jjptotifia oligana v gotovfnl Marnoma Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 194 Maribor, sreda 27. avgusta 1930 IWA« ■milini — razun nedelja in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 ** nnaaačno, prejem** v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljnn na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Pred otvoritvijo agrarne konference v Varšavi Jutri se sestane v Varšavi takozvana ^^Juo-evropska agrarna konferenca, načrt za konferenco je izdelala polito vlada in vlada za razvoj in uspeh Oijferenoe po vsej Evropi, posebno pa reHV pre*e^no industrijskih državah iz-un° zanimanje. Da je tej konferenci dot stremita po sklenitvi pogodbe, ki bi [UOgla ublažiti agrarno krizo v obeh dr-v M ’• Podstavlja Češkoslovaška .Mali antanti industrijske interese. Za-le bil predvsem potreben najprej spo-zum med Jugoslavijo in Rumunsko, uteremu bi sledil še dogovor z indu-rijsko Češkoslovaško. Sinajski spora-J med Jugoslavijo in Rumunsko je ®wl. kakor znano, mogočen odmev ne amo med ostalimi agrarnimi državami in , r°pl> ampak še prav posebno med-maustrijskimi državami, v katerih je Povzročil vrh tega tudi precejšnje raz-Seveda, čisto po nepotrebnem, ^ agrarni blok, ki je cilj vse akcije, teh u°r nlma aamena> znvzeti neprija-JSko stališče napram industrijskim dr-a am v Evropi. Gre pač zato, da bi rifičrne države uvažale industrijske iz-e predvsem iz onih držav, ki bi uva-12 ugrarnih držav agrarne pridelke *0 Pa nncf.l. __ ________ od postaia zlasti za agrarne države ker v!? ^ne imperativna potreba, Šala Uvedba tega načrta močno olaj-pe d g(^p°datsko krizo v teh državah, Ča )5j s tem oškodovana doma- carin Seveda, zlasti vprašanja fcosin v un^e’ g'e(*e katerega sta se Juho ~,vlJa *n Rumunija že sporazumeli, ne treba 0g:o^e ^ar Cez noč izvesti, ker bo dar n I>?fIT,agati Se mnoge težkoče, ven-šknra!x .? ,treba to vprašanje rešiti že v Va * bodočnosti, korak ?vska konferenca je nov mogočen 8a na*ustvaritvi in oživotvorjenju te-rta. Sinajski sporazum je otvoril DUNAJ, 27. avgusta. Kakor se dozna-va, so bila pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo včeraj definitivno prekinjena. Dočitn so v agrarnih krogih sprejeli to vest z očitnim zadovoljstvom, pa je nasprotno izzvala v industrijskih krogih bojazen, da bi mogel ta korak avstrijske Vlade zelo škodovati interesom avstrijske industrije, ki je doslej prevladovala na jugoslovanskem trgu. Avstrijski industrijski krogi so vrh tega mnenja, da je prekinitev pogajanj za revizijo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ne glede na zahtevo agrarnih krogov po uvedbi visoke zaščitne carine, v prvi vrsti posledica gospodarskega pakta med Avstrijo in Madžarsko, ki naj predstavlja nekak protiutež proti carinski uniji med Jugoslavijo in Rumunsko. Četudi je jugoslovansko - rumunska akcija šele v razvoju in ni naperjena proti industrijskim državam, se Je avstrijska vlada, deloma iz lastnega nagiba v zaščito svojih agrarnih Interesov, deloma pod zunanjim vpliVom odločila za afront. Že napoved živega monopola, močno povišanje uvoznih carin in otežavanje jugoslovanskega uvoza tekom pogajanj je u- varilo nevzdržen položaj, ki je dovedel sedaj do popolne prekinitve pogajanj. Za enkrat ostane neizpremenjeno v veljavi sedanja trgovska pogodba, ki poteče 31. maja 1931, Po informacijah iz industrijskih krogov hoče avstrijska vlada zaenkrat počakati, da vidi praktičen uspeh jugosiovansko-rumunskega sporazuma in nadaljnl razvoj akcije agrarnih držav, da bi mogla temu primerno usmeriti svojo nadaljno trgovinsko politiko. Iz izjav, ki so bile podane z jugoslovanske strani po sinajski konferenci, pa se da sklepati, da se bodo bodoča trgovinska pogajanja vršila že na čisto drugi podlagi, in sicer na osnovi vzajemnega medsebojnega uvoza in izvoza industrijskih in agrarnih produktov. V avstrijskih industrijskih krogih izražajo zato bojazen, da bo morala avstrijska industrija pri tem plačati račun in to tembolj, ker se bo morala avstrijska vlada i>o vsem dosedanjem razvoju sinajske akcije pogajati ne samo z Jugoslavijo marveč že z jugoslovansko-rumunsko celoto, ki bo stavila gotovo težje pogoje in zahteve. Posebno v Arequipi so bili spopadi med obema taboroma zelo krvavi. Kakor poroča Associated Press, se je vojna ladja »Almirante«, na kateri je bil bivši predsednik Lequia, na zahtevo predsednika nove vlade vrnila v Peru, ker bo bivši predsednik v soglasju 7( ostalimi čb**' vlade postavljen pred vojno sodišče. Uelike nerečnosti u inualičsfci organizaciji BEOGRAD, 27. avgusta. Afera invalidskega udruženja, ki je nastala že na zadnjem občnem zboru in je dovedla do postavitve vladnega komisarja, vedno bolj vznemirja ne samo invalide ampak sploh vso javnost. V včerajšnjih listih je objavil vladni komisar daljše poročilo, v katerem ugotavlja, da je upravni odbor Invalidskega udruženja razsipaval s premoženjem in upravljal imovino organizacije zelo malomarno, tako da so interesi Invalidov zelo oškodovani. Samo v zadnjih 4 letih je bilo zapravljenih za re-prezentacijo in upravne stroške nad 9 mi lij-onov dinarjev, namenjenih predvsem za podpore in izboljšanje položaja bolnih invalidov. Z denarjem se je gospodarilo tako lahkomiselno, da je večina posojil, ki jih je dovolil upravni odbor, dvomljivih. V današnjih listih odgovarjajo prizadeti člani bivšega upravnega odbora in pravijo, da navedbe vladnega komisarja niso točne. Ves denar da je bil porabljen le za določene svrhe, pač pa se je pri iz-knjiženju postopalo neprevidno in malomarno, tako da izgleda vsa stvar kot maloverzacija. Ker ima vso afero sedaj v rokah sodišče, se bo stvar v kratkem popolnoma pojasnila. Med invalidi in sploh v vsej javnosti vlada za nadaljnji razvoj afere največje zanimanje. Po revoluciji u republiki Peru NEW-YORK, 27. avgusta. Provizorna vojaška vlada v republiki Peru je proglasila nad vso državo obsedno stanje. Ponoči je v peruanski prestolici Lirni množiva naroda poplavila ulice, uničujoč in požigajoč vse, karkoli je le malo spominjalo na 11 letno predsednikovanje Le-guie, ki je na angleškem trgovinskem parniku »Orduna« pobegnil iz države. Beg se mu je posrečil šele v zadnjem trenutku. Če bi se le še malo obotavljal, pa bi ga razjarjeni narod gotovo na mestu linčal. Množica je že oplenila in zažgala njegovo palačo in je moral general Ponče naperiti proti njej topove in strojnice, da jo je razpršil. Poročila iz Perua so strogo cenzurirana in si tudi močno nasprotujejo, tako a se začne 4. septembra. Novinci naj predložijo pri vpisu izpisek iz krstne knjige, domovnico in izkaz o cepi. koz. Letošnji novinci so podvrženi osemletni šolski obveznosti z ozirom na določbe zakona o narodnih šolah. Ako bi se pravočasno ne vpisali, bodo morali v dosego osemletnega šolanja obiskovati šolo do 15. oz. 16. starostnega leta. Radi evidence se morajo zglasiti vsi šoloobvezni učenci najprej v svoji matični šoli in nato šele na šoli, katero hočejo dejanjsko pohajati. Upraviteljstva osnovnih šol v Mariboru. •Še „Das 6ebiet uan maribor" Znanost ima samo eno nalogo, in ta obstoja v kritičnem ugotavljanju resnice. Zato se zlasti v izražanju diametralno loči od reklame, kar se vidi n. pr. iz del dveh proučevavcev Savinjskih planin A. •Pencka in F. Seidla. Znanost utrjuje resnice za večno, reklama pa vzbuja trenutne efekte. S trenutnimi efekti vpliva podjetje na občinstvo in prilagujoč se izpremenljivi ljudski duševnosti, gre nje gov razvoj. Naše pokrajine pa ne pred stavljajo nobene nastajajoče ali izpre minjajoče se lepote, v naših podravski pokrajinah krožijo letni časi in njih re fleksi v večnem circulu vitiosu. V re klamnih pridobitvah se človek izživi, pokrajino pa se mora človek vživeti Podlaga za to vživetje pa je krajevno oblikovno in duhovno -objektivna pona zoritev, ki se pa more, med drugim, pri dobiti tudi znanstveno. Zato je že prin cipijelno napačno predstavljati trajno le poto naše zemlje v obliki vsakdanje re klame, zato je tudi prijateljsko stališče odbornika Zveze že a priori napačno in nevzdržljivo. Vrednote našega Podravja in Celjskega ozemlja v zmislu pokrajinskih vrednot zahtevajo svojega izraza. In vodnik kot »Das Gebiet von Maribor« bi moral te pokrajinske vrednote objektivno nakazati. S tem pa, ko si je nade obleko vsakdanje reklame, pokaže povprečna geografska karta n. pr. topografsko pokrajinske objekte bolje kot naš vodnik. Tu obstoji načelno vprašanje vzgoje naše turistike in sistematskega navajanja v prirodo. Glavna lastnost pokrajinskega vodnika mora biti točnost, ki je bistvena osobina znanosti, ne pa vedno reklame. Da vodnik ni povsod točen, o tem sem izprego voril, in teh mojih ugotovitev tudi ni načel prijatelj iz odbora Zveze, ker pač ne more pritrditi turističnemu podatku, da leži n. pr. 1522 m visoki Košutnjak na Pohorju, ali pa da vodi pot iz Uletove koče na Kordeževo glavo preko Riške gore. Pa tudi prijateljev sarkazem mora temeljiti na točnosti. Stvar postane zato komična,^ ko pripisuje prijatelj zadevo s klobaso Žužemberčanov. Da se nanaša to na Zužemberčane, dosedaj namreč še ni bilo znano, pač pa velja to za neko drugo naše selišče. Omejitev po prostoru je vprašanje izdajatelja; odločiti pa se za prostor, ki je evidentno premajhen, je pogreška. Zato lahko* upravičeno ostanem pri tem, kar sem zapisal. Žive slike, jasno izražanje pokrajinskih vrednot ter točnost lahko v harmonični enotnosti ustvarijo v tujcu hrepenenje, da se mu bo zopet in zopet zahotelo po mariborskem ozemlju. In slik, pokrajinskih izrazov, točnosti in vsestranskega pregleda pogrešam v novem vodniku. Stiriacus. Osebna vest s policije. Okoliški nadzornik detektivov Leopold Florijan je prestavljen iz Maribora zopet v Ljubljano, a detektiv Jože Pavletič, ki je bil prestavljen v Ljubljano, je zopet dirigiran v Maribor. Legitimacije in znižane vozne karte za velesejme na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Osije-* Dr. Marinič Fran. ku, Pragi in Zagrebu se dobivajo v bilje- Maribor, Trubarjeva ul. 11, zopet redno lami »Putnik« v Mariboru. lordinira od 9 11. in od 14. Učiteljska vest. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se prideljuje dosedanji ravnatelj pomožne šole v Mariboru, g. Anton Skala, odlični naš prosvetni delavec in agilni tajnik Narodne Odbrane v Mariboru, za referenta za pomožno šolstvo v Beogradu. Naše iskrene čestitke! 20ietnica mature. Predvčeraj je obhajala predvojna učiteljska generacija iz 1. 1910 201etnico mature, ki so se je udeležili gg.: Berglez (Čadram), Gobec (Celje), Gselman (Konjice), Ivanuš (Zdole), Koprivc (Maribor), Šikar (Sv. Marjeta), Sušnik (Trbovlje), Vanda (Sv. Marjeta), Vilnar (Dolnja Lendava), Zel (Apače). Svoje-dobno ;e maturiralo 33 dijakov, 23 Slovencev, 10 Nemcev. Od teh je umrlo (padlo) 9. Je to generacija, ki ji je bilo sojeno, da dejansko nosi breme vojske in ki je na sebi preživela vso kruto problematiko obvojnega obdobja. Po skupnem obedu na »Otoku« je povabil slavljence nekdanji njihov tovariš, g. veleposestnik Šikar iz Sv. Marjete, v svoj vinograd pri Sv. Urbanu. Zenerozni gostitelj jim je pošteno privezal duše, da je sproščena beseda iskreno odmevala v naših srcih. Vse nekdanje »vrline« so našle pravilno oceno. Prisrčno smo se-spominjali naših dragih mrtvih, ki so doprinesli življenju tribut osebne žrtve ter naših blagohotnih učiteljev. V naši sredi smo pozdravili našega nakdanjega buditelja, zaščitnika in dobrotnika, ravnatelja drž. moškega učiteljišča, g. dr. M. Potočnika, zelo priljubljenega prof. Dru-zoviča z gospo soprogo, tov. Gselraana (z malo ljubko Enko) in Ivanuša. Po skupni večerji v »Orlu«, se je žal prerano moral zaključiti sestanek v »Astori-ji«. Osveženi po nanovo oživljenem duhu pravega tovarištva, so se slavljenci vrnili na svoja mesta z živo vero v lepšo bodočnost in z iskreno željo po vsestran skemu blagru. Povratek otrok s poči‘niške kolonije na Pohorju. Otroci, ki se nahajajo na počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju, se bodo vrnili v petek 29. tm. med pol deseto in deseto uro in sicer eiHT skupina z mestnimi avtobusi, druga skupina pa vlakom. Svojci naj pričakujejo otroke pred banovinskim dečjim domom v Strossmayerjevi ulici št. 26. Prvi tonfilm v Mariboru. Se dva dneva nas ločita od prvega ton-filma v Mariboru. »Pojoči norec«, ki je na mah osvojil vse obiskovalce kinskih gledališč širom sveta, bo tudi v Mariboru zagrabil srca vseli. V novi luči odgrinja pojoči norec tragiko modernega zakona in skrivnost očetovske ljubezni, Je to film, ki ga mora slišati vsakdo. Prosvetna zveza, s katero je Zveza kulturnih društev v prijateljskem sodelovanju, kar je rodilo že zelo lepe sadove tu ob severni meji, prireja ta odlični prosvetni glasovni film v dneh od 30. 8. do 7. 9. v Grajskem kinu in kot sodelavci na polju prirejanja prosvetnih filmov ji moremo le čestitati in opozoriti vsakogar, naj ne zamudi priliko, ogledati si ta prvi glasovni film v Mariboru. Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi obrtništvo, da se korporativno ude-eži sokolske prireditve v Gornji Radgoni dne 7. septembra, 8. septembra pa slavnosti 20. letne otvoritve Slovenskega doma v Št. liju. Sv. Martin na Pohorju pri Slovenski Bistrici. Dne 20. avgusta je tukaj po dolgi mučni bolezni umrla posestnica gospa Marija Furman, rojena Kapun, hči veleposestnika Zigarta iz Bojtine v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 24 let. Kako priljubljena je bila dobrotljiva pokojnica, je pokazal njen pogreb, katerega je vodil č. gospod župnik Sinko Franc m se ga je udeležila ogromna množica občinstva iz Šmattna, Maribora, Slov Bistrice in Polskave. Pred hišo žalosti se e poslovil od rajnke v krasnih beseda* trgovec g. Leopold Vorša. Drago rajnko ohranimo v častnem spominu ter jo priporočamo v molitev, ostalim pa naše sožalje! -16. ure. Staršem šoloobveznih otrok. Stojimo tik pred začetkom šolskega leta. Nešteto otrok poseča zlasti iz okolice naše mariborske šole. Veliko jih je, ki jedo opoldne suh kruhek in se zlasti v jesenskih in zimskih mesecih vsi prezebli in prehlajeni skrivajo čez opoldne po mestu. Tu je bila pa pred kratkim ustanovljena Javna kuhinja, ki posluje na Slomškovem trgu št. 6, kjer dobe lahko starši za svojo deco za tnal denar opoldne vsaj toplo juho, če ne že vsega kosila. Priporočamo staršem, pa tudi učiteljstvu, to potrebno in važno ustanovo. Kuhinja je namenjena javnosti in ni njen namen dobiček, nego javna in soci-jalna potreba. Odbor Javne kuhinje tvo rijo: občina, Delavska zbornica in Borza dela. V Ljubljani obstoja ista kuhinja že tri leta in jo razen uradnikov in delav cev poseča v jeseni in po zimi zlasti šol ska mladež. Pozivamo starše, da pre skrbe po svojih močeh svoji deci toplo kosilo v Javni kuhinji. — Odbor Javne kuhinje. Rdeči križ na Pobrežju. Agilni krajevni odbor RK na Pobrežju priredi v nedeljo, dne 31. avgusta ob po 16. uri slovesno otvoritev novega dru štvenega odra. Ze pri ustanovitvi dru štva lanskega leta se je pokazala nujna potreba po nabavi premičnega odra, ki bi naj vsem društvom na Pobrežju služil pri njihovih kulturnih in dobrodelnih prireditvah. Največje zasluge za realizacijo te hvalevredne ideje sta si stekla društveni predsednik g. M. Volk in odbornik g. Danilo Wesiak. Njuni izredni požrtvovalnosti se je posrečilo, da stoji š' pomočjo številnih domačih in tujih dobrotnikov v novo prenovljeni dvorani gostilni pri gospej Rojko krasen in dragocen oder, izdelan po načrtu g. Robnika. Pri otvoritvi sc bo igral J. Jurčičev »Domen«, narodna igra s petjem v pe tih dejanjih. Sodelovala bode »Zarja«, v odmorih in za poznejšo zabavo pa bo skrbela domača godba. Ker je prebitek namenjen za kritje stroškov, vabi odbor k prav obilni udeležbi. Bodoči mariborski konjač. Doznali smo, da se za razpisano mesto konjača poteguje več interesentov. Eden bi hotel ta posel izvrševati nekje v Studencih, drugi se bori, da bi osta v dosedanji takozvani »šintarjevi grapi« itd. Predno pa oblast to vprašanje definitivno reši, hočemo podati k stvari nekoliko javnega mnenja in sicer iz -dosedanjih izkušenj: Konjač, ki vozi poginulo živino, ki se zlasti v poletnem časiu ka, hitro začne razkrajati, ter s smradom vabi seboj cele roje muli, bodi tam, ko der ne bo vsej okolici v nevoljo in nadlego. Torej izven drugih stanovališč, najbolje v kakem gozdu, v čegar bližini ni ne tekoče in ne stoječe vode. Zemlja, ko der se pokopava mrhovina, bodi prepuščajoča, suha in peščena. Konjač bodi čeden, vesten in skrajno čist, mlajša oseba, najbolje človek, ki je bil vojak. Iz tega vidika apeliramo na vse okoliške občine, da zavzamejo enako stališče glede nastavitve konjederca, kakor je to storila občina Pobrežje, da ima namreč ona sama odločiti, je li v njenem teritoriju sposoben kraj za ta posel ali ne. Mi pa iz »šintarske grape«, ki smo te mrhovine, smradu in muh napolnjeni do uh, še posebej povdarjamo: Pri nas ko-ujaca mkdar več! Saj je dovolj prostora drugod. — Pobrežanci. Košake. Občina Krčevina je na cesti skozi Košake postavila dve tabli z napisom »Avti. počasi vozite, sicer kazen«. Vendar enkrat, dasi se vozniki za to malo zmenijo! Napis ni še vse, trebalo bi le par ostrili kazni, pa bi bilo vrtoglavosti konec. Sicer pa spada pretežni del ceste v občino Košake, ki naj bi tudi preskrbela slične table, da ne bomo več požirali oblakov cestnega prahu. Ponovno moramo opozoriti na pešpot, ki ie dan na dan bolj nevarna, ker so si jo kolesarji že docela osvojili. Njihov zvonec nas oblastno in predrzno .opozarja na umik in nas odganja z nje. Tudi v tem pogledu najstrožja kazen, sicer ne bo reda in varnosti! Na II. dekliški meščanski šoli v Cankar-r Jevi ulici bo vpisovanje učenk od 1. do 3. septembra. Iste dni sc bodo vršili tudi ponavljalni in privatni izpiti. Dne 4. septembra ob 8. uri bo šolska maša, 5. septembra bo začetek rednega pouka. Izoitni red je na razglasni tabli. GRAJSKI KINO Od sobote, 30. avgusta premije-ra zvočnega filma: Jbesianinileof Pevajoci norec. Al Jolson poje »Sonny Boy«- KI MO UNION Od sobote, 30. avgusta 100?»na filmska opereta, deloma barvani zvočni velefilm: lil Sila Poje John Boles. Predstave ob delavnikih ob 17., 19. in 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno od 9. do 12. ure na blagajni. XXVI Nemške napise v kino! . Naknadno se nam poroča k tej nasi notici, priobčeni v pondelj-ek, da o^kakem provociranju ali sramotenju našega jezika ne more biti govora. Do nepr>' jetnega razpoloženja ostalih gledalcev filma je pač gotovo prišlo očividno vsled tega, ker je neki član družbe rod' bine Bernhard morda nekoliko preglas* no prestavljal svojim nekaterim ostalin1 članom družbe slovensko besedilo v ne®' ščino. Južno sadje v Mariboru. Na naš živilski trg so poleg impor*)' ranih laških fig dospele tudi domače ge od Sv. Jurija ob Pesnici in — Kan1' nice. Sadeži niso nič manj okusni kakor tmportirano blago. — V Smetanovi u^cl pa je vzgojil g. Gombač prav lepe orafl' že in citrone. Vsekakor je s temi posfe; čenimi poskusi podan dokaz, da tudi P1* nas uspevajo južni sadeži, katerih movina je sinja Adrija. — Tudi g»jiteV melon se je letos pri nas bolj posrečil kakor druga leta. Po izletu v Jarenino. Slovenske gorice so zakipele vesel!3 in zaklicale iz globine svojega solnčn^' ga osrčja predragim izletnikom Sokola in Narodne Odbrane: Prisrčno pozdrav* ljeni in dobrodošli! Osamljeni in nekako zapuščeni se počutimo na deželi in ena* ki izleti med nas na kmetih nas dvignei0 in okrepijo na duhu, kakor poživlja dol' go zaželjeni dežek žejno tast rodne PD' Ijane. In prišli ste in divili smo se preciznih ritmičnih kretnjah vaših zdra* vokriiih izvajalcev svežiinih sokolski*1 vaj. Z odprto dušo smo pili vedre zvo!"janj-em v ledu. V vseh slučajih je mo-- Prof. Krakov ugotoviti pojave giba-,;a; slično z oživljanjem. p, .'°mpetentni krogi smatrajo vse te; w.ja''.e kot izredno značilne za nadaljno i ovanje krvi in,, živi jenskih funkcij, Suoje premoženje urgla u reko držita, češ da . ona na ve, kaj naj bi z njim pričela. Kmeta sta nato takoj uvidela, da imata opravka z umobolno žensko. Naznanila sta dogodek policiji, ki je spravila nesrečnico v umobolnico. Polom nojuečje nemške iuor-nice klauirjeu Največja nemška tvornica klavirjev »Deutsche Piano 'Wetke«".ie pred nekaj dntvi napovedala- konkurz. Pri tej priliki ugotavlja nemško časopisje, da se je v Nemčiji pred vojno produciralo 140.000 klavirjev, dočinr je po vojni padlo to število za polovico, vendar pa je izvažanje tega glasbenega instrumenta padalo še naprej. Listi tiagiašajo, da je pri-še1 klavir-pač že iz mode, glavni razlog za to pa je, da so stanovanja premajhna in da -dajejo ljudje prednost radiju in gramofonu, ki zavzemata manj prostora. Sutenberoouo su. pismo Samostan v Sv. Pavlu na Koroškem je prodal dr. Otonu Bollb-ceru v Newyor-ku Gutenbergovo sv. pismo, tiskano na pergamentu. Dr. Boilbeer je prevzel knjigo na ameriškem poslaništvu na Dunaju- Biblija je bila 400 let last samostana. Za koliko vsoto je bila prodana, ni znano. Znano pa je to, da je knjigo dr. Boilbeer takoj prodal dalje in sicer za 1.500.000 dolarjev kongresni knjižnici v Washingtonu. Tp-je. bi! zadnji izvod Gu-tenbergovega sv. pisma v Evropi. D amanti [milijonske urednosti Nadzornik diamantnih polj v Mama-qui v Južni Afriki je odkril nedavno veliko nahajališče diamantov, s čemer je postal kar čez noč velik bogataš. Sprehajajoč se po poljili, ki jih jc nadziral, je nenadoma postal pozoren na neki velik kameri. Dvigni! ga jc in opazil pod njim luknjo, v kateri je bila večja količina diamantov. Vrednost najdeni ne se ceni na več milijonov dinarjev. Ne ve se, ali so j prišli ti diamanti naravnim potom na to mesto, ali pa jih je morda spravila tja Sokolshe Nekaj besed o sokolskem nastopu u Studencih Že na vse zgodaj si videl živahno vrvenje in mrgolenje na prostornem telovadišču. Z mrzlično naglico so postavljali šotore, ki so jih članice in naraščaj-nice okrasile s cvetjem in zelenjem. Sledila je generalna vaja. Ob 11. dop- je bila na-Kralja Petra cesti prva sokolska štafeta in sicer po švedskem načinu. Bile so namreč štiri predaje in vsaka proga je bila dolga 200 m. Studenški Sokol je postavil tri štafete in sicer: dve članski in eno naraščaj-sko. Zmagala je štafeta prve vrste in sicer v času sledila je štafeta druge vrste in za njo naraščajska. Popoldne ob 15. je sledil nastop, ki je pokazal nekaj lepih in dobrih, a tudi nekaj slabih točk. Najprej so nastopili člani s članskimi in članice z beograjskimi prostimi vajami. Vaje niso imele namena pokazati neko dovršeno izoblikovano celoto, ker je bilo premalo časa (motil je namreč beograjski vsesokolski zlet), ampak se je hotelo pokazati studenški publiki nekaj lepih gibov. Vaje so se jako dobro skladale z godbo in so bile dobro izvedene, razen nekaterih, najbrže novincev. Zenska deca je ponovila proste vaje »Gozdič je že zelen« od zadnjega mladinskega nastopa. Vaje so bile lahke in bi lahko bile boljše izvedene, vendar pa je bilo mnogo premalo deklic in petje je bilo nekoliko pretiho. Orodna telovadba: Skok^ čez mizo bi morala vsa vrsta delati iste, ki jih je pokazal vaditelj, kajti pri tem ne pride v poštev težkoča nego eleganca skoka. Vendar so nekateri skoki jako ugajali. Člani na bradlji so si izbrali pretežke vaje, zato so bile precej malomarno izvedene. Raje lažje vaje iii te vestnejše izvesti. Članicam pa se je sploh videlo, da so se za nastop začele pripravljati šele zadnji teden, kajti manjkala je eleganca. Najboljša točka je bila tek z ovirami moškega naraščaja, če bi bil res tek, ne pa čakanje drug na drugega. Tudi tu se je videlo, da so se premalo pripravili. . Igre članov. Dasi so že stare, vendar so bile zanimive in dobro izvedene. Zenski naraščaj je vaje na gredi jako dobro izvedel. Vaje so bile v skladu z godbo, samo zadnja vaja se, je prevečkrat ponavljala, tako, da je že postala dolgočasna in najmanjša naraščajnica najbrž nima posluha, ker. je vedno za-.ostajala za drugimi. Telovadci na drogu bi bili lahko pokazali kaj drugega, ne pa samo veletoče, ki pa so bili jako slabo izvedeni. Vaje naj bi bile lažje, odskoki pa efektnejši. V zadnjem času se na sokolskih prireditvah jako gosto ponavlja odbojka. Na obeli straneh je bilo opaziti nekaj jako lepih momentov in kakor kaže, bo moštvo studenškega Sokola jako trd oreh na bližajočih se župnih tekmah. Kot zadnja točka so sledile jako efektne simbolične proste vaje »Jadransko morje«, ki končajo z efektnejšim »Napre-jem«. Vaje so bile v splošnem dobro izvedene. Po končanem nastopu se je, vršila lepa narodna veselica, in pozno v noč si slišal mile glasove godbe »Drave« in rajanje Sokolov in Sokolie. Vem, da sem mogoče preostro sodil, toda vsakemu društvu je treba, pokazati, kje so njegove hibe, kajti iz kritike se lahko vidi, na kateri strani je treba krepkejše pritisniti ter nodostatl.e odstraniti. Želim vrlemu studenškemu Sokolu mnogo uspeha in upam, da nas bodo So,-količi in Sokolice kmalu zopet presenetili s kakšno akademijo. Vilko Kolar. Spori fTlnogo obetajoč nastop plauačeu SSK fTlaribora V prsnem plavanju boljši časi kot pri banovinskem prvenstvu. Vodnosportni odsek ISSK Maribora je priredil te dni v kopališču na Mariborskem otoku interno tekmo svojih članov, ki je po številu udeležencev in po doseženih časih dokazala, da je z resnim in vztrajnim treningom mogoče tudi v tako kratkem času doseči zadovoljive in nadpovprečne rezultate. Čas 33.7 na 50 metrov prostega plavanja in čas 1:31-9 na 100 metrov v prsnem plavanju pričata o mnogo obetajočem domačem mate-rijalu. Čas 1:31.9 ni za nič manj kot 3 sekunde boljši od časa, ki je bil dosežen o priliki letošnjega plavalnega prvenstva Dravske banovine. Pa tudi dame so dosegle zadovoljive čase. Posrečeni nastop plavačev in plavačic bo gotovo ugodno uplival na potek velike plavalne tekme za prvenstvo Maribora dne 7. septembra. Oficp3 ^elna vdova po italijanskem vzela U+’ k* pžlc*eI v svetovni vojni, je Sprav!- VSe SVOje Gorence 130 OfioT vrednostne papirje v iznosu rek"0 a ® zavikt in vrgla potem v tnisliia rij°’ ■ ^Va H^modošla kmeta sta del v ’’ j dami zavoj po nesreči pa- love in ^°čila sta rnto takoj v va-,.......... . .. ....... Zav0j vrni!i dami. Toda vdnvjrie ! Vakrt poplava,' ali pa 'so jih morda skrili odgovorila, da lahko zavoi ob-1 tatovi. Francija kupuje uino pri nas Slaba vinska trgatev v Franciji in visoke vinske cene v Španiji in Italiji so povzročile, da se je tudi Franclja začela zanimati za tuja vina, posebno pa tem-no-rdeča vina. Kakor se poroča, je že zaključila na Madžarskem in v Jugoslaviji večje nakupe vina. Sedaj pa se poroča, da se Francija pripravlja, da nakupi čim večje količine vina in se v tej smeri že opaža intenzivno delo komisi-jonarjev- SK Svoboda. Radi porazgovora o prestoječi proslavi desetletnice in s tem zvezanih iger, se vsi igralci in člani kluba sploh, vabijo, da pridejo v petek, dne 29. 8. ob 20. uri v novi klubski dom na Slomškovem trgu št. 6 (bolniška blagajna). V svrho sestave inventarja povodom nabave nove opreme je stari inventar prinesti s seboj. — Načelstvo. Male športne vesti. Službena tabela lahkoatletskega državnega prvenstva po ‘klubih je sledeča: 1- Concordija (Zagreb) 73.116.80 točk, 2. Hašk (Zagreb) 68.612-63, 3. Primorja (Ljubljana) 56.187.02, 4. Ilirija (Ljubljana) 3Sl518.02, 5. Pančevački S. K. 28-667.05, 6. Jugoslavija (Beograd) 5.266.60, 7. Ma-rathon (Zagreb) 4.466-60. Državno lahkoatletsko prvenstvo po£ dincev se bo vršilo 19., 20. in 21. septembra na igrišču Concordije v Zagrebu. Sli Sokol v Zagrebu priredi dne 31. avgusta veliko mednarodno kolesarsko dirko na progi Zagreb—Karlovac—Metlika—Novomesto—Samobor—Zagreb (200 km). V. mednarodni tenis turnir za prvenstvo Jugoslavije in za pokal Nj. Viel. kralja in kraljice se vrši ta teden v Zagrebu. Na turnirju sodeluje. 120 igralcev iz raznih držav. Na plavalnem tekmovanju za prvenstvo Poljske so bili doseženi naslednji rezultati: Gospodje: 100 m Kot 1:10; 100 m hrbtno Karliczek 1:23.3; 200 m Kot 2:38.8: 1500 m Kot 24:20; 400 m Kot 5:45; 200 m prsno Kaputek 6:^.6. Dame; 400 m Jarkulicz 7:25.8; 100-m hrbtno Reicher 1:42.5; 1500 m Kreczman 3(f:52.8; 500 m Meller 10:05.4; 800 m Kreczman 16:26; 100 m Szeczerb 1:29.8; 200 m prsno Jarkulicz 3:26-6. (Tirtuo mesto ob Črnem morju Emile Fabre, ravnatelj Francoske komedije v Parizu, se je te dni vrnil s svojega potovanja po Črnem morju in je opisal novinarjem svoje vtise iz ruskega sovjetskega pristanišča Batuma ob Črnem morju. Od vseh potnikov parnika »Tadla« se jih je moglo izkrcati samo 6, vse ostale pa so pristaniške oblasti najstrožje preiskale. Že poprej jim je policija na krovu ladje zapečatila vse njihove fotografske aparate, orožje in garderobo. Med šestorico, ki se je smela izkrcati, je bil tudi direktor Fabre, ki je izjavil: j »Mesto Batum je kakor izumrlo. Večina trgovin je zaprta. V pekarnah se dobi proti izkaznicam slab, črn kruh, v ostalih trgovinah, ki so še odprte, pa ni skoro nobenega blaga. Ravno tedaj so prišli boljševiški delavci, ki so porušili stolno, cerkev. Pristanišče samo, kjer je pred vojno pristajalo dnevno več sto ladii, izgleda silno bedno, žalostno in pusto. Sploh .ie to, nekdaj tako važno trgovsko mesto, dandanes kakor izumrlo. Lako.a in revščina sta tamkaj neomejena irosDodarja.* - Stran '4, 'V M a’ F i S o r u, 'dne 27. VIII. 193# . K, M, Capek • Chodi Jindri Roman. — Is češčine prevet dr. Fran Bradač. 47 Njegovo premišljevanje o tem je bilo sicer nekoliko utrudljivo, toda zato natančno. Ko bi bil — na primer — takoj prvič, ko se je pripeljal v Branik, ko je ona od prevelike sensitivnosti .vasomotoričnih živcev zaplakala — ko bi bil takrat vzel robec in obrisal solzico, bi bila neposredna posledica tega, da bi mu bila padla v naročje, in to naročje bi moralo biti seveda za to pripravljeno; to pa se nikoli, to je, to se zdaj še ne zgodi. Namesto tega pa sta se takrat dala v razgovor o — prostituciji, o predmetu, ki so ga tisti čas vsi ženski iisti zelo živahno prerešetavali. Temu je dala povod plevica, ki je sedela na vrtu v peteršilju; in Jifina se je pobahala, da jo je rešila in jo privedla k poštenemu življenju, mlado deklč, ki j j komaj odrasla šoli. V diskusiji je pokazala Jifina zopet svojo veliko, od rdečice spremljano smelost, in pripomnivši, da se s tem vprašanjem že davno bavi, se je celo izdala, da ima metodičen predlog za od-stnnjenje prostitucije, ki ga misli objaviti v obširnem Članku. In takoj je začela govoriti o tem, da bi se dala prostitucija nadomestiti z institucijo, ki bi jo nazvala institucijo junaških mater, po sistemu žen, ki so padle, kakor je jecljaje pristavila, padle pri zdravju. Gorela so ji lica in omahnila je, toda opogumila se je in je glasneje, kot je bilo treba, razložila, da bi take državne matere, ki bi jih vzdržavala država v državnih ubijcacijah, bile, bi postale — bi mogle postati dekleta, ki bi drugače zapadla najstrašnejšemu onečaščenju ženske dostojnosti. Do njihovega materinstva, pod državnim varstvom bi prišlo po posetnikih, ki padajo danes na isto nizko stopnjo onečaščenja, in država bi morala popolnoma jamčiti za zdravje obeh strank in — in — in — In Jirina je umolknila, ker ni Jindra nič ugovarjal, kajti debata je mogoča le, če ima nasprotna stranka kake ugovore in jih tudi pove. Tema je preskočila na svobodno ljubezen, na polje, na katerem je bil Jindra Jifini prej kos, zlasti ker je Jifina vseobče obsojala svobodno zvezo ad hoc, čeprav je zahtevala možnost ločitve vsake spolne zveze, kakor hitro postane le-ta življenska nesreča za eno obeh strank in tako dalje. Kmalu se je Jindra naučil razumevati to, da, če spreletava JiFltio rdečica pri teh pogovorih, da ni pripisovati njene rdečice »aboliciji«, »reglementaciji«, »casernementu«, »zdravniški kontroli« in drugim takim kočljivostim v debati, o katerih da bi mogla govoriti tako brez sramu, kakor o katerihkoli drugih predmetih človeškega' znanja, je natehtala filozofka prej osem hektolitrov vode za salato — trpko pridobljeni pravica emancipacije! — Ampak da je on sam povod te-le magnetične nevihte v njeni krvi. Kakor j# nosila dve tretjini stroškov teh zabav sama, ponavljajoč cele odstavke, ki jih je čitala v strokovni literaturi; nekako tako kakor ministrant, ki jmoli svoj »Confiteor« pri maši; tako je naglo večkrat jumolknlla na sicer najbolj nedolžnih mestih brez vzro- ka, ko bi ji ne bilo čitati v njenih očeh, ki so se po goreče branil Jindra. Ravno toliko da se je še pravo* dolgem mižanju odpirale, kakor bi se zapadajoče solnce zopet vračalo iz svoje večerne zarje. Ta pogled je trajal tako dolgo, kakor bi rekla njena usta, če bi mogla govoriti časno njena roka, ki je tesno pri njem žgala kakor žerjavica — umaknila. Jifina je pokazala veliko bistroumnost v teffl — Oh nrerfnhrn vem da tudi ti nrav kakor inr vpta^an)u in j® vsaJ toliko dokazala Jindri, da je pri' ne mJsmto o°emer'Se poEovariava. kam ,0 * »*g za naju oba čisto vse eno, za to čutiva oba za las važn0sti necn i/kat n rdT gen®racije J”.ni v enako, prav do tiste mučne točke, kjer tiči v naju sr- ’ rednem poteku oklicev os prav tako po mojem kakor moje po tvojem. Kdaj izgovoriš rešilno besedo? —» Gotovo jo izgovori, to je njegova dolžnost, dolž poteku oklicev cerkveno ali civilno poroko. Kajti samo le ta je odvisen od zdravniškega izpričevala. Taka postava nima smisla, ako prepove zakon, ne pa otrok brez zdrav* nost poštenega moža, toda izreče jo, ko pride primeren staršev m^aknnsicHib° k?zensko zasledoval i in ta nrlde ko se bo treba ločiti staršev nezakonskih otrok. Odvisnost zakonov od i, m ta pme, Ko se bo treoa ločiti, zdravniškega izpričevala nesporno --------------------------«- trenutek za to, števil® Prej pa nel Ker... I no, ker prav dobro ve, da je vse, kar si sam do- Potem jo bo šele vprašal, ali hoče biti njegova ^rnnnvTodnTn^r«.11^130'110 ^ , -mit d« smrti mi s« vm<* ali np zakonov, toda poveča število nezakonskih z dednimi do smrti, naj se vrne ali ne. boleznimi obremenjenih otrok in veste, še nekaj? »?« f . »Število posamezn h in skupnih samomorov z** mišlja o svoji naklonjenosti k nji, ki je kakor breme, racH nesrečne ljubezni, kot splošnega motiva, in M" ki ga vzdržuje v ravnotežju železna traverza njego- ra^i odklonitve zdraviliškega izpričevala, kot poseb* ve volje, da je vse to prevara samega sebe, ko sl ne£a motiva. To bo čisto čisto nova vrsta poostrene* misli, da je morda iz drugega testa nego drugi &a obupa zaradi neutolažene ljubezni in vzame doti* možje... čnim nesrečnikom poslednji preudarek. Tragiki in TOr Pred vsem drugim je gotovo iz istega testa, kaJfrJ*ian°Piscl pridobe popolnoma nov motiv, i toda večj« kor njegovi starši (odpusti, mati!), to si je treba prl-|/\^°rja bo ne za junake na papirju, ampak'za žive ju* znati, ne da bi si prisvajal pravico, soditi ta dva otro- nake teh tragedij. Sploh smatram domislek, da bi bila ka, katerima dolguje svojo eksistenco, za katero se krivda cele družbe, in njena krivda so dedne bolezni je zgodila mamici tako strašna krivica, da je zaradi maščevana na poedincu, za prav tako brutalen kakof tega umrla...! borniran in pred vsem absurden, ker ne odgovarja Nikakor se ne ustavlja zastonj pred njeno sliko, namišljenemu smotru pri dvajsetih procentih neza* kadar odhaja zdoma, da bi vselej in znova pomislil, konsko rojenih in v tem številu bo največ dedno obr®* koliko solz je Izteklo Iz njenih oči, dokler ni končno menjenih. Najvažnejša pa je potem nemožnost, poza* razjedajoča tekočina izrlla svojih strašnih raz od ust koniti nezakonske otroke po dodatni poroki, ako j® po njeni bradi, ki so dale materinemu obrazu tisti zdravniška izpričevala ne dovolijo.« otožni izraz, ki ga je — kakor se je zdelo — vedno Jifina je govorila z ognjem o stvari, s katero a« prosil, naj bo pomljiv in naj sam nikoli...! je že davno bavila in ki jo je natančno premislila. To je prisegel materi in sebi in tudi ni nikoli dvo- Jindra ni odgovarjal> ne, da bi ne bil ime! prot!' mil da izpolni svojo prisego, naj pride, kar hoče, dokazov, ampak dogodilo se je nekaj prav prav V dokler mu n so vstali prvi dvomi o tem ob strani Ji- lenkostnega, zaradi česar je ostal nem, ko je ona fine na ozki klopic! pod grmom kovačmka, zlasti v umolknila. nekih trenutkih, posebno ob tistih večerih poznih / .. ... „ M .. * .. , j. počitnic, ko se je ves vrt zatemnel, tako da se je zde- xi , n . , ^V0J gorečnosti zapazila, je P lo, da je bajta porinjena trikrat tako daleč proč kot . t h dickn f"i? ^in^rovf , «fl'l podnevi, In je velikanska, malo košata hruška nad njo .................... klopi, tako gorka, kakor da platna?' dobila hipoma dvajset oči, skozi katere je vzhodno, še svetlo nebo tako polno skrbi škililo na to plat, med filozofki rdečica prav do prstov. Jindro je zazeblo med lopaticami, ko se je Jifina levica pritisnila K 'lem ko je v gošči drevesa godel solist cvrček, edini n-'eg0^i desnici zdaj že do komolca na dolgo in široko, najbrž že zelo star, svojo tožno svarilno pesmico. »Sicer pa, če bodo kdaj tak zakon res izdali, b® to profilaktičen higijeničen zakon za buržoazljo, doČM Svarilo se je končno oglašalo od časa do časa iz pr?!e* • • •* zašepetala Jifina In grlo se ji je ta* teme, sem od hiše; ko z°žilo, da ni mogla povedati do konca in nemirfl* »Jira!« jagoda njenega levega nedrija je zadela ob njegov« To je bil glas grbaste Jifinine sestre, ki se je vse- gornjo laket, lej odzval, kadarkoli je utihnilo pleskanje Jirininega Dihala je naglas in Jindra je čutil, kako tudi nle' vederca in je obstal vzvod, ki je bil tudi v temi videti, mu samemu sili srce navzgor. Če ni Jifina takoj odgovorila, se je oglasilo vdru- »Jira!!!« gič to b°'i Pre$trageno: To pot je zvenel sestrin glas naravnost pret«5® „ T! ' in Iz oddaljenosti nekoliko korakov. »Kaj pa zopet?« se ]e oglasila Jira. ,A«,n*ir t- »Ali še vedno ni dovolj!« se je odzvalo v temi , f * “ zobm!* kušU * »kri^ sem od hiše. študentka estetike razjarjena. »Dobro!« In Jifina se je zopet vrnila k strastnemu zanika- za grJ°:. nju praktične evgenike, v kolikor se kaže v poskusu, »Pojdiva!« omejiti zakon brez zdravniškega izpričevala, ki ga je Jindra je vstal in rekel, kakor bi ga nekaj drčato (Nadaljevanje sled!-) gg ,Grlffon‘ motorji! 350 etn* športna tipa. »Kfitiigs-welle«, luksuzna tipa. Vse tipe m ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR. XXIII Tattenbachova ut 14. Lepo sobo v vili ob parku oddam. Naslov v upravi »Ve-Černika«. 2341 Gospodična Išče mesto natakarice kot pripomoč za dopoldan. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo Večernika. 2378 Zgubila sem danes ob 10. url na Glavnem trgu v papirju zavite dokumente, glaseče se na ime »Kleindienst«. Najditelja zelo lepo prosim, da odda dokumente v Gosposki ulici 36 v trgovini. 2381 Visok dobiček •i zagotovite pri nepogojni konkurenčni zmotnosti, če krijete 6vojo potrebo z ugodnim nakupom na Llpsktm jesenskem velesejmu 1930 ki ee otvori 31. avgusta 1600 skupin blaga 9600 tovarnarjev in veletrgovcev Iz 24 dr2«v, Razen tega je inozemskim kupovalcem na razpolago veliko število strokovnjaško or-ganiziranih izvoznih domov, čijih za-stdpnike lahko najdete po zveznem uradu v Lipskem, Vsa pojasnita daj« urad Llpskega sajma (Leipzigar Massaamt), v Upsk«m ali njagov častni zastopnik' dr. Leo Schelehenbauer, kam. laboratorij. Maribor, Trg avoboda 3, tslsfon 2103. 2224 BOR Od danes naprej dobite Juristi! Sodne takse broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle pri Titkovnl zadrugi v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 13 — ■ - tedsta K