PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
a- -o :> =• O O -
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 199 (12.831)
Trst, torek, 25. avgusta 198
Prefektura iz Sondria izselila iz doline 20.000 ljudi
a
•2
G
I
r*:
z
O
559
nije)
%
t
l
Cim prej iz Valtelline!
Voda v jezeru Pola narašča s hitrostjo 60 cm na uro - Plaz v Val Camonici terjal eno smrtno Žrtev - Triurna ujma spravila Milan v krizo - Hude težave tudi v Piemontu, kjer je voda preplavila neki kamping, in v Liguriji - Prekinitve v železniškem in cestnem prometu
MILAN — Val slabega vremena, ki je zajel severno Italijo je hudo prizadel krhko geološko ravnovesje Valtelline. Enodnevno nepre-nehno in močno deževje je namreč ponovno sprožilo mehanizem, ki vodo naraslih pritokov pelje v reke in v Polsko jezero. Polnjenju kotanje, nastale po velikem plazu v Dolini Pola, je bilo mogoče slediti kar s prostim očesom, saj se je višina vode dvigala do 60 centimetrov na uro, kar pomeni skoraj štirinajst metrov na dan.
Slabo vreme in nalivi so se žal nadaljevali do noči, medtem ko je voda v jezeru nenehno rastla. Pozno ponoči je ekipa tehnikov civilne zaščite odločila, da je bilo treba nemudoma uvesti izjemno stanje in preventivno izseliti prebivalstvo 18 občin, ki se nahajajo pod plazom.
V Valtellini naj bi se že v noči izselilo 20 tisoč prebivalcev iz ogroženih vasi pod jezerom, ki bi lahko preplavilo obronke plazu in se zlilo v dolino. Ze včeraj ob 17. uri je voda v jezeru dosegla višino 1.091,50 metra nadmorske višine, pred polnočjo se je voda že dvignila za dva metra, tehniki pa so določili, da bi lahko prišlo do prekipitve že v višini 1.108 metrov.
Valtellina je torej ponovno v stiski. Izjemno stanje velja do Sondria, kjer je občina že v prealarmnem stanju zaradi izredno naraslega potoka Mallero. Minister za civilno zaščito Gaspari bo najbrž že danes ponovno obiskal prizadeto območje doline.
Sinoči se je vsul manjši jifaz v bližini vasi Niardo, ki se nahaja v visoki Val Camonici nad Brescio. Usad je zgrmel na državno cesto št. 42 in oplazil vas, ki je ostala izolirana. Zaradi še manjšega usada, ki so ga povzročile narasle vode nekega potoka, je v Dolini Savi-ore izgubila življenje Giovanna Bonomelli, dve osebi pa pogrešajo.
Neurje je včeraj pokazalo zobe tudi v Milanu, kjer je malo pred 14. uro padla »noč«. Nad mestom so se zgrnili črni oblaki, tako da so morali vključiti cestno razsvetljavo, nato se je vlila ploha, ki je v pičlih treh urah spravila milijonsko mesto v krizo. Prepravljene prometnice, zaprti odseki podzemne železnice, »black out« v raznih mestnih četrtih, vse to bo ostalo zapisano v mestnih kronikah, saj se v Milanu že dolgo ni pripetilo kaj takega.
Tudi v Piemontu in v Liguriji so včeraj občutili posledice ujme. Pri Alessandrii je potok Orba preplavil bregove in poplavil neki kam-
ping pri Ovadi. Gasilci so morali rešiti kakih štiridest turistov, med katerimi jih je bilo nekaj, ki so prebedeli noč na drevesih. Žal pa je zaradi deževja narasla tudi reka Bormida, ena izmed najbolj onesnaženih italijanskih rek. Na železniški progi med Alessandrio in Savo-no so morali nekaj ur zapreti promet vlakov zaradi vrste manjših usadov, večje težave v prometu pa so zabeležili tudi na železniških povezavah s Francijo.
V Liguriji so morali zaradi nalivov zapreti avtocesto Voltri-Alessandria, ker je dva kilo-metracestnega traku preplavila pol metra visoka voda. Slabo vreme ni prizaneslo niti obmorskim krajem. Ob obrežju pri Cogoletu se je neki ribič znašel v težavah. Pristaniško poveljstvo iz Genove mu je poslalo naproti dva patruljna čolna. Ribiča pa niso rešili člani posadke obeh čolnov, pač pa helikopter, ki je moral rešiti tudi reševalce. Prvi patruljni čoln je namreč zadel ob čeri, nato je tudi drugega zadela podobna usoda.
Na slikah (telefoto AP): eden izmed dveh patruljnih čolnov, ki jim je razburkano morje onemogočilo reševalno akcijo pri Cogoletu (zgoraj); nalivi so v Lombardiji prizadeli tudi živino, ki ji je voda preplavila jasli.
V Južni Afriki stavkajo rudarji že tretji teden zaporedoma
Nobenih izgledov za prekinitev stavke
r~w	j ** j	• \s	• f •
Ze sest žrtev naraščajočega nasilja
Inflacija narašča čaka nas »vroča jesen«
RIM — Inflacija spet raste. Ta mesec bi morala poskočiti za 0,3 odstotka v primeri z julijem (avgusta lani se je povzpela za 0,2 odstotka) in za 4,5 odstotka v primeri z avgustom 1986, medtem ko je julijski porast znašal 4,4 odstotka. Tako vsaj kažejo podatki ISTAT o avgustovskem gibanju življenjskih stroškov v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni in Trstu. Ti so se povečali zlasti zaradi podražitve petrolejskih derivatov, katerih maloprodajne cene so se vzpele za 1,8 odstotka v Milanu in Turinu, za 1,4 odstotka v Bologni in za 1,2 odstotka v Trstu, medtem ko so ostale v Genovi nespremenjene. Znatno manj so poskočili stroški za oblačila, stanovanje in razne javne storitve.
Inflacija je ta mesec narasla najbolj v Genovi (za 0,4 odstotka nasproti juliju), najmanj pa v Milanu in Trstu (0,2 odstotka) — v Turinu in Bologni se je vzpela za 0,3 odstotka. V primerjavi z lanskim avgustom pa so cene na drobno najbolj narasle v Turinu (za 4,9 odstotka) in najmanj v Trstu (4,1 odstotka). Skok življenjskih stroškov, ki jih ima poprečna delavska ali uradniška družina, je tembolj znači-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
JOHANNESBURG — V napetem vzdušju hudih spopadov in množičnega odpuščanja z dela se je včeraj v Južni Afriki pričel tretji teden doslej najbolj masovne stavke, v kateri sodeluje približno 300 tisoč južnoafriških rudarjev.
Pomočnik generalnega tajnika Nacionalne unije rudarjev (NUM) Marcel Golding je včeraj izjavil, da so pripadniki zasebne policije, ki jo najemajo, lastniki rudnikov, grobo napadli stavkajoče delavce. V teh spopadih, kot tudi v spopadih med tistimi delavci, ki bi se radi vrnili na delo in drugimi, ki vztrajajo s stavko, pa je v zadnjih dneh umrlo najmanj šest oseb, vsaj 300 pa jih je bilo ranjenih.
Predstavniki družbe Anglo-Ameri-can, največje rudarske družbe v Južni Afriki, trdijo, da se je vsaj 20 tisoč stavkajočih delavcev že vrnilo na delo. Vodstvo podjetja se je odločilo, »da bo tudi drugim delavcem omogočilo trezen razmislek« in je zato podaljšalo rok, do katerega se morajo delavci vrniti v službo, sicer jim grozi odpust. Doslej je sicer ostalo brez služ-
be že preko 18 tisoč južnoafriških rudarjev. Anglo-American je včeraj, prvič odkar se je stavka pričela, povabila zastopnike sindikata rudarjev, da »brez predsodkov sedejo za pogajalsko mizo in poiščejo za obe strani ugodno rešitev«. Verjetno vzpodbuja lastnike južnoafriških rudarskih družb dejstvo, da jim stavka povzroči dnevno povprečno 8,5 milijona dolarjev izgub.
Zbornica rudnikov, ustanova v kateri so včlanjene južnoafriške družbe, je včeraj omejila spor na čisto ekonomsko bazo češ da rudarji zahtevajo 30-odstotno povišanje plač, lastniki podjetij pa so jim pripravljeni zvišati plače največ za 23 odstotkov. Jabolko spora naj bi torej bilo le sedem odstotkov poviška, dejansko pa je vprašanje veliko bolj kompleksno, ne pozabimo namreč, da dobijo temnopolti rudarji kar šestkrat manjšo plačo od belcev in to v ponavadi slabših delovnih pogojih. Nič čudnega torej, če so delavci rudnika zlata v Kinrossu nepopustljivi, pred letom dni je namreč v najhujši rudarski nesreči v Južni Afriki umrlo 177 njihovih delovnih tovarišev.
Agrokomerc bo nekrite menice plačal s kratkoročnim posojilom
BEOGRAD — Vrednost menic, ki jih je izdal Agrokomerc in so brez kritja, znaša okoli 192 milijard dinarjev, so novinarjem sporočili na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v jugoslovanskem tržišču denarja in vrednostnih papirjev. Kaže, da je zloglasni Agrokomerc posloval kar s 60 bankami iz vseh krajev Jugoslavije.
Seja izvršnega odbora jugoslovanskega denarnega tržišča je sicer potekala za zaprtimi vrati, novinarji so dobili samo natisnjeno sporočilo, iz tega pa je moč razbrati, da se nekateri bankirji nagibajo k prekvalifikaciji menic oziroma dolga v kratkoročno posojilo. Najkasneje po 36 mesecih naj bi Agro-komercev dolg s »širšo pomočjo« odplačali, pri čemer bi zaradi obresti vsota dolga na koncu znašala 600 milijard dinarjev. Kot je slišati iz obveščenih krogov, se Ljubljanska banka, Sarajevska in Narodna banka BIH in še
nekatere druge menda strinjajo s takšnim načinom zdravljenja kolapsa jugoslovanskega monetarnega sistema, saj bi tako povrnile vsaj nekaj denarja, ki bi bil sicer popolnoma izgubljen. Ko so prestavniki denarnega tržišča (gre za poslovno institucijo jugoslovanskega bančništva) odgovarjali na vprašanja novinarjev, so ostro zanikali namige, naj bi zaradi afere z Agroko-mercem poslej menicam odzvonilo. Vsako leto je v Jugoslaviji v obtoku za preko 4000 milijard dinarjev menic, kar kaže, da bi bilo nemogoče ukiniti tak način plačevanja zaradi »borih 192 milijard«. Bo pa treba poostriti kontrolo in odgovornost.
Razpleta kladuške afere verjetno ni pričakovati pred 15. septembrom, kajti šele takrat bodo komisije službe družbenega knjigovodstva in drugi strokovni organi končali zamudno pregledovanje spornih papirjev.
Rudolfa Hessa nepričakovano že pokopali Njegov sin leži hudo bolan v bolnišnici
BONN Bivšega Hitlerjevega delfina Rudolfa Hessa, ki je umrl v vojaški kaznilnici Spandau 17. avgusta, so že pokopali, ne ve pa se, kje. Pogreb so napovedali, kot znano, za jutri v Wunsiedelu blizu meje s Češkoslovaško, kamor je pokojni kot nacistični veljak zahajal z družino na počitnice, vendar so se oblasti premislile; očitno zaradi sobotnih izgredov neonacistov na tamkajšnjem pokopališču, torej iz bojazni, da se podobno ne bi ponovilo med pogrebom. V resnici so skupine mladih skrajnih desničarjev že včeraj zjutraj odpotovale iz številnih krajev Zvezne republike
S koncertom v Repnu začetek Kraške ohceti
NA 4. STRANI
Nemčije proti Wunsiedelu, in to v polvojaških dresih ter opremljene z nacističnimi grbi.
Wunsiedelski župan Karl Walter je povedal včeraj novinarjem, da so Hessa pokopali v tem mestecu. Njegovo izjavo je brž priobčila zvezna tiskovna agencija DPA, ki pa jo je morala kmalu zatem popraviti, ker je policija novico zanikala s pripombo, da je pokop bil nekje drugje. Župan je nato pojasnil, da mu je pokojnikov pravnuk Wieland po telefonu sporočil poslednjo Hessovo željo, to je, naj ga pokopljejo v VVunsiedelu in v navzočnosti le sorodnikov, »kar smo tudi storili«.
Britansko, ameriško in francosko poveljstvo v Zahodnem Berlinu so medtem uradno javila, da se je nekdanji vojni zločinec obesil z električnim kablom, ki ga je privezal k oknu barake v kaznilniškem vrtu, kamor so ga stražarji peljali vsak dan in ga pustili za pet minut samega (sovjetsko poveljstvo sporočila ni podpisalo). Hessovega sina Wol-fa-Riidigerja (50 let), ki bi moral imeti včeraj tiskovno konferenco in obrazložiti, zakaj z odvetnikom Seidlom ne verjameta tezi o samomoru, je zadela včeraj pionoči možganska krvavitev in leži zdaj na oddelku za oživljanje v miinchen-ski bolnišnici.
Zaradi prevelikega črpanja v Iraku in v OPEČ sploh cena nafte pada
Andreotti vztraja pri svojem in »podpira le mirovno pobudo Varnostnega sveta OZN«
RIM — Andreotti, sicer precej osamljen, vztraja pri svojem. Tudi včeraj je italijanski zunanji minister potrdil prejšnje izjave, da mora italijanska vlada še naprej vsestransko podpirati zadnjo mirovno pobudo Varnostnega sveta OZN in napore generalnega tajnika svetovne organizacije. Njegovo samosvoje vztrajanje pri istih stališčih je toliko bolj čudno spričo dejstva, da je iz dneva v dan bolj očitno nezanimanje iranske vlade za začetek pogajalskega procesa pri reševanju zapletenega zalivskega klobčiča. Številni tako imenovani »interventisti« kritizirajo Andreottijevo vztrajno previdnost tudi zaradi tega, ker je ostala Italija v zahodnem taboru dejansko osamljena in ni storila ničesar, da bi branila prosto plovbo v območju, od koder dobiva italijansko gospodarstvo polovico nafte, ki jo dnevno porabi.
Položaj bo verjetno precej razjasnilo današnje srečanje med Andreottijem in Genscherjem. Zunanja ministra Italije in Zahodne Nemčije, slednja trenutno predseduje VS OZN, se bosta pogovarjala o položaju v Zalivu, Genscher pa bo verjetno svojemu italijanskemu kolegu obrazložil iranski odgovor na re-
solucijo št. 598 VS OZN, ki je zahtevala oklic premirja v iraško-iranskem spopadu. V tem okviru velja zabeležiti včerajšnjo izjavo iranskega namestnika zunanjema ministra Mohameda Larižanija, ki je, po sestanku z De Cuellarjem ponovil nejasno stališče svoje vlade. Teheranski politični in verski veljaki namreč »ne sprejemajo, pa tudi ne odklanjajo resolucije VS, podpirajo pa napore svetovne organizacije, da bi mir ponovno zavladal na tem območju«.
Glasilo PRI La voce repubblicana posveča današnji uvodnik položaju v Zalivu. Tudi republikanci, kot so sicer to storili že socialdemokrati in liberalci, zahtevajo, da bi postavili pobudi OZN točno časovno mejo preko katere bi se morala italijanska vlada spoprijazniti z neuspehom in bi morala ukazati svojim minolovcem, da zaplujejo proti nevarnim vodam Zaliva.
Domnevo, da bodo Američani ostali v Zalivu dlje časa, je včeraj (sicer med vrsticami) potrdil namestnik ameriškega državnega tajnika Richard Murphy. V intervjuju za televizijsko mrežo NBC je včeraj
Murphy dejal, da bodo ostale ameriške vojne ladje v Zalivu »ves čas, ki bo potreben«.
Pred Hormuškimi vrati se je včeraj ustavil konvoj treh novopečenih ameriških tankerjev, diplomatski viri v Bahreinu pa sporočajo, da bo pet kuvajtskih tankerjev odslej plulo pod britansko zastavo. Tudi ta novica priča o vedno bolj odločni podpori zahodnih držav Reaganovi politiki v Zalivu.
Ciprska ekonomska revija Middle East Economic Survey, specializirana v petrolejskih temah, je v svoji zadnji številki objavila podatek, da države izvoznice petroleja, članice kartela OPEČ, dnevno črpajo kar tri milijone sodčkov petroleja preveč. Pred mesecem dni so dnevno črpali le dva milijona sodčkov preveč, zaradi tega je cena nafte v zadnjih tednih padla za 2-3 dolarje na sodčku. Večji del odvečnega petroleja prihaja prav iz Zaliva, položaj pa se bo, kot piše MEES, v prihodnjem mesecu še poslabšal, s polno paro bo namreč pričel delati novi iraški naftovod skozi Turčijo. To pomeni, da se bo črpanje iraške nafte le še povečalo, kar bo verjetno imelo negativne posledice na cene surove nafte.
Sindikalisti pri Formici
RIM — Minister za delo Formica je sprejel včeraj delegacijo sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sestanek je potekal v tvornem vzdušju, govor pa je bil o gospodarskih ukrepih, ki jih namerava sprejeti vlada in ki bodo zapopa-deni v finančnem zakonu za leto 1988. Sindikalisti bi se radi sešli v tej zvezi tako z Gorio kot z vsemi pristojnimi ministri in so zato prosili Formico, naj posreduje pri ministrskem predsedniku, da bi do srečanja prišlo v dneh od 10. do 12. septembra.
Beseda je bila nadalje o mladinskem zaposlovanju s posebnim ozirom na Jug. Sindikati so obtožili vse dosedanje vlade, da niso spoštovale obvez, ki 'so jih bile sprejele v tem pogledu, tako je npr. triletni načrt za razvoj Juga še na papirju: od prvotno nakazanih 1.500 milijard lir niso izkoristili niti 500 milijard, ki bi jih bilo treba uporabiti lani, in so romale v blagajno ministrstva za civilno zaščito... Sindikalisti zahtevajo tudi pravičnejši davčni sistem in obdavčitev borznih dobičkov.
Izjava starega voditelja KPI za ljubljanski radio
Pajetta o trenutnem političnem položaju
Intervju Staneta Dolanca reviji Danas
Jugoslavija je sestavljena vendar ne umetna tvorba
Giancarlo Pajetta, zgodovinska osebnost KPI in demokratične Italije, rad obiskuje Jugoslavijo, kjer je prvič bil leta 1946. Med oddihom v Rogaški Slatini v teh dneh je v daljšem pogovoru za Radio Ljubljana pojasnil svoja mnenja, oziroma stališča KPI do aktualnih političnih odnosov ter razmer in gibanj v italijanski družbi. Odgovoril pa je tudi na vprašanja o evrokomu-nizmu, stikih in sodelovanju med KPI in Zvezo komunistov Jugoslavije, oziroma med Italijo in Jugoslavijo ter o stališču KPI glede zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Na vprašanje kako KPI ocenjuje sedanje politične razmere in težnje v državi, potem ko je na nedavnih parlamentarnih volitvah izgubila del glasov, in upoštevajoč vlogo italijanske socialistične stranke, ki sodeluje v vladi, je Pajetta odgovoril:
»Mi menimo, da je sedanji politični položaj v Italiji iz mnogih razlogov zaskrbljujoč. Zdi se namreč, da v političnem življenju po eni strani prevladujejo notranji boji ali tekmovanja med strankami, za dosego prevlade, katerih
cilj je izključitev komunistov iz izvršne oblasti ter od sodelovanja tudi v večini krajevnih uprav, čeprav KPI predstavlja velik del življenja v italijanski družbi. Po drugi strani pa mislimo, da bi kritike, ki so jih socialisti v zadnjem času naslovili krščanski demokraciji, in tudi upoštevajoč pereče probleme v državi, lahko omogočili skupno politiko levice o tem, kaj bi bilo mogoče storiti skupaj v okviru levice. To kljub temu, da del te levice, torej socialisti, sodelujejo v vladi, medtem ko je KPI v opoziciji.
Poudarjam, da hoče biti naša opozicija pozitivna in ustvarjalna. Tako opozarjamo na skupne probleme v državi in družbi, in poudarjamo pomanjkljivosti, zato, da bi bile te odpravljene. Italijanski komunisti skratka menimo — je zatrdil Giancarlo Pajetta v intervjuju za Radio Ljubljana — da se nahajamo v položaju, ko je nujno in je tudi mogoče, da s tem, ko smo v opoziciji, čeprav se to lahko zdi protislovno, dejansko izvajamo tudi vladno funkcijo.«
MARJAN DROBEŽ
ZAGREB — Revija Danas je v najnovejši številki objavila drugi del intervjuja s Stanetom Dolancem, članom predsedstva SFRJ, v katerem se znani jugoslovanski funkcionar dotika nekaterih žgočih tem iz zgodovine in sedanjosti. Povzemamo nekaj odlomkov iz obširnega pogovora, ki je v Jugoslaviji zbudil veliko pozornost.
»Z vso odgovornostjo lahko trdim, da je bil Tito o stanju v zvezi komunistov, o notranji politiki in o varnosti natančno informiran in to z več strani, da je sodeloval pri režiranju politike in sprejemanju odločitev. Prevarati Tita ni mogel nihče,« je dejal Dolanc, ko je govoril o več temah iz notranje in zunanje politike, o odnosih v Jugoslaviji in v Zvezi komunistov Jugoslavije, o svojem delovanju v organih federacije, o Kosovu in drugem.
»Mislim, da je Tito zelo dobro poznal problem Kosova in to še iz NOV, da je zelo dobro poznal odnose na Kosovu, predvsem globalne odnose, ne vseh posameznih odstopanj, sporov in konfliktov,« je dejal Dolanc. Ko je govoril o lastnih stališčih glede Kosova, je Dolanc rekel, da mu je zelo žal, ker nekatera njegova stališča o problemu Kosova prevračajo. Nekateri jih ne razumejo in jih obsojajo. »Morda sem za to tudi sam kriv, ker nisem bil dovolj jasen,« je pojasnil Dolanc.
Zato bi rad povedal, da je od vsega začetka jasna nevarnost protirevolucije na Kosovu - za Jugoslavijo, za njeno integriteto in za njeno stabilnost. Prav tako je jasno, da protirevolucija še ni končana.
Ko je govoril o možnostih za rešitev napetosti, je Dolanc dejal, da mora predvsem država delovati učinkoviteje, kar velja tudi za srbsko vlado in aparat na Kosovu. Drugič, gospodarska politika na Kosovu in gospodarska politika do te pokrajine mora biti intenzivnejša in učinkovitejša, biti mora bolj gospodarna, prenehati se mora s trošenjem v veter in potrebno je začeti pametno nalagati. Tretja stvar je drugačna populacijska politika.
Dolanc je govoril tudi o odnosih med republikami, ki so vse, razen ene ali dveh, v svoje ustave zapisale kot prvo, da so države, in šele nato, da so samoupravne skupnosti. Tako se tudi vedejo, predvsem kot države. Od tod tudi takšni odnosi med republikami, kar je strateška negativnost. V tem vidim veliko prepreko za delovanje gospodarskih zakonitosti, je dejal Dolanc.
Navkljub vsemu, kar se je zgodilo, je nadaljeval Dolanc, marsikje še zmeraj obstajajo mišljenja, da je napredek možen le v centralistični Jugoslaviji. Jasno je, da se v centralističnem sistemu mora vedeti, kdo je šef, to pa je zvezna država in ta se ne more identificirati s posamezno republiko. Ta politična tendenca je strašno nevarna. Jugoslavija je sestavljena tvorba z več narodi, jeziki, religijami in tako naprej, vendar ni umetna tvorba. »V Jugoslaviji smo se združili, ker je taka skupnost, ustvarjena v borbi z revolucijo, lahko močna in uspešna tako politično kot gospodarsko, s tem tudi vojaško in ker smo menili, da lahko v njej uresničimo skupne interese in da lahko vsak narod, ki se je prostovoljno vključil v to skupnost, popolnoma uresniči tudi svoje lastne interese«.
• Inflacija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
len, ker velja avgust v tem pogledu za miren mesec spričo počitniškega zastoja tovarniške proizvodnje.
Predvsem bo treba precej globlje seči v žep pri nakupovanju učnih knjig in raznih šolskih potrebščin, obutvi in oblačilom so cene že narasle za kakšnih 8 odstotkov v primeri z lanskim koncem avgusta, dražji bodo nadalje mleko (ki se je v hlevu že podražilo za 40 lir pri litru), pršut (za 200 lir pri kilogramu), piškoti (za 50 lir pri škatli), sir grana in ribe (soljenih že itak ni več moč dobiti). Nasprotno naj bi se pocenili krzneni plašči in jope ter usnjeni izdelki pa tudi kava in nekatere mesne delikatese, medtem ko bi morale cene ostati nespremenjene mesu, testeninam, sadju, zelenjavi in jajcem. Dodatne podražitve najavljajo tudi za oktober, če bo Goriova vlada res povišala količnike davka na dodatno vrednost IVA in navila cene plina ter bencina.
Demanti State Departementa in sovjetske vlade
Septembra še ne bo vrha velesil
NEW YORK — Predstavniki ameriške in sovjetske vlade so danes zanikali trditve Los Angeles Timesa, da utegne sovjetski voditelj Gorbačov, konec septembra oziroma v začetku oktobra dopoto-vati na zasedanje generalne skupščine OZN. Ob tej priliki naj bi obiskal tudi Washington.
Predstavniki Bele hiše in State Departementa izjavljajo, da jih sovjetske oblasti o tem niso obvestile, namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Petrovsky pa je v pogovoru z ameriškimi novinarji izjavil, »da sicer nima steklene krogle, iz katere bi lahko bral prihodnost, kljub temu pa omenjene napovedi vsaj zaenkrat nimajo nobene podlage«.
Los Angeles Times je v soboto poročal, da se bo sovjetski voditelj med zasedanjem generalne skupščine sestal z ameriškim predsednikom v primeru, če se bodo predstavniki obeh držav na razorožitve-nih pogajanjih v Ženevi do takrat sporazumeli o dogovoru o odpravi vseh raket srednjega in kratkega dometa, s katerimi razpolagata obe velesili. Ameriška stran trdi, da kljub napredku, ki je bil v zadnjem času dosežen v Ženevi, pogovori o obeh sporazumih še vedno niso v zaključni fazi.
Predvideno je, da se bosta ameriški državni sekretar George Shultz in sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze sestala v Was-hingtonu 15. septembra. Na tem se-
stanku naj bi poskušali razrešiti nekatera sporna razorožitvena vprašanja, ki jih pogajalci obeh držav na pogajanjih v Ženevi še vedno niso razrešili (obe strani se na primer še vedno nista sporazumeli o usodi 72 zahodnonemških raket tipa per-shing 2), oba ministra pa naj bi se ob tej priliki sporazumela tudi o datumu napovedanega letošnjega obiska sovjetskega voditelja Gorbačova v ZDA.
V mestu Chautaugua v državi New York se je včeraj sicer začela enotedenska festivalska konferenca ameriških in sovjetskih državljanov, na kateri bodo razpravljali o različnih vidikih ameriško-sovjet-skih odnosov. Včeraj je v New York prispela 250-članska sovjetska
delegacija, ki se udeležuje tega festivala, ki naj bi pomagal ustvariti vzdušje večjega' razumevanja med obema velikima silama. Člani sovjetske delegacije so tako vidni politiki, akademiki, novinarji, kot tudi običajni sovjetski državljani. Tudi na ameriški strani bodo na tem festivalu sodelovala nekatera zveneča ameriška imena. V četrtek bo konferenco po satelitu iz Santa Barbare v Kaliforniji, kjer je na počitnicah, pozdravil tudi ameriški predsednik Reagan. Kot napovedujejo predstavniki Bele hiše, bo imel predsednik Reagan ob tej priložnosti pomemben zunanjepolitični govor, ki bo posvečen predvsem ameriško-sovjetskim odnosom.
UROŠ LIPUŠČEK
KPI zahteva parlamentarno razpravo o aferi Scalfaro
RIM — Načelnik skupine KPI na Montecitoriu Renato Zangheri je pisal predsednici Jottijevi s prošnjo, naj poslanska zbornica čimprej vzame v pretres njegovo interpelacijo v zvezi z izjavami, ki jih je dal prejšnji notranji minister Scalfaro v intervjuju za milanski II Corriere della sera. Minister je dejal, kot znano, da so nekateri politiki pred zadnjimi volitvami zahtevali od tajnih služb zaupne informacije o drugih politikih, a jih niso dobili. Zangheri meni, da bi moral predsednik vlade v parlamentu pojasniti zadevo, in se zavzema za parlamentarno raziskavo.
Marinca so obsodili na 30 let zapora
NEW YORK — Vojaško sodišče v Ouanticu (Virginia) je včeraj obsodilo 25-letnega narednika marincev CIay-tona Lontreeja na 30-letno zaporno kazen in na izključitev iz zbora marincev..
Clayton Lontree je prvi marinec, ki so ga obsodili zaradi vohunstva v vsej zgodovini zbora. Obsojenec je izročil agentu KGB Saši Jefimovi, s katero je imel ljubezensko avanturo, tajne listine in seznam agentov CIA v Moskvi.
V severni Italiji velike težave v prometu
Ivan Vodopivec pred sežanskim občinskim praznikom
Sežana se obrača k svetu
Predsednik občinske skupščine govori o krajevnih problemih
SEŽANA — »Do leta 1990 naj bi v razvitosti in še posebno na področju družbenega standarda tako napredovali, da bi imeli vsi prebivalci 172 krajev v naši občini vsaj približno enake pogoje za življenje in delo,« je v pogovoru z novinarji pred občinskim praznikom poudaril predsednik sežanske občinske skupščine IVAN VODOPIVEC. Sežana si je za svoj praznik izbrala 28. avgust v spomin na dan, ko je leta 1942 začela v tem predelu delovati prva večja partizanska skupina.
— V prizadevanjih za izenačitev življenjskih pogojev je vsekakor še vedno v ospredju gradnja kraškega vodovoda in napeljava lokalnih omrežij.
»Letos končujemo gradnjo zadnjega odseka glavnega voda kraškega vodovoda od Lokev do Kozine. Končali ga bomo dve leti pred rokom. Tako smo omogočili, da bo na osrednji vodovod priključenih približno polovica gospodinjstev. Zadnja leta smo z lokalnimi zajetji pokrili tudi Brkine, lani smo uvedli tudi preskrbo senožeškega konca, pokrito pa je tudi območje Vrhov. Trenutno se pripravljamo na gradnjo sekundarnega omrežja od Gabrovice proti Kobjeglavi in Štanjelu, kar bo ob sedanjih stroških z vodo-upadom nova obremenitev za ljudi in gospodarstvo našega območja. Samo za nekajkilometrski odsek od Gabrovice do Kobjeglave potrebujemo skoraj 1,5 milijarde dinarjev. Hkrati nas čaka še precej dela pri zaščiti vodnih virov.«
— Lepo napredujete tudi pri širjenju telefonskega omrežja, več pa je težav s cestami.
»Pred kratkim smo izboljšali telefonijo na območju Komna in Štanjela, sedaj pa v sodelovanju in ob veliki pomoči JLA uresničujemo telefonski
»projekt meja«, po katerem naj bi od Klaričev do Krvavega potoka dobilo telefone približno 1100 novih naročnikov. Pripadniki JLA opravljajo zemeljska dela od Komna proti Sežani, kjer so kraji okrog Gorjanskega, Pliskovice, Tomaja in Filipčjega brda eno samo veliko gradbišče. Pri financiranju se držimo načela, da vsak naročnik prispeva enako, torej ne glede na oddaljenost od centrale. V ta dela bomo vložili približno 1,3 milijarde dinarjev. Ker smo razširili centralo tudi na Kozini, nam ostaja pri telefoniji še nekaj problemov v Divači, razširiti moramo centralo v Sežani in odpraviti bele lise na Vrheh. Tudi te in morebitne druge probleme v telefoniji bomo poskušali razrešiti v bližnji prihodnosti. Res pa je, da so slabše razmere na naših cestah. Čeprav smo pred krtkim popravili cesto od Dutovelj do Štanjela, proti dvema mejnima prehodoma na območju Brestovice in nekatere lokalne odseke (za vse to smo porabili več kot 4 milijarde dinarjev), nas pri izboljševanju cestne mreže čaka še veliko nalog. Na srečo pa so razrešena vsa vprašanja v zvezi z osimskimi cestami, ki naj bi jih začeli graditi še pred koncem leta in naj bi Kras odprle tudi navzven.«
— Kako ocenjujete razmere na področju gospodarstva?
»Kljub težavam v Steklarni, Iskri in še nekaterih kolektivih smo dokajšnji optimisti. Gospodarstvo se dokaj dobro znajde, zaposlenost je stoodstotna, sorazmerno ugodni pa so tudi izvozni rezultati. Seveda pa to še ne pomeni, da ne bi mogli hitreje preusmerjati gospodarstva, iskati novih programov in poskrbeti za trajnejšo likvidnost. Pomladiti je treba strokovni kader in uveljaviti sodobnejšo industrijsko miselnost. To velja tudi za področje turizma, kjer sicer veliko vlagamo, vendar bi morali biti hkrati bolj domiselni in prizadevni, če bi hoteli v tej panogi več zaslužiti. Kras je treba prodajati bolj prodorno, izboljšali naj bi gostinske storitve in popestrili ponudbo s
Tudi glasilo KS o prazniku
SEŽANA — Čeprav z osemmesečno zamudo, je te dni izšla 20. številka glasila sežanske Krajevne skupnosti, ki na 22 straneh ponuja bralcem pestro in zanimivo branje. Na naslovni strani so čestitke skupščine občine Sežana in njenih organov, organov sežanske krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in uredništva glasila. Predstavljenih je tudi pet let izhajanja glasila, ki ga že od vsega začetka tiska Edvard Usenik iz Ljubljane. Podano je tudi poročilo o delu Krajevne skupnosti v lanskem letu in plan dela za letošnje delo. Vsi krajani so vabljeni na praznovanje sežanskega občinskega praznika, ki se je pričel z otvoritvijo ceste Kazlje-Ponikve 21. avgusta. Izmed vaških skupnosti je tokrat predstavljena vas Merče, kjer bodo za občinski praznik 28. avgusta odkrili spominsko obeležje NOB. Predstavljen je zaključek izgradnje hrbtenice vodne oskrbe na Sežanskem, ko bo 28. avgusta letos pritekla voda iz Brestoviš-kega vodovoda tudi na Kozino. Rubrika o nastanku naselja Sežana se nadaljuje z opisom gostiln, ki jih v tranzitni in turistični Sežani nikoli ni manjkalo. Predstavljena je tudi nova organizirana oblika družbene skrbi v Sežani. Prvič je uvedena rubrika o najstarejših krajanih Kraške korenike, ki jo tokrat zapolnjujeta prispevka Pavla Škrinjarja o 90-letniku Janku Pertotu in Olge Knez Stojkovič o 80-letniku Alfonzu Grmeku. Kulturna stran prinaša poročilo o priznanjih in nagradah Srečka Kosovela, gledališke nastope učencev sežanske osnovne šole, prispevek o novi pesniški zbirki Davida Terčona ter pesem sežanskega rojaka Ivana Čeha iz Člevelanda z naslovom Primorje, ki prikazuje vrednost naše borbe. Dve strani sta tokrat namenjeni mladim, ki z likovnimi in literarnimi prispevki obogatijo vsebino glasila. Izmed društev so predstavljeni uspehi delovanja sežanskega društva upokojencev, ki za sežanski občinski praznik načrtuje pričetek delovanja pedikerske dejavnosti, 30 let delovanja košarkarskega kluba Kraški zidar in pričetek dela Zveze prijateljev mladine. Športno rubriko zapolnjuje zapis o uspelih športno-rekreacijskih igrah, o balinanju, kjer sta na državnem prvenstvu dvojic slavila že tretjič zapored Požar in Guštin, predstavljen je tudi uspeh podvodnih ribičev Emila Mevle in Roberta Podgorška. Zanimiva je tudi rubrika Brali smo za vas, v rubriki Malo za šalo - malo zares pa ostro oko razodene marsikatero bodico v sežanski metropoli.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V Dutovljah izvolili novo kraljico
DUTOVLJE — Ne samo lepota, tudi znanje o vinogradništvu in spretnost pri kmečkih opravilih je pomembna pri izbiri kraljice terana, ki je letos postala Jožica Tavčar iz Krepelj.
Po strogih preizkušnjah so jo izbrali prvi večer trinajstega praznika kraškega terana in pršuta, torej dobrot, ki ju je v soboto in nedeljo v Dutovljah poskusilo pribiižno osem tisoč Kraševcev in gostov od drugod.
Ob tej priložnosti so se sestali tudi kooperantje, članice aktiva kmečkih žena pa so predstavile svoje pletenine in ponudile dobrote iz domačih kuhinj, v katerih so namesile dovolj slastnih štrukljev in napekle orehovih potic, kraških štraub (flancatov), piškotov ter domačega kruha. Nedeljski kulturnozabavni program se je že po tradiciji začel s sprevodom kmečkih voz in narodnih noš.
programi, kakršna postaja v kompleksu Štanjela, več bi morali iztržiti tudi od prometa, saj letno potuje preko našega območja pet milijonov ton blaga, zato se nam zdi nerazumljivo zavlačevanje pri izdaji dovoljenja za odprtje carinske cone, ki bi lahko že prvo leto prinesla najmanj 51 milijonov dolarjev neto priliva. Za cono je vse pripravljeno, pripravljeni pa so tudi zanimivi tuji partnerji in vlagatelji, ki so pripravljeni investirati na našem območju«.
— In kako je z družbenimi dejavnostmi?
»Šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo je sorazmerno dobro urejeno. Nekaj odprtih vprašanj je še v Sežani in seveda v Senožečah, kjer nujno potrebujejo novo šolo in vrtec. Seveda pa bi marsikje še lahko izboljšali programe in kvaliteto storitev, denimo v zdravstvu. Ljudje po vaseh obnavljajo kulturne in zadružne domove, premika se pri urejanju Štanjela, hitreje poskušamo nadaljevati z gradnjo kulturnega centra v Sežani in podobno.«
— V celoti gre torej za raznoliko dejavnost, ki daje odmevne rezultate.
»Zadnja leta je napredek sežanske občine ponovno potrdil pravilnost zamisli o policentričnem razvoju tega predela. Ta napredek se odraža tudi v razpoloženju ljudi, ki so pripravljeni ogromno prispevati za uresničitev posameznih programov. Zavedajo se namreč, da je le zaradi takšnega načina dela meja ostala poseljena, da ostaja most med narodi in zveza matičnega naroda s Slovenci v Italiji. S takšno politiko smo tudi omogočili, da je ostala zemlja obdelana in da se naše kmetijstvo s svojimi pridelki lahko uspešno uveljavlja na takšnem trgu, kot je Obala. Osebno menim, da je v takšnem razpoloženju in ob takšnem sodelovanju najširšega kroga ljudi, kakršno doživljamo na Krasu, vsakemu družbenopolitičnemu delavcu v veselje in ponos, da sodeluje pri vodenju občine.«
JANEZ ODAR
V Kopru umrl istrski revolucionar Ernest Vatovec
KOPER — V soboto je v Kopru preminil častni član občine Koper, predvojni komunist, nosilec Partizanske spomenice 1941 in prizadevni družbenopolitični delavec Ernest Vatovec.
Pogreb bo danes ob 18. uri na koprskem pokopališču. Pokojnik bo ležal od 14. do 16. ure v avli mestnega gledališča v Kopru, Verdijeva 3.
Ernest Vatovec se je rodil 26. oktobra 1902 v Čežarjih pri Kopru v polpro-letarski kmečki družini. Pod vplivom povratka ujetnikov iz Rusije je v svojem rojstnem kraju že leta 1919 začel delovati v organizaciji mladih komunistov, že leta 1925 pa je postal član KP. Zaradi svoje dejavnosti je bil še istega leta aretiran skupno z drugimi člani godbe na pihala ob domačem prazniku; v naslednjih dveh letih se je redno udeleževal sestankov in akcij v organizaciji KP. Leta 1929 so ga fašisti ponovno aretirali pod obtožbo sodelovanja na sestanku skupine komunistov; takrat so aretirali še 80 zavednih antifašistov in komunistov, od katerih jih je 13 prišlo pred posebni fašistični tribunal v Rimu. Med njimi je bil tudi Vatovec, ki je bil obsojen na 4 leta težke ječe in še na 3 leta policijskega nadzorstva. Kazen je prestal v zaporih v Firencah in Civitavecchii.
Po prestani kazni se je vrnil v domači kraj in se ponovno vključil v ilegalno delo, ker pa je fašistom uspelo v organizacijo KP vriniti svojega agenta, kar so kmalu ugotovili, so organizacijo formalno razpustili, v resnici pa so delali naprej. V tem času so fašisti uprizorili množične aretacije in tako je tudi Vatovec, ki je medtem nekaj časa živel tudi v Zagrebu (tudi tam so ga aretirali) ob povratku leta 1934 bil ponovno aretiran. Posebni fašistični tribunal v Rimu ga je tokrat obsodil na 12 let strogega zapora in na 3 leta policijskega nadzorstva. Kazen je prestajal v Piemontu do avgusta 1940, ko so ga pomilostili, vendar tako, da so ga iz zapora poslali naravnost v koncentracijsko taboriščče Colfiorito — Foligno
v Abrucih, od tam v Ariano Irpino pri Avellinu pa še v taborišče pri Manfre-donii pri Foggii in naposled v Pisticci, od koder je končno po padcu fašizma nekaj tednov pred kapitulacijo Italije pobegnil in se z drugimi taboriščniki prebil do domačega kraja.
Toda domov so ga pod strogim policijskim nadzorstvom pustili že prej, junija 1943, na materin pogreb; takrat je dobil stik s takratnim sekretarjem okrožnega komiteja KPI za Slovensko Istro Vinkom Hlajem. Po povratku je v septembru 1943 deloval krajši čas na Tržaškem (v Žavljah), ob ustanovitvi prve istrske slovenske brigade. Ob veliki nemški ofenzivi oktobra istega leta je bil zadolžen za politično delo na terenu, potem pa je po nalogu okrožnega komiteja KP odšel v partijsko šolo v Cerkno, prav v tisto skupino, ki je bila žrtev znanega napada Nemcev na šolo v januarju 1944; s svojim oddelkom 17 tovarišev se je rešil smrti. Po vrnitvi v Istro je deloval pretežno v partijski organizaciji; po osvoboditvi je bil ponovno poslan v partijsko šolo pri CK KPS in nato določen za organizacijskega sekretarja KPI za miljski okraj. Leta 1947 je bil imenovan za sekretarja rajonskega komiteja KP v Kopru, nato je bil sekretar okrajnega komiteja v Kopru ter predsednik OLO Koper in istočasno predsednik okrožne skupščine za Koper in Buje. Ob ustanovitvi STO je bil izvoljen za člana CK KP STO in za člana okrožnega in pokrajinskega odbora za okraja Koper in Trst. Bil je še prvi predsednik bivših političnih preganjancev. Leta 1952 je bil izvoljen za predsednika občinskega odbora Koper — okolica ter po reorganizaciji za podpredsednika odbora Koper, kar je ostal do upokojitve leta 1985.
Za zasluge v NOB in v povojni dejavnosti je bil večkrat odlikovan z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji, za 50-letnico ustanovitve KPI je prejel zlato medaljo KPI, pa še zlato medaljo ob 20-letnici partizanske republike v Turilii v Piemontu.
Ribičem ni uspelo niti spustiti mrež
KOPER — Po daljšem presledku so se italijanski ribiči znova odpravili na ribolov v jugoslovanske ozemeljske vode.
Včeraj zjutraj okrog 3.20 je čoln jugoslovanske vojne mornarice nedaleč od Debelega rtiča približno miljo v jugoslovanskih vodah prestregel ribiški barki, Saletta 2 in Mary Angela, ki sta se ravno pripravljali, da bosta v morje spustili krožni mreži za ulov sardel. Obe barki sta registrirani v Trstu; na Sa-letti 2 sta bila 36-letni Antonio in 21-letni Giorgio Lorello, na Mary Angeli pa poleg poveljnika, 45-let-nega Tomasa Scotta Di Carla, še ribiči 41-letni Domenico Trapanese, 33-letni Orazio Lala in 38-letni Aldo Abrosino.
Pripadniki jugoslovanske vojne mornarice so poveljnikoma ukazali, naj odplujeta v izolsko pristanišče, nakar so zjutraj morali zapluti do Kopra, kajti sodni postopek vodi koprska sodnica za prekrške. Po vsej verjetnosti bo danes izrekla kazen italijanskim krivolovcem.
IZTOK UMER
Morske pse so spet opazili!
KOPER — Čeprav so bili nekateri že prepričani, da so se morski psi iz Tržaškega zaliva že napotili proti Jugu, ta vest bi seveda marsikoga razveselila, pa tega tako hitro vendar še ne moremo trditi. V nedeljo so jih namreč opazili v bližini pristanišča Tržič na italijanski strani, včeraj okoli 6. ure zjutraj pa so jih, tri hrbtne plavuti namreč, opazili delavci izolskega komunalnega podjetja, ko so čistili komunalno plažo, le kakih 150 metrov od izolskega svetilnika in to na jutranji povsem mirni morski gladini, smo lahko zvedeli od delavcev koprske mejne milice. Povejmo, da jih v dvodnevni miličniški akciji s čolni in helikopterjem konec tedna ob slovenski obali niso opazili, in da bo moralo miniti vsaj nekaj dni, če bomo hoteli z gotovostjo pisati o njihovem odhodu. Kopanje v bližini obale je gotovo nenevarno, saj se tudi psi bojijo človeka, drugače pa bi bilo, če bi se kdo odpravil predaleč na odprto morje, kjer se ravnovesje moči kmalu obrne v prid psu modrulju.
DANIELLE STEEL	48.
	
I V^J ^ J K	oju/ino
Prevedla Irena Trenc-Frelih	~
Zdaj, ko je vedela, da je pijan, in ko ji je bilo vse jasno, ni hotela, da bi se igral z dvojčicama. Vrhu tega jo je čakalo še toliko dela. Naslednjega dne naj bi začela odpuščati služabnike... avtomobilov še vedno nista prodala... in ko bo vse mimo v tej hiši, jo je čakala še hiša v Palm Springsu... Ob misli na vse to so ji solze zalile oči, a ne toliko iz obžalovanja kot zaradi strahotnega bremena, ki je počivalo samo na njenih ramenih. Temu bremenu se ni bilo moč izogniti. Bilo je kot mora ali kot zelo zelo nenavadne sanje. V borih štiriindvajsetih urah se je njuno življenje sesulo^ še vedno ni mogla pripraviti do tega, da bi mislila nanj. Ce bi, bi verjetno zakričala. Vse je bilo tako čudno, še pred nekaj dnevi je mislila na povsem drugačne stvari... na rojstvo novega otroka... na novo prekrasno VVardovo darilo. Nameravala sta preživeti nekaj tednov v Palm Springsu, zdaj pa je bilo nenadoma vsega konec... za vedno... dokončno. Se vedno ni mogla verjeti. Medtem ko se je s težkim srcem vzpenjala po stopnicah in se spraševala, kaj bodo storili, jo je znova ustavila negovalka, ki jo je poskušala opozoriti že večkrat tega dne. Toda Faye ni imela časa za dojenčka. Okrog nje se je dogajalo preveč stvari hkrati. Zenska v belem je stala na vrhu stopnic in jo očitajoče
gledala; v eni roki je držala stekleničko mleka, z drugo pa je pritiskala k prsim novorojenčka, zavitega v izvezeno rožnato odejico, ki jo je bila Faye kupila za dvojčici.
»Bi zdaj nahranili otroka, gospa Thayer?« Ekskluzivna angleška varuška je mrzlovoljno strmela vanjo; vsaj Faye jo je videla v tej luči, ko je pomislila na njeno plačo in na to, kako se je ves dan trudila, da bi ji vcepila občutek krivde.
»Ne morem, gospa McOueen. Žal mi je...« Obrnila se je stran, medtem ko se ji je nož krivde zadrl globoko v srce. »Preveč sem utrujena...« Toda ni bilo samo to. Hotela je pregledati svoj nakit, preden bi prišel Ward. Naslednjega dne je imela sestanek s Fraces Klein, zato se je morala odločiti, kaj ji bo prodala. Vedela je, da bo od te tvrdke dobila pošteno ceno. Poti nazaj ni bilo... pa tudi ne časa za Anne, ubogega krhkega črvička. »Morda jutri zvečer,« je zamrmrala negovalki, odvrnila pogled in odhitela v svojo sobo. Laže bi ji bilo, če ne bi videla otroka, ki so ga šele pred kratkim potegnili iz njenega telesa. Še pred tednom ali dvema je mislila samo na to. Zdaj pa nič več... zdaj že ne... s solznimi očmi je stekla v svojo sobo in zaprla vrata, gospa McOueen pa je gledala za njo, zmajala z glavo in se odpravila v otroško sobo v gornjem nadstropju.
6. POGLAVJE
Družba Christie's je februarja pobrala pohištvo. Vzeli so vse pomembnejše starine, šest servisov iž najfinejšega starinskega porcelana, ki sta jih Faye in Ward nakupila v zadnjih sedmih letih, vse kristalne lestence in perzijske preproge. Vzeli so skoraj vse razen nekaj najnujnejših predmetov. Faye je stvari uredila tako, da so bili otroci takrat z varuško v Palm Springsu, pa tudi Wardu je prigovarjala, naj odide.
»Bi se me rada znebila?« Žalostno jo je pogledal čez običajni kozarec šampanjca, ki ga je imel skoraj vedno v roki, le da so bili te dni kozarci precej večji.
»Saj dobro veš, da ne.« Vzdihnila je in sedla poleg njega. Ves dan je označevala pohištvo. Rdeče nalepke za vse, kar naj bi odšlo, modre za stvari, ki naj bi ostale, teh a ni bilo veliko. Hotela je prodati prav vse, kar je bilo oličkaj vredno. Vedela je, da bodo rabili samo preproste stvari, ko se bodo preselili. Posel je bil moreč za vsakogar, a treba ga je bilo opraviti. Ward je zasovražil te besede, toda Faye je bila neusmiljena. Odkar je zvedela resnico, mu ni več pustila, da bi pobegnil pred njo. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, da bi mu pomagala, ni mu pa dovolila, da bi še naprej lagal sebi ali njej. Odslej se je samo še Faye pogovarjala z odvetnikoma; to jo je na skrivaj skrbelo. Zavedala se je, da mu s svojim početjem na nek nedoločljiv način jemlje njegov moški ponos. Toda kaj drugega bi lahko storila? Naj bi mu pustila, da bi še naprej živel v lažeh? Naredil še več dolgov? Ob tej misli je zadrhtela. Zdelo se ji je, da bo bolje, če zdaj zaplešeta, kot drugi piskajo, in si kasneje ustvarita novo življenje. Bila sta še mlada. Imela sta drug drugega in otroke. Tu in tam je bila tudi samo prestrašena tako kot Ward. Počutila se je, kot da pleza po strmem pobočju, vendar si je le redko dovolila pogled navzdol. Tudi to je bilo razkošje, ki si ga nista mogla več privoščiti. Morala sta samo naprej. »Včeraj sem prodala vrtiljak.« Zdaj sta govorila samo se o tem, kaj sta prodala in česa ne. Zadeva s hišo se še ni premaknila, začenjala jo je skrbeti. »Za dostojno ceno sem ga prodala nekemu hotelu.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Dolinska občina je že postavila table z zgovornim napisom
Koristna pobuda KGS za ovrednotenje in ustrezno zaščito kraškega okolja
Kraška gorska skupnost je pred kratkim dostavila občinam na svojem območju nove table, ki pozivajo obiskovalce našega Krasa, naj pazijo na okolje. Za postavitev napisov bodo poskrbele občinske uprave. Kot znano, je pred časom KGS razpisala javni natečaj za osnutek teh tabel in za njihovo lokacijo. Sprejet je bil načrt, ki sta ga predstavila Danilo Antoni in Marko Ferluga. Načrtovalca sta pripravila devet različnih vzorcev, vsak od teh naj bi ponazarjal značilnosti predela, kjer bo postavljen. Vsega skupaj bo KGS dostavila občinam 79 tabel, od teh 45 takoj in ostale naknadno. Načrt predvideva, da bo enajst tabel stalo v doberdobski občini, osem v sovo-denjski, sedem v občini Zagraj, dve v Foljanu in v Ronkah, osemnajst v devinsko-nabrežinski občini, osem v zgoniški, tri v repentabrski, štiri v dolinski in šestnajst v tržaški občini.
Predsednik KGS Miloš Budin nam je pojasnil, da želi KGS s temi tablami na izviren način seznaniti obiskovalce z naravnimi, kulturnimi, arhitektonskimi in narodnostnimi značilnostmi tega predela Krasa. "Pustite Krasu odprta vrata," je napisano na novih tablah. Upajmo, da bo to geslo med ljudmi res zaleglo.
Na posnetku našega fotografa vidimo tablo, ki so jo uslužbenci dolinske občinske uprave postavili med Jezerom in Drago.
Za nekatere dijake se počitnice že iztekajo
Prihodnji teden popravni izpiti za 210 slovenskih višješolcev
Čeprav do začetka novega šolskega leta manjka še slab mesec, se za četrtino naših višješolcev poletne počitnice že iztekajo. Dijaki, ki se v junijskem roku niso najbolje izkazali in so jim profesorji dosodili popravne izpite, se bodo že čez teden dni vrnili v šolska poslopja, da bi si z dodatnim preverjanjem znanja zaslužili prestop v višji razred.
Na posameznih šolah se bo pred iz-praševalnimi komisijami pojavilo skupno 210 dijakov. V torek, 1. septembra, se bodo na vseh šolah začeli pismeni izpiti, zatem bodo na vrsti še ustni. Na klasičnem liceju Prešeren, na trgovskem tehničnem zavodu Zois in poklicnem zavodu Stefan se bodo začeli ustni izpiti že v soboto, 5. septembra, na znanstvenem liceju Prešeren pa v ponedeljek, 7. septembra. Nekaj dni zatem bodo dijaki že zvedeli za rezultate svojega poletnega dopolnilnega učenja.
Na posameznih šolah bo opravljalo
popravne izpite sledeče kov:	število dija-
klasični licej	9
znanstveni licej	46
trgovski zavod	72
oddelek za geometre	19
učiteljišče	15
vzgojiteljska šola	6
poklicni zavod	43
SKUPNO	210
Po opravljenih izpitih bodo imeli dijaki vendarle še nekaj dni oddiha; vse do ponedeljka, 21. septembra, ko
bodo šole odprle vrata novemu šolskemu letu.
Šolniki pa se bodo morali »spoprijeti« s šolskim^ letom 1987/88 že nekaj tednov prej. Čakajo jih namreč priprave programov, razne učiteljske in profesorske seje in nenazadnje tudi tradicionalni seminar za slovenske šolnike, ki ga prireja Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom.
Nadzorni organ tržaške borze
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi je včeraj uradno umestil nadzorni organ tržaške borze za leto 1987, ki ga je z dekretom imenoval zakladni minister. Ob tej priložnosti je bilo govora o sedanjem položaju na vsedržavnem in tržaškem borznem tržišču in o delih za preureditev tržaške borze. Za ta dela je Dežela že nakazala prispevek v višini milijarde lir. Valorizacija tržaške borze bi lahko pripomogla k razvoju večjih podjetij naše dežele, vsaj kar zadeva pridobivanje finančnih sredstev, je med drugim omenjeno v tiskovnem sporočilu, ki ga je o umestitvi nadzornega organa tržaške borze izdala Trgovinska zbornica.
Po umestitvi članov nadzornega organa je bil na predsedniškem mestu potrjen Corrado Leombruno, ravnatelj tržaškega sedeža Banca d'Italia.
Program 13. kraške ohceti
Danes, 25. avgusta;
Ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu koncert mešanega pevskega zbora »Milan Pertot« pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertat. V primeru slabega vremena bo koncert v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu.
Jutri, 26. avgusta:
Ob 20.30 na dvorišču Kraške hiše v Repnu: uvodna beseda k odprtju manifestacije »13. Kraška ohcet« in odprtje razstave umetnostne obrti (razstavljajo G. Ozbič, S. Bogateč, A. Gulič, P. Malalan in Galerija Bor). Predvajanje filmov o prvih kraških ohcetih (RTV Ljubljana).
Četrtek, 27. avgusta:
Ob 20. uri »dekliška« na Colu.
Ob 20. uri »fantovska« v Repnu.
Ob 20.30 za ples igra ansambel Taims.
Ob 23. uri srečanje deklet in fantov na trgu v Repnu.
Petek, 28. avgusta:
Ob 20.30 za ples igra ansambel Lojze Furlan.
Ob 21.30 podoknica v Repnu.
Predvajanje filmov prvih kraških ohceti.
Sobota, 29. avgusta:
Ob 20.30 prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repnu.
Ob 20.30 za ples igra Celjski instrumentalni kvintet.
Nedelja, 30. avgusta:
Ob 8.45 svatovska povorka iz Repna na Col.
Ob 9.30 zborno mesto narodnih noš pri cerkvi na Repentabru.
Ob 9.45 svatovska povorka s Cola na Repentabor.
Ob 10. uri svečana poroka v cerkvi na Repentabru.
Ob 11.15 »žvacet« za narodne noše v restavraciji Furlan na Poklonu.
Ob 12.30 svatovska povorka s Poklona v Repen.
Ob 13.30 »predaja neveste« v Kraški hiši v Repnu.
Ob 14.30 poročno kosilo v restavraciji Križman v Repnu.
Ob 17.00 novoporočenca odpreta ples. Do polnoči bo igral Celjski instrumentalni kvintet.
V	času 13. Kraške ohceti bo v Kraškem muzeju v Repnu odprta razstava »Trta in človek«, v Kraški hiši pa razstava umetnostne obrti.
KD Kraški dom bo nudilo kuhane štruklje pri »Tevčevih« (Repen št. 60), pijačo pa pri »Štefkovih« (Repen 34). Na dvorišču pri »Štefkovih« bodo člani Lovskega društva Doberdob prodajali lovski »golaž«, klobase in zelje ter sir in pršut.
V	domačiji pri »Stršinovih« (Repen 71) bodo člani Repentabrske župnijske skupnosti stregli z joto, klobasami in zeljem, kuhanimi štruklji in pijačo.
Člani ŠD Breg bodo odprli svoj kiosk kar na repenskem trgu.
Dušan Guštin bo imel osmico na svojem domu pri »Žvanovih« (Repen št. 22), kjer bo nudil surov pršut in sir, zelje in klobase ter domače belo in črno vino.
Omenjene osmice in kioski bodo odprti v sredo (samo pri »Žvanovih«), v četrtek, petek in soboto od 18. do 23. ure, v nedeljo pa od 9. do 23. ure. Samo osmica Pod lipo, pri »Buorgnih« (Repen št.130), bo ohranila svoj običajni urnik: vsak dan od 8. do 23. ure.
S koncertom barkovljanskega zbora danes začetek 13. kraške ohceti
Slavoloki že pozdravljajo novoporočenca
»Živio novoporočenca!« piše z velikimi črkami na oboku brinovega slavoloka sredi Repna. V soboto se je namreč veliko število mož in mladih fantov podalo po brinje in v zgodnjih večernih urah so s skupnimi močmi dokončali repenski slavolok. Sinoči so žrtvovali še nekaj prostih uric za ostale slavoloke na Colu, pri Kraški hiši in pred ženinovem domom, v nedeljo pa bodo slavoloke okrasili še s papirnatim cvetjem, ki so ga izdelala repentabrska dekleta v prejšnjih dneh. Letos se je odzvalo povabilu za prostovoljno delo res lepo število mož in fantov, kar je seveda pripomoglo k temu, da so bili slavoloki postavljeni in dokončani v rekordnem času.
Nocoj bo mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj poklonil letošnji nevesti Anamariji, pristni Barkovljan-ki, svoje poročno darilo in sicer celovečerni koncert pod murvo na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja s pričetkom ob 20.30. Pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot bodo mladi pevci v prvem delu pevskega večera izvedli vrsto slovenskih prirejenih ljudskih in umetnih pesmi, drugi del pa bo v celoti posvečen narečnim pesmim Milana Pertota. V primeru slabega vremena bo koncert v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu.
Jutri zvečer bodo ob 20.30 na dvorišču Kraške hiše s kratko slovesnostjo uradno odprli prireditev »13. Kraška ohcet« in razstavo umetniške obrti
v Kraški galeriji, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali keramične predmete Gabriele Ozbič, usnjene izdelke Silve Bogateč, lesene izdelke, prte in prtičke, ki jih izdeluje družina Doljak in nove stvaritve mladih zlatarjev Petra Malalana in Alekseja Guliča. Ob 21. uri bo v Kraškem muzeju na sporedu predvajanje filmov o prvih Kraških ohcetih, ki jih je posnela RTV Ljubljana.
V teh dneh so se pojavile povsem nepričakovane težave s prevozom
vola iz Ivanjega grada v Repen, vendar prireditelji še vedno upajo, da se bo zadeva pozitivno rešila.
Jutri zapade rok za predložitev prijav na nagradni natečaj Cvetje v domači hiši, ki ga je razpisala zadruga Naš Kras, da bi se ovrednotila podoba vasi in hiš s cvetjem na oknih, balkonih, dvoriščih in drugih krajih. Do sedaj se je na natečaj prijavilo petnajst hišnih lastnic oziroma lastnikov in lepo bi bilo, da bi se prijavil še kateri domačin.
Mnenja treh slovenskih zdravnikov Nova konvencija samo legalizira sedanje stanje
»Mislim, da je bilo v naši pokrajini vse preveč govora in preplaha v zvezi z določbami konvencije med Vsedržavno zdravstveno službo in zdravniki, po kateri bo lahko družinski zdravnik lahko skrbel za največ 1500 oskrbovancev, saj gre v glavnem le za legalizacijo stanja, ki je pri nas, v praksi, že obstajalo.«
Tako nam je povedal dr. Rafko Dolhar, ki smo ga v zvezi s tem vprašanjem povprašali za mnenje kot predsednika Slovenskega zdravniškega društva v Trstu.
V abilo narodnim nošam
Zadruga Naš Kras vabi vse lastnice in lastnike narodnih noš, da se v kar največjem številu udeležijo letošnje, 13. kraške ohceti. Zborno mesto za vse noše je v nedeljo, 30. avgusta, ob 9.30 pred cerkvijo na Repentabru.
»S tem ukrepom se le dokončno uzakonjuje neka situacija, ki je pri nas že obstajala in ki torej ne bo privedla do pomembnejših sprememb. Ze sedaj je namreč veljalo tu pri nas pravilo, da je lahko imel zdravnik v oskrbi le do 1500 pacientov (malo je bilo primerov zdravnika s 1800 pacienti). Za paciente nad tem številom so že do sedaj skrbeli tako imenovani zdravniki - sodelavci (associati), ki bodo odslej dalje sprejeli te paciente tudi v svojo neposredno oskrbo.«
Vse to pa pomeni, da bodo pacienti še naprej hodili k istemu zdravniku kot doslej, v redkih primerih bodo morda zamenjali le ambulanto, zdravnika pa ne.
»Nova mesta za mlade zdravnike se z uvedbo določb omenjene konvencije seveda ne bodo odprla«, nam je še povedal dr. Dolhar, »bo pa omogočila vsem tako imenovanim sodelavcem družinskih zdravnikov, da postanejo tudi nominalno zdravniki svojih pacientov.«
»Tudi v našem društvu so zdravniki, ki so imeli svoje sodelavce, kot je tudi več mlajših zdravnikov, ki bodo lahko sedaj prišli do kvote 500 pacientov in torej tudi do svoje zdravniške prakse.
Ljudje morda ne vedo,, da smo bili zdravniki že doslej plačani le za uslu-
ge, ki smo jih nudili do največ 1500 pacientom. Torej je bilo tudi v našem interesu, da smo si dobili sodelavca, ki je v naši ambulanti, morda z drugim urnikom, že sprejemal paciente nad tem legalnim številom, ki so v praksi bili.torej njegovi pacienti.«
Obrnili smo se še na dr. Renata Štoklja, ki ima svojo zdravniško ambulanto v rojanskem okraju.
»Vem, da bi bil kot zdravnik v velikih škripcih, če bi mi postavili vprašanje, da izbiram med pacienti in da odločam, koga naj od teh izključim iz svojega delovnega območja. Na srečo mi ni bilo treba reševati takšnega problema in lahko pomirim vse tiste, ki so mi zaskrbljeni v teh dneh telefonirali, ali se mi tudi osebno javili. Mislim, da je odnos med zdravnikom in pacientom vse več kot le suhoparno izvajanje nekega ukrepa. Zdravnik je za svojega pacienta neke vrste prijatelj, svetovalec, tisti, na katerega se le-ta obrača v svojih težavah z lastnim zdravjem.«
»S tem odlokom se tudi ne_odpirajo, vsaj pri nas ne,« nam je dr. Štokelj še povedal, »nova delovna mesta za mlade zdravnike, saj so bili pacienti, vključeni v odvečno število, že prepuščeni v oskrbo zdravnikom, ki jih v
italijanščini imenujejo "associati", mi jim pravimo sodelavci.«
»V Trstu je problem vzbudil nepoD reben alarm, ki se bo prav gotovo pomiril, ko bodo vsi seznanjeni z njegovo pravo vsebino«.
»Saj nimam še zdravniške konvencije in sem torej eden tistih, ki bomo lahko imeli z uvedbo novega odloka ugodnost, da postanejo tudi legalno naši vsi dosedanji pacienti«, nam je povedal dr. Dani Žerjal, ki dela na območju Sv. Ivana in Bazovice in sledi tudi pacientom pok. dr. Martelanca. »Zato smatram, da je legalizacija zdravstvene konvencije o fiksnem številu pacientov za vsakega zdravnika pozitivna. Konvencija izhaja namreč iz dejstva, da pride pp en zdravnik na 1000 pacientov. Uradnih podatkov o tem, kakšno je bilo pri nas stanje, seveda nimam. Vendar menim, da je bilo kakih 30 od sto zdravnikov z okrog 500 pacienti, približno toliko s 1000 pacienti, ostali so imeli večje število pacientov. Konvencija bo uredila tudi problem zdravnikov, ki delajo v bolnišnicah z reduciranim urnikom in ki so lahko imeli še izven bolnišnice 500 svojih pacientov.«
»Na vsak način ne bo steklo vse kot po olju in na hitro«, nam je še dejal dr. Žerjal. (N.L.)
Cene v avgustu narasle za 0,2% (v zadnjem letu pa za 4,1 od sto)
V	avgustu so se cene predmetov najširše potrošnje v Trstu zvišale v povprečju za 0,2 odstotka, v primerjavi z istim mesecem lani pa so poskočile za 4,1 odstotka. Te, sicer še nedokončne podatke o naraščanju cen v avgustu je včeraj objavila statistična služba Tržaške občine, ki mesečno meri rast inflacije v našem mestu.
V	primerjavi z mesecem prej so zabeležili najvišji porast stroški za energijo (narasli so za 1,2 odstotka). Minimalno so se zvišali stroški za stanovanje (+ 0,1 odstotka) in razni stroški (+ 0,2 odstotka). Cene za prehrano in za oblačila so ostale v bistvu nespremenjene.
Tudi v primerjavi z lanskim avgustom beležijo največji porast stroški za energijo (zvišali so se za celih 8 odstotkov). Na lestvici podražitev v zadnjem letu sledijo oblačila (podražila so se za 5,9 odstotka), razni stroški (plus 4 odstotke), stanovanja (plus 3,9 odstotka) in prehrana, ki se je v enem letu podražila za 3 odstotke.
Začel se je mladinski raziskovalni tabor Boljunec '87
Uvajanje mladih moči k znanstvenemu preučevanju našega naravnega okolja
Začetek zadnjega avgustovskega tedna še vedno zelo topel
Glavne počitnice se zaključujejo promet po cestah se normalizira
Včeraj se je pričel raziskovalni tabor Boljunec '87, ki ga pod pokroviteljstvom Občine Dolina prireja KD France Prešeren iz Boljunca. Poletni štiridnevni tabor bo zaposlil približno 25 mladincev in mladink iz Boljunca, Doline in okoliških vasi. Mladi bodo do vključno 27. avgusta prebivali in prespali v prostorih boljunskega vrtca, ki ga je dala na razpolago dolinska občinska uprava. Mladi si bodo ogledali domači kraj in skozi oči naravoslovca bodo odkrili skrivnosti Doline Glinščice in značilnosti rastlinstva in živali, ki živijo v vodi in na obrežju. Tabor je izjemna priložnost, da si mladi prisvojijo tehniko in metodiko raziskovanja, da se naučijo opazovati in analizirati pojave z znanstvenega vidika.
Včeraj zjutraj so se udeleženci poletnega tabora zbrali pri gledališču F. Prešeren in se takoj odpravili na prvi ogled raziskovalnega področja. Prof. Stojan Sancin je skupino mladih raziskovalcev pospremil skozi vas, potem pa je skupina nadaljevala pot skozi dolino do Botača. Mladinci so hodili ob strugi in se povzpeli do vseh izvirov ob rečnem toku. Petčlanska skupina univerzitetnih študentk Viviane Bukavec in Sonje Gregori, ki se bo posvetila proučevanju živalskega sveta, je ujela in shranila v vazice vodnega drsalca, kobilico, polža in vodnega črviča. V prihodnjih dneh bodo živali-ce podrobneje preučili in narisali. Skupina, ki se bo posvetila kemični analizi rečne vode, je včerajšnje jutro izkoristila, da si je priskrbela vodne vzorce. Pod vodstvom prof. kemije Živke Marc in Zorke Danieli bodo vzorce vode analizirali v laboratorijih za biologijo in kemijo poklicnega zavoda Jožef Stefan.
V prvih popoldanskih urah so se mladinci navdušeni nad skupinskim raziskovalnim delom vrnili v Boljunec, kjer jih je v vrtcu čakalo okusno kosilo. Po kosilu so se mladinci nekoliko spočili, vendar časa za dolgčas ni bilo, saj je bila ob 14. uri na vrsti vodena rekreacija. Dvourno telovadbo bo vsak dan vodil Miloš Tul, študent telesne kulture. Pod njegovim vodstvom se bodo mladi športniki pomerili v spretnosti in telesni zmogljivosti in se posvetili skupinskim igram. Po telesni vzgoji so se posamezne skupine zbrale v učilnicah, kjer so obdelali zbrane podatke in razpravljali o vsem, kar so si ogledali na jutranji ekskurziji in o vsem, kar so novega izvedeli o rečni strugi, toku in izvirih.
Po sličnem dnevnem redu bodo potekali tudi ostali dnevi. Jutranje hladne ure bodo delovne skupine izkoristile za terensko delo in raziskovanje, po
Izlet Kmečke zveze v Gornjo Radgono
Jutri (26. t.m.) bodo člani Kmečke zveze odpotovali na dvodnevni izlet v Gornjo Radgono, kjer bodo obiskali kmetijski sejem. Že v zgodnjih jutranjih urah bosta dva avtobusa pobirala izletnike po vaseh, nekateri pa se jim bodo pridružili na Fernetičih, od koder je predviden odhod ob 6. uri. Na cilj bodo predvidoma prispeli okrog poldneva.
kosilu bodo telovadili, nato pa bodo nabrano gradivo obdelali in opisali. Preostalo jim bo tudi časa za razvedrilo. Danes zvečer je na vrsti ples in igre v povezavi z Radiom Opčine, v sredo pa si bodo mladinci ogledali razstavo Človek in trta in obiskali raziskovalce Mladinskega tabora v Devinu. Poletni tabor se bo zaključil v četrtek ob tabornem ognju.
K poročilu o včerajšnjem dnevu moramo še dodati, da je udeležence tabo-
ra sinoči obiskal dolinski župan Edvin Švab. Govoril jim je o ustroju in delovanju občinske uprave, posebej pa je osvetlil načrt za sprejemni center Doline Glinščice, ki ga bodo po vsej verjetnosti začeli graditi letošnjega oktobra. Večer so nato popestrili diapozitivi o pticah, ki jih je predvajal Kajetan Kravos, nakar se je razvila družabnost ob sodelovanju godcev Marka Ferrija in Igorja Malalana.
Na sliki: župan Švab govori udeležencem tabora
Zadnji avgustovski teden sovpada s povratkom velike večine delovnih ljudi s poletnih dopustov in torej s postopno normalizacijo vsakodnevnega življenja tudi v naših krajih. Na Tržaškem so sicer glavni industrijski obrati spet začeli proizvodnjo po velikih počitnicah okrog velikega šmarna že pretekli teden, tako da je bil v soboto in nedeljo tudi promet povratnikov bolj omejen. Avtomobilski promet, nekoliko bolj gost v nedeljo, se je tako včeraj skoraj povsod normaliziral. Na avtostradi Alpe-Jadran, ki povezuje našo deželo z Avstrijo in drugimi državami osrednje Evrope, včeraj ni bilo, po nekoliko živahnejšem nedeljskem prometu, zlasti v severni smeri, nobenih zastojev, pa tudi niso zabeležili nobenih omembe vrednih nesreč. Prav tako je bil tekoč avtomobilski promet na avtocesti Trst-Benetke.
Na mejnih prehodih z Jugoslavijo se je prav tako včeraj skoraj povsem normaliziral promet, tako ob vstopu kot ob izstopu iz države. Po podatkih obmejne policije je tudi v tem času še največja gneča na Pesku, koder se vračajo dopustiki iz Italije in še mnogih evropskih držav z obmorskih letovišč v Kvarneru in Dalmaciji. V nedeljo popoldne je bil zato kar precejšen prihod dopustnikov, promet pa je bil, tudi po zaslugi prizadevnosti in eks-peditivnosti obmejnih policijskih in carinskih organov, dovolj tekoč, da se niso ustvarile posebno dolge vrste. Po-
V prostorih Laboratorija za morsko biologijo
Včeraj pričetek tečaja oceanografije za šolnike
V prostorih Laboratorija za morsko biologijo, ki ima svoj sedež pod Nabrežino, se je včeraj začel dvotedenski tečaj oceanografije, namenjen učiteljem in profesorjem tržaških šol. Udeležujejo se ga tudi učitelji italijanskih šol iz Istre, ki že dve leti sledijo raznim izpopolnjevalnim tečajem v sodelovanju z deželnim zavodom 1RRSAE. Letošnji tečaj nosi naslov »Eksperimentalna dejavnost pri pouku naravoslovja«.
Namen tečaja je poglobiti poznavanje naturalistike v deželi, zlasti morja, kateremu bodo posvetili največ pozornosti. Tečaj vodi prof. Guido Bressan, sodelujejo pa tudi nekateri raziskovalci, ki delajo v Laboratoriju, univerzitetni profesorji Mosetti’, Orel in Hon-sel ter izvedenec za morsko biologijo Mario Bussani. Tečajniki delajo v raznih skupinah, opravljali bodo tudi terensko delo in analize s pomočjo ikonografskega in avdiovizualnega gradiva.
Tečajniki so se zjutraj zbrali pri Laboratoriju za morsko biologijo, kjer so jim mentorji tečaja predstavili študijski načrt. Popoldne so poslušali predavanje profesorja Feruccia Mosettija o kemično-fizičnih značilnostih morja in o principih oceanografije. Predavanju je sledilo didaktično delo v skupinah, ki sta ga vodila Elide Catalfamo od zavoda IRRSAE in Germano Vianello.
Tečaj bo omogočil učiteljem in profesorjem pridobivanje novega znanja, obenem pa bo nudil možnosti drugač-
Tečajnlki med včerajšnjim predavanjem
preko
praktičnega dela, ki ga bodo učitelji posredovali učencem in dijakom, je lahko izredna priložnost za drugačno obliko zbliževanja z naravo, njenimi samodejnimi in umetnimi spremembami, ki je v tradicionalnem pouku naravoslovja preveč zanemarjeno. Po opravljenem tečaju, trajal bo do 5. septembra, bodo udeleženci dobili potr-
nega pristopa do poučevanja n lovja. Spoznavanje ekosistema
dila o udeležbi, ki jih bo podelil deželni odbornik za šolstvo Barnaba.
• Vodstvo Višje šole za socialno skrbstvo (Ul. Carnaro 43, tel. 829444/45) sporoča vsem, ki bi radi imeli informacije o možnosti vpisa na triletni tečaj za diplomo socialnega delavca v ak. letu 1987/88, naj se po 7. septembru obrnejo na njene urade, ki bodo odprti vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure.
dobno je bilo v nedeljo in včeraj tudi na mejnem prehodu na Fernetičih, kjer je bil promet sicer stalen, a se niso, niti za izhod niti za vstop, ustvarile vrste, daljše od nekaj deset avtomobilov, oziroma 100 do 150 metrov. Nekoliko daljše avtomobilske kolone so zabeležili včeraj, po nedeljskem običajnem večernem valu povratkov iz istrskih kopališč, na obmejnem prehodu pri Škofijah, kjer so se občasno ustvarile tudi po 300 do 400 metrov dolge vrste razbeljenih železnih konjičkov.
Kljub že skoraj zaključenemu počitniškemu času pa je sončno in toplo vreme v nedeljo domala povsem izpraznilo mesto, ki je zlasti popoldne kazalo skoraj povsem opustelo lice. Večina občanov si je namreč privoščila osvežitev ob obali, zlasti pa na Krasu. Na voljo so jim bile razne šagre in prireditve pri Domju, v Bazovici, na Opčinah in Proseku, mnogi pa so se kar razgrnili po gozdičih, ki so jim nudili prijetno senco in hlad. Kljub nasprotnim napovedim meteorologov pa se je sončno in toplo vreme ohranilo tudi včeraj, ko je bila večina ljudi že spet na delu.
Karabinjerju počil gumijasti čolnič
Mlademu karabinjerju potapljaškega oddelka, 26-letnemu Čiru Matrus-cianu, se je včeraj popoldne v Barkov-Ijah pripetila nesreča. Ko se je vračal proti obali, je njegov gumijasti čolnič nenadoma razneslo. Matrusciana je vrglo v vodo, pri tem pa je z nogo zadel ob motor čolna in si zlomil gleženj. Predvidoma bo okreval v 20 dneh. Majhna zračna eksplozija je povzročila velik preplah med kopalci, saj so bili vsi prepričani, da so zločinci streljali na mladega orožnika...
^ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Mara Pertot vd. Luxa
Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 16. uri iz ljubljanskega Navja.
Žalostno vest sporočajo sinova Ljubo z družino in Marjan, brat Anton ter drugo sorodstvo.
Ljubljana, Trst, 25. avgusta 1987
Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
Slavica Gril vd. Ožbot
Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 14.30 iz cerkve v Rupi na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočata sin Ernesta z Jean in sinom Jonathanom in hči Tatjana z možem Marinom ter vnuka Dimitrij in Nataša.
Rupa, Prosek, 25. avgusta 1987
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Začel se je mednarodni simpozij o ekološki psihologiji
Na Pomorski postaji se je zbralo 200 strokovnjakov z vsega sveta
Gasilci šele po dveurnem delu ukrotili plamene
Požar v pralnici bolnišnice povzročil 30 milijonov škode
Včeraj se je v kongresnih prostorih tržaške Pomorske postaje Airadno začel četrti mednarodni simpozij o psihologiji zaznave in akcije v luči ekologije. Petdnevni kongres, ki bo trajal vse do petka, je zjutraj (ob 9. uri) otvoril glavni organizator, direktor inštituta za psihologijo v Trstu Walter Gerbino ter se zahvalil prisotnim (200 docentom, strokovnjakom in nekaj študentom) za udeležbo. Za tem so se v sobanah A in B začela predavanja. Danes sta bili na programu dve temi: prva je »affordances« kot glavni koncept ekološke psihologije, druga tema pa nosi naslov Struktura in gibanje. V prihodnjih dneh pa bodo na sporedu: razvoj spoznavanja in zaznavanja v prvih letih življenja, vloga cilja pri uravnavanju vedenja, odnos med direktno in naivno zaznavo stvarnih dogodkov, psihologija odnosa do umetnosti, kontrola gibanja, odnos med človekom in strojem. Uradni jezik kongresa je seveda angleščina in v tem jeziku razlagajo predavatelji najnovejša odkritja ali strokovne raziskave na zastavljeno temo.
Kongres je organiziral tržaški inštitut za psihologijo v sodelovanju z univerzo iz Padove ter Mednarodno organizacijo za ekološko psihologijo, ki je bila ustanovljena leta 1981 ob priliki prvega tovrstnega kongresa v Connecticutu (ZDA), finančno pa so pobudo podprli Dežela Furlanija-Julijska krajina, Državni svet za raziskave ter evropski uradi ameriške vojne mornarice in letalstva.
V Trstu bo čez dober mesec na ogled razstava Spazio 4
Čez dober mesec bodo na velesejemskem razstavišču v Trstu odprli raziskovalno in tehnološko razstavo Spazio 4. Letos bodo prireditelji posvetili posebno pozornost umetnosti (Spazio arte) in bodo s sodelovanjem Tržaške pokrajine prikazali stvaritve s tehnikama Computer graphic in Computer sound, pregled video instalacij in druge zanimivosti.
Poleg tega bodo razstavo Spazio 4 sestavljali tudi raziskovalni oddelek (Spazio ricerca), oddelek posvečen informatiki (Spazio informatica) in oddelek z didaktičnim materialom (Spazio didattica). Pred dvema letoma je razstava žela velik uspeh v Parizu, aprila meseca letos so jo predstavili v Milanu, na tržaškem velesejmu pa si jo bomo lahko ogledali od 2. do 6. oktobra.
V soboto je nekaj minut pred polnočjo v pralnici glavne bolnišnice izbruhnil požar, ki je verjetno tlel že nekaj ur. Nesrečo je približno pol ure kasneje opazil 26-letni Roberto Sgrai, dežurni gasilec zadruge Santa Barbara. Na pomoč je najprej poklical kolego, a ker zaradi zadušujočega dima tudi s skupnimi močmi nista mogla pogasiti požara, sta poklicala na pomoč gasilce.
Plameni so že zaobjeli ves prostor in popolnoma uničili električno napeljavo ter okrog 600 odej. Šele po dveh urah napornega dela so gasilci ogenj končno ukrotili. Včeraj zjutraj si je vodja oddelka pralnice glavne bolnišnice Bertizzolo ogledal pogorišče in ocenil škodo, ki so jo povzročili plameni. Gmotna škoda je precejšnja, saj si bo morala bolnišnica priskrbeti nove odeje in menjati električno napeljavo, zadimljene in ožgane stene pa bo treba nanovo prepleskati. Stroški znašajo okrog 30 milijonov lir.
Pralnico glavne bolnice so že četrtič zajeli plameni. Največjo škodo pa je vsekakor povzročil predvčerajšnji požar. Vzroki nesreče doslej še niso znani, ni pa nikakršnih dokazov, da bi šlo za nameren požig. Verjetnejša je domneva o samovžigu. V glavni bolnišnici uporabljajo namreč odeje iz lahko vnetljivih sintetičnih vlaken. Ker jih v
pralnici perejo s posebnimi močnimi kemičnimi praški, je povsem možno, da so se odeje, naložene druga na drugo, vnele same.
Trčenje motorjev
V	nedeljo popoldne okrog 18. ure sta se na cesti, ki pelje od Opčin proti Proseku, zaletela dva motorja. S suzukijem se je proti Proseku vozil 22-letni Stefano Artico iz Ulice Aldegardi 25, za njim pa je na motorju sedel njegov prav toliko let star prijatelj Guido Donvito iz Drevoreda D Annunzio 47.
Artico je v bolnišnici izjavil, da je pri prehitevanju trčil v motor suzuki, ki je vozil v nasprotni smeri. Če ne bi bila voznika obeh motorjev v zadnjem trenutku nagnila krmila, bi bilo trčenje čelno.
V	nesreči se je najhuje ranil 38-letni Marjan Kralj iz Bazovice, ki se je s suzukijem peljal proti Opčinam. Pri padcu si je namreč zlomil piščal in bo predvidoma okreval v dveh mesecih. Rešilec Rdečega križa je vse tri ranjence odpeljal v bolnišnico na Kati-nari. Artico se bo moral zaradi raznih odrgnin zdraviti teden dni, za Donvita pa so zdravniki napovedali 10 dni zdravljenja.
Marije Bunz por. Reggente
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali.
Sin Livio
Trst, Kontovel, 25. avgusta 1987
25. 8. 1985	25. 8. 1987
Ob 2. obletnici smrti našega dragega moža, očeta in nonota
Ivana Ugrina
se ga z ljubeznijo spominjamo.
SVOJCI
Dolina, 25. avgusta 1987
Ob Izgubi brata Guerrina izrekajo iskreno sožalje svojemu predsedniku Gigiju veterani Primorja.
Ob izgubi drage mame Giordane Dovgan izrekajo iskreno sožalje Alessandru in družini nekdanji sošolci Andrej, Marko, Massimiliano in Ivan.
Na prazniku upokojencev pri Domju
Starejša in mlajša generacija izmenjali mnenja in izkušnje
Razstava ob 50-letnici Letoviščarske ustanove
Tržaška letoviščarska ustanova sporoča, da bo razstava ob 50-letnici njene ustanovitve odprta do 30. avgusta. Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih je razstava odprta samo dopoldne zjutraj.
Rajonski sveti
Rajonski svet Rojan-Greta-Bar-kovlje se bo sestal v četrtek, 27. t. m. Na dnevnem redu je vprašanje uporabe novega občinskega računalniškega sistema in razprava o ekoloških vprašanjih, ki jih je sprožilo Združenje za okolje.
izleti
razna obvestila
Kmečka zveza in Pokrajinsko združenje rejcev obveščata vse udeležence 2-dnevnega izleta na Kmetijski sejem v Gornjo Radgono, da bo odhod avtobusov jutri, 26. avgusta, s sledečim urnikom: avtobus št. 1'— Trst (pred sodno palačo) ob 5. uri, Domjo (pred TKB) ob 5.15., Dolina (pred županstvom) ob 5.20, Boljunec (na trgu) ob 5.25, Boršt (pri avtobusni postaji) ob 5.30, Opčine (pred hranilnico) ob 5.45; avtobus št. 2 - Sesljan (pri avtobusni postaji) ob 5.05, Nabrežina (pred gostilno Silvester) ob 5.10, Križ (pred gostilno Ve-rena) ob 5.15, Prosek (na Kržadi) ob 5.20, Bazovica (na trgu) ob 5.35, Padriče (pri avtobusni postaji) ob 5.40 in Opčine (pred hranilnico) ob 5.45.
Vaška skupnost Trnovca prireja v soboto, 29. avgusta, izlet na Koroško. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200150 od 18. do 20. ure.
	kino		včeraj - danes
J1 i	LETNI KINO - ARISTON - 21.00 La fa-miglia, It. 1987, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Stefania Sandrelli, Fanny Ardant. LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 11		Danes, TOREK, 25. avgusta LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob
KUD PEPCA ČEHOVIN-TATJANA Senožeče In Zveza kulturnih organizacij Sežana pripravljata tudi letos srečanje harmonikašev diatonične harmonike, ki bo v nedeljo, 30. avgusta 1987, ob 17. uri na vrtu restavracije ADRIA v Senožečah. Organizatorja vabita primorske har-monikaše diatonične harmonike, da se udeležijo II. srečanja. Prijave sprejema ZKO Sežana - Partizanska 15, p. p. 64 -66210 Sežana ali po telefonu 003867/73736 še danes.
TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo v torek, 1. septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici PRVA VAJA ORKESTRA IN ZBORA v sezoni 1987/88. Program: obnovitev Simonitijevih pesmi za nastop v Novi Gorici, ki bo 13. septembra ob odkritju doprsnega kipa partizanskemu skladatelju Radu Simonitiju. Obenem vabi nove pevce, naj se javijo, da se dogovorijo za sprejem v ansambel.
razne prireditve
V centru Antona Ukmarja pri Domju se je v nedeljo končal dvodnevni praznik upokojencev, ki je letos doživel svojo drugo izvedbo. Prireditelji so ga izpeljali v sodelovanju z mladimi in mu tako nadeli nekoliko neobičajno obleko. Starejša in mlajša generacija sta si izmenjali mnenja in izkušnje, mladi so se seznanili z delom in življenjem upokojencev, starejši pa so se lahko prepričali, da so mladi še kako iznajdljivi in "na roko". Prvi dan praznika so se najmlajši izkazali s slikovnim »ex tempore«, upokojenci pa so se pomerili v briškoli. Najuspešnejši so bili seveda nagrajeni in sicer v nedeljo, ko je nastopila tudi godba na pihala Breg pod vodstvom Nika Peršiča. Prav tako v nedeljo so bili pozdravni in slavnostni govori predstavnikov sindikata upokojencev CGIL. V imenu pokrajinskega odbora je govoril tovariš Spanghero, deželni odbor pa je zastopal sindikalist Beltrame. Prireditelji so oba večera poskrbeli tudi za zabavo in ples. Letošnji praznik je potekal v prijetnem vzdušju in se ga je udeležilo veliko število ljudi, prireditelji pa upajo, da ga bodo redno prirejali tudi v prihodnje, (mm)
Praznik vaškega patrona v Barkovljah in na Opčinah
razstave
šolske vesti
V	občinski galeriji - Trg Unita bodo v nedeljo, 30. t. m., odprli razstavo slikarja Romola Bertinija. Razstava bo odprta do 11. septembra po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik ob priliki Kraške ohceti od 25. do 30. avgusta: od 25. do 28. 8. - 17.00-
23.00,	v soboto - 11.00-24.00 in v nedeljo -9.00-24.00.
colore dei soldi, dram., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul New-man, Tom Cmise.
EKCELSIOR II - 19.30, 21.45 Specchi del desiderio, dram., 100'; r. Di Drew; i. Rupert Ewerett, Hugo Weawing.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Mississip-pi Adventures, dram., ZDA 1986, 99'; r. Walter Hill; i. Ralph Macchio, Joe Se-neca.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 L'angelo del sesso, porn. □ □
EDEN - 16.00, 22.00 La signora viziosa di Manhattan, porn., □ □
PENICE - 19.30, 22.15 I morti viventi sono tra noi, srh., ZDA 1986, 100'; r. John King; i. Kathryn Charly, Gabor Rassov, □
NAZIONALE II - 16.00, 21.30 Amadeus, dram., ZDA 1984, 157'; r. Miloš Forman, i. Tom Hulce, F. Murray Abraham. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Pregled srhljivke: Terrore in sala, □
MIGNON - 16.00, 22.15 II bacio della donna ragno, dra., ZDA/Braz. 1985; 119'; r. Hector Babenco, William Hurt. EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Una poltro-na per due, kom., ZDA 1983, 100'; r. J. Landis; i. D. Aykroyd, D. Murphy CAPITOL - 16.00, 22.00 Highlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. R. Mulca-hy; i. C. Lambert, R. Hart.
LUMIERE - zaprto zaradi počitnic. VITTORIO VENETO - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Amore impuro, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
prispevki
V	dveh okoliških cerkvah — v Barkovljah in na Opčinah — so v nedeljo verniki počastili svojega patrona sv. Jerneja. V obeh krajih sta bili slovesni maši z že tradicionalnim »ofrom«, to je z zbiranjem denarnih sredstev za popravila cerkve, na Opčinah še s procesijo pred štirimi oltarji, postavljenimi okrog cerkve, v Barkovljah pa z nastopom domače godbe na pihala in barkovljanskega pevskega zbora, ki ga vodi Aleksandra Pertot ter z nastopom glasbenega tria, ki so ga sestavljali: violinistka Aleksandra Pertot, violončelistka Simona Slokar, na orgle pa je zaigral Andrej Pegan.
V	cerkvi sv. Jerneja na Opčinah je bil v nedeljo zvečer tudi glasbeni večer z veliko udeležbo ljudi, na katerem je sodelovalo kar pet mladih, že uveljavljenih glasbenikov: Marko Ozbič, Mitja Pernarčič in Andrej Pegan, ki so igrali na orgle, Simona Slokar, ki je igrala na čelo in Aleksandra Pertot, ki je nastopila kot violinistka, pa tudi kot sopranistka. Predstavila se je namreč s tremi Gregorijanskimi napevi v nemščini, ki so bili lepo doživetje za poslušalce, kot je bilo lepo doživetje tudi nastop vseh treh organistov in violončelistke ter violinistke z izvajanjem skladb glasbenikov 16. in 17. stoletja.
V	nedeljo bo podobna slovesnost tudi v Mačkoljah, kjer bodo sv. Jerneja počastili z mašo, s procesijo in z blagoslovom vseh vozil.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da se bodo popravni in vstopni izpiti začeli v torek, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno skušnjo iz italijanščine in slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski v šoli.
V	spomin na Vilka Batiča darujejo prijatelji Paolo Filipčič, Silvano Poropat, Giuseppe Zhok, Virgilio Maver, Landi Cok, Rico, Aldo Bloccari, Romano Biska, Paolo Kranjec, Miroslav čok, Rino Pertot, Stojan Sancin, Dušan, Celestin Glavina, Darko Kobal, Ivan Gombač in Stefania Vesnar 90.000 lir za kardiokirurški oddelek v glavni bolnišnici in 90.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na strica Vilka Batiča daruje Svetko Čok 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Vilka Batiča darujejo Vilma in Enzo Foraus, Danica, Marija in Jelka Čok 40.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 40.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na Vilka Batiča darujeta Vojka in Giorgio Del Piero 10.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Guerrina Hu-suja darujejo družine Kapun, Mennucci, Starec, Rupel in Tretjak 50.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Guerrina Hu-suja daruje Dario Kante z družino 50.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Rozine Sosič-Škerlavaj daruje Angel Vremec 30.000 lir za SKD Tabor.
Ob obletnici smrti mame Julije darujeta Zofija in Argeo (Gropada 40) 20.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob drage Rozine Škerlavaj daruje Angelca Vremec 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na mamo daruje Angelca Vremec 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Rozine Sosič vd. Škerlavaj darujeta Vladko in Monika Vremec 30.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob drage Rozine Sosič-Škerlavaj darujeta družini Starc in Sosič 25.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Vilka Batiča daruje Fabio Pečar z družino 10.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na tovariša Vilka Batiča poklanja Cvetka Medvešček 10.000 lir za ŠD Union.
Za MPZ KD Primorsko sta darovala Idle Tul 50.000 lir in Izidor Tul 30.000 lir.
V	spomin na teto Gizelo daruje Bruno Košuta z družino 25.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grobova Ivana Žagarja in Vilka Batiča daruje Stanko Grgič (Krančev) iz Bazovice 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Marijo Žagar darujeta Valerija in Wilma Hrovatin 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Rozalije Cav-rini-Gregori darujeta mož Alfonz 20.000 lir in sin Dario 30.000 lir za Kulturni dom Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Vilka Batiča darujeta Miran in Pierina Batič 30.000 lir v isti namen.
Ob prerani smrti drage mame Line Pe-taros-Cedin daruje sin Renato Čok z družino 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Jutri, SREDA, 26. avgusta
IVANA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.44 najnižje -58 cm, ob 11.14 najvišje 46 cm, ob 17.07 najnižje -29 cm, ob 22.48 najvišje 39 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 25,1 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Clarich, Valentina Covi, Alia Nefer Oubrosi, Simone Trombetta, Stefania Ponti, Marco Vi-gini, Luca Maschietto, Valentina Lach.
UMRLI SO: 75-letna Vittoria Gasparre por. Grisancich, 79-letna Mira Perlow vd. Bucci, 72-letna Liliana Gallis vd. Sorini, 36-letna Giuseppina Tamma por. Biasiol,
73-	letna Nerea Crisai vd. Mainardi, 70-letna Giuseppina Causi vd. Milani, 81-letni Giorgio Bertole, 58-letna anna Maria Žago por. Suzzi, 26-letni Enrico Ko-njedic, 79-letna Nives Dreossi, 66-letna Bruna Custerlina vd. Teržani, 77-letni Romano Spangaro, 74-letna Natalia Val-le vd. Grava, 90-letni Gottardo Artico,
74-	letna Paola Luccheti, 45-letna Giordana Sudini por. Dougan, 79-letna Maria Delgrande vd. Zanuttigh, 74-letni Arrigo Destradi, 91-letna Vanda Taboga vd. Cleva, 80-letni Ferrante Ursich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24. avgusta, do sobote, 29. avgusta 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Bor-go S.Sergio), Lungomare Venezia 3 (Mi-Ije).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6, Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
KD Rdeča zvezda in Glasbena zadruga Ars Nova vabita na predstavo Alda Nicolaja "BLAGI POKOJNIK, DRAGI MOŽJE", Igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal, produkcija Festival Ljubljana. Premiera 1. septembra, ponovitvi 2. in 3. septembra na Županovem dvorišču v Zgoniku, v primeru slabega vremena pa v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic na ZSKD in v knjigarni Terčon v Nabrežini.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
NA POTI Zgonik-Veliki vrh se je izgubil pes - nemški ovčar. Tel. 412507.
AVTO peugeot 304 (familiare) v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 51837.
PRODAJAM stara akacijeva drva, primerna tudi za ognjišče. Tel. 0481/391637.
PO UGODNI CENI prodam stanovanjsko prikolico lander graziella 401 (letnik 1978) v dobrem stanju. Tel. na št. 226131 v opoldanskih ali večernih urah.
MOTOR cagiva electra 125 (avgust 1986) prodam po izredno ugodni ceni, prevoženih 1.300 km. Tel. v večernih urah na št. 0481/87711.
NUJNO iščem v najem že opremljeno hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici: 3 spalnice s 6 posteljami, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samo za resne ponudbe telefonirati v večernih urah na št. 225946.
NUJNO iščem v najem prostor za tiskarno - 250 kv. m, najraje v bližini Opčin ali v okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 225946.
RESTAVRACIJA PETTIROSSO v Borštu na št. 60 - tel. 228151 je odprta vsak dan, razen ob torkih.
OSMICO je odprl v Nabrežini Ivan Ušaj.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
OSMICO je odprl Marjo Milič v Repni-ču. Toči belo vino in teran.
JADRNICO, tip raca, 5,5 m kompletno opremljeno, s stojalom in prikolico, prodam za 350 SM. Tel. 003861/722961.
ŽERJAV - VLAČILEC do višine 15 m, rabljen, kupim. Tel. 54390.
PRODAM audi 80 diesel, 1600, letnik '82 in renault 6, 850, letnik ‘79. Tel. 228145.
menjalnica		24. 8. 1987	
Ameriški dolar		..	1310,—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 		722.—	Švicarski frank 		872 —
Francoski frank		214,50	Avstrijski šiling		102,50
Holandski florint 		640.—	Norveška krona 		195.—
Belgijski frank		34,40	Švedska krona		204,—
Funt šterling		..	2135,—	Portugalski eskudo		8,50
Irski šterling		..	1910,—	Španska peseta		10 —
Danska krona		185.--	Avstralski dolar 		900,—
Grška drahma 		9,—	Debeli dinar		1,55
Kanadski dolar 		980.—	Drobni dinar		1,55
			
			
ZADRUGA ZA ČIŠČENJE INDUSTRIJSKIH IN BIVALNIH PROSTOROV
San GIACOMO
ČIŠČENJE S PROFESIONALNIMI STROJI: mo-quette - stenske obloge - preproge - sedežne garniture z vbrizgavanjem in sesanjem
Posebna priprava tal: ploščice - marmor - linoleum - guma - les s trikratnim polaganjem zaščitnih sredstev
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST - Ul. Giuliani 32 - Tel.: 731412/730457 TRŽIČ - Ul. Mazzini 23 - Tel.: (0481)481403
slike, ki niso le spomin
damjana ota
Ko so kostanji prvič cveteli...
Še danes, če stopite na Tabor, vaški predel, ki nosi to ime v spomin na tabor iz leta 1878, lahko vidite stavbo, v kateri je bila do obdobja med dvema vojnama gostilna dolinske družine Pangerc. Nekoč, pred prihodom Italije, je namesto italijanskega Ristorante Rosandra z velikimi črkami pisalo GOSTILNA PANGERC. Tudi kostanji so bili takrat le mlada drevesca. Veliko let pa jih sploh ni bilo.
Kostanji, ki jih je v letih po prvi svetovni vojni vsadil danes že pokojni Ljubi Pangerc, se sedaj razkošno šopirijo visoko nad strehami. Skoraj zakrivajo pročelje hiše, ki je že v časih Avstrije bila ena od številnih gostiln, po katerih je bila poznana Dolina.
Vas je bila veliko stoletij cerkveni, politično-upravni in kulturni center Brega, pa tudi širše okolice. Kot vsak kraj, kjer se srečujejo ceste z več strani, je morala poskrbeti, da so prišleci vedno dobro in primerno pogoščeni. Zato ni nič čudnega, da je bilo v Dolini več gostiln in da so lahko vse te shajale.
Ne smemo pozabiti, da je dolinska občina obsegala nekoč veliko več vasi kot danes; Od tržaško-beneške vojne leta 1511 so breške vasi pripadale so-cerbskemu gradu in z njim vred Kranjski deželi. Dolino je leta 1615 opustošila vojna med Avstrijo in Benetkami. Takrat je bila požgana tudi dolinska cerkev, s katero so se vaščani
radi ponašali, da je najlepša cerkev v tržaški okolici. Nato so prišli Francozi, ki so leta 1809 uvedli tudi novo upravno ureditev. Dolina se je tako vključila v istrsko okrožje, ki je bilo del Ilirskih provinc. Francozi so se iz naših krajev umaknili leta 1813 in vrnila se je Avstrija. Avstrijske oblasti so občinsko ureditev ohranile, uvedle pa so novo upravno enoto. Dolino in ostale vasi v Bregu so tedaj priključili istrski deželi oz. mejni grofiji Istra, v kateri sta bila poleg dolinskega še koprski in buzetski okraj. Sedež dolinske enote pa ni bil v Dolini, temveč v graščini Fiinfenberg nad Borštom. Leta 1850 se je dolinska občina zdrobila v več manjših občin, kot so bile Boljunec, Ricmanje, Boršt, Gročana in druge. Skoraj vsaka srenja je postala občina zase. To stanje je trajalo do leta 1868, ko so manjše občine ponovno odpravili. Občina Dolina je z razliko velikega števila slovanskih občin v Istri, ki so bile priključene italijanskim centrom, ostala precej samostojna. Obsegala je Prebeneg, Kroglje, Socerb, Kastelc, Petrinje, Tinjan, Plavje, Škofije, Gab-rovico, Osp, Jvlačkolje, Gročano, Ocizlo, Beko in Črni Kal. Leta 1872 je ponovno prišlo do sprememb: Dolini so odvzeli Tinjan, Plavje in Škofije (nekateri viri jih sicer navajajo kot del dolinske občine še leta 1878), priključili pa so Boljunec, Ricmanje in Boršt.
Istrski iredentisti so že leta 1828 dosegli, da je bil dolinski okraj priključen koprskemu in s tem ošibili volilno moč Slovencev za istrski deželni zbor. V ta zbor sta bila izvoljena tudi dva predstavnika dolinske občine in sicer leta 1908 Josip Pangerc in Josip Valentič, šest let pozneje ponovno Josip Valentič.
Prvi je prihajal iz družine Pangercev, ki so od srede 19. stoletja imeli v Dolini gostilno. Že takrat je bila Gorica, tako namreč pravijo domačini vaškemu trgu, duša vaškega življenja. Nič čudnega, saj je še danes vloga trga oziroma prostora, v katerem se ljudje lahko zbirajo, zelo važna za nastanek in rast katerekoli dejavnosti, od kulturnega dela vse do razvedrila in zabave. Zanimivo je zato vedeti, da je bila v Gostilni Pangerc tudi dvorana, ki so jo uporabljali v različne namene. V njej so prirejali družabnosti, plese in kulturne večere. Posebno v letih, ko se je na Slovenskem začelo prebujati organizirano kulturno življenje s čitalnicami, bralnimi in pevskimi društvi, so postale gostilne prava središča za kakršnokoli dejavnost. V gostilne so ljudje zahajali, da bi zvedeli za zadnje vaške novosti, da bi ob kozarcu vina posedeli v veseli družbi, ne nazadnje pa zato, da bi se pogovarjali in glasno razmišljali o stvareh, ki so jim bile najbližje.
Gostilna je bila torej središče vaškega kulturno-političnega življenja in nosilec narodnega ozaveščanja. Zato je v letih, ko je postala slovenščina trn v peti italijanskim oblastem, morala tudi gostilna Pangerc »spremeniti« svoj obraz. Fašistični režim je kmalu nato prepovedal rabo slovenščine. Slovensko ime gostilne Pangerc je zamenjal napis Ristorante Rosandra. Tudi Gorica je spremenila svoje lice. Sredi trga so karabinjerji, ki so se nastanili v stari dolinski šoli, vsadili lipo, da bi tako razbili enotnost vaškega zbirališča. Zaradi tega so bili Dolinčani prisiljeni postavljati maj ob robu Gorice in ne sredi nje, kot so vedno delali. Sredi tridesetih let so Pangerčevi polovico stavbe prodali Jerjanovim in tako razdelili nekdanjo gostilno, ki v tem obsegu ni več zaživela.
Minila so vojna leta, sredi Gorice ni več s silo postavljene gredice, kjer je bila nekoč gostilna sta sedaj mesnica in trgovina jestvin, pred njima pa se še vedno dvigajo divji kostanji, ki bi nam lahko še in še pripovedovali...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Hm... bla... bzzz... čuf... hrgh... ha... Nekoliko nenavaden uvod, ki dokaj nazorno kaže na muke zgoraj namalanega ob uvodih, začetkih, morda kar vsemu, kar ne diši po koncu. Lestvica tega tedna je zelo zanimiva (samorek-lama), prinaša dve novosti in celo kopico sprememb, kar je (še vedno) najbolj razvidno kakšen milimeter nižje...
ted. na 1.	pr. teden		
9	1	1.	Martin Krpan - Še je čas
4	3	2.	Little Števen - Bitter Fruit
16	2	3.	Vasco Rossi - C’e chi dice no
16	5	4.	U2 - With Or VVithout You
2	8	5.	Living In A Box - Living In A Box
10	4	6.	Cock Robin - The Biggest Fool Of Ali
2	9	7.	Bazar - Amerika
7	6	8.	Whitney Houston - 1 Wanna Dance
			With Somebody
—	—	9.	Vasco Rossi - Ciao
—	—	10.	Susanne Vega - Luka
Ta delček teksta teče lažje, ker je uvod mimo... Na samem vrhu ni spremembe - Martin Krpan s še je čas so prvi že šesti teden zapored in ne kažejo nikakršnih znakov utrujenosti... Mesti sta zamenjala Little Števen in Vasco Rossi tik pod vrhom, U2 še kar lezejo navzgor, v isti smeri pa po lojtrci plezajo tudi Living tn A Box... Duet Cook Robin kaže prve znake »ohladitve«, kar ne bi mogli trditi za skupino Bazar, ki se dobro uveljavlja s svojim novim hitom Amerika. Proti dnu gre Whitney Houston, novouvrščena pa sta komada Ciao Vasca Rossija in Luka Susanne Vega...
Zaradi kopice sprememb in obeh novosti smo v nedeljo imeli časa le za en predlog - Shattered Dreams skupine z zelo zanimivim imenom, Johnny Hates Jazz — Johnny (v prevodu bi lahko bil tudi Janez) sovraži jazz. Toliko o tem zdaj, spet pa ste vljudno vabljeni h komuniciranju preko glasovnic...
Z nagradami sodelujejo:
J f.trir (Jff) »oT«.
^ ^ lisko Trsi
Iskrs TOZD Eleklroakusllks
Ssisns
/O
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
		današnji televizijski in radijski sporedi	
n rai 1	C	RAI 2	I ^ RAI 3	|	| fr RTV Ljubljana	(*iS) TV Koper
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Lassii gualcuno mi attende (kom., VB 1963, r. John in Roy Boulting, i. Peter Sellers, Cecil Parker)
16.00	Risanka: Rosaura
16.25	Dok.: Llsola dei pellicani
17.15	Nadaljevanka: Piccolo mondo antico (1. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.15	TV film: Giustizia šara fatta (r. David Green, i. Karl Malden, Eva Marie Saint, 2. del)
22.15	Dnevnik
22.15	TV film: Giustizia šara-fatta (2. in zadnji del)
22.55	Variete: Napoli prima e dopo
23.55	Šport: kolesarstvo (prenos z Dunaja)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
12.00	Dok.: Emma e il nonno
12.10	Nad.: Una storia viennese
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec, risanka Dick Tracy in nanizanka Blon-die
16.35	Film: Šansone e il tesoro degli Incas (pust., It. 1964, r. Piero Pie-rotti, i. Alan Steel, Mario Petri)
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Pirana (dram., ZDA 1978, r. Joe Dante, i. Bradford Dillman, Heather Menzies, Kevin McCar-thy)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Aktualno: Poletni almanah
23.25	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Nočni film: Mademoiselle Zaza (kom., ZDA 1938, r. George Cu-kor, i. Claudette Coilbert, Herbert Marshall)
16.25	Šport: nogometni turnir (prenos iz Viterba)
18.00	Šport: hitra hoja (prenos iz Boia-na)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Laborato-rio infanzia - Errata corrige, Neuropsichiatria al bivio dell'a-dolescenza (1. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - Se-guestro di bambina (r. Martin Campbell, i. Gordon Jackson, Martin Shaw)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: La mummia (srh., ZDA 1932, r. Karl Freund, i. Boris Kar-loff, Žita Johann, David Man-ners)
22.50 Dnevnik
22.55	Deželne vesti
23.05	Glasbena oddaja: Koncert ob 50-letnici smrti Mauricea Ravela (v okviru 23. glasbenega festivala Pontino, London Gabrieli Quar-tet, prenos iz Sermonete)
18.35	Poročila
18.40	Otroška oddaja: Fižolček, ogel-ček in slamica
18.55	Dokumentarec: Petnajst minut za našo športno ritmično gimnastiko
19.00	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Trgovci in ljubimci (scenarij in režija Vanče Kljako-viča, i. Zlatko Vitez, Ksenija Paič; lahkotna, komedijsko obarvana ljubezenska zgodba med fino gospodično Renato in mladim gospodom Gavrilovičem je postavljena v okvir zagrebške prireditve iz leta 1911.)
21.15	Aktualno: Kako do novih energetskih objektov? (V oddaji bodo spregovorili o možnostih in perspektivah gradnje energetskih objektov v Sloveniji in BiH.)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato nadaljevanka Sever in Jug (15. del)
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello zecchino
18.00	Nanizanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V Odprti meji med drugim:
TRST — Z mednarodnega simpozija o psihologiji percepcije in akcije DEVIN — O delu na mladinskem raziskovalnem taboru OPČINE — Tudi letos poletni center v organizaciji Sklada Mitja Čuk GORICA — Konec tedna mednarodni lestival folklore SPILIMBERGO — Antološka razstava fotografa Roberta Cape
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: I cavalieri del Nord Ovest (vestern, r. John Ford, i. John Wayne, Joanne Dru, Victor McLaslen)
22.10	TVD Vsedanes 22.25 Nadaljevanka: Delitto e castigo (4. del)
23.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Film: La storia di Patri-
cia Neal (dram., ZDA 1981, r. Anthony Har-vey, i. Glenda Jackson, Dirk Bogarde)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film:	La vittima
(dram., ZDA 1981, r. Noel Black, i. William Devane, Jennifer O'-Neil)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nanizanka: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum (vodi Catherine Spaak)
23.10	Nanizanki: Casablanca, 0.10 Sceriffo a New York
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La squa-driglia delle pecore
nere, 12,00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Banana Split, Chappy, La corsa senza limiti, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarna serija: Ouaderni della natura
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Rio Bravo (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. John Wayne, Maureen O Hara, Ben Johnson)
22.50	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.50	Nanizanki:	Mod
Sguad, 0.45 Mistery Movies - Banacek
ITALIA1__________
8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: In cerca damore (glasb., ZDA 1964, r. Don Weis, i. Connie Francis, Susan Oliver)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lotti, F16 la piccola Robinson, Nana super-girl
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanke: Stazione di polizia, 21.30 Mike Hammer, 22.30 Troppo forte, 23.00 Pronto soc-corso, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.30 Hadcastle and McCormick
B(1JI^ TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Judo Boy
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Insiders
20.30	Film: Scanners (fant., ZDA 1982, r. David Cronenberg, i. Jennifer 0'Neal, Patrick McGoohan)
22.30	Nanizanki: Spy Force, 23.30 Alla ricerca di un sogno
0.30 Film: Marisol, la piccola madrilena (kom., Šp. 1960, r. Luis Lucia, i. Marisol, Maria Maher)
^ TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: George
13.00	Zdravniška rubrika: Trenta tre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.00	Film: Il passo del car-nefice (dram., ZDA 1943, i. John Garfield, Maureen 0'Hara)
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Povejmo v živo!; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert z letošnjih Junijskih večerov v cerkvi sv. Martina v Dolini: 1 Madrigalisti di Venezia;
11.15	Glasbeni mozaik; 12.00 Pojdite z nami; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 blaš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Mladi mladim;
16.00	Kakor od vetra se trese moje srce; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Velike pesnitve v izboru in pripovedi Vladimira Jurca.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z znanimi melodijami; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja;
18.45	Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti, popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Croatia; 18.00 Sotočje;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudežnih sedem;
10.35	Vstop prost; 11.00 Filmske novosti; 11.15 O Istri; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.45 Sintonizi-rani; 16.45 Informativna oddaja: 70. leta; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High Power; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba.
Začelo se je včeraj, zaključi se v soboto
Jamarji iz devetih držav prisotni na mednarodnem posvetovanju o speleologiji
Okrog sto jamarjev in strokovnjakov iz devetih držav se udeležuje 7. mednarodnega posveta o podvodni speleologiji v Gorici, v organizaciji kluba "L. V. Bertarelli" in pod pokroviteljstvom mednarodne jamarske zveze. Strokovni posvet, na katerem bo ena osrednjih tem, kako zagotoviti večjo varnost speleologov, se je začel včeraj dopoldne v Palači Attems, s poročilom Carla Rosettija o nedavni nesreči v Gorgazzu pri Pordenonu. V popoldanskem delu zasedanja so bila na vrsti poročila z različnih področij podvodne speleologije. Poročila in razprave bodo na vrsti tudi danes predpoldne in tudi popoldne in deloma še tudi jutri, ko se bo sestala (v zavodu San Luigi) mednarodna komisija za podvodno speleologijo, ki deluje v okviru mednarodne jamarske zveze. Medtem ko bo prvi del posveta pretežno akademskega značaja, se bodo udeleženci že od jutri dalje in do sobote lahko pobliže seznanili z nekaterimi vodnimi jamami na območju naše dežele in tudi bližnjega Veneta. Tako se bodo spustili v votline, od koder priteka Timava pri Štivanu, v četrtek je predviden ogled in spust v Gorgaz-
zo, v petek ekskurzija v jame Cogol dei Siori in Cogol dei Veci v Valstag-ni v pokrajini Vicenza. V programu je tudi voden obisk jame pri Briščikih.
Zakaj izbira Gorice za tako pomemben dogodek? »Izbira ni bila naključna. Gorica ima ustrezno geopolitično lego. Hoteli smo zagotoviti čimširšo udeležbo. Na zadnjem kongresu, v Brnu, pred dvema letoma, je bilo opaziti precej odsotnosti. Te ovire smo odpravili, saj so prisotni jamarji in strokovnjaki iz devetih dežel. Celo iz Avstralije in Združenih držav Amerike,« pojasnjuje arh. Alessio Fabbrica-tore, predsednik kluba, ki je organizator mednarodnega posveta.
Je pa še dodaten razlog, da je bila prav Gorica izbrana za mednarodni posvet. Leži namreč, lahko rečemo, na območju Krasa oziroma v neposredni bližini. Speleologija pa ima prav v naših krajih bogato tradicijo, če ne že svoj začetek.
Poleg Američanov in Avstralcev so udeležbo na kongresu potrdili speleologi iz Velike Britanije, Romunije, Švice, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in seveda Italije.
Zelo številna je delegacija jamarjev iz Češkoslovaške. Jugoslavijo predstavljajo člani društva Proteus iz Ljubljane.
Zapisali smo, da bo na posvetu veliko govora o varnosti pri raziskovalnem delu. Prav glede tega velja posebej opozoriti, da je udeležbo najavil tudi znani švicarski strokovnjak Jean Jacgues Bolanz, ki je pred kratkim uspešno sodeloval pri dviganju trupla ponesrečenega Martinija iz brezna Gorgazzo.
Ob vesti o poteku 7. mednarodnega posvetovanja o podvodni speleologiji velja opozoriti na podobno prireditev, ki bo od 30. avgusta do 5. septembra v Čedadu in ki je tematsko in tudi organizacijsko povezana. V Čedadu bo namreč 7. mednarodni kongres o reševanju v jamah, torej nekakšno nadaljevanje goriškega srečanja, in se ga bodo predvidoma udeležili tudi jamarji, ki so se te dni zbrali v Gorici.
Naj omenimo še, da so včeraj dopoldne predstavniki občine pozdravili udeležence mednarodnega zborovanja. V okvir spremljajočih prireditev pa sodi tudi predstavitev zadnjega zvezka zbornika II Carso.
V prostranem Gergoletovem parku
Nad vsemi pričakovanji uspeh razstave ptičev v Doberdobu
Kako privabiti v vas nekaj tisoč ljudi? Kaže, da je doberdobski gostilničar Silvij Gergolet našel pravi recept. V prostranem parku za svojim gostiščem, ki je tik izven vasi, ob cesti, ki iz Doberdoba pelje na Poljane, je, letos že četrtič, pripravil ptičjo razstavo. K njemu so prišli ne le lastniki ptičev, ki tekmujejo med seboj v žvrgolenju, marveč tudi tisti, ki ptiče prodajajo, poleg tega pa vsi tisti, ki prodajajo kletke ter hrano in vse drugo, kar je potrebnega za ptičjerejo.
Merjasci povzročajo škodo na poljih in vrtovih v Podgori
To, da so divji prašiči zelo požrešni in da delajo precej škode na njivah, zasajenih s krompirjem in koruzo, je znano. Bolj težko razumljivo je, da živali pridejo v neposredno bližino hiš, pravzaprav na vrtove. Gornja slika je bila posneta včeraj dopoldne v Podgori, v bližini pokopališča, kjer so divji prašiči v nekaj nočeh skoraj povsem pospravili letošnji pridelek koruze. Zadnjič so bili na pojedini v nedeljo ponoči in se niti niso kdove kako razburjali, ko jih je gospodar, Alojz Hvalič, skušal odgnati s psi. Nekam jezno je čreda ščetinarjev odkorakala proti Kalvariji, kjer se predvidoma zadržuje podnevi, medtem ko prihaja ponoči na pašo.
Že lani so merjasci, prav tam, uničili dobršen del koruze, nihče pa ni pričakoval, da se bodo živali spet pojavile letos. Prvi obisk je lastnik opazil pred približno tednom dni. Menda je v čredi tudi zelo velik primerek. Tako je mogoče soditi na podlagi sledi na njivi. Naj kot zanimivost navedemo, da so živali menda precej izbirčne. Poleg koruze so zasajene tudi trte, vendar se
ščetinarji grozdja, vsaj do zdaj, niso dotaknili.
Verjetno jim bolj tekne sočna in že napol zrela koruza. Seveda je vprašanje, kdo bo poravnal škodo.
■ Občinski svet v Sovodnjah se sestane drevi ob 20. uri. Na dnevnem redu je poleg drugega sklep o najemu posojila za 155 milijonov lir za finansiranje 3. skupine del splošnega načrta grezničnega omrežja.
V spomin na tenista Bauma mednarodni turnir v Gorici
Včeraj se je na peščenih igriščih teniškega krožka Zaccarelli v Gorici pričel že tradicionalni turnir za memorial Baum. To je gotovo najvažnejše deželno tekmovanje v tej privlačni športni panogi, saj na njem letos nastopa kar 64 moških posameznikov in 32 ženskih posameznic. Igralci so porazdeljeni v več skupin in sicer moški v kategorije B/3, B/4 in C, ženske pa v kategoriji B in C.
Letošnji turnir je že dvanajsti zapovrstjo, prvič so igralci nastopili leta 1976. Clou turnirja so nedvomno moška tekmovanja, kjer podeljujejo trofejo Baumovega memoriala. Ta je sicer še vedno v lasti organizatorja, kajti do danes ni še noben igralec trikrat slavil — pravilnik namreč pravi, da se podeli trofeja tistemu igralcu, ki je osvojil Baumov turnir trikrat, tudi če ni tega osvojil zaporedoma. Po vsej verjetnosti bo tudi letos trofeja ostala v prostorih goriškega krožka Zaccarelli, saj so dosedanji zmagovalci medtem prešli v višje kategorije, kar pomeni, da jim prejšnje zmage ne pridejo več v poštev.
Tako na primer ne bo mogel ponoviti lanskega uspeha Enrico Pellecani, član SC Malaspina, ki je z letošnjo sezono prestopil v višjo kategorijo. Tudi Anni Benzon, članici TC Treviso, ki je
Včeraj zamenjava poveljstva general Sampieri zamenjal Bacca
General Giuseppe Bacco, ki je približno dve leti poveljeval goriški posadki, je odšel v Firence, kjer bo prevzel višjo dolžnost pri poveljstvu tamkajšnje deželne vojaške oblasti. Kot smo svojčas že poračali, ga je zamenjal general Umberto Sampieri, ki prihaja v Gorico iz Glavnega štaba vojske v Rimu.
Včeraj dopoldne je bila v pešadijski vojašnici v Ulici Duca d'Aosta svečanost predaje poslov. Pred postrojenimi oddelki vojske je govoril tudi poveljnik 5. armadnega korpusa general Raffaele Simone. Na svečanosti so bili prisotni vsi zastopniki civilnega življenja.
zmagala leta '85 in '86, ne bo uspel trojni podvig, saj je trenutno zasedena na nekem drugem turnirju na Portugalskem.
Na turnirju nastopajo tudi trije Argentinci, kar daje goriškemu tekmovanju duh internacionalnosti, kljub temu da so ti včlanjeni v italijanska teniška društva. Goriške barve bodo letos branili Flavio Bledig, Alessandro Stratta in Davide Culot. Tekmovanje se bo predvidoma zaključilo v nedeljo, 30. t. m., ko bo na sporedu finalno srečanje v moški konkurenci s pričetkom ob 10.30.
Nadaljuje se akcija za dvig rimske ladje
Na morskem dnu, kakih deset kilometrov pred Gradežem, kjer so pred kratkim odkrili v pesku skrito rimsko ladjo, je še nekaj zanimivih ostalin. Tako naj bi nedaleč stran menda bile razbitine druge rimske ladje, nadalje ostanki večje jadrnice, pa tudi razbitine bombnika iz druge svetovne vojne.
Pripravljalna dela za dvig rimske ladje so se medtem včeraj, po krajši prekinitvi, obnovila. Področje so si ogledali predstavniki ministrstva za kulturne dobrine, ki so soglašali s tem, da se posega nadaljuje. Ministrstvo mora namreč zagotoviti potrebni denar (okrog pol milijarde lir).
Skušal je prodati dozo hašiša
Karabinjerji v Gradežu so v nedeljo aretirali 22-letnega Davida Pizzignac-ca iz Gradeža. Fanta so zalotili v trenutku, ko je nekemu vrstniku skušal prodati dozo hašiša. Zaplenili so nadalje približno 3 grame mamila.
V nedeljo velika množica na praznikih v Jasihu in Krmim
Zakaj ljudi tako vžge Radetzky marš?
Pa je bil uspeh že tu. Iz slovenskih krajev na Goriškem in Tržaškem ter iz Bizjakarije so poleg prodajalcev prihrumeli ljubitelji teh malih živalic. Seveda so prišli z avtomobili. Karabinjerjem ni bilo lahko urejati prometa na cesti, saj so bila vozila parkirana od Doberdoba do gostišča Siliade pa še dalje tja proti Poljanam. Ne bo mogoče ugotoviti, koliko ljudi se je v nedeljo dopoldne zbralo pri Silviju Ger-goletu, ki je seveda uspešno ponujal tudi gostinske storitve, tako da ni nihče odšel ne žejen ne lačen.
Seveda so šli dobro v prodajo tudi ptiči in vse, kar je v zvezi z njimi. Veliko je bilo zanimanja za najlepše živalice. Precej dela je imela tudi žirija. Nekateri razstavljalci pa so prikazali tudi fazane, lepe zajce, pa še posebne vrste petelinov. Morda se bo or-nitološka razstava v Doberdobu sčasoma spremenila v pravcati sejem malih živali.
Suplence
na slovenskih šolah
Na Šolskem skrbništvu so objavili konec prejšnjega tedna lestvice za suplente na slovenskih višjih srednjih šolah za šolsko leto 1987/88.
S HABILITACIJO: ITALIJANŠČINA — Vanda Srebotnjak (90,50 točk); SRBOHRVAŠČINA — Emil Jarc (94).
BREZ HABILITACIJE: TRGOVSKE IN UPRAVNE VEDE — Jožko Prinčič (78), Boris Valentič (24). TRGOVSKE IN PRAVNE VEDE — Jožko Prinčič (60), Boris Valentič (24). TEHNIČNO RISANJE — Ivo Tommasi (31). LIKOVNA VZGOJA — Patrizia Devide (58,30). TEHNIČNI POUK (nižja srednja šola) — Ivo Tommasi (31). FIZIKA — Ivo Tommasi (37). ZEMLJEPIS -Nadja Marinčič (33), Boris Valentič (24). ITALIJANŠČINA — Patrizia Devide (59), Aleksandra Princi (56,50), Ana Lucchesi (47), Emil Jarc (43), Lilijana Devetak (38,50), Nadja Marinčič (33), Karlo Nanut (32), Helena Lucchesi (31), Neda Cok (24,50). SRBOHRVAŠČINA — Helena Lucchesi (37). LITERARNI PREDMETI — Patrizia Devide (59), Aleksandra Princi (56,50), Emil Jarc (43), Darjo Frandolic (40), Ana Lucchesi (35), Nadja Marinčič (33), Karlo Nanut (32), Helena Lucchesi (31), Hadrijan Pahor (27,50), Neda Cok (24,50), Nadja Velušček (12). LATINŠČINA IN GRŠČINA — Nadja Marinčič (33). MATEMATIČNE VEDE, KEMIJA IN PRIRODOPIS — Harjet Dornik (78J, Danja Bregant
(24.50)	. SLOVENŠČINA, ZGODOVINA IN CIVILNA VZGOJA, ZEMLJEPIS — Aleksandra Princi (86,50), Emil Jarc (43), Karlo Nanut (38), Helena Lucchesi (37), Ana Lucchesi (35), Darjo Frandolic (34), Nadja Marinčič (33), Hadrijan Pahor (27,50), Neda Čok
(24.50)	, Nadja Velušček (12).
■ Približno dve uri je bila ekipa go-riških gasilcev zaposlena z gašenjem požara izrabljenih avtomobilskih gum, ki so jih "običajni neznanci" zažgali v nedeljo opoldne na koncu ulice Cam-pagna bassa, pri Soči.
Tam nekje sredi prejšnjega stoletja so italijanski rodoljubi v Milanu preklinjali avstrijskega poveljnika in guvernerja Radetzkega. Avstrijski vojaki pa so tja do prve svetovne vojne mar-širali prepevajoč koračnico, ki ima njegovo ime. Radetzky marš je postal najbolj priljubljena glasba na vseh prireditvah, ki na tak ali drugačen način spominjajo na nekdanjo Avstrijo.
Tako je bilo v petek, soboto in nedeljo v Jasihu pri Krminu in v Krminu samem, kjer se je odvijal letošnji cesarski praznik ob 139-letnici rojstva Franca Jožefa prvega. Tako žendar-merijska godba iz Celovca kot Refolo iz Trsta sta na vse pretege igrali Ra-detzky marš. Kot da bi tisoče prisotnih nekaj zbodlo so skočili s stolov pokonci in s prepevajočim mrmranjem sodelovali z godbo. Na cesti pa so karabinjerji, potomci nasprotnikov tistih žendarmov, ki so nekoč ubogali Radetzkega, morali urejati promet, ki ga je bilo zares zelo veliko. Parkirišča, poljske poti, steze, pa še vsak prazen košček travnika - v neposredni okolici Jasiha so bili polni vozil z najrazličnejšimi registracijami. Največ seveda je bilo vozil z goriško, tržaško in videmsko registracijo. Niso pa manjkala vozila z jugoslovansko tab-
lico ter tista s koroško. Pa še en citroen iz Bočna je bil tu, tisti, s katerim se je pripeljal evropski poslanec Joac-him Dalsass, vodilni mož Južnotirol-ske ljudske stranke. Prišel pa je tudi evropski poslanec Alfeo Mizzau, vnet za take mitel-evropske, on temu pravi
evropske manifestacije. Pa še zastopnik koroškega deželnega glavarja je bil v Jasihu in še kak drug koroški predstavnik.
Na prostranem prireditvenem prostoru so se morali ljudje v kioskih pošteno potiti, saj so morali »nafutrati«, da uporabimo star udomačen izraz,
nekaj tisoč ljudi s piščanci, klobasami, vinom, pivom, pa še s čim drugim. Koroškim žandarjem je briško vino očitno prija, saj so po koncertu in, preden so vstopili V avtobus vsak naložen s par steklenicami, kar precej plešoče in negotovo hodili po Jasihu.
Seveda je bil ves prireditveni prostor okinčan z zastavami iz časa stare Avstrije. Prodajali so tudi slike Franca Jožefa v raznih velikostih. Pa še diplome in priznanja so dobili nekateri stari avstrijski vojščaki iz naših krajev, taki, ki od zmagovite Italije niso za svoje vojskovanje dobili nobenega priznanja, od Avstrije niti, saj je poražena država nanje čisto pozabila. Le štirje od teh preživelih vojščakov so se sicer prikazali pod odrom. V imenu drugih trideset so po priznanja prišli sinovi ali celo vnuki. Taka je pač usoda. Od usodnega osemnajstega leta je že minilo toliko dni...
Povejmo še, da je na otvoritvenem dnevu proslav, v petek, po krminskih ulicah in v Jasihu igrala tudi dober-dobska godba na pihala Kras.
V nekdanji kinodvorani pa je odprta razstava dokumentov iz avstrijske dobe. Letos je razstava posvečena šolstvu. Prikazanih je precej dokumentov tudi o slovenskih šolah.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 13. septembra, ob 15.30 pri Jordanu Semoliču v Jamljah tradicionalni piknik. Do 7. septembra vpisujeta Et-tore Moro in Marijan Semolič.
Razširjena seja članov Gospodarske zadruge Vrh in KD Danica bo danes, 25. avgusta, ob 20. uri v novem domu. Dogovarjali se bodo o odprtju novega kulturnega in športnega objekta.
kino
Gorica
CORSO 18.30-22.00 »Scuola di sesso«. VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »A.A.A.. Donna tuttofare cercasi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Plačanec«.
DESKLE 19.30 »Smaragdni gozd«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
kultura □ stran 9
Obletnica smrti Gershwina in Ravela
Od rapsodije do bolera
NADJA KRIŠČAK
I.
Življenje je posejano z obletnicami, ki jih proslavljamo ali ne, ki se jih zelo radi spominjamo, če so vezane na prijetne dogodke, ali jih skušamo pozabiti, če nam prinašajo iz preteklosti odsev žalosti. Toda so obletnice, ki jih ne kaže pozabiti, še posebno če so vezane na osebnosti, za katerimi je ostala trajnejša sled. V glasbenem svetu tako letos ne moremo mimo kar dveh obletnic smrti, katerima je, recimo, italijanska televizija posvetila že vrsto odličnih oddaj: pred petdesetimi leti, torej leta 1937, sta umrla veliki ameriški pianist in skladatelj George Gershwin in francoski skladatelj enakega in celo širšega slovesa Maurice Ravel. Res je sicer, da najprijetnejši spomin na skladatelja prinaša njihova glasba. Ker se tega sredstva ne moremo poslužiti, jima bomo skušali posvetiti vsaj nekaj misli in posredovati kak manj znan drobec iz njunega življenja.
Čim pomislimo na Gershwina in Ravela, nas tudi zamika, da bi začeli iskati skupnih potez v glasbi teh dveh sodobnikov različnega izvora in tendenc. Pa se bomo uprli tudi tej želji, ker bi zaman zabredli v težko strokovno razmišljanje. Dosti bolj pretresljiva se nam zdi njuna smrt. Ista bolezen ju je namreč v razdalji nekaj mesecev iztrgala življenju in s tem ustvarjanju in oboževalcem.
Skladatelja sta se tudi spoznala na zanimiv in simpatičen način. Ko je Gershwin zgodaj spomladi leta 1928 obiskal Evropo, je s skromnostjo, ki mu je bila lastna, stopil do Mauricea Ravela in ga zaprosil za lekcije, da bi izpopolnil svoje znanje harmonije. Ravel se mu je sicer nasmehnil, saj je bil do vseh izredno prijazen, zmajal z glavo in mu odvrnil: »Zakaj želite postati drugorazredni Ravel, ko pa ste prvorazredni Gershwin. Kar lepo nadaljujte, saj ne potrebujete učiteljev...«
Gershwin tedaj ni odnehal, pa je stopil še do Igorja Stravinskega, ki je v tisti dobi živel v Parizu. Stravinski se je zasmejal, se nekaj trenutkov zamislil in vprašal mlajšega kolego: »Koliko zaslužite s pisanjem glasbe, dragi George?« »Kakih sto tisoč, morda celo dvesto tisoč dolarjev,« je odvrnil Gershwin. »Torej bi se moral jaz učiti pri vas...« je nagajivo odvrnil Stravinski.
Bila so to leta, ko je bil Gershwin že dovolj slaven, tako v Evropi, kot v Ameriki. Nihče ni fantiču, ki se je rodil v Brooklynu 26. septembra leta 1898, prerokoval take bodočnosti. Pri znanih skladateljih naletimo pogosto na zanimive anekdote ali skoraj legende iz otroških let. Gershwinova zgodba je popolnoma drugačna. Odraščal je v prašnih, kričečih, pretirano obljudenih in pogosto umazanih ulicah ameriškega velemesta. Njegov svet ni poznal dreves, travnikov in ptičjega petja, prej lahko govorimo o asfaltu, prometu in na splošno o mestnem vrvežu.
Njegov oče Morris Gershowitz je z ženo Rozo Bruski-novo pripotoval v Ameriko iz Leningrada, tedaj še St. Petersburga, in si kasneje poameričanil priimek. Ger-shwin skratka ni bil noben enfant prodige, celo nasprotno. V šoli je bil povprečen učenec, rad se je potepal po cestah in užival kar precejšnji ugled kot pretepač, saj sta mu bili boksanje in kotalkanje največja zabava. Tudi posebnega nagnjenja do glasbe ni kazal. Star je bil trinajst let, ko so Gershwinovi kupili klavir in je fantič odkril svojo veliko strast. Pri 17 letih je ugotovil, da se hoče ukvarjati izključno z glasbo, opustil je trgovsko šolo in se zaposlil kot pianist v svojevrstni trgovini založnika Remicka, v Tin Pan Alleyu. Zaradi nesistematičnega študija je bilo njegovo znanje glasbene teorije nekoliko površno, kar je skušal nadoknaditi še veliko let kasneje, ko se je učil harmonije pri velikih mojstrih.
Gershwinovo življenje je bilo že od mladega posejano z uspehi. Za prvo popevko leta 1916 je prejel pet dolarjev, prve uspehe pa je zabeležil že leta 1919. Poseben datum je bil 1. november 1923, ko je znana pevka Eve Gauthier nastopala v Aeolian Hallu s skladbami tedaj že znanih Faureja, Debussyja in Ravela, mlajših Milhauda in Aurica, pa je v spored vključila še nekaj jazz motivov Irvinga Berlina in Jerama Kerna ter kar tri skladbe mladega Gershwina. Tedaj se je jazz prvič pojavil v koncertni dvorani.
Leta 1924 je Paul Whiteman naročil Gershwinu, naj napiše skladbo simfoničnega jazza. Gershwin je obljubil in na obljubo pozabil, ko je prebral spored, na katerem je bila napovedana njegova skladba. Imel je pri-
bližno mesec dni časa. Napisal je znano Rhapsody in Blue, a težave so se začele že pri prvem glissandu za klarinet. Vsi klarinetisti so namreč zagotavljali, da je neizvedljiv. Po mnogih poskusih je to uspelo Rossu Germanu. Ob predstavi 12. februarja je tako snežilo, da je bila prisotnost občinstva dvomljiva. Kljub vremenu je bila dvorana nabita!
Rapsodiji v modrem so sledili drugi veliki uspehi, Koncert za klavir, Trije preludiji za klavir, Amerikanec v Parizu (ki so ga predstavili v Carnegie Hallu decembra leta 1928), Druga rapsodija, Kubanska uvertura in končno ofiera Porgy in Bess. Gershwinov opus dopolnjuje kopica slavnih motivov iz glasbenih komedij, kot so The Man I Love, But Not For Me, Somebody Loves Me, Fascinating Rhythm, I Got Rhythm in še vrsta drugih. V "resne" skladbe je vnašal elemente črnske glasbe in jazza, lahkoglasbeni motivi niso nikoli bili samo nezahtevne popevke, ker jih je skušal ovrednotiti z izbrano harmonijo in skrbnostjo.
Gershwin je bil tudi odličen pianist z izrednim ritmičnim čutom, dovršeno tehniko in sposobnostjo za odlično improviziranje. Njegovi koncerti so bili vedno posebno doživetje. Nadvse rad je igral za prijatelje, teh pa je bild v njegovi okolici vedno ogromno, tudi iz plemiških vrst. Najraje je igral svoje skladbe, včasih pa je segel tudi po drugih avtorjih. Za vajo je izvajal Chopina in Bacha, včasih tudi Mozarta, Brahmsa in Schuberta. Oboževal je Debussyja, Stravinskega in Ravela.
Znani mecen Otto Khan je Gersh\vinu očital, da je preveč srečen. Trdil je namreč, da so veliki umetniki zrasli iz težav in nesreč, Gershwin pa je v vsem uspel, življenje ga je vodilo od uspeha do uspeha, kar je čutiti tudi v njegovi glasbi, ki je radostna. Sreča se mu je kar smejala. Res je doživel nekaj manjših neuspehov pri posameznih musicalih, vendar so malim neuspehom vedno sledili veliki uspehi, kar je marsikoga motilo. Bil je tudi izredno bogat kljub temu, da je z denarjem razmetaval. Podpiral je mlajše glasbenike, bil izredno radodaren do sorodnikov in prijateljev, samega sebe pa tudi ni prikrajšal za nič. Njegov najljubši in najboljši sodelavec je bil brat Ira, ki je pisal tekste za Georgeove melodije. Kot zanimivost naj omenimo, da se je George rad ukvarjal tudi s slikanjem. Ko ne bi bil izvrsten pianist in skladatelj, bi prav gotovo postal znan slikar.
George Gershwin je leta 1937 še poln delovne vneme in kreativnosti pisal glasbo za film Goldwin Follies, pri katerem so sodelovali najbolj znani koreografi, scenografi, pevci in plesalci, skratka film, ki naj bi postal uspešnica bodisi zaradi sodelujočih, bodisi zaradi spektakla kot takega. Istočasno je imel Gershwin vrsto koncertov po Združenih državah. Bil je izredno utrujen, ob nekem nastopu je celo zagrešil napako pri svojem Koncertu za klavir. Zdravniki so zagotavljali, da je vsega kriva utrujenost. Tudi podrobnejši pregled ni opozoril na nobeno nevarnost. Predpisali so mu krajši počitek in zdelo se je, da se je res počutil bolje, saj je z običajnim elanom poprijel za delo.
Samuel Goldwin je nameraval prikazati na platnu v baletni obliki Amerikanca v Parizu. Nekaj dni pred zadnjo krizo se je Gershwin z navdušenjem pogovarjal z velikim koreografom Balanchinom. Kljub strašnim glavobolom in slabosti je bil prepričan, da bo ozdravel. 10. julija je nastopila tako huda kriza, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Radiografija je bila tokrat še preveč zgovorna: bula na možganih, podobno kot pri Ravelu nekaj mesecev kasneje. Iskali so znanega kirurga, da bi ga operiral. Bil je na potovanju. Vendar ni bilo časa za odlašanje. Operiral ga je drug kirurg, ki je bil po radiu povezan z znamenitejšim kolegom. Gershwin je sicer preživel operacijo, ni se pa prebudil iz kome. Ko bi ga bili operirali nekaj mesecev prej, morda samo nekaj tednov, bi ga bili verjetno rešili.
Umrl je, ne da bi se zavedel, 11. julija leta 1937, ob pol enajstih zjutraj. Star je bil 38 let. Na roki je nosil dolgo in varljivo življenjsko črto...
Prav v tistih dneh so ga v Rimu imenovali za člana Akademije sv. Cecilije - izredno priznanje, za katero ni izvedel. Pogreb je bil 15. julija v New Yorku po judovskem obredu. Deževalo je, kar pa ni preprečilo množici oboževalcev in prijateljev, glasbenikov, umetnikov in navadnih smrtnikov, da bi bila prisotna. Množica se je poslovila od velikega skladatelja ob zvokih njegove Rhapsody in blue.
(se nadaljuje)
O športnem ribolovu in ribičih v naših krajih
SLAVKO GABERC
Perica Cetinic, Neven Milišič: Sportski ribolov na moru. — Split: Logos, 1987
V zadnjem desetletju so naši strokovnjaki objavili nekaj prepotrebnih priročnikov, ki obravnavajo problematiko športnega ribolova na morju. Veliko potrebo po tovrstni literaturi izpričujeta razprodani knjigi J. Basiolija »Športni ribolov na Jadranu« (1975) in F. Grubišiča »Ribe, raki in školjke Jadrana« (1982). Precejšnje zanimanje je leta 1985 pobudila tudi knjiga P. Cetinifr, P. Swiniarski — »Orodje in tehnika ribolova«, ki je prav tako že skorajda razprodana. Knjiga P. Cetini-ča in N. Milišiča »Sportski ribolov na moru«, ki je izšla letos v dokaj skromni nakladi (5000 izv.) je zaenkrat zadnja v tem nizu. Avtorja sta si pri pisanju tega priročnika izbrala drugačen koncept, ki se bistveno razlikuje od svojih predhodnikov. Osrednja pozornost je posvečena materialu in priboru, ki se uporablja pri izdelavi orodja, namenjenega športnemu ribolovu, kakor tudi orodju samemu z ozirom na konstrukcijske značilnosti in način ribolova. Novost predstavlja že vsebina uvoda, v katerem so podane splošne značilnosti Jadranskega morja, njegovo razčlenjevanje na večje ekološke celote in opis možnosti za uspešen ribolov. Avtorja sta z omenjeno knjigo vsebinsko obogatila sicer še vedno skromno literaturo na tem področju, predvsem pa sta ponudila obilico »svežih« informacij za pridobitev osnovnega znanja o Jadranskem morju in deležu njegovega živega sveta, seveda v okvirih športnega ribolova. Potrebno je tudi omeniti, da problematika, zajeta v uvodnem delu knjige, doslej sploh ni bila obravnavana v tovrstnih priročnikih.
Danes je celotna jadranska obala razdeljena (v smeri severozahod proti jugovzhodu) na 35 ribolovnih področij, ki jih določajo geografske značilnosti. Morsko dno ob slovenski obali pokriva v pretežni meri sivkasto blato, ki mu je proti dnu odprtega morja v neznatni količini primešan eolski pesek. Sivkasto blato našega morskega dna je večji del kopnega izvora, v manjši meri pa pelaškega. Podmorsko življenje je na tem področju dokaj bujno, saj tukaj zasledimo bogato morsko floro pa tudi številne kvalitetne ribje vrste. Tudi na peščenih področjih, ki so prekrita z morsko travo, se nahaja večje število ribjih vrst, ki vzbujajo pozornost športnih ribičev.
Tržaški zaliv, ki je del plitvega severnega Jadrana, je v preteklih obdobjih zemeljskega razvoja večkrat spremenil svojo podobo. Vendar spremembe niso zajele samo severnega Jadrana, temveč vso jadransko kotlino. Pretežni del zaliva ima globino 20-30 m. Ribištvo se je v slovenskih vaseh kamenitega Krasa razvilo že v davni preteklosti, ker skromna zemlja ni omogočala obstanka. Ohranjene priče najstarejše dejavnosti slovenskih ribičev od Devina do Trsta so čupe - čolni, ki so bili izdelani iz enega samega debla. Skozi stoletja se je ribištvo vse bolj razvijalo. Leta 1873 so v Barkov-Ijah, Križu, na Proseku in Kontovelu našteli 91 poklicnih ribičev, v samem Trstu pa 21. Na žalost ni podatkov, koliko jih je bilo v Devinu, Nabrežini in drugih vaseh, ki so upravno spadale pod Gorico, ter v Žavljah in v Miljah, ki sta spadali k Istri. Ribištvo slovenskih naselij ob robu tržaškega Krasa je slonelo na drobnem lastništvu ladij in
pribora in je poredko nastopalo kot samostojna obrt, saj so ribiči povečini bili tudi vinogradniki in poljedelci. Okoli leta 1910 so si ribiči osnovali svojo ribiško zadrugo, ki je bila edina te vrste na Tržaškem. Razvoj ribištva se je od tedaj dalje seveda nadaljeval, saj so se ljudje vedno bolj zavedali, da je ribje bogastvo eden najvažnejših virov prehrane. Pri ribičih se je že davno ustalila navada, da lovijo od maja do sredine novembra predvsem sardele in druge vrste malih plavih rib, kot so skuše, inčuni itd. Druge vrste rib, pri nas zlasti ciplje in liste, rake in školjke, lovijo v poznih jesenskih in zimskih mesecih. Vendar se pri vse večji eksploataciji morskih bogastev spreminjajo tudi ustaljene navade, kar lahko kaj privede do rušenja naravnega ravnovesja v morju. O tej problematiki je bilo sicer že dosti napisanega, na žalost pa mnogi ne jemljejo resno opozoril poklicnih strokovnjakov. Ribje bogastvo v naših relativno plitvih vodah in nedaleč od obale je razlog, da je bil ribolov že od zdavnaj pomembna gospodarska panoga ob istrski obali.
Pred drugo svetovno vojno (1939) je bilo na območju sedanjih občin Koper, Izola in Piran 630 ribičev, ki so se pretežno ukvarjali z malim obalnim ribolovom z motornimi čolni in jadrnicami, delno pa so bili zaposleni na ribiških ladjah konzervne industrije v Izoli in v Kopru (sedež podjetij je bil v Trstu in Genovi).
Če bi danes prešteli poklicne ribiče na področju Slovenske obale, bi najverjetneje ugotovili, da jih ni nič manj, kot jih je bilo pred sto leti na obrežju pod Krasom. Z razvojem ribolovne tehnike pa se je tudi pri nas zadnja leta izjemno povečalo število športnih ribičev, ki se z ribolovom ukvarjajo stalno ali občasno. Knjiga Športni ribolov na morju je namenjena predvsem tistim, ki se z ribolovom ukvarjajo rekreativno. Med številnimi ribjimi vrstami pa ni povsem preprosto uloviti »pravo ribo«. Poleg znanja, izkušenj in spretnosti je potrebno nabrati tudi nekaj teoretičnega znanja. Avtorja omenjenega priročnika sta se potrudila, da na razumljiv način odgovorita na vsa tista vprašanja, ki najpogosteje delajo preglavice ribičem-za-četnikom. Poleg tega je precej pozornosti namenjeno pripomočkom in orodju športnega ribolova, kar utegne koristiti tudi poklicnim ribičem. Knjiga v zaključnem delu obravnava problematiko zakonskega reguliranja športnega ribolova pri nas. Zakonski predpisi med drugim določajo ribolovne rezervate, v okvire katerih spadajo področja, oddaljena eno morsko miljo od obale. Na teh področjih so optimalni naravni pogoji za drstenje rib in razmnoževanje drugih morskih živali. Med naše ribolovne rezervate spadajo ustja rek: Dragonje, Mirne, Raše, Zr-manje, Krke, Jadra, Žrnovice, Cetine, Neretve in Dubrovniške Reke. Mednje spadajo še Limski in Fažanski kanal (fjord), Medulinski zaliv, draga Klimno na otoku Krku, Mljetska jezera in zaliv Bistrina blizu Stona (Pelješac). Zelo rigorozni so predpisi v štirih nacionalnih parkih (Nacionalni park Brioni, Nacionalni park Kornati, Nacionalni park Krk, Nacionalni park zahodni del otoka Mljeta), kar pa je povsem razumljivo, saj smo dolžni tudi mlajšim generacijam ohraniti vsaj najlepše dele vzhodne jadranske obale, ki je od vekomaj privlačila različne profile obiskovalcev, med katerimi danes prevladujejo turisti.
--------------- Angelos Baš--------------
Oblačilna kultura med Slovenci
______:_____	ii.	--------------
Iz Gavazzijevih, še izrecneje pa iz dognanj Radauš-Ribaričeve je razvidno, da so na današnjem hrvaškem ozemlju določene sestavine oblačilnega videza pri predslovanskem (pred-rimskem in rimskem) prebivalstvu vplivale na dele oblačilnega videza pri slovanskih prišlekih po naselitvi. Na tem mestu se nam ni treba ukvarjati z vprašanjem, ali so omenjeni sklepi pravilni ali niso, temveč se smemo zadovoljiti z ugotovitvijo, da ne poznamo takšnih dognanj za današnje slovensko ozemlje. Ali še drugače: do nadaljnjega ni ugovorov zoper gornji sodbi, da se je oblačilni videz Slovanov ob naselitvi v naših krajih le malo razločeval od oblačilnega videza dotedanjega tamkajšnjega prebivalstva in da se je lahko morebitni vpliv slednjega prebivalstva na oblačilni videz slovanskih prišlekov omejeval samo na posamezne nadrobnosti.
V teku naslednjih stoletij se je oblačilna kultura na Slovenskem razčlenila v kmečko oblačilno kulturo po eni in plemiško in meščansko oblačilno kulturo po drugi strani. Kmečka oblačilna kultura se je glede na tri poglavitna območja slovenskega ozemlja - panonsko, alpsko in sredozemsko - izoblikovala v tri oblačilna območja z ustreznimi imeni. Panonsko oblačilno območje je obsegalo Prekmurje, vzhodno Slovensko Štajersko, jugovzhod Dolenjskega in Belo krajino. Alpsko oblačilno območje je obsegalo Slovensko Koroško, Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko (nekako do Kostanjevice), Primorsko (razen Istre in nekaterih vasi okoli Trsta) in Slovensko Štajersko (razen vzhodnega dela). Sredozemsko oblačilno območje
je obsegalo del Primorskega, slovensko Istro z Brkini, Škedenj, Boljunec in Dolino pri Trstu.
V	kmečkem oblačilnem videzu na panonskem območju, za katero je bila nekako do 70. let 19. stoletja splošno značilna t. i. bela noša, vidi Vilko Novak sestavine, podedovane iz slovanskega oblačilnega videza v času ob naselitvi. To so bili oblačilni deli iz domačega lanenega platna, njihove krojne značilnosti in onuče za zavijanje nog. Nekatere sestavine kmečkega oblačilnega videza na panonskem območju so bile po svoji obliki in imenih enake ali podobne kakor pri Hrvatih in drugih Slovanih.
V	bistvu enako razlaga t. i. belo nošo na sosednjem panonskem območju na Hrvaškem Radauš-Ribariče-va. Po njeni presoji so bile v teh krajih življenjske možnosti najbolj sorodne tistim v slovanski pradomovini v Zakarpatju, tako da se Slovanom, ki so se naselili na panonskem območju, ni bilo treba prilagajati novemu okolju, temveč se je tam najbolje ohranil njihov oblačilni videz, kakršen je bil ob naselitvi. Predvsem velja to za moško in žensko obleko, ki je bila narejena iz domačega platna in ki se je nosila kot poglavitna obleka poleti in
II.
pozimi, in paza konstrukcijo te obleke. Ta pravzaprav ni bila krojena, temveč je bila sestavljena iz ravnih pol platna, ki so bile po robu sešite in nato nabrane. Tako so bile izdelane moške platnene hlače in srajce in skoraj vse oblike ženske obleke.
Po stalni naselitvi Madžarov v Srednjem Podonavju in tako tudi v Panonski nižini so nekatere sestavine njihovega oblačilnega videza sprejeli na slovenskem panonskem območju, zlasti v tistem njegovem delu, ki je bil pod madžarsko upravno-politično oblastjo, se pravi v Prekmurju. Po Novaku so tam prevzeli od Madžarov jopo iz širine, tj. iz sukna, ki mu Madžari pravijo sztir (szor) (dlaka) in je bilo pri njih izdelano iz goste bele, črne ali sive volne njihove »račka« ovce. Iz širine je bil tudi prekmurski plašč, imenovan doloma (iz madž. doImany), pa tudi drugi plašči ali suknje v Prekmurju so imeli madžarska imena: bekeč (kožuh), čoha, men-tika (iz madž. mente) in kepenik (iz madž. kbp6nyeg). Čoho in kepenik so nosili tudi na vzhodnem Slovenskem Štajerskem, slednjega še v Beli krajini.
Tako je bilo za Čohe leta 1808 v gosposki Malek pri Ljutomeru povedano, da so jih tam kupovali »že na-
rejene na Madžarskem in Hrvaškem in /.../ podobne ne le v kroju, temveč tudi zvečine celo v /.../ okrasju« (bile so tedaj pravi konfekcijski izdelki). Leta 1813 je bilo v nabornem okraju Ormož zapisano, da so tam nosili »površnik iz kocasto grobega sukna bele ali pepelno sive barve, imenovan čoha; ti so vsi narejeni na sosednjem Madžarskem in Hrvaškem in jih prodajajo slovenskim kmetom. Za Čohe ni mogoče ugotoviti, ali so bile izdelane v mestni ali podeželski konfekciji. Ker ni bilo ob tem omenjeno nobeno mesto, se zdi verjetneje, da so bile podeželski konfekcijski izdelki.
Dokolenske škornje imenujejo v Prekmurju čreivli in čižme (iz madž. csizma), njihove golenice pa šare (iz madž. szar). Škornje šteje Cavazzi za značilno obuvalo Madžarov, od katerih so jih prevzeli tudi Hrvati na ožjem Hrvaškem, v Slavoniji in Vojvodini. Grobim čevljem pravijo Prekmurci bakanči (iz madž. bakancs), nizkim čevljem pa cipele (iz madž. cipo).
Če sodi Novak, da so v Prekmurju vse navedene sestavine oblačilnega videza »naravnost - vsaj sedaj - madžarski deli noše, ki smo jih prevzeli obenem z njihovimi nazivi«, to, kakor
je videti, ne velja za parto (»dekliški in nevestin naglavni okras«) na našem panonskem območju, ki naj bi jo bili po mnenju madžarskih etnologov sprejeli Madžari od Slovencev. Za Hrvate utemeljuje Cavazzi, da so parto prevzeli od Madžarov. Belokranjski izraz džundžparta ali džundžavna parta je deloma zagotovo madžarski (iz madž. gyongy = biser), ni pa še razsojeno, ali je tudi ta del oblačilnega videza madžarskega izvira.
V kmečkem oblačilnem videzu na slovenskem alpskem območju so ogrinjala iz slame, ločja in podobnega materiala, kakor je bilo rečeno, izvirala iz staroslovanskega ali predslovan-skega oblačilnega izročila v Vzhodnih Alpah. Za naše alpsko območje so bila v obravnavani smeri značilna oblačila iz domačega sukna, ki jih je omogočala razvita ovčereja v teh krajih, in oblačila iz irhovine. Marija Makarovič trdi, da so na Južnem Tirolskem nosili oblačilo, podobno irhastim hlačam, ki je vplivalo »na nošenje podkolenskih hlač pri nas, pa tudi glede krojenja in okraševanja«. Toda gradivo, na katerem naj bi slonela omenjena trditev, ni z Južnega Tirolskega, temveč z Nemškega Štajerskega. Vsekakor pa drži trditev Makarovičeve, da so »platnene, suknene in irhaste dokolenske /.../ hlače imele v kroju, barvi in blagu najbližjega vzornika na sosednjem avstrijskem ozemlju. Enako je sodil o izviru irhastih hlač na slovenskem alpskem območju ali, natančneje povedano, v okolici Kranja in v Bistrici na Zilji že Stanko Vraz: »one proklete nemačke črne kožne hlače«; »one proklete švabske črne hlače«.
(se nadaljuje)
Kolesarstvo: SP v dirkališčnih vožnjah
Danes start na Dunaju
Plavanje: zaključilo se je 18. EP v plavanju
Jugoslovanskim vaterpolistom srebro
DUNAJ — Danes se na dirkališču Ferry-Dusika na Dunaju začenja svetovno prvenstvu v kolesarstvu v dirkališčnih vožnjah. Prvenstvo se bo zaključilo v nedeljo, 30. t. m. Danes bodo podelili že prvi komplet medalj in sicer v dirki na kilometer s startom z mesta za amaterje. Italijani mnogo računajo na Silvia Boarina, ki je že osvojil svetovni mladinski naslov ter pred mesecem dni v Leipzigu postavil italijanski rekord na tej razdalji s časom 1'05"86. Tehnični vodja italijanske ekipe Sergio Bianchetto je namreč izjavil, da verjame v podvig svojega varovanca.
Jutri pa se bo začelo tekmovanje v hitrosti za profesionalce, ki bo že zabeležilo važno novost. Večkratni svetovni prvak (od 1976 do lani) Japonec Nakano se tega prvenstva ne bo udeležil baje zaradi nesoglasja z japonsko kolesarsko federacijo.
Medtem se nadaljujejo tihe polemike o bodočnosti in možnosti razvoja tega športa, ki ima vse manj privržencev. Številni izvedenci napovedujejo rešitev tega klasičnega kolesarskega športa z odprtjem prvenstva z znano
formulo »open«. Tudi šport je, po mnenju izvedencev, vse manj zanimiv, saj se mu Japonci vse bolj sistematično posvečajo ter počasi monopolizirajo nekatere njegove discipline.
O dirkališču na Dunaju povejmo, da je zgrajeno po najmodernejših kriterijih, saj je nekoliko krajše od klasičnih (250 m), zato pa je naklon na ovinkih kar 45, na ciljni ravnini pa 13 stopinj. Širina steze je sedem mestov.
Italijanska državna televizija RAI bo predvajala tekmovanja z Dunaja posredno in sicer od 24.00 do 0.20.
Edberg boljši od Beckerja
CINCINNATI — V finalu teniškega turnirja v Cincinnatiju, veljavnega za Nabisco Grand Prix, je Šved Edberg s 6:4, 6:1 premagal Zahodnega Nemca Beckerja.
Žvara in Mačura najboljša
PRAGA — Na češkoslovaškem atletskem prvenstvu sta najboljša rezultata dosegla Jan Žvara, ki je v višino skočil 2,36 m ter Remigius Mačura, ki je v krogli dosegel razdaljo 21,93 m.
STRASBOURG — Jugoslavija je zadnji dan svetovnega prvenstva v plavanju osvojila napovedano kolajno: srebrno v vaterpolu. V poslednji tekmi je namreč igrala neodločeno s Sovjetsko zvezo, kar seveda ni bilo dovolj za osvojitev najžlahtnejšega odličja. Italija pa je s tesno zmago proti ZRN zasedla končno tretje mesto. Takoj nato pa je trener italijanske reprezentance Fritz Dennerlien dal ostavko.
Tudi zadnji dan je padel en svetovni rekord, in sicer po zaslugi Madžara Tamasa Darnyija na 200 m mešano z odlično znamko 2'00'56, s katero je gladko izboljšal prejšnji rekord Kanadčana Baumanna. Tudi sovjetska štafeta 4x100 m je dosegla rekord, a »le« evropskega. Splošna ocena izvedencev tega prvenstva je vsekakor pozitivna, saj so z njegovo ravnjo vsekakor zadovoljni.
VATERPOLO
Skupina A (7. kolo): Sovjetska zveza - Jugoslavija 9:9, Italija - Zahodna
Nemčija 10:9, Španija - Romunija 9:5, Madžarska - Bolgarija 7:5.
Končna lestvica: Sovjetska zveza 13 (zlata kolajna), Jugoslavija 12 (srebrna kolajna), Italija 11 (bronasta kolajna), Zahodna Nemčija 8, Madžarska 6, Španija 4, Romunija 2, Bolgarija 0.
Skupina B - končna lestvica: Francija 10, Poljska 8, Grčija_ 6, Nizozemska 4, Velika Britanija 2, Švedska 0.
Skupina C - končna lestvica: Češkoslovaška 8, Turčija 4 in Avstrija 4, Malta 3, Švica 1.'
Osem ekip iz A skupine in prvi dve uvrščeni iz B so se neposredno uvrstile na prihodnje evropsko prvenstvo, ostale pa bodo igrale kvalifikacije leta 1989 v Bonnu.
Ženske - končna lestvica: Nizozemska 12, Madžarska 10, Francija 8, Zahodna Nemčija 6, Norveška 4, Belgija 2, Velika Britanija 0.
PLAVANJE
MOŠKI - 200 m mešano: 1. Darnyi (Madž.) 2'00"56 (svet. rekord), 2. Jarou-šuk (SZ) 2'01"67; 3. Hannemann (NDR) 2'02"30. Štafeta 4x100 m mešano: 1.
SZ 3'41"51 (evropski rekord); 2. VB 3'42"01; 3. NDR 3'43"90; 4. Italija 3’46"63. 1500 m prosto: L Henkel (ZRN) 15'02"23; 2. Dassler (NDR) 15'02,'30; 3. Pfeiffer (ZRN) 15'03"06; 6. Petrič (Jug.) 15’28"19.
ŽENSKE - 200 m delfin: 1. Nord (NDR) 2'08"85; 2. Weigang (NDR) 2’09"60; 3. Pura (Rom.) 2T1"56; 5. Toc-chini (It.) 2T4"55. 50 m prosto: 1. Cos-tache (Rom.) 25"50; 2. Meissner (NDR) 25"65; 3. Pielke (ZRN) 25"88. 200 m hrbtno: 1. Sirch (NDR) 2T0"20; 2. Zimmermann (NDR) 2T2"23; 3. Schlicht (ZRN) 2T2"72; 5. Vigarani (It.) 2T4"43 (it. rekord).
KOLAJNE
NDR 18 zlatih, 13 srebrnih, 10 bronastih; SZ 6, 9, 6; NDR 4, 4, 9; Madžarska 3, 2, 1; Francija 3, 1, 2; Romunija 2, 1, 5; VB 2, 1, 1; Nizozemska 2, 1, Švedska 1, -, 1; Italija 3, 2; Avstrija -, 2, Švica 1, 3; Danska 1, 1; Belgija -, 1, Jugoslavija -, 1, -.
Motociklizem: na VN Češkoslovaške
v Jugoslovanskih nogometnih ligah
Gresini ni zamudil priložnosti
BRNO — Italijan Fausto Gresini si je torej z nedeljskim nastojjom na motociklistični dirki za VN Češkoslovaške predčasno zagotovil svetovni naslov v kategoriji do 125 ccm, kar je bilo sicer tudi pričakovati, saj mu je manjkala samo točka. Vsekakor je bil Gresini letos nepremagljiv: osvojil-je vseh dosedanjih deset dirk in je le korak od Nietovega rekorda.
Na dobri poti do naslova je tudi Wayne Gardner v pollitrskem razredu. Z zmago v Brnu je namreč še bolj povečal prednost pred Lawsonom in Ma-molo. Znova pa je sreča obrnila hrbet Spencerju. Zgubil je lečo in njegova edina skrb je bila, da privozi do konca. Brez točk sta spet ostali obe cagivi. Tako Roche kot De Radigues sta namreč imela težave z vozilom.
Še najbolj zanimiva je bila preizkušnja v četrtlitrskem razredu, vsaj v začetku, ko je Reggiani zanesljivo povedel. Zatem pa mu je vozilo odpovedalo in v 9. krogu je bil prisiljen k odstopu. Spet je zmagal Mang (letos že sedmič), ki ima tudi naslov že trdno v rokah, saj si je Roth pri padcu zlomil
Fausto Gresini
ključnico in dokaj verjetno ne bo nastopil v Misanu.
80 ccm: 1. Dorflinger (krauser) 34T4"23 s poprečno hitrostjo 132,34 km na ur; 2. Martinez (derbi) 34'23"59; 3.
Waibel (krauser) 34'38"83; 4. Herreros (derbi) 34'39"07; 5. Seel (seel) 34'40"91; lestvica za SP: 1. Martinez 114 točk; 2. Waibel 64; 3. Herreros 59; 4. Dorflinger 57; 5. McConnachie 43.
125 ccm: 1. Gresini (garelli) 41'57"22 s poprečno hitrostjo 138,85 km na uro; 2. Casanova (garelli) 42'09"28; 3. San-chez (ducados) 42'43"04; 4. Gianola (honda) 42'52"59; 5. Pietroniro (mba) 42'52"93; lestvica za SP: 1. Gresini 135 točk; 2. Casanova 88; 3. Brigaglia 46; 4. Bianchi 43; 5. Auinger 42.
250 ccm: 1. Mang (honda) 47'09"56; 2. D. Sarron (honda) 47T2"99; 3. Cardus (honda) 47'13"26; 4. Pons (honda) 47'13"54; 5. Cadalora (yamaha) 47'13"89; lestvica za SP: 1. Mang 112 točk; 2. Roth 89; 3. Pons 65; 4. D. Sarron 59; 5. Reggiani 50.
500 ccm: 1. Gardner (honda) 51'52"17 s poprečno hitrostjo 149,74 km na uro; 2. Lawson (yamaha) 5T54"4; 3. Taira (yamaha) 52'9"22; 4. Mamola (yamaha) 52T1"23; 5. McKenzie (honda) 52'22"49; lestvica za SP: 1. Gardner 135 točk; 2. Mamola 109; 3. Lawson 103; 4. Haslam 69; 5. McKenzie 45.
Atletika: jugoslovansko DP
Rekord Irene Domine
Smrtna nesreča Didiera Pironija
POOLE - - Na veliki motonavtični dirki blizu britanskega otoka Wight, veljavni za evropsko prvenstvo, se fe v nedeljo smrtno ponesrečil bivši avtomobilist formule ena, 35-letni Francoz Didier Pironi (dirkal je tudi s ferrari-jem, s katerim se je nuje poškodoval leta 1982 v Hockenheimu). Skupaj z njim sta zgubila življenje še ostala dva člana posadke. Njihov gliser se je prevrnil pri hitrosti okrog 160 km na uro.
LJUBLJANA — V drugem dnevu jugoslovanskega državnega atletskega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani, ni manjkalo zanimivih bojev, edina nova znamka SFRJ pa je padla v ženskem teku na 400 m ovire, postavila pa jo je Irena Domine. Razdaljo je Mariborčanka pretekla v 57"91, medtem ko je prejšnja znamka znašala 58'Tl.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji:
MOŠKI - 200 m: Knapič 21"31; 800 m: Stoilovič 1’49"84; 5.000 m: Junuzi 14'04"94; 4x400 m: C. zvezda (Nikolič, Dimič, Karaulič, Mačev) 3T1"22; 400 m ovire: 1. Karaulič 50"26; 2. Kopitar 51"00; 3.000 m zapreke: Crnokrak 8'45"58; višina: 1. Čanovič 226 cm; 2. Apostolovski 220 cm; troskok: Kožul 17,08 m; disk: D. Mustapič 58,92 m; kladivo: Sučič 59,50 m.
ŽENSKE - 200 m: Sinkovič 23"68; 800 m: Bajer 205"60; 3.000 m: Pajkič 9'25"57; 400 m ovire: Domine 57"91; daljina: Dančetovič 606 cm; krogla: Živanov 15,89 m; kopje: Jazbinšek 57,26 m; 4x400 m: AOK Beograd (Vukovič, Rus, Stankov, Rakita) 3'46"32.
Na sestanku strokovnega štaba Atletske zveze Jugoslavije so v nedeljo popoldne dokončno odločili o jugoslovanskih udeležencih na bližnjem svetovnem prvenstvu v Rimu. Nastopilo bo dvanajst atletov in atletinj, in sicer: Slobodanka Čolovič (800 m), Slobodan Popovič (800 m in 4x400 m), Ismail Mačev (400 m in 4x400 m), Slobodan Brankovič, Branislav Karaulič (oba 4x400 m), Rok Kopitar (400 m ovire), Sejad Krdžalič, Ivan Mustapič (oba kopje), Sašo Apostolovski, Amra Temin (oba skok v višino), Mirko Vindiš (maraton) in Djordje Kožul (troskok).
Rad še neustavljiv Nov poraz Olimpije
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V	4. kolu jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva sta bila v ospredju pozornosti derbija med Crveno zvezdo in Dinamom ter Vardarjem in Partizanom. Toda tu se pravzaprav ni zgodilo nič pretresljivega, edina senzacija v tem kolu pa se je zgodila v Zenici, kjer je pomlajena Rijeka kar s 3:0 premagala Čelik.
Beograjski derbi si je ogledalo nad 50 tisoč gledalcev, ki so videli temperamentno in še kar solidno igro, v kateri pa so manjkali goli. Za to je kriv predvsem Zagrebčan Škoro, ki je zapravil kar 3 stoodstotne priložnosti. Največ so gledalci pričakovali od že izkušenih asov, kot so Cvetkovič, Stojkovič, Mrkela, Mlinarič in Škoro, toda v resnici sta v igri največ pokazala mladinska reprezentanta Boban in Prosinečki. Oba sta Zagrebčana, toda Prosinečki zdaj igra pri Crveni zvezdi, poleti je namreč po grožnji advokata odšel v Beograd, potem ko mu Dinamo za prvo pogodbo ni hotel izplačati niti dinarja. Dinamo je pokazal precej več, junak tekme pa je bil tudi mladi Zvezdin vratar Stojanovič.
V	Skopju je bil Partizan najmanj enakovreden Vardarju, toda po 2:0 in dveh golih Pančeva je bilo težko izenačiti. Vokrri je zmanjšal, morda pa bi prišlo tudi do izenačenja, če bi pred tem Partizan izkoristil 11-met-rovko. To je bilo srečanje dveh prvakov iz prejšnjega prvenstva, Vardarja, ki bo igral v pokalu prvakov in Partizana, ki je prejšnjo nedeljo dobil pokal za osvojeno prvo mesto.
Rijeka in Čelik že leta gojita zelo prijateljske vezi, zato je bilo tokrat v Zenici spet pričakovati remi, toda račune je prekrižal izjemno razpoloženi Škerjanc, reški graditelj igre, ki je dosegel vse tri gole. Hajduk je v Nikšiču vodil z golom Asanoviča, toda potem ko je še dvakrat zadel vratnico, je Sutjeska zmagala kar s 3:1.
Na vrhu lestvice je presenetljivo novinec Rad, ki je poleg Dinama in Rijeke še edini neporažen. Najbolj učinkoviti sta bili moštvi Železničarja in Osijeka, tudi osiješki branilec Žeravica pa je dosegel tri gole.
V	2. ligi je ljubljanska Olimpija že drugič zapored izgubila z 0:1, v gos-
teh z Rudarjem. Ljubljančani so imeli spet precej smole, tokrat je njihove nasprotne napade kar naprej zaustavljal stranski sodnik, res pa je tudi, da so nasprotni napadi pač premalo za uspehe v gosteh.
Štartali so tudi slovenski ligaši. Prva tekmeca za naslov v republiški ligi sta Koper in Maribor, na štartu pa sta oba gostovala. Maribor je bil z Muro uspešnejši, zmagal je z 2:1, Koprčani pa so se morali v Trbovljah zadovoljiti z 0:0. Goriška Vozila pod taktirko Koprčana Luča Pertiča nadaljujejo lani začeto zmagovito serijo, tokrat so kar s 3:0 zmagala v Velenju. Novinec Izola, ki jo vodi nekdanji Olimpijin as Lalovič, je bila doma prav tako uspešna, premagala je Kla-divarja z 2:0.
Izidi 4. kola 1. ZNL: Željezničar - Bu-dučnost 5:1 (2:0), Vojvodina - Sarajevo 3:0 (1:0), Velež - Sloboda 3:0 (2:0), Čelik - Rijeka 0:3 (0:0), Vardar - Partizan 2:1 (1:0), Crvena zvezda - Dinamo 0:0, Rad - Rad-nički 3:1 (2:1), Osijek - Priština 5:1 (3:0), Sutjeska - Hajduk 3:1 (2:1).
Lestvica: Rad 7, Dinamo 6, Osijek, Sutjeska^ Rijeka in Vardar 5, Crvena zvezda, Željezničar, Radnički, Velež, Bu-dučnost in Sloboda 4, Vojvodina, Partizan, Hajduk in Čelik 3, Sarajevo 2, Priština 1.
Prihodnje kolo (6. 9.): Hajduk - Željezničar, Priština - Sutjeska, Radnički -Osijek, Dinamo - Rad, Partizan - Crvena zvezda, Rijeka - Vardar, Sloboda - Čelik, Sarajevo - Velež, Budučnost - Vojvodina.
Izidi 2. kola 2. ZNL zahod: Šparta -Šibenik 2:1 (1:1), Iskra - Dinamo 2:0 (1:0), Rudar - Integral Olimpija 1:0 (0:0), GOŠK Jug - Novi Sad 0:0, Borac (T) - Spartak 0:1 (0:0), Jedinstvo - Proleter 2:0 (1:0), Kabel - Mladost 3:2 (1:0), Famos - Borac (BL) 1:1 (1:0), Kikinda - Leotar 2:2 (2:1).
Lestvica: Iskra 4, Leotar, Borac (BL), Kikinda, Novi Sad, Spartak 3, Proleter, Jedinstvo, Kabel, Šparta, Mladost, Rudar in Gošk Jug 2, Šibenik, Dinamo (V) in Famos 1, Olimpija in Borac (T) 0.
Prihodnje kolo (30. t. m.): Leotar -Šparta, Borac (BL) - Kikinda, Mladost -Famos, Proleter - Kabel, Spartak - Jedinstvo, Novi Sad - Borac (T),_ Olimpija -Gošk Jug, Dinamo - Rudar, Šibenik - Iskra.
Veslaško SP na Danskem
Italija dobro začela
KOBENHAVN — V nedeljo se je na jezeru Bagsvaerd s krajšo slovesnostjo začelo svetovno prvenstvo v veslanju za moške in ženske ter lahke veslače in veslačice. Na SP sodeluje rekordnih 40 držav, mnoge pa prihajajo celo iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Skupno je na Danskem prisotnih kakih tisoč tekmovalk in tekmovalcev. Slednji niso preveč zadovoljni z organizacijo, vendar upajo, da bodo pomanjkljivosti v kratkem odpravili. Vsaj tako zagotavljajo organizatorji.
Italijani so se v včerajšnjem prvem dnevu tekmovanj še kar izkazali, saj se je ena posadka uvrstila v finale, tri v polfinale ter štiri v repesaže. V finale se je uvrstila italijanska posadka v četvercu brez krmarja v lahki kategoriji (Pontano, Longhin, Gianotti in Torta).
Največ kolajn ZDA
INDIANAPOLIS — Na vseameriš-kih igrah, ki so jih sklenili v Indianapolisu, so največ kolajn osvojile ZDA (168 zlatih, 117 srebrnih in 83 bronas-
tih). Sledijo: Kuba 75, 52, 48; Kanada 30, 57, 76; Brazilija 14, 14, 33; Argentina 12,. 14, 22; Mehika 9, 11, 17; Venezuela 3, 11, 12; Kolumbija 3, 8, 13; Portoriko 3, 6, 20; Kostarika 3, 4t 4; Jamajka 2, 3, 8; Urugvaj 2, 2, 3; Čile 1, 2, 4; Surinam 1, -, 1; Peru -, 4, 2; Dominikanska republika -, 3, 9; Panama -, 3, 1; Bahamas -, 2, 3; Ekvador -, 1, 5; Trini-dad Tobago -, 1, 1 itd.
NogomeL v pokalu pokalnih prvakov Čehoslovaki uspešni
LIMASSOL — V anticipiranem srečanju nogometnega pokala pokalnih prvakov je češkoslovaška Dunajska Streda z 1:0 premagala ciprski AEL Li-massol.
Odbojka: zmaga Italije
ROSIGNANO (Livorno) — Na odbojkarskem turnirju v Rosignanu je Italija, potem ko je v prvi tekmi zgubila proti Tuniziji, v drugi tekmi s 3:0 (15:7, 15:9, 15:5) premagala Nizozemsko.
Nogomet: za tekmo proti SZ
Osim sklical reprezentante
BEOGRAD — Selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim je včeraj objavil seznam 22 igralcev, ki pridejo v poštev za sobotno prijateljsko tekmo s Sovjetsko zvezo. To so: Ivkovič (Tirol, Avstrija), Ravnic (Rijeka), Radača (Rad), Baljič, Mihajlovič in Djurič (Željezničar), Cupan, Kasale, Škoro in Cvetkovič (Dinamo), Vulič (Hajduk), Milojevič, Šaba-nadžovič, Stojkovič, Djurovič in Marovič (C. zvezda), Katanec, Vokrri in Smajič (Partizan), Janevski (Vardar), Kajtaz in Tuce (Velež).
V bistvu gre za reprezentanco, ki se bo jutri v Mariboru v okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Seulu srečala z Avstrijo (kot znano, je v prvi tekmi
Jugoslavija zmagala z 1:0), priključeni pa so vratar Radača, Baljič, Cvetkovič, Škoro in Vokrri.
Kolesarstvo: Alcalaju končna zmaga v ZDA
BOULDER — Na 19. in obenem zadnji etapi ameriške kolesarske dirke Coors Classic se je uveljavil Italijan Argentin, ki je za 4" prehitel domačina Phinneja, Zahodnega Nemca Kap-persa in Šveda VVahlguista. S svojim nastopom je bil Argentin precej zadovoljen, saj je izjavil, da mu je pomenil dobro pripravo na svetovno prvenstvo v Beljaku. Italijani, ki so nastopili s tremi ekipami, so skupno osvojili devet etapnih zmag.
Končna lestvica: 1. Alcala (Meh.) 57.07T4"; 2. Pierce (ZDA) po 2'49"; 3. Hampsten (ZDA) ITŠl"; 8. Santaromita (It.) 26'50".
Med. ženskami pa se je uveljavila Francozinja Jeannie Longo, ki je tudi osvojila 10. in zadnjo etapo. Za Longo-vo je to že tretji zaporedni uspeh na tej dirki.
VPIS ZA TENIŠKI TURNIR na Vrhu in v Štandrežu so podaljšali do jutri, 26. t. m.
Zainteresirani se lahko prijavijo pri Borisu Cotiču (Vrh, tel. 882380), Bojanu Makucu (Štandrež, tel. 20734) in na uradu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Gorici (tel. 33029).
SK DEVIN - TEČAJ KAJAKOV Začetek (v Sesljanskem zalivu) bo danes, 25. t. m., od 14. do 16. ure, nadaljevanje pa v sredo, četrtek in petek ob isti uri. Tečaj se bo naslednji teden nadaljeval na Soči. Za pojasnila in informacije Bruno Škerk (tel. 200236).
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina center 142.
ROKOMETNI ODSEK
ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Košarka: drevi v okviru turnirja Alpe-Jadran
Segafredo v Tržiču, Jadran v Postojni
Drevi bo v Tržiču prva generalka deželnega derbija med Segafredom in Fantonijem. V tretjem kolu turnirja Alpe-Jadran (rdeča skupina) je koledar postavil nasproti ekipi, ki se bosta potegovali za naj višja mesta tudi v prvenstvu A-2 lige. Težko je napovedati, kdo je favorit drevišnjega srečanja in to ker turnir sam služi obema trenerjema tudi kot priprava na prvenstvo in je zato njuna skrb osredotočena v iskanju pravilnih shem, bolj kot izključna želja po zmagi.
Kar zadeva dosedanja srečanja na tej mednarodni prireditvi, gre povedati, da so Goričani zabeležili dve zmagi (Libela Celje in Benetton Treviso), Vi-demčani pa so proti Celjanom doživeli poraz.
Drevi ob 19. uri pa se bosta v Postojni (za skupino drugoligašev) spoprijela Virtus iz Padove, ki se te dni mudi na pripravah v Postojni, in naša združena ekipa Jadrana.
Jadranovci so se ravnokar vrnili s tridnevnih priprav v Pulju, kjer so
Štefan Persi (Jadran)
med drugim odigrali tudi kar tri prijateljske tekme z domačima kluboma in zabeležili eno zmago in dva poraza.
Priprave v istrskem mestu so povsem uspele, prijateljska srečanja pa so bila kot nalašč za uigravanje treh novih igralcev, in sicer Banella, Zobca in Per-sija. Naj omenimo, da bodo jadranovci 4., 5. in 6. septembra spet odpotovali na tridnevne priprave v Tolmin.
Glede drevišnjega srečanja v Postojni je zelo težka vsaka napoved, saj sta obe ekipi, Jadran in Virtus Padova, šele na začetku priprav. Ostaja pa dejstvo, da so naši košarkarji na tem turnirju povsem uspešno začeli, saj so proti močni ekipi Mineral Slovana izgubili le za tri točke (87:90) in so predvsem v obrambi pokazali velik napredek.
Naslednje srečanje bodo naši košarkarji odigrali v petek, 28. avgusta, ko se bodo v telovadnici goriškega Kulturnega doma srečali z ekipo iz Nove Gorice.
V močnejši skupini turnirja pa bo goriški Segafredo že v četrtek, 27. t. m., odigral svojo četrto tekmo, ko se bo v Ljubljani srečal s Smelt Olimpijo.
Nogomet: v L kolu italijanskega pokala
Triestina dobro pričela
Gullit je bil tudi v nedeljo protagonist
Triestina - Cagliari 2:0 (1:0)
STRELCA: v 26. min. Cinello, v 82. min. Bivi
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando (Bivi), Dal Pra, Cerone, Polet-to, Scaglia, Strappa, Cinello, Causio, Papais.
CAGLIARI: Attruia, Giancamilli, Davin, Maritozzi, Valentini, Barone, Palanch, Pulga, Congin, Bernardini, Saurini.
Pred samimi 3.000 gledalci je Triestina z gladkim 2:0 strla odpor trdoživih nogometašev Cagliarija. Za prvi zadetek je poskrbel srednji napadalec Cinello, ki je z močnim strelom premagal bivšega rezervnega vratarja Triestine Attruio. Po zadetku je ekipa Cagliarija prehajala vedno pogosteje v napad, a se ni nikdar nevarno približala Gandinijevim vratom.
V drugem polčasu je stopil na igrišče napadalec Edi Bivi (ki je prvič oblekel dres Triestine). Prav Bivi je v 82. min. iz prostega strela drugič stresel nasprotnikovo mrežo in s tem zapečatil izid tekme.
Ob rojstvu malega
MIRANA čestitata Veri in Ediju
namiznoteniški odsek in odbor ŠK Kras
V nedeljskih tekmah so bili napadalci na splošno zelo učinkoviti, saj je padlo kar 85 zadetkov. Zelo dobro so bili razpoloženi tujci, z Brazilcem Ju-niorjem in Grkom Anastopulosom na čelu. Od prvoligaških ekip sta se posebno izkazala Napoli in Milan, ki sta pred lastnimi gledalci pregazili sicer solidni ekipi Barija in Modene in pa Juventus, ki je na tujem igrišču kar s tremi zadetki premagala Lecce. Pri tem bi dodali, da se je odlični Juven-tusov tujec Rush le tri minute pred iztekom tekme huje poškodoval in da bo moral tako mirovati vsaj mesec dni. Vsekakor bo to huda izguba za Juventus, saj je bil prav Rush novi tujec, ki se je v predprvenstvenih tekmah najbolj izkazal.
Presenetljiva sta poraza Interja proti skromnemu Tarantu in videmskega drugoligaša proti Livornu. Preseneča tudi visoka zmaga novopečenega prvoligaša Pescare, katere tuja nogometaša Junior in Sliškovič naravnost navdušujeta. Do gola je prišel tudi argentinski as Maradona in se s tem pobotal s številnimi neapeljskimi navijači, ki so ga po prejšnji tekmi pošteno izžvižgali.
IZIDI 1. KOLA
Skupina 1: Bologna - Campobasso 2:0; Messina - Cesena 0:1; Spal - Vero-
na 0:1. LESTVICA: Bologna, Cesena in Verona 3; Messina, Spal in Campobasso 0.
Skupina 2: Como - Barletta 2:1; Milan - Bari 5:0 ; Parma - Monza 4:2. LESTVICA: Milan, Parma in Como 3; Barletta, Monza in Bari 0.
Skupina 3: Catania - Ascoli 4:6; Reggiana - Brescia 1:0; Taranto - Inter 7:5. LESTVICA: Reggiana 3; Taranto in Ascoli 2; Inter in Catania 1; Brescia 0.
Skupina 4: Cremonese - Centese 1:0; Piacenza - Empoli 2:3; Sambene-dettese - Avellino 0:3. LESTVICA: Avellino, Empoli in Cremonese 3; Centese, Piacenza in Samb. 0.
Skupina 5: Livorno - Udinese 1:0; Napoli - Modena 4:0; Padova - Fioren-tina 0:1. LESTVICA: Napoli, Fiorenti-na in Livorno 3; Udinese, Padova in Modena 0.
Skupina 6: Pescara - Genoa 5:1; Roma - Monopoli 1:0; Triestina - Cagliari 2:0. LESTVICA: Pescara, Triestina in Roma 3; Monopoli, Cagliari in Genoa 0.
Skupina 7: Arezzo - Sampdoria 0:2; Atalanta - Vicenza 3:1; Cosenza - Torino 0:1. LESTVICA: Atalanta, Sampdoria in Torino 3; Vicenza, Cosenza in Arezzo 0.
Skupina 8: Casertana - Catanzaro 1:0; Lecce - Juventus 0:3; Piša - Lazio 4:5. LESTVICA: Juventus in Casertana 3; Lazio 2; Piša 1; Catanzaro in Lecce 0.
totip				tornada,,	
1. —	1. Danmark Wh	1	Arezzo - Sampdoria	2
	2. Dorval	2	Catania - Ascoli	X
2. —	1. Goteborg	2	Cosenza - Torino	2
	2. Endrivier	1	Lecce - Juventus	2
3. —	1. Artropil	2	Livorno - Udinese	1
	2. Bukowesky	1	Milan - Bari	1
4. —	1. Raguseo	1	Napoli - Modena	1
	2. Every Way	X	Padova - Fiorentina	2
5. —	1. Ouilati	2	Pescara - Genoa	1
	2. Estaval	1	Piacenza - Empoli	2
6. —	1. Dalanndar	X	Piša - Lazio	X
	2. Umbria Verde	X	Sambened. - Avellino	2
	KVOTE		Taranto - Inter	X
12 (9 dobitnikov)	40.982.000 lir			KVOTE	
11 (295 dobitnikov)		1.229.000 lir	13 (222 zmagovalcev)	12.135.000 lir
10 (3.310 dobitnikov)		108.000 lir	12 (5.972 zmagovalcev)	449.400 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (30. 8.): Arezzo - Torino; Bari - Barletta; Bologna - Verona; Brescia - Inter; Campobasso - Cesena; Casertana -Piša; Empoli - Cremonese; Lazio - Lecce; Vicenza - Sampdoria; Modena -Fiorentina; Monza - Milan; Pescara - Roma; Udinese - Napoli.
Karakorumska odprava je bila nekakšen kompromis v sili in ta ni ustrezal prav nikomur od nas, ki smo bili njeni člani - vsaj v začetku ne. Vseh skupaj nas je bilo kar 14, to pa je bilo po našem mnenju vsaj 3-krat preveč. Vedeli smo namreč, da je čas velikih odprav brezprizivno minil, da so velika dejanja v Himalaji le še tista, ki jih opravijo miniodpravice, v stilu, ki je kolikor mogoče blizu tistemu, ki mu za razliko od himalajskega, pravimo alpski. Poleg tega pa smo iz izkušenj vedeli, da je odprava vse nekaj drugega, če imaš na njej opravka le z dvema ali tremi dobrimi prijatelji, kot pa če moraš vsak dan, s kancem diplomacije, stopati v razmerje z ljudmi, za katere nikoli povsem točno ne veš, kje so meje njihove tolerance in dostopnosti. Res je sicer, da so odprave mesto, kjer se je in se še bo, porodilo prenekatero pristno prijateljstvo, vendar pa je tudi res, da se to nikoli ne da vnaprej predvideti; ko pa stvari enkrat stečejo svojo pot, je prepozno, da bi se še zaustavile, pa čeprav krenejo povsem napak.
Skupaj smo prišli seveda zaradi denarja. Denar, oziroma točneje - pomanjkanje denarja, je podrlo že marsikateri ideal in v času svojega plezanja sem se dodobra otresel tistega znanega moraliziranja, ki pravi, da denar kvari ljudi (trditev, ki si jo lahko privoščijo le tisti, ki ga imajo in tako prepričujejo vse ostale, da so lahko srečni le, če so brez njega). Ob tem se zmeraj spomnim znane anekdote o Hermannu Buhlu, enega naj-markantnejših mož v zgodovini alpinizma, ki je nekoč za stavo splezal neko smer v rekordnem času. Ko se je vrnil, so mu očitali, da v tem ni nikakršnega entuziazma. Buhi, ki je večkrat plezal lačen, kot pa sit, jim je odgovoril, da bo z denarjem, ki ga je s stavo dobil, lahko cel mesec entuziast in s tem točno označil to, kar smo čutili mi, ko smo pristali na tako veliko odpravo: ideale (če ti niso ravno pubertetniško naivni) je mogoče uresničevati le, če imaš za to na razpolago sredstva, če pa jih ni, je treba lepo čakati na boljše čase. Ker smo imeli v načrtu kar dva osemtisočaka in ker smo zmogli plačati takso za oba le s skupnimi močmi, smo pač zamižali na eno oko in šli v kompromis. To, da se je obnesel, je bilo seveda dobro-
došlo, ni pa v ničemer spremenilo naših želja za v naprej - te so tudi po odpravi ostale takšne, kot pred njo.
V dveh mesecih, kar smo bili skupaj, so bili naši odnosi ves čas zgledno korektni. Mislim, da je k temu največ pripomogel naš, lahko bi mu rekel zdravoumski, pristop h kompromisu, ki smo ga bili prisiljeni sprejeti. Jemali smo ga kot neizogibnega in prav nič več. Nikomur se ni zaradi tega zdelo potrebno vzbujati vtis, da smo s tem postali prijateljska tovarišija, ki živi in dela za skupen cilj. Nasprotno - dogovorili smo se, da bo vsak od nas plezal, kadar in kolikor bo hotel, edine obveznosti do odprave pa bodo tiste, ki jih je treba opraviti pred prihodom in po odhodu iz baznega tabora. Cilj je bil tako za vse nas enak, ne pa tudi skupen, s čimer smo se izognili tistemu tihemu primerjanju dela, ki ga je vsak opravil na gori, s tem pa tudi enemu največjih žarišč konfliktov. Če nimaš od koga pričakovati, da bo opravil del posla tudi zate, potem mu tudi očitati nimaš kaj.
Z Matevžem in Radom smo se pridružili odpravi kot ena izmed navez in imeli skoraj ves čas v njej neki poseben status. Patagonija je bila le nekaj mesecev za nami in preskok v povsem drug tip odprave je bil za nas tako opazen, da smo bili kompromisu še bolj gorki kot vsi ostali. Zato smo tudi toliko bolj vztrajali na dogovorjeni »neodvisnosti« in komaj čakali, da pridemo do gore, kjer bo le-ta v celoti prišla do izraza.' No, bilo je ravno obratno. Prav na Broad Peaku so se stvari obrnile povsem drugače, kot smo pričakovali. Slabo vreme in bolezni so razdrle marsikatero navezo in tudi mi trije smo se morali odpovedati družbi drug drugega.
Alpinistično je Pakistan izredno zanimiva dežela. Dolgo je bil povsem v senci Nepala, vendar so bili razlogi za to bolj politični kot pa gorniški. Karakorumska pogorje, v katerem stoji kar 5 od 14 osemtisočakov, ki jih premore naš planet, je bilo za odprave dolgo časa zaprto zaradi znanih zapletov z mejo v Kašmirju. V zadnjih letih pa postaja prava Meka svetovnega alpinizma, število odprav, ki v Nepalu že nekaj časa upada, tu iz leta v leto skokovito narašča.
Pogled iz šotorčka tabora III na ledenik Baltoro, kjer smo postavili
bazni tabor
Kolesarstvo: prva izvedba pokala Alpe Adria
Boreggio končni zmagovalec
Na Proseku so v nedeljo sklenili Športni praznik ŠD Primorje
Stari lisjaki spet prelisičili Mlade
Fausto Boreggio, član kolesarskega kluba Bonlube iz Trevisa, je končni zmagovalec letošnje prve izvedbe pokala Alpe Adria, ki ga je isti mednarodni organizacijski odbor pripravil pod pokroviteljstvom koroškega deželnega glavarja. Kolesar iz Veneta si je prvo mesto zagotovil v šesti dirki veljavni za pokal v nedeljo, na 20. dirki po ulicah Kranja, ki je predstavljala eno izmed zadnjih preizkušenj za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnji teden v Beljaku.
V	izredno ostri konkurenci 123 kolesarjev, med katerimi so bile kompletne državne reprezentance Jugoslavije, Španije in Italije, je zmagal član slednje Bontempi pred drugima dvema »azzurroma« in pred Jugoslovanom Lampičem. Sploh pa so tekmovanje vedno nadzorovali Gregorijevi varovanci, ki so dokazali izredno tehnično kondicijo pred odhodom na svetovno prvenstvo.
V	soboto popoldne pa je bila v Kranju na sporedu ekipna vožnja na kro-
nometer na 34 km dolgi progi, kjer je Italija, lanskoletni podprvak v Colora-du, gladko zmagala s poprečno hitrostjo več kot 54 km na uro in skoraj dvominutno prednostjo pred špansko državno reprezentanco ter pred presenetljivo juniorsko reprezentanco Jugoslavije, ki se pripravlja za nastop na balkaniadi. Razočarala pa je v soboto članska vrsta Jugoslavije, ki je prispela na cilj z več kot triminutno zamudo.
Končna lestvica letošnje izvedbe pokala Alpe Adria: 1. Fausto Boreggio (Bonlube Italia), 2. Sandi Papež (Krka Novo mesto), 3. Janez Lampič (Sava Kranj).
Zmagovalci posameznih preizkušenj.
Lonjer: Boreggio (Bonlube), Novo mesto: Papež (Krka Novo mesto), Beljak: Lampič (Sava Kranj), Variano: Furlan (Arredo Housen), Spittal: Boreggio (Bonlube), Kranj: Bontempi (Italia).
R. PEČAR
Kapetan Starih Fiila (levo) in kapetan Mladih Pištola si pred tekmo izmenjujeta darila, izmenjavi pa pozorno sledita Romano Rošo in sodnik Fadžin.
Tradicionalna tekma med Starimi in Mladimi je v nedeljo sklenila Športni praznik, ki ga je na Proseku organiziralo ŠD Primorje. Poročeni in neporočeni so tudi letos privabili na stadion na Veliki rouni lepo število gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili dogajanju na igrišču.
Kot že vrsto zadnjih let so Stari spet ugnali Mlade, resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da so, predvsem po prejetem golu (v 1. min. d. p. je zatresel mrežo Tino), Mladi stisnili stare lisjake v njihovo polovico igrišča in malo je manjkalo, da bi izenačili. Verjetno je Mlade (med katerimi je treba pohvaliti predvsem vrsto »otročičkov«, ki pa že dobro brca usnje) vrgla iz tira afera o nepravilni registraciji njihovega kapetana Pištole, o čemer bo morala še odločati disciplinska komisija... Kakorkoli že, Stari, za katere sta igrala tudi »večni mladenič« Romano Rošo in maser Srdun, so slavili zmago in na vozu zmagovalcev, ki so ga seveda potiskal^ Mladi, prispeli v vas, do Balanca, kjer se je iztekel praznik ŠD Primorje. Ekipi sta se srečali v sledečih postavah:
Stari: Muco, Fiila, Barba, Brvinc L, Utavca, Gudla L, Džona, Pixo, Tino, Peljer, Bosna, Gudla II., Gilly, Brvinc II., Pineka, Puš, Romano Rošo, Srdun.
Mladi: Minibonči, Pištola, Diki, Kucjo, Trebunačtov, Macola, Gudlca, Džervazij, Pužek, Nono Pompa, Edu, Džovanin, Sise-ro, Minigudlca, Minipužek, Fiilinček, Brkinček, Džoni.
Strelec: Tino v 46. minuti.
Sodnik: Fadžin.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - T!x 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trs«
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
25. avgusta 1987
Waldheimove preteklosti ni razčistila
Polemike v Avstriji zaradi »bele knjige«
DUNAJ — V zgodbo brez konca o avstrijskem predsedniku, ki jo je z intervjujem za neki švicarski časopis podnetil Bruno Kreisky, so po izidu današnjega »Profila« vpleteni poleg socialistov tudi svobodnjaki. Sodeč po pisanju tega dunajskega tednika, naj bi nekdanji obrambni minister Freidhelm Frischenschlager - tako kot po Kreiskyjevi verziji Fred Sinowatz -v lanskoletnem volilnem boju »pomagal« do dokumentov (ta iz HNA - vojaškega obveščevalnega urada) o nekdanjem nadporočniku Waldheimu.
Tako kot socialistični predsednik Sinowatz tudi zdajšnji predsednik parlamentarne frakcije FPOE Frischenschlager zanika, da bi kdajkoli karkoli v Waldheimu tedaj videl, še manj pa komu posredoval. Ker se notranjepolitična klima po vprašanju »kdo, kam, kje in kdaj«, neverjetno zaostruje oziroma, ker postaja »tema Waldheim - tema Sinovvatz« oziroma, zdaj že »Sinowatz and Co.«, je predsednik socialističnega parlamentarnega kluba Heinz Fischer danes sklical .tiskovno konferenco. Ponovno kot pred njim že Franz Vranitzky in notranji minister Karl Blech, je izpričal neomajno solidarnost s Sinovjtzem in trdno odločenost, da bo na kongresu SPOE konec oktobra ponovno izvoljen. O bližnjem sodnem razčiščevanju, ko bo Sinowatz na sodišču nastopil zoper novinarja »Profila« Alfreda Worma, sicer tudi dunajskega poslanca ljudske stranke (priča bo Bruno Kreisky) — šlo bo za naslednje: ali je ali ni Sinowatz že v jeseni leta 1985 izjavil, da je potrebno avstrijsko javnost seznaniti z Waldheimovo rjavo preteklostjo — je izrazil prepričanje, da bo njihov predsednik zmagal.
Medtem pa prihaja do prvih kritik »bele knjige«. Ob koncu tedna je »radikalni klub nova Avstrija« na tiskovni konferenci to pisanje (izdelek, finansiran z denarjem davkoplačevalcev) označil s »škandalom, ker člane mednarodne komisije vojaških zgodovinarjev ne imenuje njen vodja, Švicar Kurz, temveč zunanje ministrstvo (Alois Mock)« in menil, da naj bi se bela knjiga raje imenovala »rjava knjiga« ter da bi bili za »VValdheima bolj pristojni zdravniki (zaradi izgube spomina) kot pa historiki«. Sosednja Švica si je celo privoščila temeljito analizo bele knjige, ki je izšla v zadnji številki uglednega tednika »Die Weltwoche« in v kateri je, med drugim, ugotovljeno: ...»Bela knjiga se niti z enim stavkom ne ukvrja z očitkom ameriškega pravosodnega ministrstva, po katerem je imel VJaldheim opraviti kot oficir za zveze pri italijanski diviziji »Pusteria« z deportacijo 488 bosanskih Židov v norveška taborišča« ...»tu so poleg vrzeli tudi napake. Tako je premaknjena deportacija Židov iz Banjaluke v Jasenovac na 31. julij 1942, ko Waldheim ni bil več v Banjaluki. V resnici pa se je ta deportacija vršila v noči od 27. na 28. julij, ko je Waldheim tam še bil«.
In, kot je zapisano v »Weltwoche«, je avstrijski predsednik tedaj »do konca izpolnjeval svojo dolžnost. Za nagrado je prejel nadporočnik VJaldhe-im na firerjev rojstni dan, 20. aprila 1945, niti tri tedne pred koncem vojne, red "zaslug prvega razreda z mečem" (Verdienstkreuz 1. Klasse mit Schwer-tern). O čemer vsekakor v beli knjigi ne stoji nič.«
BARBARA GORIČAR
Delno spodletela tatvina v slavnem Hotelu Excelsior
Konec gladovne stavke v Vevčanih
STRUGA — Gladovne stavke mladincev v vasi Vevčani v Makedoniji, ki je trajala 16 dni, je konec. Kot je znano, je do stavke prišlo zaradi spora ob gradnji lokalnega vodovoda. Mladinci bodo nadaljevali protest na miren način, ker niso zadovoljni z dosedanjim potekom razreševanja spora. Poudarjajo, da nihče nima pravice nasilno odločati o odnosih med ljudmi, pri čemer mislijo na dvakratno posredovanje organov milice.
Mladinci iz Vevčanov vztrajajo pri zahtevi, da predsedstvo konference ZSMJ sproži pobudo za ugotovitev glavnih krivcev za nedavne neprijetne dogodke v tej vasi. Menijo, da pristojni organi glede tega doslej niso storili ničesar.
Tanjug je medtem sporočil, da je voda, zaradi katere je bilo toliko razburjanja, sestankov in tudi krvi, včeraj vendarle pritekla v vas Oktisi. Ob tej priložnosti so priredili slovesnost z govori, v katerih je bilo zaslediti upanje, da bo »primer Vevčani« sestopil s prvih strani jugoslovanskih časopisov. S prvih verjetno res bo...
BENETKE — Skupina tatov je vdrla včeraj ob zori v sloviti Hotel Excelsior na beneškem Lidu. Pripluli so z motornim čolnom (hotel ima svoj zasebni portič), izstrelili nekaj strelov v zrak, zvezali so nočnega paznika in se lotili praznjenja sefov.
Stražarju pa je uspelo obvestiti policijo, ki je tatovom onemogočila beg skozi vhodna vrata hotela. Kljub prihodu policije naj bi tatovi odnesli 20 milijonov lir nakita. Pot do pomola v kraju Alberoni so si utrli s talcem, ki so ga nato osvobodili, sami pa so zbežali z drugim motornim čolnom. Policija jih še išče.
Na sliki (AP): spraznjeni sefi
Greenpeace v Severnem morju
LONDON — Pripadniki mednarodne ekološke organizacije Greenpeace s svojo ladjo Sirius že nekaj dni sledijo v Severnem morju plovilu Vulcanus 2, ki velja za največji upepeljevalnik na svetu. Na njem je kakšnih 3.000 ton najbolj strupenih odpadkov, kar jih premore danes industrija in ki jih sproti uničujejo kar med plovbo. Poveljnik odprave Greenpeaca, Andy Booth, zatrjuje, da bi morebitna nesreča povzročila sesutje tovora v vodo in s tem pravo ekološko katastrofo.
Posadka Siriusa je hotela včeraj na krov ladje-upepeljevalnika, katere poveljnik pa ji je to preprečil. Ne samo, kot je sporočil glasnik ekološke organizacije, je dal člane Greenpeaca, ki so se Vulcanusu približali z gumijastimi čolni, obliti s silovitimi curki ledeno mrzle vode. Vulcanus 2 je last belgijske podružnice ameriškega kemijskega koncerna Chemical VVaste Management.
Hude težave z raketo MX
WASHINGTON — Ameriško vojno letalstvo ima hude preglavice z medcelinsko jedrsko raketo MX. Komisija za oborožene sile pri predstavniškem domu, ki jo vodi demokrat Les Aspin, je izdala poročilo, v katerem piše, da je sistem za vodenje in nadzorovanje leta tovrstnih raket pomanjkljiv, saj je izstrelek MX med dvema od petih testov zgrešil cilj. Napaka tiči v aparaturi za tako imenovano inerčno merjenje, ki preverja položaj rakete in ga primerja z načrtovano smerjo.
Raketa MX, ki jo je Reagan prekrstil v »peacekeeper« — »čuvar miru« — lahko nosi hkrati deset jedrskih konic in sodi med poglavitne sestavine programa za modernizacijo ameriškega atomskega potenciala, za katerega je dal pobudo sam šef Bele hiše. Le-ta je predlagal izgradnjo kar sto raket MX in njihovo namestitev v podzemeljske silose v Wyomingu in Nebraski, toda Kongres je po večletni razpravi to število okrnil za polovico (tudi zaradi ogromnih stroškov).
Red Celi: tajne enote ameriške mornarice
VVASHINGTON — Na ameriškem obrambnem ministrstvu so, po neuspelem poskusu reševanja ameriških talcev v Iranu, leta 1980 sklenili ustanoviti posebno enoto za tajne operacije, ki so jo imenovali Red Celi (rdeča celica). Novico je v svoji zadnji številki objavila ugledna ameriška revija Time, v Pentagonu, pri obveščevalni službi (CIA) in v zvezni policiji (FBI) te novice niso želeli komentirati. Enote je ustanovila ameriška mornarica in imajo posebno nalogo, da preverijo »budnost« v ameriških pomorskih bazah in vojaških enot nasploh.
Vojaške enote, ki jih imajo na muhi, sicer vselej vnaprej obveščajo, to pa jih ni oviralo, da bi ne uspešno izpeljali nekaj drznih akcij. V potrdilo domneve, da vnaprejšnje obveščanje ni še zagotovilo za uspešno obrambo, je enota Red Celi »tehnično« ubila vsaj deset ameriških admiralov v najbolj zastraženi ameriški pomorski bazi v Norfolku, ki naj bi jo bombardirali. Kmalu zatem je komando vdrl v isto bazo ter stopil v jedrsko podmornico, ne da bi se mu kdorkoli postavil po robu. V Neaplju so oktobra 1985 ugrabili ameriškega admirala s soprogo, zvečer so ju izpustili, naslednje jutro pa so akcijo ponovili. Uspešno seveda!	"
Najbolj odmevno operacijo je Red Celi organizirala avgusta 1985, kjer je sicer tudi pacifiški jedrski poligon, ko so v letalski bazi Point Mugu podtaknili kar 250 kilogramov eksploziva. Akcija je bila toliko bolj neverjetna, če pomislimo na dejstvo, da v tej bazi pristane tudi Reaganovo letalo Air Force One, ko predsednik odleti v svoj kalifornijski ranch.
Konkreten rezultat pa je Red Celi vendarle dosegla; minister za vojaško mornarico John Lehman je pred letom dni sklenil reorganizirati mornariško varstveno službo.
V Indiji letos izredna suša
Huda suša je letos prizadela 14 izmed 25 indijskih zveznih držav. Na posnetku vidimo kmeta v Gudžuratu (severozahodna Indija), ki zaman skuša rešiti kravo pred poginom	(Telefoto AP)