C. iz Borga S. Mauro v Sesljanu. Fant je med zasliševanjem marsikaj priznal, del-nt> pa so izvedeli za njegove »podvige* iz ust nekaterih žensk, ki jih je nesramni Bruno nadlegoval. Zjutraj, preden je odšel na delo, je večkrat napadel in otipaval dekleta ali pa se je s spuščenimi hlačami razkazoval. To je bilo pri Magdaleni, medtem ko je popoldne po delu ponavljal isto v Sesljanu pred dekleti, ki so izstopala iz avtobusa. Po končani preiskavi so izprijenca prijavili sodišču pod obtožbo spolzkih in nasilnih pohotnih dejanj.
Goriški občinski svet je na svoji seji v ponedeljek zvečer odobril proračun občinskih podjetij za leto 1970. Zanj so ob zaključku čitanja poročil ter diskusije glasovali vsi svetovalci razen misovcev in liberalcev, ki so se vzdržali.
Občinska seja se je pričela ob prisotnosti predstavnikov občinskih podjetij, predsednika odv. Giarmat-tasia ter direktorjev dr. Chientarn-lija in ing. Rigonata. Preasednik odv. Giannattasio je prebral poročilo o predvidenih stroških štirih dejavnosti mestnih podjetij, elektrarne, plinarne, vodovoda in mestnih prevozov.
Izmed vseh je najbolj aktivna e-lektrarna, ki bi morala izkazati v 1970. letu kar 33 milijonov lir dohodkov. Potrošnja električne energije se neprestano viša ter gre okoli 44 odstotkov celotne potrošnje za električne gospodinjske stroje.
Plinarna bo zabeležila predvidoma okoli 14 milijonov lir izgube, kar je za 8 milijonov lir manj kot v prejšnjem letu ko še nismo bili potrošniki zemeljskega plina.
Po predsednikovih izjavah bodo v nekaj letih odpravili primanjkljaj, ne da bi se zatekli k viša nju pristojbin za ustvarjanje večjih | prejemkov. Proračunsko ravnoves je naj bi omogočila večja uporaoa zemeljskega plina, ki ga sedaj prodajamo po 70 lir za gospodinjstva ter po 30 lir za izdatnejše potrošnike. V tem letu naj bi se ob upoštevanju večje kalorične vrednosti zemeljskega plina potrošnja plina zvišala v primerjavi z lanskim letom za 100 odstotkov Ob zaključku zimske sezone bodo s propagandno akcijo opozorili na Koristnost plinskega gretia pred sedanjimi zastarelimi sistemi. Plin pa bi lahko uporabljali tudj za pru-izvodnio tople vode. V načrtu imajo razširitev plinske mreže v okolico, vendar bo za takšno delo potrebno najeti posojilo pri goriški občini.
Vodovod bo v tem letu prinesel 10 milijonov lir dobička, kar je za šest milijonov lir manj od lanskega leta. Zmanjšanje dobička pripisujejo zvišanju stroškov za osebne prejemke.
Mestni avtobus bo izkazoval 65 milijonov lir izgube, precej več kot so predvidevali; tudi na tem sektorju se poznajo izdatki za osebje, za katero bo šlo 116 milijonov lir. V podjetju je zaposlenih 41 oseb.
V diskusiji so se prijavili k be-
Na predzadnji seji pokrajinskega l sveta, v ponedeljek zvečer, se jej precej razvlekla debata o resoluciji, ki so jo predložili komunistični svetovalci, v kateri se zahteva, da bi pokrajinska uprava posredovala, z izvedbo v tržški ladjedelnici in v drugih tovarnah ankete, ki naj ugotovi vzroke zelo velikega števila nesreč na delu.
Svetovalec Papais. sindikalni voditelj iz Tržiča je z izčrpno dokumentacijo prikazal hudo stanje v tržiški ladjedelnici. Odkar je bil otvor-jen novi dok za ladje - velikanke so v ladjedelnici zabeležili dvanajst smrtnih primerov. V glavnem gre za uslužbence privatnih podjetij, ki delajo za ladjedelnico in ki niso, po mnenju govornika, zadostno zavarovani. Letno zabeležijo v ladjedelnici nad tisoč nesreč, kar pomeni, da je vsak četrti delavec v teku leta poškodovan. Papais se je dotaknil tudi stanja v drugih tovarnah. Napadel je vodstvo ladjedelnice, ki
Prejšnjo noč so imeli v porodniškem oddelku splošne bolnišnice v Gorici izreden dogodek, ko je mlada mamica 33-letna Gloria Giuliani por. Zorzi povila kar tri deklice. Mater so pripeljali v bolnišnico v ponedeljek zvečer ob 18.15 in še istega večera ob 23.30 Je prišla na svet prva deklica, kateri je čez kakih 20 minut sledila druga in ob 0.20 uri včeraj zjutraj še tretja. Porod je šel srečno in tako mati kot vse tri deklice se dobro počutijo, vendar pa so jih spravili vseeno v inkubator zaradi večje gotovosti. Včeraj zjutraj sta mati in oče, 35 letni Glauco Zorzi, ki je zidarski delavec pri podjetju Fi-delta v Tržiču, kjer stanuje z družino v Ul. S. Francesco 22, ter je takoj zjutraj pritekel k svoji tako naglo povečani družini, — že določila imena za tri novorojenke. Prva, ki je tehtala ob porodu 1,6 kg bo Michela, druga, Ornella, je tehtala 1,7 kg in tretja, Laura, pa 1,88 kg: vse skupaj so torej tehtale 5,15 kg.
Glauco in Gloria sta poročena
že skoro 12 let ter imata v zakonu že štiri otroke, vse same deklice; z novimi tremi člani družine se je število deklic povečalo na sedem.
Trojni porod se tudi v goriški porodnišnici, kjer prihajo na svet številni novi člapi naše družbe, ne dogaja prav pogosto in zato je dogodek vzbudil pravo senzacijo ne samo v porodnišnici, ampak tudi v vsej bolnišnici in včeraj so imeli na ta račun veliko obiskov in telefonskih poklicev. Dodamo naj še, da sta pri porodu pomagala zdravnik dr. Alessio Capozzi in babica Gigliola Micheli.
‘ DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan in po-noči dežurna lekarna AL CORSO, Moralni, Corso Italia 89, tel. 24-13.
V	TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči je v TrittčU odprta lekarna Centrale dr. Fritz Bkrneri na Trgu republike 21, telefon 72341.
nih ter evangeljskih odlomkov. Delo, ki obsega poleg zborov tudi arija in recitative ter orkestralne dele, traja kar dobri dve uri. Goriško občinstvo je za to priliko lahko v zelo primernem baročnem okviru travniške cerkve sledilo izvedbi oratorija v slovenskem jeziku (originalna verzija je angleška). Prav nič predolgo ni bilo, tudi če ni bilo vmes običajne pavze.
Orkester in zbor «Consortium mis sicum* sta štela skupno okoli osemdeset članov. Celotno izvedbo je mojstrsko vodil dirigent dr. Mirko Cuderman, kot solisti pa so nastopili Marija Gorenc (sopran), Eva Novšak - Houška (alt), Milja Gregorač (tenor) in Anton Prus (bas), Handlova muzika ne zahteva prevelike zasedbe orkestra, ki je v glavnem sestavljen iz godal, ima pa tudi potrebna pihala, trobila in tolkala, ter samostojno vlogo orgel za spremljavo arij in «continuo* v orkestru. Še posebej naj omenim n. pr. idilično Pastoralno simfonija (Pifa) za orkester ali pa solistično vlogo trombe skupno z orkestrom v ariji z basom. Zlasti v pastoralni simfoniji' so vidni glasbeni vplivi Corellija. Celotno delo je v glavnem sestavljeno na podlagi izmenične vloge zbora in solistov ter zaporedju med polifonsko in homofonsko zasnovo. To slednje velja še zlasti za zbore, ki imajo v «Mesiji* prav gotovo eminentno mesto. Zlasti naj med zbori qmenimo izklesano hvalnico «Veličanstvo Gospoda Boga* v prvem delu, fugirani zbor »Dete rojeno je nocoj* ter mogočno po-lifonično zgradbo zbora Mava Bogu na višatmh*. Med tehtno oblikovane zbore spada še vokalna fuga v drugem delu, «Njegove rane so nas otele*. Najbolj po gotovo blesti že povsod popularni slovesni «Aleluja», ki so ga ljubljanski pevci podali z nenavadno in prepričljivo mogočnostjo. Buren aplavz občinstva je po tej silni glasbeni freski pokazal izredno priljubljenost tega zborovskega odlomka. Podobno slovesno občutje je ustvaril tudi zaključni «Amen» v obliki dolge vokalne fuge, ki zelo plastično zaključi celotni oratorij.
Pevci so pokazali veliko naštudi-ranost, združeno s pravim smislom za podajanje tovrstne glasbe. Znali so združiti veliko epsko silo z lirično nastrojenim občutjem, čeprav zbor ni bil preštevilen (štel je nad štirideset elementov) je zelo posrečeno razvil vso potrebno izrazno silo. Orkester, se je zelo harmonično skladal z vokalnim partnerjem, istotako posamezni instrumenti, kot n. pr. orgle s pravim komornim timbrom. Le včasih je orkester nekoliko preglasil vokalno maso oz, glasove solistov.
V solističnih vlogah so zelo dozirano nastopili sopranistka Marija Gorenčeva z lepo koloraturo glasu, altistka Eva Novšak - Houška z u-merjeno barvitostjo, tenorist Mitja Gregorač s polno in sigurno zvočnostjo ter basist Anton Prus s prijetno timbriko. Vsi štirje solisti so za svoja izvajanja želi veliko odobravanja.
Levji del umetniškega dela je nosil dirigent Mirko Cuderman. i Zborovsko in orkestralno maso je vodil z veliko preciznostjo in obenem umerjenostjo, iz obeh pa je zelo fino izvabil vse nianse, ki jih Handlovo delo zahteva. Dolgi aplavzi ob koncu celotne izvedbe so gotovo najbolj veljali prav dirigentu. ' Nedeljski nastop ansambla »Con-sortium musicum* iz Ljubljane je samo potrdil veliko umetniško raven slovenske glasbene kulture na poustvarjalnem področju, in to še posebej na tem morda najbolj zahtevnem, a obenem najbolj dovršenem vokalno - instrumentalnem področ-
Kino -
CORSO. 17.15: «Indagine su un cit-tadino al dissopra •dl ogni sospeč-to», F. M. Volontč in Fl. Bolkam. Barvni film; mladini pod 14.' letom prepovedan.
VERDI. 17.15:	«L’odlo h il mio
dlo», T. Kendall in M. Berdi. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.15: «1 7 dan-mati», D. Lavhi in J. Dickson. Kt-nemaskope v barvah.
V1TTORIA. 17.15: «La voglia in cor-po», D. Anderscott in J. Semier. Švedski barvni film.
CENTRALE. 17.15:	«Vendetta per
vendetta*, J. Ireland in L. Nu-sciak. Ameriški kinemaškop ▼ barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
'Iršič
EXCELSIOR. 16.00: «Appuntamento sobto il letto«, H. Fonda. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30:	«Anch’io sono
una donna«. Barvni film.
fSuva Gorivu
SOČA (Nova Gorica); »Izkrcavanj« pri Anziju». ital. barv. film — olt 18. in 20.
DESKLE; «Jony Barnco«, franc.-itai. barvni film — ob 20. uri.
ŠEMPAS: «Orlovsko gnezdo*, ameriški barvni lita — ob 20. url.
SVOBODA (Šempeter); «Zvezda Juga*, franc.-angl. barvni tlita — ob 18. in 20. url.
RENČE: «Vrag vzemi profesorje*, zah. nem. barvni fita — ob 20.
PRVACINA: Danes zaprto.
KANAL: Danes zaprto.
ŠOLARJI!
Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, od 1. aprila do 31. maja, organizira
podjetje d i n O S
skupaj z KB m ZPMS
Pioniriji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade.
Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje I
E3 SUPERMARKET
LDUBLlDANA
ZA SPOMLADANSKO SEZONO
novi spomladanski modeli plaščev, kostimov klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAK USNJU
M OKRASNE BOBIČE iz KUNE in NERCA v različnih barvah
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
...............H........IIHII....m..—............
SMITHA NESREČ* V GORICI
Pri trčenju dveh avtov je podlegel uradnik iz Štandreža
Nesreča se je pripetila na Tržaški cesti pri gostilni Nanut
linoči nekaj pred 21. uro se je petila v Gorici, na Tržaški cesti bližini gostilne Nanut, prometna ireča, pri kateri sta bila dva rana. Eden od teh, 51-letni Ladi-v Nanut, uradnik iz Štandreža, Trevigiano l/a je kmalu po :vozu v bolnišnico v Gorici podel hudim poškodbam. Druga žr-■ v tej nesreči je bil 39-letnd in-strijec iz Tržiča Tazio Bonezzi, 4. Novembre štev. 4. Tudi njega pripeljali v bolnišnico, kjer so i ugotovili zlom nosne kosti in >ra. Pridržali so za za dvajset i na zdravljenju, lesreča se je pripetila v bližini stilne Nanut, kjer je avto giulia, katerim je Bonezzi prihajal iz anske ulice, trčil ob fiat 850, ki je vozil Nanut po Tržaški cesti smeri od Dola proti Gorici. Cest-policija iz Gorice je bila zaradi otovitve odgovornosti sinoči ob uri še na kraju nesreče.
Preselitev urada obmejne policije
Dbmejnd urad policije za goričko dračje, M je imel do sedaj svoj
sedež na Korzu Italija št. 116 se je preselil v hišo št. 74 v isti ulici, kjer je bil do sedaj hotel «A1 Corso*.
Jožef Ipavec iz Škrljevega je podlegel opeklinam
V civilni bolnišnici v Vidmu je podlegel poškodbam 36-letni kmet Jožef Ipavec iz Škrljevega. Prejšnji teden se Je Ipavec hudo opekel, ko je na polju v bližini svojega doma zapalil kup listja in dračja, ki ga Je nagrabil pri čiščenju polja. Nenadoma pa je potegnil močan veter, ki Je zanesel ogenj nanj in se mu Je obleka vžgala na telesu. Njegovemu klicanju na pomoč so se odzvali njegovi otroci, ki so bili nedaleč vstran na neki drugi parceli ln močno opečenega so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer pa ga niso mogli več rešiti.
Prispevajte za
DUAŠKII MATICO!
Tejšnjl teden Je bilo v Gorici sfcusno snemanje kandidatov za seli tobogan, ki ga bo tudi letos redila RTV iz Ljubljane in v ka-ega so vključili tudi otroke iz toga zamejstva. Pri tem prvem
:lrucnom cnomanin

štorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici zbralo precej najmlajših, ki bi radi tudi po televiziji pokazali svoje znanje. Tisti, ki so bili izbrani, bodo nastopili v ponedeljek, 20. t. m. v Kopru. Na naši sliki vidimo prizor iz prvega poskusnega snemanja v Gorici.
.......................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Potrditev zaporne kazni moškima zaradi dveh ukradenih kosov blaga
Pred pretor jem primer prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti
Razstava umetniških fotografij slov. fotografov v palači Costanzi se nadaljuje. Zgoraj: generalni konzul SFRJ v Trstu inž. M. Tepina in inž. Špinčič na otvoritvi; spodaj: otvoritve se je udeležilo veliko ljudi.
PRED 100-LETNICO ROJSTVA REVOLUCIONARJA IN MISLECA
Leninovi zadnji veliki napori za utrditev partije in oblasti
Od zdravnikov je izsilil, da so mu dovolili po nekaj minut na dan narekovati pisma in članke - Nekateri menijo, da naj bi to bila njegova politična oporoka
Vladimir Iljič Lenin, katerega stoletnico rojstva bo svet slavil v bližnjih dneh, je sivoje zadnje beležke narekoval stenografkam Volodičevi in Fotijevi v zadnjem obdobju svojega življenja. Od srede decembra 1922 do 6. marca 1923 je zelo intenzivno delal, pa čeprav si je smel privoščiti le malo naporov.
Lenin je bil, kot je znano, fizično zelo krepak, toda izredno naporno življenje, posebno pa živčno napeto življenje poklicnega revolucionarja, ki je živel deloma v Rusiji deloma v tujini, vendar pa vedno zalezovan od carske policije, mu je zdravje spodkopavalo. Vrh tega so se začele čutiti tudi posledice atentata iz leta 1918.
Ko je uvidel, da ne bo mogel veliko storiti za socialistično deželo, je sklenil, zabeležiti še nekaj misli, kd jih je smatral za posebno važne, čeprav mu zdrav-
niki niso dovolili delati, je od njih izposloval, rekli bi raje izsilil, da so mu dovodu narekovati »dnevnik*. Tako je namreč Lenin v začetku imenoval svoje beležke. Kako težavno je bilo to njegovo delo, nam dokazuje dejstvo, da je kljub izredni volji, ki jo je kazal, mogel diktirati le po pet, deset minut na dan in ko se mu je zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, je diktiral po pol ure na dan. Pozneje je tudi s tem prenehal.
V svojih člankih in pismih, ki jih je v tem razdobju Lenin zapisal, je skušal napraviti nekakšen obračun tega, kar je komunistična partija, kar je ruski delavski razred, pa tudi kar je mednarodni proletariat dosegel v zadnjem času. Hkrati je Lenin skušal napraviti nekakšno analizo perspektiv za nadaljnjo borbo za socializem. Ker gre za zadnje članke, beležke in pisma, bi
pllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllUllIlMlUlllllllllllllllllllllllllllilllliiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiliiliilllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII
PRIZNANJA SLOVENSKIM ZNANSTVENIKOM
Letošnji dobitniki Kidričevih nagrad
Med nagrajenci tudi Openc prof. dr. Ivan Vidav
V veliki dvorani izvršnega sveta Slovenije v Ljubljani so 11. aprila podelili Kidričeve nagrade za leto 1970, nagrade sklada Borisa Kidriča in nagrade za iznajdbe in izpopolnitve. Letošnje Kidričeve nagrade so prejeli prof. dr. Ivan Vidav, prof. dr. Jože Rant in prof. dr. Darko Jamnik s sodelavci dr. Gabrijelom Kernelom, dr. Nikom Bezičem, ing. Dušanom Brajnikom, ing. Antonom Brinškom, dr. Urošem Miklavžičem in ing. Jožetom Šnajderjem.
Prof. dr. Ivan Vidav je naš ožji rojak. Rodil se je 1918. leta na Opčinah in je redni profesor na na-ravoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Nagrado s področja tehničnih ved so mu podelili za delo »Spektri motenih polgrup z uporabo v transportni teoriji*. Problem, s katerim so se znanstveniki že dalj časa ukvarjali: pod kakšnimi pogoji singularnostim' Laplacove transformacije pripada ustrezno a-simptotsko obnašanje porazdelitve nevtronskega plina, je dr. Vidav rešil na nov način. Pri reševanju tega vprašanja je prof. Vidav ubral novo pot, ko je opazil, da je rešitev problema podana z eno parametrično družino operatorjev, ki sestavljajo podgrupo. S teorijo podgrup je nato prof. Vidavu uspelo dokazati za veliko skupino primerov, da singularnostim Laplacove transformacije ustreza določeno asitnp-totsko obnašanje.
Prof. ar. Darku Jamniku in sodelavcem so podelili nagrado za delo »Celotni fotonuklearni preseki za 12C, 14N160 in 19F v območju veteresonance*, «Meritev fotoab-•orpcijskega preseka v energijskem območju 10—30 MeV z magnetnim comptonskim spektrometrom* in »Tabele totalnih absorpcijskih presekov za fotone energij med 10 in 30 MeV v Be, C, N2H4, H20, HF, Si in Ca*. Delo je posebno važno zaradi natančnih meritev absolutnih vrednosti presekov za absorpcijo žarkov gama. Verjetnost za absorpcijo žarkov gama v samem jedru je zelo majhna, zaradi tega je zelo nujna natančnost meritev.
Prof. dr. Jožetu Rantu, ki je bil rojen leta 1896 pri Kranju, so podelili nagrado za njegovo življenjsko delo. Prof Rant je sedaj upokojen, bil pa je pionir znanstvenega in pedagoškega dela v stomatologiji, na področju čeljustne ortopedije, otroškega zobozdravstva in čeljustne kirurgije.
Nagrade sklada Borisa Kidriča so prejeli dr. Maks VVraber za delo »Fitogeografski položaj in fitogeo-grafska razčlenitev Slovenije*, prof. dr. ing. Ivan Možina za delo »Raziskovanje lesa velikega jesena*, dr. Anton Pogačnik za delo »Antropološke in morfološke karakteristike Ciganov v Prekmurju*. Ugotovitve dr. Pogačnika so pomemben pripomoček k reševanju ciganskega vprašanja kot narodnostne manjšine ter vključevanju Ciganov v delovni proces glede na njihove fizične zmogljivosti.
Druge nagrade Kidričevega sklada so prejeli: prof.'dr. Ljubo Bavcon, docent dr. Miloš Kobal. prof. dr. Lev Milčiaski in dr. Katja Vodopivec za delo »Socialna patologija*, ki ob koncu analizira posamezne socialno-patološke pojave kot so alkoholizem, brezdelje, po-tepuštvo, beračenje, mladoletniški nemir, seksualne deviacije, samomori, samomorilni poskusi in druge duševne deviacije. Dr. Marjan Britovšek je prejel nagrado Kidričevega sklada za delo »Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno* in prof. dr. Vladimir Pertot za delo »Ekonomika mednarodne menjave v intervencioniz-mu*.
Nagrajenci za iznajdbe in izpopolnitve so: ing. Erik Vrenk in ing. Alojz Klinej za izum »Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo*, Edo Prostor za izum »Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo*, ing. Ivan Milič, Edo Prostor in ing. Žerko Stok za izum
«Postopek za utrditev surovin*, ing. Anten Oblak za izum «Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi*, ing. Vladimir Ser.čar za izboljšavo »Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjamo*, Alojz Fornazarič in ing. Milena Lekšan za vzgojo nove vrste breskev »Slovenija*, ing. Marko Pečnik za »Iskalnik napak v kablih*, mrg. ing. Marko Jagodič in tehn. Božo Bastaž za »Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov*, ing. Božo Bartelj in ing. Bogdan Babšek za »Analitično rešitev optimalne dolžine valjnih izdelkov*.
Halucinogen LSD spremeni človeka „ i. v zločinca
LONDON, 14. — Britanski zavod za zdravstvo je izjavil, da more halucinogen LSD spremeniti v nekaj urah normalnega človeka v morilca. To trditev je predstavnik zavoda dr. Baker napisal v članku, ki ga je objavila zdravniška revija »Lancet*. Zdravnik proučuje p.imere uživanja LSD od leta 1966 do leta 1968. Takrat je bilo v bolnišnico sprejetih zaradi uživanja tega mamila 73 oseb. Od teh navaja kot primer človeka, ki je pod učinkom LSD napadel s kladivom nočnega čuvaja, ker je mislil, da so ga neznanci poslali, da bi ga ubil, in primer 24-letae ga mladeniča, ki je po zaužitju halucinogena mislil, da ga zasledujejo divje živali in je napadel policijskega agenta, ki mu je hotel pomagati.
SLOVAKI IN ČEHI V DALMACIJI
BEOGRAD, 14. — Ko so pred nedavnim praške oblasti kar precej omejile možnost potovanja Čehov in Slovakov v tujino, so se v turističnih krogih v Jugoslaviji, še posebej v Dalmaciji, vprašali, koliko bi znalo to vplivati na bližnjo sezono. In posebno na nekaterih ppdročjih, ki so bila Čehom in Slovakom še posebej pri srcu, so vest o omenjenih omejitvah sprejeli če ne z zaskrbljenostjo, pa vsaj z negodovanjem, kajti res je, da se letos obeta še večji dotok turistov iz tujine, toda tudi je res, da bo Jugoslavijo obiskalo najmanj 100 tisoč manj češkoslovaških turistov, kar pomeni, da bodo še posebej prizadeta nekatera področja, koder so bili gosti iz Češkoslovaške tako rekoč doma.
Da zadeva ni tako enostavna, nam bodo dokazale nekatere številke: leta 1960 je obiskalo Jugoslavijo le nekaj nad 4000 češkoslovaških turistov s skupno 15.600 nočitvami. Pet let pozneje se je bilo njih število dvignilo že na nekaj nad 180.000, nočitev pa je bilo 1965. leta že 775.000. V lanskem leto je bilo V Jugoslaviji na letovanju že 453.000 Čehov in Slovakov, katerih nočitve so se povzpele na 2 milijona 725.000. Lani je bila tudi razmeroma dolga poprečna doba bivanja — namreč 6 dni.
Morda bi mogel kdo reči, da Čehi in Slovaki ne prinesejo veliko denarja. Pa ne bo držalo, kajti poprečen potrošek češkoslovaškega turista je lani znašal nekaj nad
6.000	dinarjev na dan in so ti gostje samo uradno zamenjanih pustili v Jugoslaviji obilnih 13 milijonov dolarjev in še 162 milijonov dinarjev.
Če bi se število češkoslovaških gostov letos večalo kot druga leta, bi jih bilo letos v Jugoslaviji že malo manj kot 600.000 s približno 3 milijoni in pol nočitev. To pa so številke, ki bi jih nihče ne smel podcenjevati, še najmanj jugoslovansko gostinstvo.
TUDI NA ZAHODU ZAČENJAJO POSNEMATI VZHOD
Ikebana kot izraz japonske umetnosti
Razvoj od sedmega stoletja do danes-Od 2 do 3 tisoč šol
Rastline vsak dan bolj vstopajo v naša stanovanja. Čeprav se zaradi sodobnega načina življenja vedno bolj oddaljujemo od narave, je nekje v nas vsidrana potreba po njej. Zaradi tega si je c.ovek zamislil dekoracijo s cvetlicami, ki je s časom prerasla v umetnost. V smislu za harmonijo daleč presegajo zahodnega človeka prebiva.« Orienta in kar se rož tiče predvsem Japonci. Od njih se je ta umetnost razširila tudi na zahodni svet, tako da so se začeli aranžerji ukvarjati tudi z dekoracijo notranjosti s cvetjem. K temu je precej pripomogla leta 1907 knjiga »Fiovver Decoration in the House* (Dekoracije s cvetjem v stanovanju), katero je sestavila Gertrude Jekyll. Po drugi svetovni vojni pa se je tako literatura zelo razširila.
Pri vsem tem ostane japonska umetnost aranžiranja cvetja svojstvena. Razvila se je iz obrednega darovanja rož Budi na Kitajskem, od tam pa jo je na Japonsko prinesel Ono -no -imoko, ki je bil japonski poslanik na Kitajskem. V svoji domovini je u-stanovil tudi prvo šolo umetnosti s cvetjem, ki je bila znana pod imenom Ikenobo. To se je dogajalo v sedmem stoletju po Kr., ko se je dekoracija s cvetlicami začela razvijati že po pravilih in je vsaka kompozicija vsebovala določene simbole.
Kompozicije s cvetlicami so bile takrat še vezane na religiozni moment, saj so stvaritve s posodo za kadilo, svečo in rožami še postavljali pred Budov kip, njemu v čast.
Iz šole Ikenobo so se razvili novi načini aranžiranja, od katerih sta bila najstarejša znana pod imenoma tatebana in rikka. Obe besedi pomenita stoječe rože. pri obeh načinih pa je bil slog bolj izdelan in poln. Način rikka
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročala; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Liki iz naše preteklosti: Ema Starčeva; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Sodobne popevke; 18.15 U-metnost in prireditve: 18.30 Šola;
18.15	Pianistka Neva Merlak; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Ljudske pravljice; 19.40 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Stare pesmi; 15.40 Simf. koncert; 16.25 Stare in nove knjige o zgodovini Trsta.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
16.00,	17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.15 Pisana glasba; 8.45 Stare pesmi; 9.00 Otroški kotiček; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Poje Marisa San-nia; 11.00 Metli umotvori; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.05 Iz naših občin; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Plošče Ariston; 17.30 Otroški kotiček;
18.00	Operna glasba; 19.00 Orkester Fielding; 19.30 Prenos RL;
22.10	Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje;
9.00	Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt;
13.15	Radio na vašem domu; 14.16 Program za popoldne; 18.20 Spored za mladino; 18.00 flknake bo-
SREDA, 15. APRILA 1970
vosti; 18.20 Glasbeni camet; 20.20 A. Balducci: «Un cielo di caval-lette*; 21.50 Beethovnove skladbe; 22.20 Plošče in skeči.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pianist N. Magalov; 9.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori;
13.00	Plošča za poletje; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Italijanska folklora;; ;20.10 Operni svet; 21.00 Kronike Juga; 21.35 P ing pong; 22.10 Glasbeno-govarni spored; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Malipierova simfonija štev. 9;
11.00	De Falla: Koncert za čem balo; 11.15 Polifonija; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.00 Bach: Invencije; Stravinski: dve suiti: 14.30 Paisiellova opera «Re Teodoro in Venezia*; 15.30 Portret avtorja: Hasse; 16.15 M. Tonecki: H quinto per il bridge; 17.10 Nemščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert: 20.15 Sodobna nemška filozofija; 21.30 Berliozove skladbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 19.45 Baročne kantate; 10.20 Operna glasba; 12.00 Skladbe za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Ci-marosa: Tajna poroka; 15.30 Komorna glasba.
SLOVENIJA
8.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.18 In
form. oddaja; 8.04 Glasbena ma tineja; 9.05 Nenavadni pogovori
9.25	Iz glasbenih šol; 9.45 Z orke strom Savoy; 10.15 Pri vas doma
12.10	Iz oper R. Savina; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Napevi iz Ma kedonije; 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz operetnega sveta; 15.40 Odskočna deska; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam;
18.00	Aktualnosti; 18.15 «Rad imam glasbo*; 18.40 Naš.razgo vor; 19.15 Glasbene razglednice;
20.00	»Ti in opera*; Dušan Lipov šek: 22.15 Euro-jazz festival: 23.05 Št. Doinaš: Pesmi; 23.15 Popev ke; 23.40 Plesni ritmi.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an tologija: Narečna Italija; 13.00 O motorju; 13.30 Dnevnik; 14.30 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Gioca-gič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Arp in leta dadaizma: 19.15 Italijanske maske: 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Partizanske repu 'blike: 1. oddaja; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.25	Nogomet Gornik-Roma,
19.25	Angleščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Film »Cielo giallov, 22.50 Kino 1970; 23.20 Ital. kronike.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Glas beni pouk; 18 50 Oddaja za otro ke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje.
19.00	Mozaik; 19.05 Zabavna od daja; 19.20 Svetloba onkraj sence; 19.50 Cikcak; 20.35 Kruno Cipci: Doktor Petelin — opera; 22.05 Nogomet Crifac : Leeds United.
je približno leta 1460 uvedel Šenke!, ki je pripadal šoli Ikenobo. Najzgodnejši rikka je bil simbol gore Meru, ki jo nahajamo tuoi v budistični kozmoiogJji. Pred-slaivljal je sedem elementov: vrh, slap, hrib, vznožje gore in mesto in vse elemente so delili na in (senco) ter yo (sonce); v kitajščini beremo znaka za ti dve besedi yin in yang in pomenita pasivnost vsega ženskega ter aktivnost vsega moškega. To sta principa, na katerih temelji vsa o-nentalsika filozofija in so ju sta-di Kitajci prenesli celo v medicino, kajti po njihovem prepričanju sta prav ta dva principa gibalo življenja. Navadno je morala kompocdcija cvetlic v slogu rikka imeti devet vej in druge manjše, glavne tri veje so bile postavljene tako, da bi si mogli zamisliti trikotnik, če bi od vrha ene do druge in tretje potegnili premice. Pomenile pa so shin (resnico), soe (podpiranje) in na-gashi (valovanje).
V začetku 18. stoletja sc je iz načina rikka razvil v šoli Ikenobo način shoka, kar pomeni sveže rastline. Znake za to besedo moremo brati tudi seika in ikebana, kar je danes splošna oznaka za vse vrste japonske umetnosti s cvetlicami. Pred nastopom sloga seika sta bila poleg načina rikka znana še način nageire, kar pomeni vreči, zbadati in je označeval vse kompozicije v visokih vazah in na način heika za lončnice. Glavni trije simboli sloga shoka so bili shin (resnica), soe (podpiranje) in tai (bistvo). Končno je ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja stil shoka zmaga nad rikko in iz njega so se razvile številne nove šole. Vse te šole so ohranile tri simbole, kd pa so jih drugače poimenovale: ten (nebo), jin (človek), chi (zemlja).
Okrog leta 1868 so japonski a-ranžerji sprejeli tudi zahodne cvetlice, zanje je v začetku 20. stoletja Unchin Obara začel uporabljati nizke posode, ki so jih prej hranili izključno za pritlikave rastline. Novi slog so imenovali moribana. Z novim načinom je bila svoboda pri aranžiran ju cvetlic večja. Že leta 1930 se je iz tega razvil slog zenei — bana, ki je premostil vsako vez s preteklostjo in začel uveljavljati svobodno umetnost, ko se je vzporedno začela razvijati tudi svobodna umetnost oblikovanja. Pri novem načinu aranžiranja so začeli uporabljati vse rastline: sveže in suhe in celo take elemente, ki so se jih prej izogibali:	koščke železa, bron,
vinil, kamenje in drobce kovine.
Kar je bilo prej le moška u-metnost, so v 20. stol. osvojile tudi ženske. Sicer so najpomembnejše šole, ki jih je še sedaj od dva do tri tisoč, imeli v rokah moški. Čeprav je osnova vseh šol trikotndška kompozicija, ima vsaka šola poseben slog.
Japonska umetnost aranžiranja je v drugi četrtini 20. stol. osvojila tudi Zahod in predvsem ZDA. Nikoli pa se ni ta svojstvena u-metnost izven domovine povzpela do elegance japonskih umetnikov.
Prepovedan
Pasolini
BUENOS AIRES, 14. — Z odlokom predsednika argentinske republike generala Juana Carlosa Onganie je v tej državi prepovedano predvajanje filma Piera Pao la Pasolinija tTeorema*. Prepoved so oblasti motivirale s tem, da *film razvija probleme, ki zelo resno žalijo moralna načela in rušijo osnove družinske skupnosti, za obrambo katere mora država skrbeti z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago»: odlok k temu sporočilu dodaja, da so nekateri prizori brez vzgojnega smotra in imajo celo *za družbo kvaren vpliv*.
megli reči, da je to nekakšna Leninova politična oporoka.
V	dneh od 23. do 26. decembra 1922 je Vladimir Iljič Lenin narekoval »Pismo kongresu*, 29. decembra se je lotil beležk z naslovom »O vprašanju povečanega števila članov centralnega komiteja*, v prejšnjih dveh dneh, in sicer 27. in 28. decembra, je Lenin napisal pismo »O prenosu zakonodajne vloge na Gospian*, v dneh 30. in 31. decembra 1922, je napisal pismo »O vprašanju nacionalnosti in avtonontinacije*. V času od 2. januarja do 9. februarja 1923 je Lenin narekoval več člankov, kot na primer naslednje: »Strani iz dnevnika*, »O zadružništvu*, «0 naši revoluei-ji», »Kako reorganizirati delavsko in kmečko nadzorstvo*, in »Raje manj, vendar boljše*
Napori, ki jih je Lenin posvetil temu svojemu zadnjemu delu, člankom in pismom, so bili izredni. Zdi se kot bi se bilo Leninu zelo mudilo, da bi ob pravem času povedal ali zabeležil to, kar je hotel reči. Vrh tega Lenin ni bil navajen diktirati. Preden je zbolel, je vedno vse sam lastnoročno pisal. Lenin je vedno pravil, da je v njegovi navadi, gledati pred seboj rokopis, se u-staiviti, razmišljati o težjih problemih itd. Včasih se je Lenin med delom sprehajal po sobi, da bi nato nadaljeval:	včasih pa
je med eno beležko in drugo napravil tudi krajši sprehod. Sedaj, ko je moral svoje misli narekovati stenografki, je bil Lenin prisiljen še bolj intenzivno misliti in ni smel zanemariti niti minute. Kljub temu je Lenin z njemu lastno vztrajnostjo vzdržal te napore. V tem mu je uspelo v toliko, da je o svojih izkušnjah z Leninom ena izmed daktilografk zapisala: »Narekuje čudovito, kot vedno, brez odmorov. Ustavi se le poredko, da bi našel primernejšo besedo. Pravzaprav niti ne diktira, pač pa govori in pri tem svoje besede spremlja z gestami*.
Prof. Ferster, ki je vodil skupino ljudi, ki je morala skrbeti za Lenina, je o njem rekel: «Zanj je bilo delo dejansko življenje, nedejavnost pa je pomenila zanj smrt*.
V	svojih zadnjih delih je Lenin strnil svojo pozornost predvsem na utrditev enotnosti v stranki ter na utrditev osrednjih organov stranke. Njegovo «Pismo kongresu* je prežeto z vnemo in pralno spodbud za utrditev enotnosti v stranki za trdnost osrednjih organov, za izpopolnitev načela skupinskega ali kolektivnega vodstva. V tem svojem pismu Lenin predlaga, naj bi se število članov centralnega komiteja dvignilo na nekaj desetin, morda na sto. Lenin smatra, da bi povečanje števila članov dvignilo tudi prestiž CK, da bi preprečilo konflikte med majhnimi skupinami članov, da bi prisililo k resnemu d? u in k izboljšavam aparat partije in države. Lenin je bil prepričan, da bi se s tem pritegnili k delu najboljši delavski in kmečki aktivisti. Ker bi prlsortvovali sejam centralnega komiteja in političnega urada in bi jim s tem bilo možno pariti do vseh dokumentov CK, bi postali resnični voditelji, pripravljeni na vse in sposobni za utrditev centralnega komiteja.
Leninov načrt za pravečanje števila članov CK in njegovi drugi predlogi za utrditev enotnosti stranke ter za kolektivno vodstvo stranke so bili temelj resolucije, ki jo je izdelal CK o organizacijskih problemih partije. XII. kongres KP (b) R je povečal število članov CK od 27 na 40. To je tudi dvignilo vlogo centralnega komiteja in pozneje olajšalo zmago protipartijskim skupinam, ki so po Leninovi smrti dvignili glavo in se z vso vnemo pognali proti partijski liniji.
Nič manjša pomembnost se ni pripisala dejstvu, da je Lenin v svojih zadnjih delih, obravnaval tudi o problemih organizacije države, o znanstveni osnovi načrtovanja, o vodenju socialistične ekonomije, o povezavi med delavskim in kmečkim razredom, o prijateljstvu med narodi, o plu-rinacionalnosti dežele itd.
Lenin je poudaril, da temelji družbena ureditev Sovjetske republike na sodelovanju dveh razredov, delavcev in kmetov. Zelo pomembna naloga stranke je bila, zagotoviti trdno vez med tema razredoma, seveda pod vodstvom komunistične partije. Posebno je poudaril nujnost, da je treba na vsak način preprečiti, da bi se vez med delavci in kmeti pretrgala, kajti to bi bilo usodno za Sovjetsko zvezo. V članku «Kako reorganizirati delavsko in kmečko nadzorstvo*, je Lenin med drugim zapisal: »Končno bo usoda naše dežele odvisna od tega, da bo kmečka masa sledila delavskemu razredu in ostala zvesta njeni zvezd z njo, ali bo pa dovolila nepmen, to se pravd novemu meščanstvu, da jo bo ločila od delavcev«.
Pismo, ki ga je Lenin napisal in ki trasi naslov «0 vprašanjih narodnosti in avtonominacije», je znak velike pomembnosti, ki jo je Lenin pripisoval pravilnim odnosom med narodnostmi v o-kvuru sovjetske države, posebno v odnosu na formiranje Zveze sovjetskih socialističnih republik. Lenin se je ukvarjal z vprašanjem piraktičnega zedinjevanja republik v etjo zvezno državo ter z uvajanjem načel proletarskega internacionalizma. Važnost, ki jo je Lenin pripisoval enakosti med republikami, se izraža v neki pripombi od 6. oktobra 1922. Tu med drugim beremo:	»Na
vsak način je treba vztrajati na tem, da zveznemu eksekuti-vu predseduje po vrstnem redu en Rus, en Ukrajinec, en Georgi-janec itd. Na vsak način!*
V pismu »O nacionalnem vprašanju in o avtonominaciji* je Lenin postavil temelje utrjevanju Zveze republik in opozoril na to, kako bi bilo zelo nevarno škodovati odnosom med posameznimi federacijami. V tem pismu Lenin govori, kako je potrebno, utrditi suverenost sleherne republike. Lenin je poudaril, da v odnosih med nacionalnostmi ni potrebna in nujna le juridična enakost, prač pra da je nujna predvsem resnična enakopravnost. Popolna enakost, prijateljstvo, medsebojno spoštovanje, bratsko sodelovanje in medsebojna pomoč morajo biti značilnosti odnosov med narodnostmi socialistične dežele.
M. VASSER (Novosti)
(Nadaljevanje sledi)
Prizor iz veseloigre v treh dejanjih »Dan oddiha«, Id jo Je napisal ruski pisatelj Valentin Katajev, uprizarja pa jo odrska skupina PD Prosek-Kontovel. Jutri ponovitev v domači dvorani na Proseku, v petek pa v PD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu.
NOVE KNJIGE
Pesniška zbirka Katje Špurove
Z drobno knjižico pesmi, ki nosi preprost naslov VEZI, nam je Pomurska založba v Murski So; boti posredovala v lični izdaji (oprema Ladislav Danč, fotografije Jože Kološa) pesniško zbirko Katje Špurove, uglašene na eno samo temo: na odnose med materjo in hčerko. Z zbirko, obsegajočo 58 pesmi, formalno morda razdeljenih na nekaj ciklov, v bistvu pa sorodnih po osnovnem motivu, po načinu izpovedi in po obliki, je slovenska izvirna poezija dobila nov prispevek na nenavadno temo: mati in hči. Seveda gre za pesmi matere, ki izpoveduje v teh pesmih svoja čustva ob rojstvu, rasti, zorenju in osamoosvajanju svoje hčerke. Čeprav gre za osebno izpovedno liriko, je seveda pesnica lastna doživljanja razširila in izenačila z doživetji vseh mater.
Tako je nastala svojevrstna lirika, ki je v bistvu nodosebna, obče človeška, blizu vsem ženam, čustvena in le nekoliko razumska. Pesniška zbirka Katje Špurove prinaša pesmi, ki so predvsem lirične izpovedi, čeprav jih preveva tudi razum. Te lirične izpovedi so zapisane v preprosti in moderni obliki, v nevezani besedi in predstavljajo nekak pogovor matere s hčerko.
Lirika Katje Špurove, taka kot se nam kaže, v tej zbirki, je izrazito čustvena, morda nekoliko ženska, toda pristna. Je pa, seveda, daleč od sodobne modeme filozofske, subjektivistične in nekomunikativne poezije. Zato bodo te pesmi, ponekod preproste, intimno ubrane, nekoliko bolestne, drugod pa spet materinsko srečne in tople, našle odmev v srcih bralcev, predvsem pa bralk mater. .
To je v svoji uvodni besedi p& udaril tudi Siniša Paunovič, ki je napisal, da pesnica skozi svoje pesmi, na videz lahkotno, pa vendarle globoko in močno in v takšni obliki kot malokdo spregovori skozi solze in smeh o vznemirljivem in prastarem motivu, v odnosih med materjo in hčerjo. Zato pripominja, da bodo te pesmi Katje špurove povezale tudi srca in čustva drugih ljudi, ko jih bodo prebirali. Njegove besede so topel napotek tej pesniški zbirki, ki bo našla svoje mesto v naši bogati lirični beri.
Sl. Ru.
ISTARSKI MOZAIK. Časopis z* kulturu, književnost i društven* pitanja Istre. Godina VITI. broj 1—1970. Izdaja Matica Hrvatsto-Iz vsebine Albino Cmobori. No-siod kulturne politike; Vikto* Vitolovič: Čeka j, osti ja, došla j* muza; David Fištrovič: Pet pje-sama; Giacomo Scotti:	Cesar*
Pavese: Smrt ima dvadeset go-dina; Tome Dobrila:	Vladin*1
Božac; Martin Bizjak: Neke predpostavke programske koncepcij« Radničkog doma »Brača Ribar*! Ive Rudan: Rat je užasna stvar. Miroslav Sinčič: Bitna je ljuba*'! Vlado Ostrič' Istanske teme u časopisu »Naše planine*. Mari« Mikolič:	P. Strčič, Otik Krt!
1918; V. Strugar, Jugoslavij* 1941—45; dr. Ribarič, Borben* put 43. istarske divizije.
Terza RELAZIONE GENERALE sulla attivita delle comunitš 198“ Commissione europea del carbo-ne e accdaio, commissione eco-nomica auropea, commissione europea deH'energia atomica.
L’AUTOMOBILE SPECIALE. »M fronta i problemi di tutto il set-tore delia motorizzazione*. Met*" sile. Maržo 1970.
LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Ra«-segna bibliografica mensile 238, dicembre 1969.
S ANTE DU MONDE. Le magazine de 1'Organisation Mondiale d* la Santo, avril 1970.
NAŠ JEZIK. Glasnik molizansku* Hrvata. Mesečnik. Marc 1970. Vsebina: Miroslav Varoš: San Vit« degli Schiavoni i hrvatske rnigr*-dje u Apuliji. Johan Georg Re>*" miiller: Sla venske riječi u Apen1' nima. P. Neri: činimo znat. Mile-na Lalli: Za malo čeljadi. P. N«1 ri: Dokumentarni film o naši*0 selima. Nikola Bičanič: Hvar najljepše evropsko ostrvo. G. 3| Piccoli: Montemitro, Ulica mol*' zanskih Hrvata u Makarskoj, Bibliografija o molizanskitn Hrvat*' ma.
RODNA GRUDA. Revija za Slove**' ce po svetu. Izdaja Slovenska i** seljenska matica. April 1970.
MEDJUNARODNI PROBLEMI. Inštitut za medjunarodnu politiku * privredu. 1969 št. 4.
VITA ITALIANA. Documenti e ih' formazioni. Presidenza del con**' glio dei ministri. 1969 n. 12.
RASSEGNA DEL TURISMO SPET' TACOLO ŠPORT. Mindstero del turbino e dello spettacolo. N. 2, d*' cembre 1969.
»JOURNAL DU COMMERCE E* TERIEUR YOUGOSLAVE», leto XVI., štev. 4, 1969.
......................................iiiimiiminmiimmi......III.....................................................iiihiiiiii"*
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na krat-
ko opravite z nekaterimi vprašanji, ki postajajo že nevšečna. Dan je primeren za razna srečanja in se-
stiinkCi
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte se prilagoditi dnevnim dogodkom. Vaš osebni načrt je na tem, da se izpolni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V svojem delu bodite previdni in pazite, da se v njem kaj ne zatakne. Sklenili boste novo prijateljstvo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Sledite svoji intuiciji in vse bo potekalo po vaših željah. Ne izrekajte svojih sodb prenagljeno.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne reagirajte preveč burno na nekatera
HOROSKOP
izrivanja. Ne posegajte v spore med prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite metodični in spoštujte sprejeti program. Manjše čustveno razočaranje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša priljubljenost in popularnost se še dalje bolj krepita. Poceni pustolovščine vam ne morejo zagotoviti sreče.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zagotovljen je izreden uspeh za vse, ki se ukvarjajo s trgovino. S svo-
jim iskrenim navdušenjem bost* prepričali vse.
STRELEC (od 23.11. do 20.12> Pazite se pred obljubami, ki ste j*b dali v trenutku lahkomiselnosti. Zadovoljstvo v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo ugledna osebnost vam bo ponudil* svojo pomoč Neko čustvo se stalo0 krepi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Začenja se za vas obdobje spopadov-Vašim željam in ambicijam bo z*’ doščeno.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razumevanje predstojnikov vam je v ter** trenutku nadvse potrebno. Ni mogoče, da bi vedno imeli prav vi.
MEDNARODNA KOŠARKA SINOČI V GORICI
Jugoslavij
šele v
JUGOSLAVIJA — SPLtiGEN BRAU 93:90 (84:84, 43:37)
Jugoslovanska košarkarska repre-.ttotanea je sinoči v Godci v podaljšku premagala Spltigen Brau z rezultatom 93:90. Ob regularnem času je bil rezultat 84:84.
Jugoslovanska reprezentanca je uigrala prvo tekmo po skupnem treningu na Koroškem ter je poka-zpla izredno natančnost pri streljanju na koš, dobro uigranost ter “drbenost. Spltigen Brau je imel Ppleg svojega ameriškega črnca Websterja še AUena in Sanforda, “rej tri ameriške igralce, ki nastopajo pri italijanskih prvoligaših.
Tekma je bila po močeh zelo ize-hačena, čeprav so Jugoslovani i-rieli vseskozi rahlo prednost. Polčas se je zaključil s 43:37 v korist gostov. V drugem polčasu sta saradi petih osebnih napak zapustila igrišče Žorga in Tvrdič. Zadnjih pet minut tekme ,je okoli 3000 gledalcev, med katerimi je bilo tudi izredno število Jugoslovanov, slasti iz Nove Gorice, zadrževalo nih ob vsakem strelu. Posebno dramatičnih jo bilo zadniih dvais°t sekund igre. Pri rezultatu od 84:82 !' korist Jugoslavije je Bernardini irnel dva prosta strela. Ko je pr-vega zastreljal. skorajda ni bilo več Možnosti za izenačenje. Toda pri drugem, tudi pogrešenem strelu, je *ogo pograbil Webster, jo poslal v *°s in izenačil.
V podaljšku so povedli Goričani. r°da pri stanju 90:90 se-jim je igra »ustavila* in so Jugoslovani zapisali sebi v prid še tri točke.
Občinstvo je bilo v teh napetih trenutkih več na nogah kot na sedežih Sodnika iz Trsta sta imela ^ tako naelektrenem ozračju zares težavno delo, vendar sta ga dobro 0Pravila Mladinci iz Nove Gorice prinesli s seboj transparent in Jugoslovansko zastavo ter si z njo daiali duška ob nepopisnem veselju dud izvrstno igro in zmago reprezentance, ki tako začenja uspešno P"! uigravanja za svetovno prvenstvo.
G. V.
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
Živčni Openci ob obe točki
®ANNIBAL — POLET 26:20 (15:10) POLET: Košuta 2, Starc, Kraus Jr3 6. Vremec, Rauber, Gantar 12, u°Ienc. Foschini. Prosti meti 0:4.
HANNIBAL: Budin, Rocco, Fu-lrls> Bianco, Bon 4, Fabris 2, Badt • 2, Bait N., Davanzo 18. P.m. 2:8. .Openski Polet je v prvenstvu deč-svo- 2aP|rav'3 veliko priložnost za °J° prvo zmago v tem prvenstvu.

slovensko planinsko društvo trst
°bvešča svoje člane, da bo ri^ni letni
OBČNI ZBOR
v sredo, 29. aprila 1970 v Ul. ricppa 9, ob 20.30 v prvem skli-cantu, v primeru nezadostnemu števila pa ob 21. uri.
D"evni red:
L Izvolitev volilne komisije
2.	Poročila
3.	Diskusija
b Razrešnica staremu odboru Volitve
*• Razno
. člani, ki še niso poravnali članarine za leto 1970, naj to Cjrnprej store in sicer še pred ®“cnim zborom v Tržaški knji-marni an v jjj Geppa 9 pri sdč. Norči Zavadlal.
a zmagala podaljšku
Mlade Opence je pokopal slab začetek: v 10. minuti so namreč Trži-čani vodili že z 10:2. Tedaj so se «oramžni» otresli treme iin so začeli v lepem slogu nizati koš za košem. V 17. minuti drugega polčasa so skoraj dohiteli nasprotnike (20:22), vendar jih je v odločilnih trenutkih zgrabila živčnost in Han-nibal je tako lahko odnesel pičlo, a kljub vsemu zasluženo zmago.
Dobro je kot običajno zaigral Robi Gantar, ki se je izkazal z lepimi prodori in zanesljivo igro. Tudi Edi Kraus je dosegel tri lepe koše s točnimi meti. Zadovoljila sta tudi obetajoči «playmaker» Boris Košuta in mali. a borbeni Darko Rauber.
Polet bo igral prihodnjo nedeljo zopet na Oočinah proti močni ekipi Lloyd Adriatico. Tekma bo ob 11.00 na igrišču Prosvetnega doma
SET
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija bo danes prenašala dve nogometni lekm' Ob
17.25	bo na drugem sporedu neposredni prenos srečanja Gornik — Roma, ki ga bodo odigrali v Katovicah na Poljskem. Srečanje bo veljalo za polfinale tekmovanja za pokal pokalnih prvakov.
Na prvem sporedu pa bodo ob 22. uri, v okviru oddaje »Športna sreda*, prenašali drugi polčas tekme Inter — Anderlecht. To bo polfinalno srečanje tekmovanja za pokal sejemskih mest.
ODBOJKA
V medšolskem prvenstvu deklet
Dve zaporedni zmagi ekipe šole Prešeren
V	ponedeljek se je začelo tržaško žensko medšolsko odbojkarsko prvenstvo v katerem nastopa tudi reprezentanca šole Prešeren. Svojo prvo tekmo so slovenske dijakinje odigrale s šolo Da Vinci. Prešeren je svojega nasprotnika podcenjeval, zato mu začetka ni šlo od rok. Dekleta Da Vincija so zelo hitra in imajo dobro obrambo, ki je večkrat presenetila naša dekleta. V prvem setu je Prešeren bil stalno v vodstvu. Igralke sicer niso posebno dobro igrale, toda če bi sodnik pri Da Vinci ju upošteval nošene žoge, bi bila razlika v točkah vsekakor večja. O drugem setu ni dosti povedati. Da Vinci je popolnoma odpovedal in Prešeren je imel lahko nalogo.
Končni izid:
PREŠEREN - DA VINCI 2:0 (15.9, 15:2)
V	torek so slovenske dijakinje šole F. Prešeren odigrale drugo tekmo ženskega medšolskega odbojkarskega prvenstva. Tekma z Ober-danom ni bila za naša dekleta prav nič težka. Edini nasprotnik, ki bi se jim lahko resneje upiral, je namreč le reprezentanca šole Pe-trarca. Kljub gladki zmagi pa naše dijakinje niso pokazale vsega, kar znajo, saj so bile nasprotnice prešibke.
Izid te tekme je bil naslednji: PREŠEREN - OBERDAN 2:0 (15:4, 15:1)
Lestvica je trenutno taka: Prešeren	2	2	0	4:0	4
Petrarca	1	1	0	2:0	2
Da Vinci	2	1	1	2:3	2
Dante	1	0	1	1:2	0
Oberdan	2	0	2	0:4	0
Naše dijakinje bodo ponovno nastopile že danes, v sredo, ko se bodo v popoldanskih urah pomerile s šesterko šole Dante.
INKA
KOSAMA
PRVENSTVO «1. DIVISI0NE»
Bor zapravil tekmo v drugem polčasu
TRICOLORE — BOR 58:38 (25:24)
TRICOLORE: Fantamot, Seridel, Ferluga, Brazzamd, Sabadin, Rab-ba, Mornssi, Radisich, Spagnoletto, Fontanot.
BOR: Čermelj 6, Kralj 5, Valter Hrvatič 6, Stojan Hrvatič 16, Zavadlal 3, Štokelj 2, Škerlj in Ba-razutti.
SODNIK: Jurman iz Trsta.
Drugi zaporedni poraz borovcev v prvenstvu «1. divisione*.
Bor je doživel pravi polom v prvi polovici 2. polčasa. V 13 minutah je namreč dosegel le 4 točke, Tricolore pa 26. V tem času so imeli «plavi» poleg pomanjkljive o-brambe, tudi neverjetno smolo v metih: koši so bili precej trdi in žoge, za katere se je zdelo, da bodo šle skozi obroč, so »odskočile* ven, takoj ko so se dotaknile železa.
Začetna postava Bora je bila sledeča: Čermelj, Kralj, Valter in Stojan Hrvatič, Škerlj. Odsoten je bil Sandi Pertot in njegova odsotnost se je ves čas občutila pri odbitih žogah. Vseeno pa sta si bili e-kipi enakovredni in nobena ni nikoli presegla druge za več kot 4 točke. V tem delu tekme so Borovci pokazali boljšo skupno igro, nasprotniki pa so bili bolj točni v metih od daleč.
V drugem polčasu so bili borovci preveč popustljivi v obrambi. V napadu, čeprav so še vedno izvajali zadovoljivo igro, niso uspeli zaključiti akcij z meti v koš. Delni izidi drugega polčasa: 32:25 v 5. min., 39:26 v 10. min. in 51:28 v
15. min. Proti koncu so se «plavi» branili z učinkovito cono-pressing in so tako nadoknadili nekaj točk.
Sodnik Jurman je moral soditi sam, a je vseeno zadovoljil.
—LIV-
ATUTIKA

PADOVA, 14. — 19-letna Laura Bortoli iz Padove je na medfakul-tetnem univerzitetnem tekmovanju v Padovi postavila nov italijanski ženski rekord v skoku v višino z značko 170 cm. Dosedanji rekord je bil last Annerose Bellamoli z višino 168 cm.
ODBOJKA
. : .......
PO DVEH ZMAGAH V FINALU
Dom zasluženo osvojil 1. mesto na mladinskih igrah v Gorici
Mladinske igre v odbojki na Goriškem so zaključene. CONI in občinska uprava, ki sta igre prirejala, sta vsekakor zadovoljna z uspehom, saj se je za te igre prijavilo 12 moštev od katerih so 3 slovenska.
V ponedeljek so bile v telovadnici Lenassi še zadnje tekme. Nabralo se je precej občinstva in zlasti otrok, ki so navdušeno sledili tekmam. štiri ekipe Don Bosco, San Luigi, Sudest in Dom, ki so dosegle uvrstitev v finalno kolo so se podale na igrišče in videti je bilo, da bodo tekme precej borbene.
DOM - DON BOSCO 2:0 (15:2,
15:13)
niiiniiiiiiiimiiiniiniiiiiiiimunmimitiiiHiiiiimiiiniiiminiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiniiiiiimiiiimiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
PO OSVOJITVI NASLOVA ITALIJANSKEGA PRVAKA
Cagliari (z Rivo) je presenetil tudi poznavalce nogometne igre
Manjkata sicer še dve koli do i tega prvenstva in je zasedlo nadvse konca prvenstva A lige in na spo- častno drugo mesto. Za »dobro* in-redu je še nekaj zanimivih srečanj, formirane poznavalce nogometa pa odprta so še nekatera, i predvsem je bila to le muh.a enodnevnica, ka-prestižna vprašanja, toda naslov | tere se bodo Milan, JTiorentina in
italijanskega nogometnega prvaka je. dokončno oddan, kot so že znana imena moštev, ki zapuščajo najvišjo ligo.
Že lani je Cagliari prikazal kvalitetno igro, kakovostne igralce, med katerimi je tudi izredni Riva, malokdo pa je pričakoval, da bodo kvotirani Fiorentina, Juventus in Milan ostali z dolgim nosom. Govorilo se je o neizkušenosti, o premajhnem številu rezerv, o klimatskih nevšečnostih in naporih, ki jih mora moštvo prestati zaradi dolgih potovanj z letalom. Predvsem pa je bil le malokdo pripravljen priznati, da lahko naslov prvaka zapusti velika središča italijanskega nogometa in se ustavi v kraju, ki še pred nekaj leti ni imel nobenega pomena v tem športu.
Cagliari je razmeroma mlado moštvo. Društvo so ustanovili leta 1929, leta 1937 pa je prvič nastopil v C ligi (ki je bila tedaj precej širša in manj kvalitetna). Prvi večji podvig je moštvo zabeležilo šele leta 1952, ko je zmagalo v C ligi, v katero se je vrnilo leta 1960. Prav ta letnica pa znači preporod tega moštva, ki se je po dveh letih vrnilo v B ligo in nato v sezoni 1964-65 prvič nastopilo v elitni kategoriji. Start je bil nepričakovano dober, saj se je moštvo uvrstilo na 6. mesto.
Lani pa je na Sardiniji znova «počilo». Iz Fiorentine sta prišla Albertozi in Brugnera, iz Brescie Gori, v moštvu pa so prodrli «neki* Riva, pa še Cera, Greatti, Nicolai in drugi. Moštvo se je do zadnjega enakopravno borilo z »velikani*
drugi kmalu znebili. Otočani pa so trmasto vztrajali pri svojem naporu, da bi zmešali štrene favoritom. Vezno vrsto so ojačili z Domenghi-nijem, ki je tako prišel na pomoč Neneju (katerega je Juventus pred štirimi leti ocenil kot igralca v zatonu). Inter je zelo rade volje prodal Gorija in Polija, Fiorentina pa je zamenjala Mancinija z Longo-nijem. Nove igralce je preudarni in sposobni Scopigno kmalu uvedel v moštvo in je za vsakogar našel pravo mesto, Cagliari pa je z njimi že od vsega začetka prikazal svojo moč. Po začetnem startu Fiorentine, ki je osvojila prve štiri tekme, je Cagliari v Firencah odvrgel masko in z zmago nad trenutno najnevarnejšim tekmecem prevzel vodstvo na lestvici, katerega ni več spustil. Znova so «poznavalci» prerokovali, da bo moštvo gotovo popustilo po nekaj tekmah, in to so ponavljali še pred enim mesecem. Videli so najprej Fiorentino, nato Inter, nato Juventus, nato zopet Fiorentino in Inter in končno znova Juventus kot velikega favorita za osvojitev naslova: vse zaman. Scopigno in njegovi igralci so podrli vsako oviro in se niso zmenili za vse te izvedence ter so triumfalno zaključili prvenstvo že dve koli pred koncem.
Kateri so vzroki Cagliarijeve zmage. Predvsem lahko poudarjamo važnost Gigija Rive, italijanskega nogometnega »kralja*, levo krilo državne reprezentance in glavno orožje «azzurrov» za svetovno prvenstvo. To je napadalec, ki lahko odloči katerokoli tekmo s svojimi nezadržnimi podvigi, hitrimi prodo-
ri in ostrimi ter nenadnimi streli z vseh pozicij. Toda Riva ni le najboljši strelec moštva. Njegov pomen so tovariši poudarili že večkrat. Na igrišču je Riva povsod, tudi v obrambi kadar je treba. Spomnimo se na primer dramatične tekme v Tuririu Z JUvetttusom,-1 ko je domače moštvo prešlo v vodstvo in ustvarilo vtis, da lahko z zmago prekine pohod Cagliarija. Riva je v nekaterih primerih igral tudi v lastnem, kazenskem prostoru, bodril tovariše in jim s svojo vitalnostjo vlival pogum ter jih tako vodil k uspehu.
Videti v Rivi edinega činitelja Cagliarijeve zmage pa bi bilo napačno. Logično je namreč, da v poprečnem moštvu tudi on ne bi mogel sam rešiti vseh težav. Toda Cagliari razpolaga tudi z izredno močno in stabilno srednjo vrsto, v kateri sta Domenghini in Nene, pa tudi nekoliko bolj obrambni krilec Greatti gradi igro moštva predvsem v funkciji Rive, pa tpdi v korist Gorija in Brugnere, ki sta, čeprav zasenčena od tolikšnega soigralca, izpolnila svojo dolžnost.
Iz lestvice je razvidna še ena bistvena značilnost moštva: obramba, ki je daleč najmočnejša v tej konkurenci. Vratar reprezentance Albertosi, ki ni manjkal niti v enem nastopu, je bil vse do zadnjega brezhiben. Hladnokrven in izkušen na svojem mestu, in Albertosi te svoje vrline posredoval tudi ostalim igralcem obrambe, v kateri je Cera dopolnjeval delo branilcev in Nicolai ja.
In ne bi bilo prav pozabiti na trenerja Scopigna, ki je zavračal slavo, s katero se radi kitijo drugi trenerji, od katerih se sicer nima česa naučiti.
uk
iiiimiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiifiiimiimiiiiiuiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitMiimiiiiuimiiitiiiimiii
V MOŠKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI
Mladost premagala UGG Dom pa goriško 0lympio
V	soboto zvečer so odigrali tekmo med goriško UGG ter doberdobsko Mladostjo im tudi tokrat so bili nasprotniki žrtev močne slovenske e-kipe.
UGG - MLADOST 2:3 (10:15, 15:7, 12:15, 15:9, 8:15)
S to zmago je Mladost pokazala, da ekipa dobro napreduje in da bo trd oreh za vse ostale nasprotnike, ki se bodo z njo pomerili. Na lestvici je Mladost na prvem mestu, kajti do sedaj ni zgubila niti ene tekme.
Kar se tiče tekme z UGG so v obeh taborih pokazali dobro igro in o tem priča že sam rezultat. Dva močna stebra ekip, ki sta doprinesla največ točk, sta bila za Mladost Starec Radojko, za UGG pa Cargnel Giammi. Pohvaliti moramo tudi vse ostale in posebno Terpina, ki je v zadnjem nizu, kljub bolečinam v hrbtu, dobro tolkel na mreži.
* * *
V	lepem spomladanskem jutru so v Dijaškem domu odigrali tekmo med Domom in Olympio. Srečanje se je takoj zaključilo, kajti Dom je bil premočan, da bi se mu lahko nasprotnik upiral.
DOM - OLYMPIA 3:0 (15:4, 15:6,
15:9)	"	J .....
DOM: Komel, Tomazinčič, Sosou,
Černič, Battaino, Pahor (Krapic).
OLYMPIA: Kromberger, Kogoj, Tomasi, Pintar, Collini, Nanut.
Že v prvem setu je bilo razvidno kako bo potekla igra in kdo bo zmagovalec. Domovci so kljub nekoliko slabi igri, bili premočni za nasprotnika, ki je pokazal nezadostno pripravo in veliko neuigra-nost. Začetek seta je bil v prid Doma, saj je vodil z 12:0. Ob tem rezultatu je nekoliko popustil, a je vendar zmagal s 15:4.
Enak je bil tudi drugi niz in v tem smo lahko videli nekakšno po-boljšanje v vrstah 01ympie. Tudi v moštvu Doma so se igralci začeli «prebujati». Komel, Černič in Sosou so začeli bolj prepričljivo in učinkovitejše napadati, tako da se je set zaključil v korist Doma s 15:6.
S tem rezultatom so domovci mirne duše odigrali še tretji niz in zmagali s 15:9, čeprav se je videlo, da so igralci na obeh straneh popustili in je igra začela tehnično zelo «padati».
Tako je Dom tudi tokrat zmagal in si s tem še bolj utrdil svoje dobro mesto na lestvici, kjer je na drugem mestu skupno z ekipama Brd in Audaxa.
Prihodnja tekma Audax — Dom bo 17. 4. v telovadnici m 8b 20.30.
P. R.
To je bila prva tekma in v zraku je bilo precej napetosti. Domovci so takoj in precej odločno povedli, izkoristili so nasprotnikovo negotovost in set zaključili v svojo korist. Morala igralcev se je precej dvignila, saj so se tako oddolžili za poraz, ki jim ga je ta ekipa predhodno zadala in jih tako izključila iz neposrednega vstopa v finalno kolo. Dom se je z veliko borbenostjo uvrstil v to kolo, potem ko je premagal vse drugouvrščene ekipe. V drugem setu je e-kipa Don Bosco povedla z rezultatom 4:2. To je igralce Doma precej spodbudilo in hitro so začeli nizati točko za točko. Stanje se je spremenilo v 11:7 za Dom. Brezskrbno igro Doma pa so nasprotniki hitro izkoristili in so se precej približali. Pri stanju 13:11 za Dom je trener Doma klical »minuto* in igra se je nekoliko spremenila. Žoga je sicer večkrat prešla od ene ekipe do druge, tako da je na servis prišel Jurij Krapic, ki je z dvema dobrima servisoma spravil ekipo Don Bosca nekoliko v zadrego.
Sledila je še tekma med Sudest in San Luigijem, kjer je zmagala zadnja ekipa in se tako uvrstila v finale za prvo in drugo mesto. Ekipa Don Bosco pa je premagala Sudest in se tako uvrstila na tretje mesto.
DOM - SAN LUIGI 2:0 (15:5, 15:13)
Ta tekma je bila precej neodločena; vedelo se je, da bo le neposredni spopad določil zmagovalca. Dom, ki se je predstavil na vseh tekmovanjih v lepem športnem dresu, je prvi pritekel na i-grišče in nasprotnike pozdravil s trikratnim «zdravo», nakar se je šest igralcev razporedilo po igrišču. Sodnik sam je bil precej strog in to je bilo precej pozitivno, saj sta obe ekipi prikazali prav zares lepo igro. V prvem setu je Dom hitro povedel in stanje je bilo do konca v njegovo korist. Dobro sta se izkazala igralca Doma Ličo Battaino kot tolkač in Klanjšček Dam jan kot podajalec. Dobro se je izkazal tudi Devetak Karel, ki je
zamenjal Marina Krapica, in tako je nastopil kot novinec prav v zadnji tekmi.
Drugi set se je spet začel z lahkim naskokom Doma, a pri stanju 9:3 se je nekaj zataknilo. Igralci San Luigija so izkoristili priložnost, saj so imeli v svojih vrstah precej dobrih igralcev, ki bi lahko več o-pravili, ker so bili precej visoki in bi lepo dvignjeno žogo lahko tolkli. Poznalo se jim je, da igro precej obvladajo, a tehnično so precej pomanjkljivi. Stanje v točkah se je vedno nekje izenačevalo. Pri 13:13 je moral poseči vmes trener Doma in klicati «minuto», ki je bila odločilna. Servis so igralci San Luigija vrgli v mrežo in tako dali možnost domovskemu igralcu Klanjščku, da je z dvema servisoma zmedel nasprotnike. Prvo mesto na mladinskih igrah v Gorici je pripadalo slovenski ekipi Športnega združenja Dom. V tem setu se je kot dober tolkač izkazal Rudi čonč.
POSTAVA DOMA:
Klanjšček, Battaino, Venturini, Devetak, čonč, Krapic Jurij in Marino; rezerve: Jarc, Gril in Ipavec. Tehnični vodja Martin Toma-žinčič.
Veljak in Pemarffleeva med kandidati za reprezentanco
FIRENCE, 14. - Italijanska odbojkarska zveza je sklicala 20 kandidatov za sestavo italijanske mladinske reprezentance, ki bo nastopila v kratkem v nekaterih mednarodnih srečanjih. Povabljeni igralci se bodo udeležili od 24. do 26. aprila skupnega treninga v Cover-cianu. Med sklicanimi je tudi borovec Veljak.
Med dvajsetimi sklicanimi mladinkami pa je tudi borovka Sonja Pernarčič, ki se bo morala udeležiti skupnih priprav z drugimi igralkami 30. aprila, prav tako v Co-vercianu.
iiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinmitiiiiiiuiuiiniiiiiMiiiniiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiuiiinmraiiia
V MEDŠOLSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Kjub prizadevnosti v prvi tekmi neuspeh
Blok ekipe FARI iz Padove v preteklem kolu proti Zarji ni bil dovolj
učinkovit
V	ponedeljek se je začel mestni medšolski košarkarski turnir, na katerem nastopa tudi slovenska šola France Prešeren.
Prireditelji so turnir razdelili v dve skupini, in sicer:
SKUPINA A
Da Vinci, Galilei, Prešeren in Volta.
SKUPINA B
Petrarca Oberdan in Nautico.
V	prvem srečanju so slovenski dijaki morali kloniti tehnično boljšim predstavnikom šole Da Vinci. Izid: DA VINCI - PREŠEREN 63:38
(36:20)
PREŠEREN: Adrijan Sosič 2, Renato Štokelj, Peter Starc 20, Mladen Škerlj 2, Martin Kralj 10, David Kocjančič, Edi Daneu, Miloš Jugovič, Sandi Pertot 4, Jani Sosič.
Slovenski košarkarji so bili že od vsega začetka v težavah proti boljšim nasprotnikom, ki so bolje podajali žogo okoli obrambe in so uspešno lovili odbite žoge. Poleg tega so tudi razvili nekaj lepih protinapadov, ki so zmedli obrambo naših.
Igra slovenskih dijakov je bila v bistvu »iskanje* Petra Starca, ki je seveda nosil vso breme te tekme. Žal pa Starc ni mogel dati vsega od sebe, ker je bil še utrujen od prejšnjega dne (v zmagoviti tekmi proti Thiene je dal 23 točk). Poleg tega pa so se naši dijaki počasi premikali v obrambi in tako je bila
naloga nasprotnikov znatno lažja.
Največja hiba slovenske ekipe pa je bila pomanjkljiva uigranost, kar je tudi umevno, saj nastopajo vsi igralci v različnih moštvih.
Uigranosti pa brez skupnih treningov ni mogoče dobiti. Če upoštevamo, da je v nasprotnikovih vrstah nastopilo več dobrih igralcev (v glavnem predstavnikov Lloyda), so se naši dijaki še kar dobro izkazali.
b. L
■ni
RIM, 14. — Italijanska nogometna zveza je objavila seznam naslednjih 40 nogometašev, ki so trenutno kandidati za sestavo državne reprezentance, ki bo zastopala Italijo na svetovnem prvenstvu v Mehiki:
1. Albertosi; 2. Anastasi; 3. Ber-tini; 4. Bianchi; 5. Boninsegna; 6. Brugnera; 7. Bulgarelli; 8. Bur-gnich; 9. Capello; 10. Cera: 11. Chiarugi; 12. Chinaglia; 13. Corso; 14. Cudicini 15. De Sisti 16. Dorrjen-ghini; 17. Esposito; 18. Facchetti; 19. Ferrante; 20. Furino; 21. Gori; 22. Juliano; 23. Lodetti; 24. Mazzo-la: 25. Merlo; 26. Morini; 27. Nicco-lai; 28. Poletti; 29. Prati; 30. Puja; 31. Riva; 32. Rivera: 33. Rosato; 34. Roversi; 35. Sabadini; 36. Sal-vadore 37. Superchi; 38. Vieri Litje: 39. Vitali; 40. Zoff.
V°JN1 ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Ilustrira dr. R. Hlavaly
Judenburg
»Poglejte, ta Je izgubil v vojni nogo, oko, a doma je ženo, mater, sestro, kd je morda zaradi koščka kruha postati vlačuga. Poglejte mene, zdrav sem odšel na 3n°. toda v njej sem si nakopal bolezen, da morda nikoli "e bom zdrav... Vojna dela Iz nas živino...«
. . Kakor udarci kladiva so padale njegove besede po ba-J®- Večina ni trnlla z očmi, le nekaj redkih glav se je jjr°r pod težko vestjo sklanjalo na prsi. Pri bataljonu je J.0 znano, kakšno bolezen ima PaliT, in zato je njegovo 'Znanje in samoobsodba tako močno zgrabila srca, da je V1&dala grobna tišina. Neznana, velika bolečina je zdaj Srizla še huje kakor poprej enakomerno ponavljanje De-w?rlta in Grahovine: «Tu sem poglejte, soldati, pa boste ^ kaj ste...«
1, »In čemu, soldati, naj še nadaljujemo to nečloveško živ-Jaz si ne morem dati odgovora, dajte mi ga vi! Za jJfc se bijemo, za kakšno svobodo, do kdaj? Nekateri (kujajo, češ; Kaj bomo mi napravili tu zadaj, tam spre-3 "a fronti je moč, je orožje. Toda jaz pravim: Vojno
zlo se rodi, se vzdržuje tu zadaj, v etapi. Tu so možgani vojne, tu moramo najprej udariti... Povsod že poka in tudi mi lahko spodnesemo en steber tega merilnega sistema. Doma nas vprašujejo, kadar koli se kdo pokaže na dopust: Kdaj se boste že naveličan, kdaj boste že končali...? Ali ste še možje...? In mi pa nenehoma kopljemo svoj lastni grob. Kaj še čakamo, česa se bojimo? Ničesar se nimamo bati, ker nas na tej poti ne čaka drugega kakor pogin... Tako se godi nam, Slovencem... Tako se godi tudi drugim narodom, Čehom, Poljakom, Hrvatom, Nemcem. Udarimo, pa bodo tudi oni udarili, če smo še ljudje, če pa nismo, potem imajo prav Mbbiusd, Seundgi in tisti, ki nas tirajo v pogubo... Potem nismo vredni, da nas zemlja nosi...!«
«Ne, nočemo, udarimo, udarimo takoj...! je zadonelo hkrati od vseh strani in tudi poslednja še sklonjena glava se je dvignila.
«Ne, dovolj je krvi, dovolj je vsega, nočemo več...!«
«še nocoj naj se odloči...!«
Iz barake druge stotnije je bruhnil odmev v barako prve stotnije, ki je burno odgovarjala:
«Nočemo več čakati, udarimo takoj...!«
Iz barake prve stotnije je segel plamen navdušenja v barako tretje stotnije, iz katere je bučalo:
«Niti trenutka več! Dovolj je vsega, živio svoboda...!« Iz barake tretje stotnije je preskočil plamen v barako četrte stotnije ter jo mahoma zajel:
«Udarlmo, udarimo, dovolj je vsega...!«
In ob zatonu Karlovega tedna se je vse taborišče ena-inštiridesetega maršbataljona sedemnajstega regimenta treslo v viharju stoterih in stoterih klicev uporniške zaprisege:
«Dol z vojno...! Nočemo več krvi...! Domov, domov! Živeli Slovenci, živela slovenska domovina...! živio svoboda...!«
IV
že davno je odtrobilo pokojnico, najprej v vojašnicah,
potem v taborišču, kjer je trobentač Leča nenavadno dolgo vlekel dolgočasno trobentanje, kakor da bi sam prisluškoval odmevu, ki je udarjal v hrib onkraj polja in se razlegaj oče se vračal nazaj na taborišče in na speči, mračni Judenburg. Čim bolj proti koncu pa je Leča trobil, tem veselejši so bili glasovi trobente. Ko je končal je izsul v noč močan, vriskajoč glas, ki1 nikakor ni spadal v vsakdanjo arijo, vrisk, ki se dolgo ni hotel upokojiti in je uporno odmeval od onega brega do drugega. Marsikdo, ki je čul ta glas, je prisluhnil in se zdrznil, medtem ko je mnogo src ob njegovem odmevu še glasneje zavriskalo...
Nad mestom je ležola črna noč; težki oblaki so viseli tako nizko nad hišami, da jih je dosegal motni odsev cestnih svetilk in odkrival njihove strahotne sence. Nekje daleč je že grmelo in vsak čas je bilo pričakovati, da se bo nočno neurje razbesnelo tudi nad mestom samim. Navzlic zaukazanemu povelju za nočni počitek in navzlic grozečemu ne urju še na dveh krajih garnizije ni hotelo biti miru.
V oficirski kazini so častniki maršbataljona jemali slovo od tovarišev, ki bodo ostali pri kadru. Komandant kadra, podpolkovnik Metnitz je po oficialnem delu slovesa odšel domov, ravno tako tudi nekateri drugi častniki; tisti pa ki so ostali, so začeli neoficialno krokado. Zapokalo je nekaj radgonskih penečih se vin, odprli so nekaj slabih tramincev in likerjev, nadporočnik Seunig je od tipal nekaj arij na klavir, a je moral nehati, ker je njegova večna spremljevalka, psica Nora, začela nemirno tuliti. Kljub temu pravega razpoloženja ni hotelo biti in redke dame, ki so bile v družbi, so pričele demonstrativno zehati. Major Mobius, ki Je moral drugi dan odriniti z bataljonom na fronto, je naravnost slabe volje koračil po prostorih.
«Vsa ta žlobudra je zanič!« se Je na ves glas jezil «ko bi mogel dobiti vsaj eno steklenico, eno samo steklenico tokajca! Našega nebeškega tokajca!«
Nadporočnik Vesevk, kd je stal ravno pred njim, je
napravil sočuten obraz in rekel:
«Da, ena steklenica tokajca bi ugajala, gospod major! Baje je izvrstna pijača! Na žalost sem ga premalo pil, da bi ga vedel ceniti...«
Major Mobius je pravkar hotel pričeti s predavanjem o neprekosljivosti tokajskega vina in madžarskih vin sploh ko je v svojih ogromnih ušesih šele zaznal nepopisno zaničevalen naglas nadporočnikovih besed. Prezir in obenem strah, ki ga je čutil pred tem brezobzirnim človekom, mu je zagnal kri v glavo in z nepopisno sovražnim pogledom mu je obrnil hrbet ter stopil proti nadporočniku Seunigu, kakor da bi zaradi notranjega ravnotežja bil primoran iskati zaslombe pri tem svojem najboljšem prijatelju
Toda kakor da je bilo ta večer vse narobe, je namesto iskanega ravnotežja našel ravno nekaj nasprotnega. Tega pa ni bdi kriv Seunig, temveč učiteljica Zušlag, ki je medtem začela udarjati po klavirju, kar je povzročilo, da je psica Nora spet zagnala neznanski glas.
«Kaj pa vlačiš vedno tega satana s seboj, nadporočnik? Popolnoma nemogoča žival!« je bruhnilo iz majorja s tako silo, da je učiteljici Zašlag otrpnila roka na tipkah.
Nadporočnik Seunig je v zadregi zinil, ne da bi prvi trenutek mogel spraviti na dan kako pametno besedo. Tudi on je bil nocoj nenavadno nemiren, čeprav ni vedel, zakaj. Bil Je poln nekih negotovih slutenj, ki ga niso nehale mučiti niti ob pogledu na psico Noro. Majorjev izbruh ga je pa prepričal, da je tudi ta razburjen, in to ga je še huje zmešalo. Edino, kar bi mogel napraviti, bi bilo prisoliti učiteljici navadno soldaško klofuto, da bi babnica imela dovolj tega tipkanja. Se sta major in nadporočnik neodločena kakor dva ovna stala drug ob drugem, ko se je začul pomirljiv glas nadporočnika Vesevka:
((Čistokrvni psi so vedno razburljivi! Ne pozabite tega, gospoda...«
(Nadaljevanje sledi)
Z OBISKA DELEGACIJE SPZ IZ ITALIJE V LJUBLJANI
Gospodarski, družbeni in kulturni napredek Slovenije v Jugoslaviji
družbanega proizvoda v Sloveniji in v Jugoslaviji v znatnem porastu, vendar ob nekoliko nižjem standar. du, ki pa je v zadnjih 15 letih skoraj dosegel onega na zapadu. «Res je — je dejal tov. Hafner — marsikaj moramo še narediti, da bomo enakopravna nacionalna skupnost, toda povprečni državljan ne vidi za Slovenijo nobene druge možnosti obstoja, kot samo v socialistični Jugoslaviji/*.
Razvoj šolstva vseh stopenj
V uvodu je tov. Lipužič dejal, da je stvar šolskega sistema v Sloveniji v pristojnosti republike same. Dejal je, da moremo razvoj šolstva v Sloveniji deliti od osvoboditve do danes v glavnem v dve etapi, v prvo od leta 1945 do reforme leta 1958, katero označuje obnova šolstva, razširitev strokovnega šol stva in razvoj univerze, ter v drugo etapo od leta 1953 do dandanes, katero označuje formalna odprava podedovanega šolskega sistema, ekspanzija šol vseh stopenj šolskega izobraževanja, strokovnega izobraževanja in visokega šolstva. V zadnjih dveh letih — je dejal tov. Lipužič — smo stopili na pot temeljite vsebinske preobrazbe šolstva za realizacijo kratkoročnega in dolgoročnega programa.
Ko je govoril o predšolski vzgoji otrok, je dejal, da je ta glede na sedanje potrebe še prenizka, saj zajema le 15 odst. od dveh do petih let, medtem ko zajema takoimeno-vana »mala šola* do 7 let starosti 80 odstotkov otrok, kar znaša skupaj s prvo predšolsko vzgojo 80 odst. otrok. Normalno osnovno šolo (8-letno) obiskuje 92 odst. vseh šoloobveznih otrok, uspešno pa jo dokonča 65 odst. v eni generaciji, skupno z onimi, ki so že zaposleni pa 75 odst. S tem smo dosegli visoko stopnjo pismenosti, s katero pa še nismo povsem zadovoljni.
Iz osnovnih šol gre v srednjo šolo 90 odstotkov otrok, delno gredo v uk in v poklice, gimnazije obiskuje 20 odst. otrok, ker pač še prevladuje mnenje, da gre za privilegirano šolo. V okviru gospodarskih organizacij se skušajo organizirati posebni izobraževalni centri, trgovski, kovinarski itd., kot izraz potreb. V pripravi je tudi republiški zakon o krajših oblikah strokovnega šolanja.
Največji rezultati so bili doseženi na področju višjega šolstva. Pred vojno smo imeli Slovenci le 4 fakultete, sedaj jih imamo 9 velikih, z raznimi usmeritvami, 3 umetniške akademije in 3 visoke šole.
Posebej velja skrb šolam za psihično ali invalidno prizadete otroke in pa dvojezičnemu šolstvu na narodnostno mešanem področju v Prekmurju, okrog katerega je sicer v zadnjem času nastalo nekaj prahu, katerega pa nameravajo odločno razvijati za skladen in enakopraven razvoj obeh narodnosti. Z londonskim sporazumom je urejeno tudi šolstvo za italijansko manjšino.
Perspektive razvoja šolstva so v glavnih obrisih naslednje: razširitev predšolske vzgoje za otroke od 2 do
6	let starosti: razvijanje <malešole» tako, da bi do leta 1975 prišlo do obveznega šolanja s 6. letom starosti: gradnja in obnavljanje šolskih zgradb, za kar je predvidenih 50 milijard starih dinarjev; razvoj poklicnega šolstva za kadre za terciarne dejavnosti: razvoj tehničnih šol, šol za kmetijsko izobraževanje, visokega šolstva s hitrejšo modernizacijo itd.
Razvoj kuRurnih dejavnosti
Dr. Berčič je v uvodu omenil, da prihaja prav sedaj v javno razpravo osnutek sistemskega zakona, ki naj postavi temelje in smernice samoupravnega razvoja kulturnih skupnosti in ureja vso kulturno dejavnost, nato pa je prešel na kratek pregled sedanjega stanja na posameznih sektorjih kulturne dejavnosti, t. j. na gledališča (sedaj je v Sloveniji 5 poklicnih dramskih gledališč, 2 operni gledališči, 1 mladinsko, 1 lutkovno in nekaj amaterskih), koncertno dejavnost (2 poklicna simfonična orkestra, več manjših vokalnih in instrumentalnih ansamblov itd.), knjižničarstvo (leta 1968 je bilo v Sloveniji 1.862 vseh knjižnic od katerih 333 ljudskih, 172 strokovnih, 119 znanstvenih in 1.228 šolskih s skupno skoraj 7 milijoni zvezkov: v primerjavi s stanjem leta 1939 je sedaj 2 in polkrat več ljudskih knjižnic, znanstvenih 4-krat več, šolskih 3-krat več itd.), muzejsko in arhivsko dejavnost (1. 1968 je bilo v Sloveniji 70 muzejev s 680.000 predmeti in 1.190.000 obiskovalci), varstvo kulturnih spomenikov (za kar je v letu 1968 skrbelo
7	strokovnih zavodov, nepremičnih kulturnih spomenikov pa je bilo 11.746), kinematografijo (1. 1968 je bilo 258 kinemagrafov), filmsko proizvodnjo (leta 1968 so bili izdelani 3 celovečerni in 25 kratkih filmov), radio in televizijo: založništvo (v Sloveniji deluje 12 založniških podjetij in 6 založniških zavodov (1. 1967 je bilo izdanih 1.321 publikacij v nad 7 milijonih izvodih ali po 4,2 knjige na prebivalca — evropsko poprečje je 4,1 knjige), 178 časnikov v skupni nakladi nad 90 milijonov izvodov (na 1 dnevnik je prišlo 11,4 prebivalca, svetovno poprečje pa je 10 prebivalcev na 1 dnevnik); amatersko kulturno - prosvetno dejavnost itd.
Ker gre za zanimive podatke, bo-
mo v presledkih na kulturni strani objavljali izčrpneje vsa področja kulturnih dejavnosti v Sloveniji.
Diskusijski posegi
V diskusijo, ki je sledila informacijam, je prvi posegel predsednik SKGZ Gorazd Vesel in med drugim dejal:
*Naša dejavnost je najtesneje povezana z matično domovino, sestavnim delom širše skupnosti jugoslovanskih narodov. S Slovenijo se po-vezujemo iz dveh razlogov: ker kulturni viri domačije krepijo naše življenjske sposobnosti v tujerodnem okolju in ker njeno socialistična ureditev ustreza naši družbeni, zamisli ter stremljenju humanemu socializmu vdanega človeštva, kateremu se prištevamo. Prijateljski ■italijansko - jugoslovanski odnosi ugodno vplivajo na rast manjšine ter spodbujajo njena prizadevanja, da odigra nadaljnjo koristno vlogo pri utrjevanju sodelovanja ob naši meji v korist miru.*
Potem ko je omenil, da se odnosi oblasti in političnih dejavnikov v Italiji do manjšine postopno spreminjajo na boljše, da pa v mnogem še pričakujemo, da se besede spremenijo v dejanja, je nadaljeval med drugim:
«Vše politične stranke, v katerih se Slovenci udejstvujemo, in slovenske politične organizacije, zavzemajo enaka stališča glede enakopravnosti jezika, šolstva, zaposlovanja, očuvanja naših značilnosti itd. To predstavlja prvi korak, ki pa ga moramo s politično voljo spremeniti v skupno akcijo za dosego manjšinskega zakona. Politični predstavniki v slovenski narodni skupnosti v Italiji so se prav ob tem vprašanju ponovno vsedli za skupno mizo ter si povedali, da so pripravljeni skupno nastopiti pri oblasteh z zahtevami za ureditev našega pravnega položaja. Potrebni pa bodo nadaljnji pogovori ter izdelava stvarnega vro-grama, prek katerega bi Slovenci v Italiji na najvišji ravni enotno nastopili ter povedali, kaj hočemo.*
Miro Kapelj je poudaril pomembnost srečanja in dejal, da opažamo v naših zborih in v odborih prosvetnih društev nekakšno prebujenje mladine kar je nesporno jamstvo za bodočnost. Dejal je, da je prav zato tarnanje mnogokrat neumestno. Poudaril je, da sloni vse delo na izključno prostovoljni osno vi, da pa je plačilo v skoraj vedno polnih dvoranah naših kulturnih domov in društvenih sedežev.
Bojan Brezigar se je dotaknil udejstvovanja mladine in dejal, da je mladinskih organizacij premalo in da še tiste, ki so, ne delujejo zadovoljivo. Dejal pa je, da imamo mnogo športnih društev, ki da so dvojne vrste; taka, ki so zrastla iz slovenske sredine in so slovenska ostala, ter taka, ki se vključujejo v italijansko sredino in je od njih ostalo slovensko samo še ime. Dejal, je da sta šport in prosveta pri nas tesno povezana in da je problem, kako obnoviti mladinske organizacije. Zavzel se je za tesnejšo povezavo z mladinskimi organizacijami v Sloveniji, zlasti s tistimi na obmejnih področjih. Dotaknil se je še informiranosti v Sloveniji o življenju manjšine in dejal, da je k temu v zadnjem času mnogo prispevala televizija, znatno manj pa tisk.
Tov. Boris Race član razsodišča SPZ, je poudaril pomembnost kul-tumo-športno rekreacijskih centrov v današnji dobi, ko je zavestmi nacionalni faktor zelo zadovoljivo izčrpal druge možnosti prostovoljne organizirane obrambe proti asimilaciji. Taki centri bodo lahko privlačni za mladino v mestu. V tem duhu Je zasnovan kultumo-športmd dom v Gorici. Seveda bodo odigrali vlogo, ld si jo želimo pod pogojem, da jim borno znali vdahniti življenje.
Več kot 100 let stari organizirani nasilni asimilaciji Slovencev, ki se je izražala v raznih oblikah !n na raznih področijh v Trstu, Gorici in Benečiji, kot v odrekanju pravice do slovenskega šolstva, v neenakopravnosti slovenskega jezika, v ustanavljanju italijanskih rekreato-rijev In predšolskih ustanov, v gospodarstvu in drugod ter je dosegla v fašizmu svoj višek, mora slediti podpora organizirani obrambi proti asimilaciji, ki jo mora Izvajati politično in predvsem gmotno država, dežela in druge javne ustanove.
To danes lahko terjamo, če se naj uveljavijo zagotovila, da Je treba naši skupnosti zajamčiti vse pravice ln da Slovenci bogatimo okolje, v katerem živimo.
Ni treba posebej poudarjati, da je v tej akciji naravna moralna podpora matičnega in vseh jugoslovanskih narodov.
Pred 100 leti so Slovenci lahko začeli iz svojih sil ta organizirani odpor, toda razmere so bile takrat bistveno drugačne.
B. Race Je še podčrtal trditev Vinka Hafnerja, da pomeni vsestranska rast matičnega dela naroda veliko podporo narodnostnim manjšinam. Prav tako pomeni Jugoslovanska skupnost enakopravnih narodov za Slovenijo edino mogočo alternativo, za Slovence v zamejstvu pa občutek večje varnosti.
Saverij Rožič je opozoril na krizo društvenih prostorov na Goriškem Omenil je zagotovila pred štirimi leti, da bomo v Gorici dobili Kulturni dom. Komu naj očitamo, da tega doma še nimamo in kako. naj to pojasnimo našim odbornikom in članom društev?
Filibert Benedetič se je tudi dotaknil problematike učinkovitega
odpora proti asimilaciji in atomizaciji našega človeka. Dejal je, da nam primanjkuje kadrov in da nas bremenijo še ideološke razlike. Ne moremo se zadovoljevati samo s petjem, je dejal, treba je najti modernejše oblike prosvetne dejavnosti. Problem prostorov je pereč in dejavnost društev je zadovoljiva samo v številkah. SKGZ se je obvezala za osnovni narodnoobrambni načrt, na katerem naj bi se združile vse sile, vendar je naletela na nekatere težave. Vsekakor pa je treba izdelati dolgoročen program. Na koncu je še menil, da bi bilo po drugi strani zgrešeno zapirati se v lasten krog in ne izrabiti vseh možnosti, ki nam jih v funkciji povezovalca narekuje naš položaj.
Izidor Predan se je dotaknil nesimpatičnega vprašanja, ki pa zadeva naš narodni ponos in hkrati naša prizadevanja za enakoravnost slovenščine. Opozoril je namreč na dejstvo, da nekateri jugoslovanski obmejni organi ogovarjajo ljucft v italijanščini namesto v slovenščmi in da celo na slovenska vprašanja in odgovore vztrajajo pri uporabljanju italijanščine.
Boris Gombač je načel vprašanje eksistence mlade slovenske inteligence v Trstu. Dejal je, da bi morali zagotoviti mladim slovenskim izobražencem delovna mesta v Trstu in Gorici, da bi tako mlada inteligenca okrepila narodne pozicije manjšine, ne pa, da se — kot v ostalem tudi italijanska — izgublja v svetu v iskanju služb, ki jih doma ne more dobiti.
Dino Roner se je zavzel, da bi iz Slovenije prihajalo več knjig za potrebe društvenih knjižnic, zlasti pa v Beneško Slovenijo.
Marko Kravos je načel vprašanje distribucije kulturnih dobrin in se zavzel za to, da ne bi bila samo Ljubljana nekakšen centraliziran kulturni center, temveč da bi taka kulturna žarišča prenesli zlasti v obmejna središča Koper, NovoGorico, Sežano, Idrijo itd., od česar bi tudi manjšina imela neposrednej-šo korist. Želel je vedeti, če se dela tudi v tej smeri.
Na kraju je Edvin Švab omenil, da bomo v slovenskem zamejstvu v Italiji proslavili 25-letnico osvoboditve z dvema večjima prireditvama: ob prvomajskih proslavah v Števerjanu in junija v Trstu. Prosil je, da bi tudi v matični domovini s tem seznanili javnost in dali tema dvema proslavama primeren poudarek.
JOŽE KOREN
Beograjski študentje na obisku v Belgiji
(Od našega dopisnika)
BRUSELJ, 14. — S koncertom kulturno - umetniškega društva sBranka Krsmanoviča* iz Beograda v palači lepih umetnosti v Bruslju so se sinoči začeli jugoslovanski dnevi v glavnem mestu Belgije. V prepolni dvorani so beograjski študentje prikazali pesmi in plese narodov Jugoslavije. Občinstvo je toplo pozdravilo jugoslovanske u-metnike in zahtevalo ponovitev več točk. Po predstavi je bil v hotelu «Hilton* jugoslovanski večer, katerega so se udeležile ugledne osebnosti bruseljskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Danes popoldne sta v salonu pohištva podpredsednik belgijske vlade Andre Cools in jugoslovanski veleposlanik v Belgiji Miloš Lalovič odprla stalno jugoslovansko gospodarsko razstavo.
B. B.
Srečanje jugoslovanskih in italijanskih arheologov
BEOGRAD, 14. — Pod vodstvom predsednika jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Grge Novaka, je odpotovala danes v Italijo delegacija jugoslovanskih arheologov in prazgodovinarjev. Jugoslovanska delegacija bo z italijanskimi znanstveniki izmenjala misli o sedanjem stanju in bodočem delu na področju znanstvene problematike prazgodovine obeh obal Jadrana. To bo prvo srečanje jugoslovansko-italijanskih arheologov v zvezi s tem vprašanjem.
B. B.
Električna oprema za zidani dok v Trstu
Po naročilu za dobavo električnih naprav, ki so potrebne za dok v Livornu, je genovska družba «ASGEN» te dni prejela podobno naročilo tudi iz Trsta. Gre za dobavo električnih naprav za 350 x 56 metrov obsegajoč zidani dok, ki ga gradijo na območju ladjedelnice Sv. Marka. Naročilo se glasi na vrednost 600 milijonov lir, opremljanje pa bo trajalo poldrugo leto. Računajo, da bo tudi dok dograjen do konca leta 1971.
IZJAVE FRANCOSKEGA ČASNIKARJA SERVAN - SCHREIBERJA
V Grčiji dejansko vladata CIA in ameriška vojska
Oblast vojaške junte je samo navidezna - Časnikar Starakis bo v kratkem osvobojen - Italijanski pristaniški delavci bodo bojkotirali grške ladje
PARIZ, 14. — «Prepričan sem, in imam za to dokaze, da vladata aejansko v Grčiji CIA (obveščevalna služba ZDA) in ameriška vojska.* S temi besedami se začenja intervju s francoskim časnikarjem in sekretarjem radikalne stranke Jean-Jacquesom Servan-Schreiber-jem, ki ga objavlja danes dnevnik «Le Monde*. Kot je znano, je imel Hervan-Sehreiber prvenstveno vlogo v osvoboditvi grškega komponista Mikisa Teodorakisa, enega od najbolj odločnih opozitorjev režima atenskih polkovnikov.
Izhajajoč iz zgoraj navedene ugotovitve Servan - Schreiber trdi, da je «nesmiselno*, da demokratične sile usmerjajo svoje napade proti vojaški junti, ki je samo navidezno na oblasti. «Treba se je spoprijeti — trdi v nadaljevanju intervju ja francoski časnikar — s koreni nami problema, ne pa z njegovimi zunanjimi manifestacijami*.
Tajnik najmanjše francoske stran-
ke je potrdil, da bo odšel v Strasbourg, kjer bo Evropski svet ponovno razpravljal o problemu Grčije. Z njim bo potoval bivši ministrski predsednik in bivši minister za šolstvo Edgar Faure. «Oba — je povedal Schreiber — bova delovala z željo po čim večji učinkovitosti, kar pa izključuje vsakršno teatralno gesto.*
Glede Teodorakisa, ki se sedaj zdravi v neki pariški bolnišnici v pričakovanju, da bodo grške oblasti dovolile tudi njegovi ženi in otrokoma, da zapustijo Grčijo, je Schreiber dejal, da ni več komunist in da se strinja z njim glede sredstev za ponovno upostavitev demokracije v Grčiji. Po mnenju časnikarja je edina veljavna politična akcija samo evropska solidarnost, prav zaradi tega pa bi Grčija ne smela biti «izgnana iz Evrope*.
Servan - Schreiber je tudi zanikal, da bi bilo ime Mikisg Teodo-rakisa v spisku ljudi, ki so jih ali

VEST! IZ SLOVENIJE
Predsednik Tito sprejel pisatelja Toneta Svetino
Obisk italijanskega inštituta za kmetijstvo ■ Priznanja zaslužnim sindikalnim delavcem ■ Proslava v Mariboru
PANAMA, 14. — Zaradi močnega deževja je zahodni del panamske pokrajine Bocas del Toro poplavila voda. Dosedaj so reševalci našli 28 trupel, ranjenih je nad 300 o-seb, stanovanje pa je izgubilo skoraj 4000 ljudi. Reševalci seveda nadaljujejo svoje delo. Oblasti sklepajo, da je žrtev še mnogo več, kot so jih do sedaj ugotovili in našli.
(Od našega dopisnika)
BRDO, 14. — Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jo-vanko je sprejel danes na Brdu pri j Kranju književnika Toneta Svetino. Avtor romana «Ukana» je ob tej priložnosti podaril predsedniku Titu svojo knjigo in skulpturo zRa-njenci*, ki jo je izdelal sam iz delov granat. Sprejema se je udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik. «Ukana», ki opisuje tematiko iz slovenskega narodnoosvobodilnega boja je dosegla rekordno naklado in predstavlja eno najbolj branih knjig v Sloveniji. Predsed-
liiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiniiiiiiiiiniiiu
PREJŠNJO SOBOTO NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Deželni gospodarstveniki seznanili novega podtajnika Belcijas problemi zunanje trgovine
Pregled najbolj perečih vprašanj - Potrebno priznanje brezcarinskega kontingenta za uvoz govejega mesa iz sosedne republike
V soboto je bilo na trgovski zbornici prvo srečanje predstavnikov poslovnih krogov iz Trsta in drugih središč Furlanije - Julijske krajine z novoizvoljenim podtajnikom na ministrstvu za zunanjo trgovino dr. Belcijem, Srečanja so se udeležili predsednik in generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Caidassi in dr. Steinbach, predsednik neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, dosedanji načelnik odseka za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu dr. Bargna, ki prav te dni odhaja na novo visoko službeno mesto v Rim, novoimenovani načelnik dr. Pariei, predsednik tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Latcovich, predsednik slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, novoizvoljeni predsednik tržaškega združenja lesnih trgovcev Viktor Kralj, predsednik združenja trgovcev in pražilcev kave dr. Paschi, komercialni direktor pordenonskega kompleksa Zanussi dr. Manni in nekateri drugi predstavniki tukajšnjih in deželnih strokovnih organizacij in gospodarskih krogov.
Predsednik trgovinske zbornice Caidassi, ki je vodil srečanje, je najprej čestital poslancu Belciju k imenovanju na novo odgovorno mesto in izrazil zadovoljstvo deželnih gospodarskih krogov za njegovo novo uveljavitev.
Razgovor je bil predvsem informativnega značaja, v smislu, da so zbrani gospodarstveniki na njem seznanili podtajnika z najnujnejšimi problemi in ukrepi, ki naj bi jih pristojne oblasti zavzele za obnovitev deželnega gospodarstva, predvsem pa za ponovno poživitev in uveljavitev tržaške luke in tukajšnjih carinskih prostih con.
Med razgovorom so strokovnjaki pregledali praktično vse pereče probleme s področij, ki spadajo v pristojnost ministrstva za zunanjo trgovino, pa tudi v pristojnost drugih ministrstev — tako na primer problem pomorskih prog in trgovinske mornarice — ki pa imajo velik vpliv na razvoj tranzitne in zunanje trgovine čez naše področje.
Dobršen del razprave so namenili problemom, ki se nanašajo na
razvoj blagovne izmenjave z vzhodnimi deželami. Na tem področju se namreč Trstu in naši deželi odpirajo posebne široke možnosti uveljavitve in uspeha v bližnji in daljni prihodnosti. Posebno mesto pa zavzema v okviru deželne zunanje trgovine razvoj gospodarskega sodelovanja s sosedno Jugoslavijo in z obmejnimi področji. Gospodarstveniki so opozorili podtajnika na to, da bi bilo treba v tem pogledu razvijati v prihodnje bolj dinamično politiko, zlasti v novih okoliščinah, to je po nedavnem podpisu posebnega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Gospodarstveniki so nadalje izrazili željo, naj bi pristojne oblasti temu primerno prilagodile tudi politiko finančnih in kreditnih posegov ter politiko podeljevanja drugih olajšav, ki so lahko le v obojestransko korist.
V zvezi z razvojem maloobmejnega blagovnega prometa so predstavniki deželnih gospodarskih krogov in med njimi zlasti predsednik tržaške delegacije mešane zbornice dr. Latcovich, poudarili nujnost priznanja brezcarinskega kontingenta za uvoz govejega mesa iz sosedne republike, kakor tudi sprejetja drugih sklepov za ponovno oživitev in razširitev izmenjave med obmejnimi območji.
Na sestanku so nadalje posvetili veliko pozornost prometnim kopenskim, cestnim ln železniškim ter drugim komunikacijskim zvezam med našo deželo in zaledjem in zla. sti Jugoslavijo. V tej zvezi so podtajnika opozorili tudi na novo resno nevarnost; ki jo za tržaško trgovino s kavo predstavlja «pool» {»morskih družb, ki se ukvarjajo s prevažanjem kave, ln ki lahko u-sodno vpliva na nadaljnji razvoj tranzita in trgovine s tem eksotičnim poživilom čez našo luko. Nevarnost je toliko bolj resna, ker so se prav v zadnjem času začele pojavljati možnosti za razmah trgovine s kavo tudi na relaciji Trst -vzhodnoevropske dežele. Gospodarstveniki so zaradi tega zaprosili podtajnika Bedcija, naj brez odlašanja primemo intervenira na pristojnih mestih. O tem resnem vpra-
šanju je širše razpravljal predsednik SGZ Stanko Bole tudi na nedavnem zasedanju odseka za zunanjo trgovino pri pokrajinski gospodarski konzulti, ko je postavil zahtevo po globlji proučitvi tega vprašanja m po prevzetju vseh tistih ukrepov, ki so potrebni za odvrnitev omenjene nevarnosti.
Nadaljnje pereče vprašanje, ki so se ga dotaknili zlasti operaterji, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, je vprašanje povračila izvoznih premij, kakor sta zlasti prometni davek IGE in razne carinske dajatve, ki so močno v zaostanku, tako da se samo v okviru Furlanije-Julijske krajine nabirajo težke milijarde v zaostanku tudi do dveh-treh let. Temu je kriva predvsem birokracija, iz raznih pokazateljev pa je možno sklepati, da primanjkujejo za to tudi primerni skladi, oziroma, da se ti dajejo na razpolago z veliko zamudo, kar povzroča veliko škodo in zastoj v blagovnem prometu. Od tega trpijo brez izjeme vsi operaterji s tujino, od najmanjšega do največjega, še večjo škodo pa ima od tega deželno gospodarstvo na sploh. Zato so operaterji priporočili novoimenovanemu podtajniku, naj bi skušal najti rešitev za ta problem brez vsakega odlašanja.
Ob zaključku je podtajnik naprosil prisotne gospodarstvenike, naj bi mu stalno posredovali pereča vprašanja s področja njegove pristojnosti ln mu nakazovali možne rešitve. Le tako, Je poudaril, bo lahko pravočasno interveniral na pristojnih mestih za njihovo rešitev. Poslancu Belciju je Stanko Bole osebno čestital k Imenovanju na visoko in odgovorno mesto ter mu izrazil tudi v Imenu Slovenskega gospodarskega združenja zadovoljstvo krajevnih operaterje^ da je Trst končno zastopan v novi vladi; Bole je zagotovil dr. Belciju pripravljenost SGZ za sodelovanje z vsemi potrebnimi informacijami in z vsem, kar bi mu lahko olajšalo neposredno spremljanje razvoja dogodkov v okviru tukajšnjega in de žejnega gospodarstva ter zunanje trgovine.
nik Tito je danes na Brdu sprejel tudi predsednika slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja.
* * *
LJUBLJANA, 14. — V Slovenijo je prišlo na obisk dvajset članov inštituta za kmetijstvo iz Castel-franca pri Trevisu. Italijanske goste so danes dopoldne sprejeli na tajništvu za prosveto in kulturo Slovenije in se z njimi pogovarjali o šolskem sistemu v Sloveniji, zlasti pa o izobraževanju v kmetijstvu. Opoldne so si italijanski gostje^ o-gledali prostore slovenske skupščine kjer so jih seznanili z značilnostmi	politične	ureditve	in	agrarne
politike ter zadružništva v Jugoslaviji.	Italijanski gostje	bodo	obiskali v	Sloveniji	tudi nekatere	kmetijske	šole na	celjskem	in maribor-
skem območju, ob zaključku to je v soboto, pa ■ bodo obiskali še zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani.
# * #
LJUBLJANA, 14. — Danes je bila v Ljubljani slavnostna seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v počastitev 50-letnice stavke železničarjev in 25-letnice osvoboditve. Poleg številnih gostov je bil na slavnostni seji navzoč tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Predsednik republiškega odbora Janko Kušar je izročil zaslužnim sindikalnim delavcem za dolgoletno delo v revolucionarnem sindikalnem gibanju priznanja in posebne zlate značk0 stodikata prometa in zveze Jugoslavije.
MARIBOR, 14. — V navzočnosti številnih Mariborčanov je bila danes pred glavnim kolodvorom v Mariboru ob spomeniku, ki simbolizira narodnoosvobodilni boj, v katerem je sodelovalo 2400 železničarjev tega območja, svečanost v počastitev 50-letnice revolucionarnega boja železničarjev in 25-Ietni-ce osvoboditve Jugoslavije. Ob tej priložnosti so se mariborski železničarji poklonili spominu žrtev znane stavke na Zaloški cesti v Ljubljani. Jutri se bodo mariborski železničarji odpeljali s posebnim vlakom v Ljubljano na osrednjo slovensko proslavo. V nedeljo bo v Ljubljani zaključno tekmovanje za veliki jubilejni pokal v prostovoljnem gasilstvu in za veliko jubilejno plaketo v industrijskem gasilstvu. Prihodnjo soboto 18. t. m. 1» v Ljubljani svečana proslava v počastitev 100-letnice ljubljanskega gasilskega društva, naslednji dan pa bo velika gasilska parada. Predsednik gasilskega društva Ljubljana - mesto je povedal, da bo na paradi sodelovalo več kot 2000 gasilcev iz vse Slovenije, nastopile pa bodo tudi enote jugoslovanske ljudske armade, milice, civilne zaščite, Rdečega križa, reševalne postaje in skupine tabornikov, gorskih straž ter narodnih noš.
Vrsti proslav, s katerimi bo Ljubljana počastila 25-letnico osvoboditve, se bodo prav tako priključili gasilci in prikazali, kako si zamišljajo svoj delež v konceptu vsesplošne ljudske obrambe.
« « •
LJUBLJANA, 14. — Jutri bo minilo 50 let od ustanovitve pravne fakultete v Ljubljani. V okviru počastitve te pomembne obletnice so odprli danes v narodni in univerzitetni knjižnici razstavo del članov pravne fakultete inštituta za javno upravo in delovna razmerja ter inštituta za kriminologijo. Ob tej priložnosti so poudarili, da na pravni fakulteti ni akademske zaprtosti, kar dokazuje tudi sama razprava.
D. Košmrlj
jih bodo osvobodili ob priliki tretja obletnice fašističnega državnega udara.
V	tej zvezi moramo omeniti, d® so danes v Atenah osvobodili 332 političnih jetnikov, ki so bili v zaporih na Egejskih otokih že od časa udara, 21. aprila 1967. V pri" hodnjih dneh — tako je zagotovil ministrski predsednik Papadopulos — bodo osvobodili še osemnajst o-seb.
Francosko zunanje ministrstvo j® objavilo danes sporočilo, v katerem pravi, da je grška vlada obljubila, da bo izgnala iz Grčije francoskega časnikarja grškega porekla Jeana Starakisa, ki so ga v nedeljo obsodili na osemnajst let zapora. Poročilo Quay d’Orsay® pravi, da je atenska vlada že 23. marca, torej še pred začetkom procesa, zagotovila pariški, da bodo Starakisa po obsodbi izgnali, iz države.
Starakis je bil aretiran lani v prvih dneh avgusta. Po intervenciji Pariza so grške oblasti zagotovile, da ga ne bodo obsodili n? smrt ter da bodo upoštevale dejstvo, da je časnikar francoski državljan.
V	Parizu se je tudi zvedelo, d® ni francoska vlada izvajala nobenega pritiska za osvoboditev Teodor®-kisa ter da se je Servan - Schreiber na lastno pobudo za to zavzel. Zanimivo je, da ni tajnik francoski11 j radikalcev imel med svojim obisko®1 ; v Atenah nobenega stika s tamkajšnjim francoskim veleposlaništvom-
Iz Rima poročajo o pobudi vsedržavnih tajništev pristaniških delavcev FILP-CGIL, FILP-CISL >n UILTATEP-UIL proti grškemu režimu. Pristaniški delavci so sklenili, da bodo konkretno izrazili solidarnost italijanskih delavce grškim ob priliki tragične obletnic upostavitve fašistične diktature P®*" kovnikov v Grčiji. Od 2L apr® | dalje ne bodo delavci za šest dl I opravili nobenega dela za ladje : grško zastavo, ki bi pristale v n®, lijanskih pristaniščih. Akcija, pr®1" sindikalno sporočilo, je naperjen proti grškim brodarjem, ki so me® glavnimi podporniki režima polko' nikov. «Ta pobuda - se zakljucup poročilo sindikalnih tajništev . prispevala k razširitvi obveze it®1 janskih demokratov za napred pravic delavcev in narodov pm* starim in novim fašizmom v b topi.*
Na delovnem srečanju delegacije SPZ z nekaterimi vodilnimi predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja med dvodnevnim obiskom na povabilo Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije v Ljubljani, so o nekaterih vprašanjih gospodarskega in družbenega, šolskega in kulturnega razvoja v Sloveniji okvirno poročali podpredsednik IS SRS Vinko Hafner, direktor Zavoda za prosvetno pedagoško službo SRS Boris Lipužič in pomočnik sekretariata za prosveto in kulturo SRS dr. Branko Berčič. Njihova izvajanja povzmemamo v izvlečkih.
Gospodarski in družbeni razvoj
Podpredsednik Izvršnega sveta Vinko Hafner je v začetku poudaril, kako je tudi obstoj in razvoj narodne manjšine odvisen od razvoja matičnega naroda. Dejal je, da je Slovenija pred pomembnimi in dalekosežnimi odločitvami na področju družbene reforme, ki bo za daljšo dobo utrdila gospodarsko stabilnost, omogočila še večjo vključitev v mednarodno delitev dela in utrdila moč samupravljavske družbe. Seveda bodo potrebni veliki napori za dosego zastavljenih ciljev.
Tov. Hafner je dejal, da sta Slovenija in Jugoslavija pred sestavo srednjeročnega plana družbenega razvoja za naslednjih pet let, ki bo važen inštrument za potrditev ciljev že zastavljene reforme, in dolgoročnega plana družbenega razvoja za nadaljnjih 15 do 20 let, ki naj bi omogočil dosego še pomembnejših ciljev v gospodarski reformi in vključitev v znanstveno tehnično revolucijo sodobnega človeka.
Tov. Hafner je nato omenil, da je vrednost družbene proizvodnje na prebivalca v letu 1969 znašala v Sloveniji 1050 dolarjev, v vsej Jugoslaviji pa 600 dolarjev in da je stopnja naraščanja družbenega proizvoda tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji znašala v razdobju 1952-1968 okrog 8 odst. kar predstavlja pri večji gospodarski razvitosti prednost za Slovenijo pred ostalimi področji Jugoslavije. V prihodnjih petih letih naj bi to naraščanje družbene proizvodnje znašalo 7,8 odst. tako da bi Slovenija dosegla stopnjo razvoja v proizvodnja, ki bo celo nekoliko večja od družbene proizvodnje švedske in le nekoliko manjša od družbene proizvodnje ZDA. «To se sicer zdi fantastično — je dejal tov. Hafner — a je to realen izračun, seveda pod pogojem, da živimo v miru, da ne bo vojn, da ne bo večjih naravnih katastrof, da uspešno gospodarimo in mobiliziramo vse sile*. Izračun pa temelji na naravnem bogastvu, geopolitični legi, na marljivosti ljudi in na že ustvarjenih materialnih osnovah.	,
Za nadaljnji napredek gospodarstva bo treba že v bližnjih letih realizirati nekaj važnih infrastruktur, zlasti v cestnem in železniškem omrežju, energetiki itd., družbenih dejavnostih kot so šolstvo, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, za kar so v pripravi tudi novi zakoni.
Ko je govoril o mestu Slovenije v Jugoslaviji je tov. Hafner dejal, da je to pomembno vprašanje, na katerem se tudi doma krešejo duhovi v pozitivnem in negativnem smislu in da je to pač naravno v pogojih sedanje stvarnosti gospodarske razvitosti posameznih področij. V podkrepitev svojih izvajanj je navedel nekatere zanimive podatke poleg že omenjene družbene proizvodnje, ki za Slovenijo z njenimi 1050 dolarji vrednosti druž. bane proizvodnje na prebivalca dokazuje njeno razvitost. V tej zvezi je ugotovil, da je Slovenija v 25 letih potrojila narodni dohodek izpred vojne in se hitreje razvijala kot druga področja v Jugoslaviji.
Medtem ko je leta 1938 bilo v Sloveniji zaposlenih 167.000 oseh, jih je bilo 1. 1968 509.500, pri čemer je odstotek zaposlenega prebivalstva na koncu 1. 1968 znašal v Sloveniji 29 odst., v Jugoslaviji pa 18 odst.
V tem odstotku je zaposlitev žensk znašala v Sloveniji 40 odst., v Jugoslaviji pa 34 odst. Delež kmečkega prebivalstva je 1. 1948 znašal v Sloveniji 49 odst., leta 1968 pa samo še 25 odst., v Jugoslaviji pa je razmerje 70 odst. proti 45 odst. Nezaposlenih je bilo 1. 1968 v Sloveniji 17.000 oseb ali 3,5 odst., v Jugoslaviji pa 8 odst. Nepismenih je bilo leta 1967 v Sloveniji 1,8 odst.
(in še to v glavnem zaradi priseljenih), v Jugoslaviji pa 19,7 odst., medtem ko je pred vojno bilo v Jugoslaviji še 60 odst. nepismenih.
Manj ugodni so za Slovenijo podatki o izt.rošenosti kapacitet, ki Je znašala v Slovenili leta 1968 43 odst., v Jugoslaviji pa 37 odst. Delež izvoza družbene proizvodnje je znašal v letu 1968 za Slovence 18,2 odst tn za Jugoslavijo 15,1 odst.
Naravni prirastek prebivalstva je v letu 1969 znašal v Sloveniji 6,4 odst., v Jugoslaviji pa 10,2 odst., umrljivost dojenčkov na 1000 ro!enih je znašala v Sloveniji v 1. 1960 23 o-trok, v Jugoslaviji pa 55 otrok.
Tov. Hafner se je na kratko za drža) še pri vorašanju, koliko daje Slovenija za skupne potrebe federacije in dejal, da je Slovencev 8,3 odst. vseh Jugoslovanov in da daieio za skupne ootrebe 14° o. da 1p to po odstotkih na prebivalca sicer več kot drugi Jugoslovani. »'“-te na 1 dinar ustvarjenega dohodka pa enako. Na splošno pa, je večanje
lUKDNISTVO: TRST - UL MON 1 ECO HI 8, II.. TEIKFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 M&ggtO I/I, Telefon 33-83 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA tt. 30 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne 950 Ul - vnaprej ^ letne 2 700 ur poUetna 6 200 lir celoletne 9.600 ur. letna naročnina ea tnozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezne Številka * tednu ln nedeljo 50 para (50 rtarlb dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) • Poštni teko« račun: založni', tržaškega tiska Trst n-Km - /.a SFRJ- ADI I DZS, Ljubljana Stan trg 3/1., telefon 33-307, tekoči račun pri Narodni banki f Ljubljani - 501-3-370/1 - OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpoa: trgovski iso finančno-upravnt 260, osmrtnice 150 m • Mali si 50 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italija pit eSoetetfc Pubbllcdtk Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENK« — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst
Ali se je ruska podmornic« potopila
pred špansko obalo?
LONDON, 14. — Zdi se. da J* je v noči med nedeljo in ponedelJ kom pred špansko obalo potop11 j rifcka podmornica na jedrsko enCf gijo. Vesti o potopitvi so zelo njH točne in nekatere se celo med sa®; izpodbijajo. Radarji angleške dr® b-e RAF so v nedeljo popoldne " pazili podmornico, za katero sej! zdelo, da ima težave. Okoli P0] momice so bile ruske trgovske J*® je, ki so jo za nekaj milj skuš®1 vleči. Angleško nrnistrstvo za j brambo je danes javilo v uradne®; poročilu, da je mogoče, da se 7 ruska podmornica potopila Pr^ Španijo, ker so na morju oljn® lise. Vedno iz angleškega poro®® se zdi, da so vse člane podmornis* posadke — bilo naj bi jih 88 rešile trgovske ladje približno ’ ,1 morskih milj južno - zahodno ®u Land’s Enda, ki je kraj na angle^ obali.
29-Ietni Sean Flynn, sin znaO^J filmskega igralca Errola. Ugr#'j so ga skupaj s štirimi časnik** blizu meje med Kambodžo Južnim Vietnamom