^morski dnevnik J« zafid izhajati v Trstu 3. maja 1945, njegov Pjdhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž « i'ertcnini. razmnožen 2« ciklostil. Od 5. do 17. »Ptembra 1944 se je ti-v liskami »Doberdobu uovcu pri Gorenji Trebu-* * 18. septembra J5*4 *> 1. maja 1945 v &' tSI°venija» pod Riškim pri Idriji, do 8. 2? 1945 pa v osvoboje-7* Tretu. kjer je izšla za-Številka. Bil je edini «wani partizanski DNEV-* v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 srsafr;Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 214 (11.630) Trst, torek, 13. septembra 1So. V Novi Gorici na proslavi ob 40-letnici ustanovitve IX. korpusa Mitja Ribičič opozoril na nevarnost zaostrovanja oboroževalne tekme Daljše poglavje posvečeno slovenski manjšini v Italiji in potrebi po zakonu o zaščiti .NOVA GORICA - V Novi Gorici se uv n°de]jo na veliki svečanosti ob ob-uuci ustanovitve devetega korpusa vstaje primorskega ljudstva zbra-biK°^a možica ljudi. Na zbor pred sta ^ P^orakalo 9.160 borcev in «resin korpusovih brigad, odredov in ^.ugih slovenskih in italijanskih edi Nedeljska proslava je bila velik str2^ Primorske na tej in na oni ri državne meje. Posebnosti bosti lfr'morske!:’a ljudstva za svobodo je Povito orisal slavnostni govornik ^ predsedstva CK ZKJ Mitja Ri-riri1C' ki je poudaril veliko enotnost nniorskih Slovencev, plod dolgolet-v . skušenj. Primorska je bila pri-^.Zer>a novi Jugoslaviji, se je osvobo a sama. Tretja pomembna značil-st primorske vstaje pa je bila nje-^ demokratična, občečloveška, liu-(j ,a narava. Gre za pomembno zgo-inVln° skupnega boja jugoslovanskih j. 'lali.jan.skih partizanov, ki so ta-at skupaj ugotavljali, da fašizem ne ^'Stavlia Italije. šorr a Ribičič je na osnovi teh izku-"J govoril tudi o nekaterih sedanjih problemih in predvsem o skrij ja m‘r- V kUki za svetovno nad--, 0 je najbolj nevarna tekma v obo-Zevanju in nakopičeno strahotno oro- žje še nikoli ni igralo tako usodne vloge za življenje in obstoj človeštva kot danes in še nikoli ni bilo toliko utemeljenih razlogov za zaskrbljenost prav vseh ljudi, narodov in držav. Obe veliki sili, je poudaril Mitja Ribičič, sta v tem pogledu najbolj odgovorni. Mir pa je splošna dobrina človeštva. Ko je Ribičič izrazil posebno skrb za narodnostne manjšine na vseh jugoslovanskih mejah, se je tudi odločno zavzel za odprto mejo in poudaril, da je odprta meja stalnica, želja in princip Jugoslavije, omejevalni ukrepi pa so lahko le začasni in jih je treba ukiniti; ko izgube svoj ekonomski in fiskalni namen. Posebno daljše poglavje svojih izvajanj pa je slavnostni govornik posvetil slovenski manjšini v Italiji. Obsodil je izbruhe fašističnega divjanja in nasilja in izrazil pričakovanje, da bo demokratična Italija čim prej sprejela tak zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ji bo zagotavljal nemoten obstoj in vsestranski razvoj. O ostalih govorih in o izredno zanimivem programu poročamo na go-riških straneh, kjer objavljamo tudi v celoti govor člana predsedstva CK ZKJ Mitje Ribičiča. M S UK Ji ji tBT mm j l/ P M HHBL <*mm ' -■■■•■m VHH Večtisočglava množica pred poslopjem predsedstva občinske skupščine v Novi Gorici Neurje pustošilo po Karniji Ujma zajela tudi druge italijanske dežele - Se vedno pogrešajo tržaška zakonca VIDEM — Slabo vreme je včeraj ves dan motilo reševalno akcijo v Karniji, ki jo je v noči od sobote na nedeljo opustošila povodenj. V nekaj urah so podivjani hudourniki in reke v gornji Karniji povzročili vrsto usadov, odplavili mostove, preplavili z vodo in blatom področje, ki si ni še povsem opomoglo od udarcev potresa. Reševalci so doslej našli trupla dveh žrtev, dva tržaška zakonca pa še pogrešajo. Najbolj prizadeta je bila občina Paularo, kjer so izpraznili trideset hiš. Deželna vlada je včeraj preučila položaj skupaj z upravitelji prizadetih občin in sklenila, da bo zahtevala tudi poseg vlade in proglasitev Kamije za prizadeto območje. Karnijo bo danes obiskal minister za civilno zaščito Scotti. Neurje, ki je pustošilo po deželi, je hudo prizadelo tudi nekatere druge kraje severne Italije. Pri Verbanii je ujma zahtevala štiri človeške žrtve in ogromno gmotno škodo. Prav tako prizadeta je bila tudi Valtellina, kjer na srečo pa ni bilo mrtvih. Porušeni most v Karniji NA 12. STRANI Vlada zaostrila norme o skrbstvu in zdravstvu RIM — Ministrski svet je sinoči sprejel pričakovane ukrepe za zmanjšanje izdatkov za skrbstvo in zdravstvo ter glede stanovanjskih izgonov. Gre sicer v bistvu za potrditev že večkrat predloženih (in zapadlih) zakonskih odlokov, ki jim je pa Crarijeva vlada vnesla nekaj pomembnih dopolnil in strožjih omejitev. Najpomembnejše nove norme, ki bodo stopile v veljavo 1. oktobra, zadevajo ukinitev invalidnin za dober del dosedanjih prejemnikov, državnega dopolnila za nekatere uživalce minimalnih pokojnin, za povišanje samoprispevkov pri zdravilih in zdravstvenih izvidih ter za nadaljnjo odložitev stanovanjskih izgonov. Tako od 1. oktobra ne bodo prejemali več invalidnine vsi tisti, ki imajo poleg nje več kot 900.000 lir mesečnih dohodkov od dela, prav tako pa bo država prenehala plačevati dopolni- la do minimalne pokojnine (326.000 lir mesečno) za upokojence, ki imajo več kot 600.000 lir drugačnih mesečnih dohodkov (z izjemo stanovanja). U-pokojenci obeh vrst bodo morali sami prijaviti «odpoved® zavodu INPS, ker bodo morali drugače plačati slane globe. S temi ukrepi in z «odpu-stom» za gospodarje, ki niso plačevali prispevkov za osebje, misli vlada prihraniti v prihodnjem letu skoraj 3.000 milijard lir. Pri zdravstvu so sklenili povišati «tickete» za zdravila od največ 10.000 na 20.000 lir, samoprispevek za izvide in preglede pa od 45.000 do 50.000 lir, in močno zaostriti nadzorstvo in ukrepe proti neupravičenemu zaostajanju z dela. Glede izgonov iz stanovanj (za pogodbe, ki zapadejo do konca leta) je vlada sklenila odložitev njihovega izvajanja za 60 do 180 dni v «mrzlih conah®, od 120 do 360 dni pa v krajih, kjer je to vprašanje bolj pereče. fašista za zapahi v™pjAN — Karabinjerji so včeraj ^Poldne v Milanu aretirali znana sistična zločinca Gilberta Cavallini-.. ® Stefana Soderinija. Z njima je n* še tretji fašist, 22-letni Andrea J* vi, ki pa ni tako znan, kot njego-a Pajdaša. "avallini in Soderini sta še zadnja *a pripadnika zloglasnih fašističnih lP NAR in sta bila vpletena v celo g*®. umorov, ropov in drugih zlo- ta^° v*ogo P1-' umoru sodnika Ama-al: *si njuni pajdaši so že v zaporu dejanj. Cavallini je baje imel Pa so izgubili življenje Eksplozija v premogovniku JOHANNESBURG — Iz Južne Afrike poročajo, da je zaradi eksplozije plina v premogovniku Vryhcid v pokrajini Natal izgubilo življenje 63 temnopoltih A-fričanov. Glasnik družbe «Iron and Steel Corporation of South A-f rica» je povedal, da je do eksplozije prišlo zaradi uhajanja pli- V nedeljo počastili bazoviške junake NA 5. STRANI Zavod Stefan: držimo fige! V manj kot pol ure so pokrajinski odbornik za šolstvo Torresella, pokrajinski odbornik za javna dela Martini in občinski odbornik za šolstvo Anghelone na svojstven način «rešili» vprašanje varnosti na poklicnem zavodu za industrijo in obrt «Stefan» v Trstu. Štirinajst mesecev po inšpekciji ustanove ENPI, ki je odkrila pomanjkljivosti na električni napeljavi na šoli, je bilo pokrajinskim in občinskim možem pičlih trideset minut dovolj za ugotovitev, da bo predvidena popravljalna dela mogoče opraviti. Takoj zatem so pohiteli s pismenim obvestilom ravnateljstvu šole, ki preklicuje poprejšnje pismo pokrajinske uprave in mu narekuje, naj po novno odpre šolska vrata. S privoljenjem občine in pokrajine se bo torej pojutrišnjem na našem poklicnem zavodu lahko začel redni pouk. Kaj pa varnost, električna napeljava v laboratorijih in zasilni izhod v prvem nadstropju? O vsem tem bo govor šele nekje med šolskim letom, ko se bodo začela popravljalna dela. Dotlej bo pa najbolje, da dijaki, starši, profesorji, ravnatelj, z njimi pa tudi Tivrresella, Martini in Anghelone, krepko držijo fige, da se ne bi v tem času pripetilo na zavodu «Stefan» kaj neljubega, saj bi bile posledice za vse dokaj neprijetne . . . Na športnih straneh • Prvoligaško italijansko nogometno prvenstvo se je pričelo s pravo točo zadetkov — kar 33. Med moštvi, ki so v tem prvem kolu poskrbela za pravo «goleado», je tudi videmski prvoligaš, ki je ob odlični igri Žica premagal v gosteh Genoo kar s 5:0. Slabše je startala Triestina v drugi ligi. Tržačani so se morali namreč v prvem kolu doma proti Palermu zadovoljiti z neodločenim izidom brez zadetkov. • Brazilec Nelson Piquet na brabhamu je osvojil nedeljsko Veliko nagrado Italije v formuli 1. Drugi je bil Amoux na ferrariju, ki sedaj zaostaja le za dve točki na lestvici za SP za Proštom. Dve dirki pred koncem je torej svetovno prvenstvo v formuli ena povsem «odprto». • V okviru proslav bazoviških žrtev je bil v soboto in nedeljo ženski mednarodni odbojkarski turnir, na katerem je povsem zasluženo osvojil prvo mesto novogoriški Merkur, ki je v velikem finalu premagal moštvo Fužinarja z Raven na Koroškem. Na tretje mesto se je uvrstila Sloga, ki je premagala, sicer okrnjeno postavo naše združene šesterke Mebla. De Mitov naj ostrejši kritik je trenutno Vincenzo Scotti Neenotnost v Krščanski demokraciji Ciriaco De Mita FIUGGI — Do pričakovanega procesa proti tajniku stranke Ciriacu De Miti ni prišlo. V okviru demokri-stjanskega praznika prijateljstva so dva dni razpravljali o vlogi in položaju krščanske demokracije po zadnjih volitvah. Tajnik De Mita je potrdil vse analize in vse ocene, ki so označevale njegovo politiko v zadnjih dveh letih. Po njegovem mnenju sovpada kriza krščanske demokracije s krizo italijanske demokracije, republiških ustanov in se skratka enači s krizo, ki pretresa Italijo. De Mita je v praksi zelo ostro poudaril svoje stališče do notranje razprave v stranki: če nekdo hoče spremeniti politično linijo in zamenjati sekretarja krščanske demokracije, je treba sklicati nov kongres. Medtem pa De Mita ne preklicuje ničesar, kar je rekel in napisal kljub pekočemu volilnemu porazu 26. junija. Izvajanja demokristjanskega tajnika so delegati sprejeli dokaj pozitivno. De Mita je bil videti zelo gotov in je polemično odgovoril onim, ki so ga najbolj kritizirali. Po njegovem mnenju stare stranke s posredovalno vlogo ni več in danes kot taka ne bi več imela uspeha. Zato je treba zagovarjati nove predloge, ki se lahko odražajo v splošnih hotenjih italijanske družbe. De Mita se ni ukvarjal s kratkoročnimi perspektivami. Dokaj zaničevalno se je izrazil o republikancih in obtožil Spa-dolinijevo stranko, da pospešuje krizo institucij, ker predstavlja nov element razbitja in rušenja političnih ravnovesij. 0 Craxijevi socialistični stranki pa sploh ni spregovoril. Predvideni napad na De Mito, kot tajnika stranke je torej spodletel. Najbolj odločen v kritikah je bil nekdanji minister za delo Vincenzo Scotti, ki je zelo jasno povedal, da je krščanska demokracija doživela na volitvah nedvoumni poraz in sicer zato, ker je bila njena politična linija zgrešena in nevarna. Zato jo je treba po njegovem mnenju spremeniti. Sicer pa je znotraj vodilne skupine KD prevladovala treznost, saj se vsi dobro zavedajo, da bi bilo v sedanjem trenutku zelo težko rešiti se De Mite. Iz razprave je bilo jasno razvidno, da v krščanski demokraciji ni enotnosti, tako kot ni enotnosti niti v manjšini, niti v večini. Položaj se bo morda razčistil konec meseca, ko bo 30. septembra zasedal vsedržavni svet krščanske demokracije. R. G. V Sloveniji stabilizacija poteka zadovoljivo LJUBLJANA — Na včerajšnji seji predsedstva SR Slovenije so bili objavljeni zanimivi podatki o gospodarjenju v Sloveniji v osmih mesecih letošnjega leta, podatki, ki kažejo na določene uspehe pri premagovanju krize. Zanimivo je na primer, da med poletnimi počitnicami ta prizadevanja niso bila zmanjšanja, nasprotno: industrijska proizvodnja se je na primer avgusta povečala za 5,5 odstotka, medtem ko se je skupaj v osmih mesecih povečala za 3. Skupni izvoz je do 5. septembra večji za 5 odstotkov, od tega na konvertibilno področje za 13 do 14, uvoz pa se je zmanjšal za 2 odstotka. Sloveni ja je v prvih osmih mesecih uvoz s konvertibilnega področja pokrila z 91 odstotki izvoza. Podatki, s katerimi je na seji postregel predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič govorijo tudi o tem, da so se zmanjšale skoraj vse oblike potrošnje. Poudarili so, da so bili ti rezultati doseženi z izrednimi napori, odrekanji in predvsem, ker se dober del gospodarstva in negospodarstva zaveda, da se je treba stabilizacije lotiti resno. Po drugi strani bi bili rezultati še boljši, če vseh teh naporov ne bi spremljali negativni trendi, kot so povečanje inflacije, devizna in dinar-sa likvidnost, cene in drugo. Po besedah Zemljariča se bodo ti problemi še naprej zaostrovali in je treba zato vse sile usmeriti v njihovo postopno in učinkovito odpravljanje. J. P. Bush prihaja v SFRJ BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič je v zvezi z bližnjim obiskom podpredsednika ZDA Georga Busha dal za Tanjug naslednjo izjavo: «Na povabilo predsedstva SFRJ bo podpredsednik ZDA Bush z ženo uradno obiskal Jugoslavijo od 16. do 18. septembra letos. To bo njegov prvi obisk v naši državi, pomeni, pa nadaljevanje neprekinjenega dialoga in sodelovanja med državama, ki poteka na znanih načelih spoštovanja enakopravnosti, nevmešavanja in med sebojnega spoštovanja. Pričakovati je, da bo obisk ameriškega podpredsednika prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljstva in razumevanja med državama.* (dd) Bocvana si želi sodelovanja BEOGRAD — Predsednik predsedstva Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik Bocvane Quett Massire ter njuni sodelavci, so v prvih pogovorih včeraj v Beogradu poudarili veliko sorodnost stališč glede najpomembnejših mednarodnih vprašanj in izrekli željo za poglobitev dvostranskega sodelovanja. Pri izmenjavi mnenj o zunanjepolitičnih razmerah so posebno pozornost namenili razmeram na jugu Afrike. V Ljubljani umrl^ Franc Kimovec - Žiga LJUBU ANA - V ljubljanskem kliničnem centru je včeraj v <4. starosti umrl revolucionar in aru nepolitični delavec Franc Kirnov Že med šolanjem na ljubi j ansH®|” učiteljišču se je ob druženju s denti seznanil z marksistično mera turo in od tod se začenja nj g družbenopolitično življenje m ' Zaradi njegovih naprednih pog so ga tedanje oblasti kot uči premeščale v različne kraje ol° _ . je, v Trbovljah se je povezal z zo kmečkih fantov in deklet* delavskim kulturnim društvom in leta 1940 sprejet v komunistično P" tijo. Po okupaciji se je ilegalno v Ljubljano in sodeloval pri orS,., ziranju učiteljskih aktivov ,v0 ,rp. ne fronte. Leta 1942 je postal tar okrožnega komiteja za LjuoiJ ’ septembra leta 1943 pa je po nar partije in OF odšel v partizane. 1944 ga je revolucionarna pot v v slovensko Primorje, kjer je, P1*1 • dolžnost organizacijskega sekretar območnega komiteja KP Slovemj hkrati postal član pokrajinskega bora OF za slovensko Primorje___ Z družbenopolitičnim delom je Kimovec - Žiga nadaljeval tud v” vojni. Vrsto let je bil poslanec, kretar sveta za kulturo in elan y šnega sveta Slovenije. Delal } „ Ljubljani, v Sloveniji in /edera , na številnih družbenopolitičnih cijah, posebej na agitacijsko - P. tijskem in kulturno - prosvetnem P« ročju, ter kot organizator druz organizacij in društev. Posebno’ je prizadeval krepiti odnose z ■ skimi skupnostmi, še zlasti z nap □ SKOPJE — Sklepne priprave J1 združeno taktično vojaško vai°nf^n0 notnost 83» v Makedoniji so končane. Te jesenske vojaške sodijo v del rednega bojnega nja enot JLA in teritorialne obran' ' pa tudi obrambnih priprav vseh :n gih subjektov vseljudske obrambe družbene samozaščite. „j. Vaje si bodo ogledali tudi opaž ca, kar je v skladu s helsinškim u kumentom o evropski varnosti Pomemben dosežek za koroške Slovence Razpuščen zvezni odbor za jezikovne skupnosti TRST Na nedeljskem zasedanju v Mestrah, se je Zvezni odbor za etnično-jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Italiji pri Mednarodni zvezi za za ščita ogroženih jezikov in kultur sklenil razpustiti. Odločitev so sprejeli zaradi naraščajočih nesoglasij o pomenu pojmov cetnično-jezikovne skupnosti» in «deželne kulture», kar je vodilo k ohromitvi dejavnosti odbora. Hkrati s sklepom o razpustu obvezuje zvezni odbor svoje člane, da ne ustanavljajo ali pristopajo k odborom z enakim nazivom, proglaša svojo sekcijo za Furlanijo - Julijsko krajino za avtonomno, ugotavlja, da nima premoženja, pač pa občuten dolg do tajnika in podtajnika, pooblašča tajnika (tržaškega Slovenca prof. Sama Pahorja) naj sporoči razpust oblastem Posebej pomemben je sklep, da spravijo svoj arhiv na Odseku za zgodovino pri slovenski Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Negodovanje učnega osebja ob začetku šolskega leta RIM — Kot 'je že postalo skoraj običaj, vlada tudi letos med učnim in neučnim osebjem precejšnja napetost pred bližnjim začetkom šolskega leta. Negodovanje je seveda povsem upravičeno, spričo neopravičljivih odlaganj in zamud vladnih oblasti pri temeljnih problemih italijanske šole, kot so uresničevanje delovne pogodbe, reforma osrednje in periferne šolske uprave in rešitev vprašanja več kot 60.000 nestalnih učiteljev in profesorjev. Tudi stalno učno osebje čaka že 9 mesecev na dodelitev prvega pogodbenega poviška (okrog 50.000 lir na mesec). Strokovni sindikati enotne zveze OGEL - CISL -UIL so zato na včerajšnji tiskovni konferenci napovedali za oktober teden mobilizacije, če ne bodo 15. t.m. na sestanku z ministrico Falcuccijevo prejeli zadovoljivih odgovorov pa še prej odločnejše oblike boja. V Trentu o evropskih problemih TRENTO - V Trentu je bilo 9., 10. in 11. t.m. tridnevno srečanje na temo «Evropa in njeni problemi danes*. Srečanje je organizirala stranka PPTT-UE, katere predsednik je se natar Fontanari, ki je v senatu pred kratkim vložil zakonski osnutek Slovenske skupnosti o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Na zborovanju, ki je imelo tudi kulturni značaj, je v petek nastopil moški pevski zbor «Mirko Filej* iz Go- rice, ki je žel veliko priznanja. V soboto je bila okrogla miza, ki jo je vodil senator Fontanari, glavna referata pa sta imela evropska poslanca Petrilli (KD) ter Dalsass (SVP). Interveniral je tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je predvsem poglobil narodnostne probleme v okviru združene Evrope in se seveda dlje zaustavil ob problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki je še zmeraj v pričakovanju svoje celotne narodnostne zaščite. Dr. Drago Štoka se je zavzel za čimvečjo povezanost med raznimi narodnostnimi in jezikovnimi skupnostmi ne samo v Italiji, ampak v celotni Evropi. To tudi v vidiku bodočih evropskih volitev, ki so pred nami. Od Slovenske skupnosti sta bila na manifestaciji v Tridentu prisotna tudi deželni tajnik dr. Bratuž ter pokrajinska odbornica Marija Ferletič. CELOVEC — Dijaki, vajenci in študentje bodo danes napolnili novi mladinski dom, katerega lastnik in gra-telj je Slovensko šolsko društvo. Novi slovenski dijaški dom v neposredni bližini zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu bo tako postal eno izmed še kako pomembnih žarišč narodnostnega boja koroških Slovencev. Pa ne le zaradi 198 ležišč za mladino med 10 in 25 letom, temveč tudi zaradi telovadnice, ki bo kot večnamenski prostor lahko služila tudi kulturnemu zbirališču Slovencev onkraj Karavank, pa tudi zaradi študijske knjižnice in otroškega vrtca, ki ga upajo dograditi še letos. V vrtcu bo prostora za 30 otrok. V novem domu so sobe dvo in tri-posteljne, vsaka ima svojo kopalnico, najpomembnejše pa je, da bo dom pod svoje okrilje sprejel tudi vajensko mladino, ki je doslej zgubljala stik z materinščino. Slovensko šolsko društvo je z akcijo gradnje novega doma začelo takoj po letu 1970, ko so na občnem zboru v Železni Kapli izvolili novo pomlajeno ekipo. Ta je takoj začela razmišljati o institucionalni ureditvi celovitega področja vzgoje in izobraževanja za pripadnike slovenske narod- 0^ nostne skupnosti na Koroškem- , predšolske vzgoje preko osnovn ^ ske, srednješolske, vzgoje mladine do izobraževanja °?T.aue!ti Najprej so pri Slovenskem sols društvu, ki slavi letos 75-letmco, čeli razmišljati o preureditvi m ^er širitvi starega dijaškega doma. ^ pa niso od ustreznih oblasti dob1" v to dovoljenja, so kupili zernijjS ^ Šempetru v Celovcu streljaj Pr0C ^ slovenske gimnazije in začelii_v . delovanju z RK SZDL Slovenije nimi telesi in z vsemi pristoj j vzgojno-izobraževalnimi institucij \ v matični domovini akcijo ra njo novega dijaškega doma. S samo gradnjo so začeli na ^ mladosti 1891. leta in preteklo to, 10. septembra, je bil dom sl no otvorjen. Veljal je 60 milijo110 • lingov, od tega je zvezna vlada Jjsti maknila 4 milijone in 200 tisoč. ^ časi, ko so predstavljali na Ju Koroškem Slovenci le hlapčevsko nemško strukturo, ko so imele V jih vrstah le tu in tam kakšnega^ braženca, so minili. Danes se u-slovenska inteligenca s Koroškeg veljavlja v vseh poklicih BARBARA G0RlCAN Beneški «zlati Iev» filmu francoskega režiserja Godarda BENETKE — Tudi Federico Fellini se je prikazal na beneškem festivalu, ne na tiskovni konferenci, temveč ob predstavitvi njegovega zadnjega filma v veliki dvorani filmske palače. Ponovno je izkazal svojo boječnost pred novinarji, kajti sam pravi, da ne zna obrazložiti lastnih filmov, nima smis’a za humor in se boji, da bi naveličal kritiko. Imam občutek, pravi Fellini, da se moram braniti (na tiskovni konferenci) sedaj ali nikoli več, da moram olepšati moj film, ga napudrati z besedami, iskati v njem globlje misli, oblikovno originalnost. Na zadnji tiskovni konferenci je bilo vzdušje zelo živo. Polno nabita dvorana je pričakovala razsodbo žirije in do zadnjega sklepala o morebitnih zmagovalcih. Kdor je mislil, da bo zmagal Kluge ali Jakubisko je ostal razočaran, saj so zlatega leva podelili Jean Lucu Godardu za film zPrenom Carmen» (Ime Carmen). Vsekakor ni bilo presenečenja, saj je bil Godard med favoriziranimi in sklep žirije je izpolnil pričakovanja, mimo seveda nekaterih nesoglasij. Očitno je bil ta najboljši film v konkurenci, kajti poleg zlatega leva je dobil tudi posebne nagrade za najboljšo fotografijo (Raoul Cautard) in zvok (Francois Musy). Nepričakovana, a vsekakor zaslužena pa ie bila podelitev srebrnega leva filmu *Rue cases negres» režiserke Euzhane Palcgjeve. Režiserka z Martinike je poleg priznanja za najboljši prvenec odnesla tudi nagrado za najboljšo žensko vlogo, ki jo je prejela Darling Le-gitimus. «Rue cases negres» prikaže življenje majhne vasice na Martiniki, kjer se prebivalci revno preživljajo z nabiranjem sladkornega trsa. Glavne osebe so vaški otroci, ki gospodujejo v vasi, ko starši odidejo na polja, Darling Legitimus pa igra vlogo matere malega Joseta. Nagrado za najboljšo moško vlogo so podelili igralcem Altmanovega filma «Streamers»: Guy Boyd, George Dundza, David Alan Grier, Michell Lichtenstein, Matteuv Modine, Michael Wright. Manjše nagrade kot Venezia De Sica sta prejela exaequo tSummertime» (Massimo Mazzucco) in «Amore tossico» (Claudio Caligari). Nagrado La Fenice pa «Ti si cročna včela* (Jurej Ja kubisko) in še Zelik, ki je dobil kar dve mali nagradi (Basinetti 83 in Banca Cattolica del Veneto), kar vseeno ne nadomešča ene velike. D. J. Pinochetova represija iz dneva v dan ostrejša Spet mrtvi in ranjeni na santiaških ulicah SANTIAGO DE CHILE — Vzporedno z zao-tj t??nJern represije se v Čilu stopnjuje odpor pro-„1 rinochetovemu diktatorskemu režimu. Čilsko pvno mesto Santiago je bilo v teh dneh, ko Pi-^!let proslavlja desetletnico strmoglavljenja Allen-je'ieve zakonite vlade in svojega prihoda na oblast, prizorišče srditih spopadov med policijo in racijo. Med spopadi, ki so trajali pozno v noč, h„j ubit en manifestant, dvajset p>a jih je bilo ^ ranjenih. ko zac^nirh spopadov je prišlo v Čilu v nedeljo, tkJj 56 brezposelni delavci, vpisani v neke vrste vinilno blagajno (le-ta naj bi, vsaj v teoriji, nu-UDzadostno gmotno pomoč najrevnejšim slojem) des ti ukazu, naj sodelujejo na manifestaciji ob liJrt^buci obstoja režima. Namesto da bi vzkli-Pri? ..Obirju in njegovi kliki, so brezposelni u-(Vj1 protestno demonstracijo v četrti Santa spon h’ ^ bilo v prejšnjih dneh že prizorišče (ia mec* demonstranti in carabinerosi. Odgovor Pinocheta na izziv brezposelnih je bil °Pra so se vneli včeraj v južnem predelu čilskega glavnega mesta, ko je policija skušala preprečiti pogreb dveh žrtev sobotne represije, pogreb, ki se je ob umirjeni zadržanosti tisočev prisotnih spremenil v tiho, obenem p>a mogočno in obsojujočo protivladno manifestacijo. Policija in carabinerosi so kot običajno posegli s solzilnimi bombami in piendreki. Po prvem obračunu je bilo vsaj sto demonstrantov ranjenih, med katerimi naj bi bilo nekaj ljudi v življenjski nevarnosti. Vse odločnejši in ostrejši odpor proti Pinoche- tovemu režimu piotrjuje, da najbrž ni pretirana ocena sindikalnega voditelja Rodolfa Seguela, ki je v intervjuju za zahodnonemški «Der Spiegel» izjavil, da približno 90 odstotkov Čilencev piodpira in soglaša z opozicijskimi gibanji. «Ko smo spiomladi organizirali prvo stavko rudarjev proti vladi —• je dejal Seguel — nismo pričakovali, da bomo prižgali pravo baklo upora proti Pinochetu.* To je odraz jasne volje čilskega naroda, da si po desetih letih diktature in strahovlade zopiet pribori demokracijo. Seguel nemškemu novinarju ni hotel ali ni znal odgovoriti na vprašanje, ali lahko z mirnimi manifestacijami narod zruši desetletno vojaško diktaturo. Dejal pa je vsekakor, da se v državi nekaj premika in spreminja, kar ne more ostati brez p»sledic. Zaostritev položaja v Čilu p>a je trenutno onemogočila nadaljevanje vsakršnega dialoga med vlado in opozicijo. Z vladne strani je, kot kaže, vajeti spiet trdno prevzel v svoje roke Pinochet, ki je v zadnjih dneh večkrat pionovil, da hoče o-stati za krmilom države vsaj še šest let in da bo brezkompromisno sledil poti, ki jo nakazuje pred nedavnim odobrena ustava- To pa, prevedeno v preproste besede, pomeni, da Pinochet hoče ohraniti oblast za vsako ceno in obljublja Čilencem piolitiko železne piesti. loparja 8 talci v španski banki stivP^^ID — Dva člana ekstremi-tjf ?? španske skupine GRAPO (An-oktnt^^ne rev°luc*onarne skupine 1. šala1') s'a včeraj zjutraj posku- flln‘ V ilcJKI UčtiiKl V kud |(0 ' Namera jima je spodletela, ta-v .33 sta se roparja zabarikadirala Jiankj in imela v rokah osem u- ^sta se roparja zabarikadirala ^nikov. roparja sta dobro znana špan-Vpč P°Rciji, saj sta bila vpiletena v terorističnih akcij in sodelovala raznih ubojih. pj-ljV dveh urah pogajanj sta se j^Padnika skupine GRAPO vdala po k/1, ki jima je zagotovila, da ju ne ^ Piučila in jima bo pustila tudi, Sl izbereta zaupna odvetnika. Deset dni po tragediji južnokorejskega letata Japonci prevzeli strožje sankcije Včeraj našli truplo nekega potnika , !^a paz Položaj v Boliviji je dar^i kot dober, na robu gospo- fi- sc r-s« ministra r ernanaa Baptist. 30 namreč inflacija letos nara-Za 300 odstotkov. »an."'&a propada. Po besedah - fe6a ministra Fernanda TOKIO — Iskanje razbitin južnoko-rejskega letala poteka dokaj dobro, temu pa se gre zahvaliti predvsem morju, ki nanaša na japionske plaže ostanke sestreljenega «jumba» in o-sebne predmete pionesrečenih potnikov. Kaže, da so na nekaterih razbitinah tudi znaki nekaterih izstrelkov. Včeraj pa je japonska policija našla še tretje truplo nekega potnika, in sicer kakih 150 km od rta Soya, pri obmorski vasici Okotsube. Truplu, ki je bilo brez glave in nog, so le s težavo določili spol, saj ga je sol že dodobra načela. Medtem je na diplomatski ravni zabeležiti le malo novosti. Po prvem plazu ogorčenja in obtožb proti Sovjetski zvezi se ozračje umirja, čeprav je Reagan v nedeljo «slavil* svoj dan državnega žalovanja za žrtvami «barbarskega sovjetskega na- pada*. No, novost predstavljajo nekatere dodatne japonske sankcije proti Moskvi, ki so nastale pod očitno zahtevo ZDA. Japonska vlada je namreč sklenila, da letala «Aeroflota* za dva tedna ne bodo smela pri stajati na japonskih letališčih. To je sporočil japonski zunanji vicemini-ster Nakajima po sestanku s sovjetskim veleposlanikom v Tokiu Pav-lovom, ki je še enkrat potrdil znano tezo, da je južnokorejsko letalo vohunilo. Japonski predstavnik pa je to zavrgel in dejal, naj Sovjetska zveza dokaže, da je bilo res tako, obenem pa tudi zavrnil sovjetsko prepričanje, da so imele japonske radarske postaje dovolj časa, da obvestijo pilota «jumba» o zgrešeni smeri leta. Druga včerajšnja novost pa je v tem, da je japonska državna usta- nova za obrambo nekoliko spremenila svoja stališča (posledica podrobnejših analiz), in «priznala», da so sovjetski lovci vendarle skušali nekako obvestiti južnokorejskega pilota o zgrešeni smeri poleta. Ob ponovnem poslušanju magnetofonskega zapisa pogovorov sovjetskih pilotov, so japonski izvedenci prišli do zaključka, da so sovjetski lovci najbrž res izstrelili nekaj svetlobnih ali trasnih izstrelkov, ob tem pa «poslali v zrak* tudi nekaj rafalov iz mitraljeza. Popravili so tudi stavek «imam dovolj časa na razpolago* v besede: «ne vidijo me». Kljub temu so predstavniki japonskega obrambnega ministrstva dejali, da ne morejo še oceniti, ali so skušali sovjetski lovci resnično obvestiti južnokorejskega pilota, ki je, po zadnjih izsledkih sodeč, res letel brez luči. Tesni stiki ZDA-ZRN o vprašanju evroizstrelkov BONN — Ameriški predsednik Reagan je pred nekaj dnevi v osebnem sporočilu zahodnonemškemu kanclerju Kohlu zajamčil, da ameriške sankcije proti SZ, ker je Moskva sestrelila južnokore jski «jumbo», ne bodo vplivale na pogajanja o razorožitvi. Tako piše v svoji včerajšnji številki zahodnonemški Frankfurter Algemeine Zeitung*. ki poudarja, da je omenjeno že tretje Reaganovo sporočilo Kohlu v zadnjih dneh. Po mnenju političnih komentatorjev v ZRN je tesni kontakt med Bonnom in Washingtonom odraz želje, da napetost, ki jo je izzvala afera južnokorejskega boeinga ne bi vplivala na ženevska pogajanja o evroizstrel-kih. Poleg tega pa naj bi se ZRN obvezala, da bo vzdrževala stalne stike z ostalimi članicami NATO. Bonn in Washington se namreč bojita, da bi ob zadevi jumba lahko o-stala osamljena kot se je pripetilo leta 1980 ob bojkotu olimpijskih iger v Moskvi. V zvezi z evroizstrelki pa gre o-meniti še vest iz Belgije, ene od petih držav, ki naj bi sprejele na svoje ozemlje rakete srednjega dosega. Po poročanju tamkajšnje revije «Panorama», ki citira podatke nedavne raziskave javnega mnenja, naj bi 79 odstotkov anketiranih nasprotovalo namestitvi raket «pershing 2» in «cruise* v Belgiji. Belgijsko javno mnenje se je v tem pogledu opredelilo ravno tako kot zahod-nonemško, saj tudi 75 odst. Nemcev nasprotuje namestitvi evroizstrelkov. Obtožbe salvadorskega nadškofa Rivere SAN SALVADOR — Z zadnjih osmih dneh je bilo v Salvadorju ubitih najmanj 150 oseb. To je v svoji nedeljski homiliji izjavil salvadorski nadškof Arturo Rivera y Damas, ki je med drugim tudi dejal, da gre za 29 «političnih ubojev*, medtem ko so bile ostale osebe žrtve napada gverilcev na mesto San Miguel. Poleg tega pa je redna vojska ubila ali ranila še nadaljnjih 24 oseb. V svoji «priaigi» je nadškof ostro obsodil dejstvo, da je veliko držav Srednje Amerike gospodarsko, politično in vojaško odvisnih od tujih sil ter pozval salvadorsko vlado, naj naredi konec represiji. dosegi papeža Janeza Pavla II. in zadrega avstrijskih oblasti ~ V veliki dvorani dunaj-jj dvora je papež Janez Pavel sta^, .v^erajšnjem srečanju s pred-^hiki avstrijskega znanstvenega, p°Uda • ega in kulturnega življenja bav^-- Potrebo po čimprejšnjem varstvu* med znanstveniki in da se človeški rod reši pred iti eti6?1, ki mu grozita z jedrsko $kofc?.ko katastrofo. Poglavar rim-o^| liške Cerkve je spregovoril v j'Jn'Xsu znanstvenika do človeštva, *t>anVu ie izrazil prepričanje, da ietn 081 ne sme biti nevtralna v svo- brjfiF^dnotenju, ko je na tehnici '"-most vsesa človeštva. JNt. S^iegle j. —- vsega človeštva. >W?teni P3 Se niso v Avstriji še polemike ob nedeljskih naša 3 in govorih poljskega papeža. skrh^Vo Presenečenje je papež po-^ dopoldne, ko je na sedežu "najske nadškofije spregovoril o Lu- lijjL n Zvvinglu. Priznal je tudi kato-Hoj.. krivde in z neobičajno poniž-tejn*® govoril ne o bratih v zmoti o bratih, ki imajo za temelj V)Tanje v edi™^3 boga in odre ^ a Jezusa Kristusa*. jogi drugo precej matij razveselju-lj Presenečenje pa je Janez Pave’ Vgi^skrbel v homiliji pred 300 tisoč spre*^ 33 fratru ob Donavi, kjer je goyoril o družini in o raba oseb ti : J^^oode. Nedvomno so ti argumente kreno verske narave, a avstrij-ti6ž ?blasti le s težavo premagujejo 'ta°rvoljstvo, da se je papež vme-$tj v vprašanja prekinitve nosečno-Vr,}. kontrole rojstev in razporoke, bg *rania, ki jih je avstrijska druž-$t^l Pred leti prebrodila in so po-jj3 del njene stvarnosti, jegg n*ci na ljubo niso Avstrijci svo-čen nezadovoljstva pokazali na bu-slo^.Pačin z izjemo radikalnih in Sj^oJ^kvičarskih skupin, ki so predajHjun na Dunaju protestirali za 1 Papeževega vmešavanja. Avstrij- Papež Janez Pavel II. pred cerkvijo sv. Štefana na Dunaju (Telefoto AP) ski vladajoči stranki socialdemokratska in liberalna pa nista samo nezadovoljni zaradi papeževih izjav o splavu in razporoki, to navsezadnje lahko še opravičujejo z dušnopastir-skimi razlogi. Precej bolj jih moti, da je papež izbral nevtralno Avstrijo za prižnico svojih več ali manj omiljenih napadov na države vzhodnega bloka. Avstrijska televizija je tako postala posrednik papeževih misli v državah, kier po njegovih besedah kratijo prebivalstvu versko svo- bodo in so ga obubožali človeškega dostojanstva, saj avstrijske oddaje gledajo tako na Madžarskem kot v dobršnem delu češkoslovaške. Praga je posredno že odgovorila na take papeževe besede, seveda z običajno grobostjo, ko je preprečila češkemu primasu Tamaseku, da bd odpotoval na Dunaj. Avstrijske oblasti pa na tihem upajo, da se bodo polemike s časom polegle in da ne bodo pustile trajnih sledov na obličju «nevtralne Avstrije*. Reagan obišče Filipine MANILA — Kljub temu da je ozračje na Filipinih po uboju voditelja opozicije Benigna Aquina čedalje bolj napeto, vse kaže, da se bo ameriški predsednik Ronald Reagan odpravil novembra na uradni in prijateljski obisk v to državo. Iz Bele hiše so namreč poslali v Manilo trideset izvedencev, ki morajo pripraviti Reaganov obisk, vključno z varnostnimi ukrepi. Filipinska opozicija gleda na Reaganov obisk z očitnim nezadovoljstvom. Aquinov brat Agapito je na nekem včerajšnjem zborovanju v filipinskem glavnem mestu dejal, da pomeni obisk ameriškega predsednika «veliko nevarnost za Reaganovo zdravje*, saj bi ljudstvo v tem videlo podporo Bele hiše Marcosovemu režimu. Filipinskega predsednika, ki je na krmilu države že osemnajst let, opozicija še danes obtožuje, da je bil soudeležen pri uboju Benigna Aquina, edinega nasprotnika, ki mu je ljudstvo sledilo in ki je ogrožal Marccsovo prvenstvo. Zanimivo je tudi, da so bili odnosi med Filipini in ZDA mnogo let zelo hladni, čeprav so imeli in imajo Američani v tej državi izjemne strateške interese. No, po prihcdu Reagana na oblast, so se ti odnosi v zadnjih treh letih tako zelo popravili, da je bil pet mesecev cd tega Mar-C06 na uradnem obisku v Washingtonu. Včeraj se je na Filipinih začela tudi protestna akcija, ki jo je priredil komite »Pravica za Aquina» in vabi prebivalstvo, naj ne plačuje davkov in ne kupuje državnih časopisov ter naj bojkotira vsa podjetja, ki so Marcosova last. Zločin razburja duhove v britanski «high society» LONDON — Rekordno kratka sodna obravnava ali neverjeten zaključek srhljive kriminalke, tako bi lahko označili odločitev nekega sodnika iz angleškega mesta Exeter, ki je včeraj obtožil Michaela Tellinga, da je zločinsko umoril svojo 29-letno ženo Moniko. Sodna obravnava je trajala namreč samo 90 sekund; sodnik je le prebral obtožbo in Tellinga so čuvaji odpeljali v celico. Zgodba pa je ta. Pred približno tednom dni je neki policijski agent našel v gozdiču mesta Eieter truplo ženske, ki pa mu je zločinec odžagal glavo. Ženske preiskovalci niso mogli prepoznati, tako so po časopisju razširili vest o zločinskem umo- ru in dodali opis nenavadnih oblačil, ki so jih na truplu našli. Izkazalo se je, da gre za 29-letno Moniko Tel-ling iz Kalifornije, ki se je pred poldrugim letom poročila z bratrancem lorda Samuela Vestega, to je s članom druge najbogatejše angleške družine. Spoznala pa jo je neka prijateljica, ki je preiskovalcem povedala, da je Monika pred časom skrivnostno izginila. Agentom je bilo takoj jasno, da morilec ni želel, da bi truplo spoznali, saj mu je zato po umoru odžagal glavo in osumili so bogatega moža Michaela. Sum se je izkazal popolnoma utemeljen, kajti ženskino glavo so našli v razkošni Michaelovi vili. Na srečanju pokrajinskih in občinskih upraviteljev Včeraj «rešili» vprašanje zavoda Stefan Na slovenskem poklicnem zavodu za industrijo in obrt «Jožef Stefan» se bo v četrtek, 15. avgusta, začel reden pouk. Pokrajinska uprava je že včeraj poslala ravnatelju zavoda, inž. Rudežu, pismo, v katerem ga pooblašča, da lahko odpre šolska vrata paviljona B bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Ž včerajšnjim dopisom je v bistvu izgubilo vsako veljavo znano pismo, ki ga je bila naslovila pokrajina šoli dne 22. julija, v katerem je opozorila, da ne bo mogel zavod «Stefan» v novem šolskem letu razpolagati z učnimi prostori v paviljonu B zaradi varnostnih razlogov. Z novim pismom so torej pokrajinski in občinski upravitelji kar čez noč «rešili» vprašanje, pa čeprav ni bilo v tem času nič storjenega, da bi zagotovili šoli po zakonskih določilih predpisano varnost. Sklep o ponovnem odprtju šole (poklicni zavod je bil od sobote, uradnega začetka novega šolskega leta, namreč zaprt) je «dozorel» na včerajšnjem sestanku predstavnikov pokrajine in občine. Že preden so se občinski odbornik za šolstvo Anghe-lone, njegov pokrajinski kolega Tor-resella in pokrajinski odbornik za javna dela Martini odpravili skupaj s tehničnimi izvedenci v sejno dvora- no na sestanek, je bilo slutiti, da vprašanje zavoda «Stefan» vsaj zanje ne predstavlja hujšega problema. In res: ob koncu srečanja so pristojni obrazložili, da bodo lahko opravili vsa predvidena dela, za katera so se posvetovali s tržaškimi gasilci. Tako bodo z «žrtvovanjem» dveh učnih prostorov v prvem nadstropju uredili zasilna izhoda na stranski terasi, ki sta sicer sedaj še zamreženi (ne smemo pozabiti, da je paviljon B prvotno služil nekdanji umobolnici), a ju bodo s predvidenimi deli preuredili. «Dela bo mogoče opraviti brez posebnih gradbenih dovoljenj. Če bi bilo zanje izrecno potrebno tako dovoljenje, bi se vsa stvar hudo zavlekla, tako pa bodo lahko dela opravljena v kratkem*, je poudaril pokrajinski odbornik za javna dela Martini. Ta njegov «v kratkem* v bistvu pomeni «v teku letošnjega šolskega leta*. Glede drugega vprašanja, pomanjkljivosti na električni napeljavi, so se pokrajinski in občinski možje domenili, da si bosta občina in pokra jina primemo porazdelili finančno breme za ta dela. Tudi v tem primeru, kot že prej v primeru zasilnih izhodov, bodo lahko opravili dela z relativno majhnimi stroški. Popravila na električnem omrežju naj bi bila nared v približno dveh mesecih. Tudi ta dela bodo, seveda, opravili med šolskim letom . «Potem ko smo rešili ta problem izključno birokratskega značaja, bomo sedaj skušali opraviti dela z največjo hitrico, da ne bo pouk preveč trpel*, je pripomnil pokrajinski odbornik za šolstvo Torresella. Ta njegova izjava bi bila zelo hvalevredna, v primeri' da bi se pojavile težave poklicnega zavoda «Stefan» šele pred kratkim, še tako lepe be- sede pa ne morejo zbrisati štirinajstih mesecev čakanja, kolikor jih je bilo pač potrebnih, da sta pokrajina in občina rešili ta «problem izključno birokratskega značaja* in ugotovili, da lahko opravita dela, ki sta jih po zakonu dolžni opraviti. Po tej rešitvi in ugotovitvi bo lahko poklicni zavod začel z rednim poukom v istih varnostno dokaj nezanesljivih pogojih kot prejšnja leta, z upanjem, da se bodo občinski in pokrajinski delavci kmalu prikazali. Danes uradno odprtje seminarja V Kulturnem domu v Trstu bo danes, ob 11. uri uradna otvoritev seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem, ki poteka letos že devetnajstič zaporedoma. Slavnostnega odprtja, ki bo v veliki^ dvorani, se bodo udeležili vidni predstavniki tukajšnjega šolskega življenja ter seveda naši šolniki, od vzgojiteljic do učiteljev in profesorjev. Pred otvoritveno svečanostjo bo docent na ljubljanski univerzi dr. Janko Kos predaval o slovenski književnosti in Evropi. Jutri se bo seminar nadaljeval s predavanjem dr. Antona Trstenjaka na temo: »Poglavje iz psihologije ustvarjalnosti*. Tudi to predavanje (začelo se bo ob 9. uri) bo namenjeno vsem našim šolnikom s Tržaškega. Prihodnji teden bosta na sporedu še zadnja ciklusa predavanj za profesorje (vzgojiteljice in učitelji so sledili predavanjim v preteklih dneh) in sicer 20. in 21. septembra za profesorje matematike in naravoslovnih ved, 22. in 23. septembra pa za profesorje slovenščine in humanističnih ved. Natečaj za profesorje V četrtek se bodo na liceju Preše ren začele pismene preizkušnje reu nega natečaja za pridobitev habinta cije za profesorje višjih srednjan * Pismeni izpiti bodo potekali po s čem vrstnem redu: 15. septembra: strojepis, računanje s pomočjo strojev, knjigovodstv pomočjo strojev: telesna vzgoja, jezik (nemščina - 1. preizkus), slovni predmeti na tehničnih zavorno, naravoslovje, kemija in zemljepis. 19. septembra: tuj jezik (nema?: na - 2. preizkus); leposlovni predmeu in latinščina na licejih in učitelj (1. preizkus). 20. septembra: matematika; fdozo fija in pedagoške vede; leposlo predmeti in latinščina na licejih učiteljišču (2. preizkus); stenogratij 21. septembra: filozofija, pedagog vede in zgodovina; higiena, an mija, fiziologija in patologija (1- 0 26. septembra: higiena, an^onTii fiziologija in patologija (2. del). « dovina umetnosti (1. del); me^.a jn tehnologija (1. del), stenografija strojepis. ,, 27. septembra: zgodovina urnem'o (2. del); mehanska tehnologija del). 3. oktobra: gradnje, tehnolog'! gradenj in tehnično risanje; ze J pis. Čudno zakulisje odločitve, ki nasprotuje gospodarskim interesom Načrt IRI o ladjedelništvu: posledica kratkovidnosti ali političen manever? Predstavniški svet uslužbencev Tr žaškega L!oyda. ki sodi v sklop plovnih družb z državno soudeležbo pod nadzorstvom zavoda za industrijsko obnovo IRI, je naslovil na predsed nika ministrskega sveta, na pristojne državne in deželne oblasti, na taj nišlva političnih strank (ne pa tudi MSI) in na tovarniške svete ladje de'skih in sorodnih obratov, ki jih ogroža načrt IRI o preustroju lad-jedelstva. protestno pismo, s katerim odločno zavrača enostransko pobudo vsedržavnega zavoda. Vprašanje ladjedelnic pač neposredno zadeva plovne družbe. Te so zadnja leta prisiljene najemati vse več tujih ladij, kar stane državno bialnco okrog 2.000 milijard lir pre voznin na leto. Fincantieri pa, ki bi v interesu Italije morala podpirati ladijske gradnje na domačih tleh, je ubrala nasprotno smer; z na menom uravnovesiti bilance štirinajstih poldržavnih ladjedelskih družb je začela proizvodnjo decentralizirati, segla je po praksi oddajanja gradenj in s tem postopnega izničevanja vloge, ki jo igrajo italijanske ladjedelnice kot tradicionalne nosilke strateškega dela gospodarstva. Naravna posledica tega je zloglasni načrt IRI: nihče ne dvomi o tem, da je celoviti ladjedelniški aparat nujno treba preosnovati, če že ne zaradi drugega, vsaj zato, ker imamo s štirinajstimi družbami tudi štirinajst upravnih svetov, se pravi izredno zbirokratiziran sistem, ki požira milijarde, koristi pa od tega nobene. Toda preosnova mora sloneti na smernicah daljnovidne politike v duhu področnega načrta o ladjedelstvu, ki v nasprotju s sklepom IRI predvideva krepek vzpon te industrijske stroke ter varuje zaposlenostno raven s podrobnimi smernicami glede poklicnega preusmerjanja delovne sile v skladu s tehnološkimi premiki v proizvodnji. In vendar je IRI ubral rakovo pot: likvidacijo nad 7.000 delavskih in neznanega števila uradniških mest ter drastično skrčenje gradenj. Za prevelik absurd gre, da bi lahko govorili le o napakah nesposobnih u-praviteljev: od tod domneve nekaterih sindikalistov in naprednih politikov, da imamo opraviti z zapletenim političnim manevrom, ki pa ni uperjen zgolj proti Trstu (kot sistematično zatrjujejo tisti, ki so tudi sami v krajevnem meriu odgovorni za nastale razmere), ampak zoper celoviti italijanski družbeno-gospodarski sistem — tokrat je bila najbolj prizadeta, kakor znano, Genova. Dobri poznavalci krajevnih in vsedržavnih razmer so nam povedali, da jih načrt IRI spominja na izrazito destabilizacijske manevre, kakršni slonijo na podpihovanju delav- skega sloja proti sindikatom. Pripomnili so tudi, kako značilno je, da zadnje čase. konservativni in celo od krito desničarski krogi vse bolj pogrevajo žgoča socialna vprašanja, za katera se v preteklosti nikakor niso menili in ki so vselej bila domena proglesistov. Očitno tudi zaradi napak, ki so jih slednji zagrešili, (dg) • V soboto in nedeljo se je na travniku ŠD Sokol odvijal praznik podjetja ACEGA. Prisotnim so organizatorji nudili izredno pester kulturni, športni in zabavni program. Novinarji «Kmečkega glasa» gostje Kmečke zveze Delegacija novinarjev ljubljanskega tednika «Kmečki glas* bo v petek in soboto gost slovenske strokovne in sindikalne organizacije Kmečke zveze. Med dvodnevnim obiskom si bo ogledala razne kmetijske strukture v tržaški in goriški pokrajini ter v Benečiji; prisotna bo tudi na Kmetijskih dnevih, ki jih v Boljuncu prireja dolinska občinska uprava. Jutri glavni svet Kmečke zveze Na sedežu v Ul. Cicerone 8 se bo jutri, ob 20.30, sestal f?lav™, Kmečke zveze. Razpravljal bo o obširnem dnevnem redu, ki predvrae • predlog KZ za deželni razvojni načrt za obdobje 1984 - 86, vsakoletni a organizacije (po vsej verjetnosti v Istro ali na Krk), vsedržavna kro®~£ manifestacija v Bruslju za revizijo gospodarske politike Evropske darske skupnosti, ki bo novembra letos, razlastitve (načrti za ljudske cenene gradnje na Opčinah) in urbanistika (podrobnostni načrti za n Prosek in Kontovel) ter razna organizacijska vprašanja. JUn • Tržaška občina obvešča, da namerava sprejeti v službo z delovno P°S ^ za določen čas v pričakovanju na natečaje — poklicne in splošne bolničarje, jih bo dodelila domovom za ostarele, ki jih sama upravlja. Za sprejem v službo je potrebna ustrezna diploma; interesenti naj se za vse informacije obrnejo na oddelek za osebje v občinski palači na Trgu Unita IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK galebov šolski dnevnik 1983-1984 DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KNJIGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KRIZ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC TRAFIKI LISJAK — KONTOVEL TRAFIKI KEBAR — BAZOVICA S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOMI Na nedeljskem prazniku Poleta je nastopil tudi Mitja Kokorovec Jubilej so proslavljali v soboto in nedeljo v Prosvetnem d ort111 Praznik ob 15-letnici društva Polet Pestro in veselo razpoloženje, ob zavesti, da šport ni le pomembna rekreacijska dejavnost, športno delovanje združuje ljudi iz najrazličnejših krajev in različnih starosti, dosežki slovenskih športnih društev v zamejstvu pa prodirajo med italijansko in širšo mednarodno javnost. Ta je bil nekako pomen in glavna misel dvodnevnega praznika športa, ki je potekal v soboto in nedeljo na dvorišču openskega Prosvetnega dama ob petnajstletnici ustanovitve športnega društva »Polet*. Osrednji del prireditve se je odvijal v nedeljo zvečer, ko je goste in domačine pozdravil predsednik Poleta, Robi Gantar. V krajšem uvodnem govoru je poudaril, da je petnajst let delovanja ŠD Paleta pravzaprav kratka doba, ki pa je bila od začetka do danes polna stremljenj, intenzivnega delovanja in dosežkov, seveda pa tudi neuspehov in razočaranj. Gantar se je nato ustavil ob pomembni vlogi, ki jo opensko društvo igra. Za Opence, pa tudi za mladino iz mesta in okoliških vasi, pomeni društvo center združevanja in športnega udejstvovanja, obenem pa se v okviru društva odvijajo športna in družabna srečanja ter tekme. »Danes,* je poudaril Gantar, «nas nav- daja zadoščenje, saj imajo tudi Opčine svoje športne in rekreacijske objejte in kar je najbolj pomembno, okoli društva se zbira veliko mladine, ki se aktivno ukvarja in goji telesno kulturo.* V okviru openskega športnega društva se namreč udejstvuje več kot 70 kotalkarjev, prav toliko košarkarjev, pa še balinarji in šahisti, ki temeljito in zvesto trenirajo in s požrtvovalnostjo stopajo naproti uspehom. «Pestro delovanje,* je povedal predsednik ŠD Polet, «se odvija v tukajšnjih objektih: v Prosvetnem domu, v Športnem krožku in na kotalkališču na Pikelcu, kjer je ob obsežni plošči postavljen tudi manjši pokriti objekt, ki omogoča treninge tudi v zimskih mesecih.* Gantar je nato poudaril, da gre ob priložnosti 15-letnice ustanovitve Poleta zahvala predvsem športnikom, trenerjem, članom in prijateljem, brez katerih društvo ne bi moglo doseči takih rezultatov. Denarja na razpolago je namreč malo, tudi prispevki s strani javnih ustanov so skromni. Brez požrtvovalnosti in dobre volje torej nikakor ne bi šlo. Prav v okviru u-spehov je Gantar omenil tudi vidnejše dosežke mladega Sama Kokorovca, ki je postal italijanski prvak in na ev- ropskem prvenstvu v Franciji odo sel bronasto kolajno. Ob koncu J® tar izrazil željo, da bi praznik na Opčinah prešel v tradicijo ter P . šotne povabil na kotalkarsko revij0’ bo konec tedna na Pikelcu. Po uvodnem govoru, so na ob glasbi, nastopali mladi Poletov? talkarji Jana Kosmač, Mitja N ^ rovec, Nicoletta Sossi, Damjan smač, Samo Kokorovec, Tamara ti in Mauro Renar, mlada kitar1 _ Marko Ferri in Franko Guštin, sta goste razveselila z glasbeno to® Praznik se je nato nadaljeval noč ob zvokih domačega ansam Taims. Terni: kriza Finsider pa molel Socialistična sekcija znotraj 3 ,a denjske železarne Temi je zaVZ ostro stališče do družbe Finsider, ni še pripravila nobenega organsk** načrta o ponovnem razmahu žei ne, čeprav je deželna uprava te ,u že namenila 20 milijard lir v sm1. zakona 828. Postavljena je bila z ?a teva po ustanovitvi nove družbe proizvodnjo in komercializacijo bte® železa in železnih zlitin, Z nedeljske komemoracije na bazovski gmajni Z obiska deželne Ponos na bazoviške žrtve najtrdnejši jez pred asimilacijskimi pritiski ,7 nedeljo popoldne se je na bazov-jn fpnajni pri spomeniku, kjer so mu-p niske smrti padli Ferdo Bidovec, rane Marušič, Zvonimir Miloš in Valenčič, zbralo nepričakovano število ljudi, ki so se s svojo "l otnostjo poklonili spominu na štiri genske fante, ki so v najhujšem nnobju fašizma darovali svoja mla-a dvljenja v borbi proti fašistdčne-mu zatiranju. Po polaganju vencev in pesmi domačega pevskega zbora «Lipa» so trije govorniki Vojko Colja, Stelio Spa-daro in Ivo Jevnikar prikazali pomen vsakoletnega proslavljanja bazoviških junakov. Vojko Colja je izhajal iz u-gotovitve, da je med prisotnimi, ki se leto za letom zbirajo na bazovski gmajni, vedno več takih, ki so jim bi la prikrajšana grozodejstva fašističnega terorja in strahote vojne, da po sili razmer gledajo drugače na to tragično a obenem junaško obdobje naše zgodovine kot njihovi očetje. Ob tem je poudaril, kako se vse premalo zavedamo, da se le malokateri celo večji narod lahko ponaša s tako svetlimi liki, ki so raje darovali svoja življenja, kot da bi klonili pred nasiljem. «Vse premalo smo ponosni na Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča in na tisoče drugih, ki so pri komaj milijonskem narodu padali mučeniške smrti za svobodo in obstoj svojega naroda. In prav ta ponos je lahko najtrdnejši jez pred asimilacijskimi pritiski, ki so ob pomanjkanju ustrezne zaščite zakonodaje prisotni tudi v demokratični ureditvi.* Stelio Spadaro je še bolj razvil pomen bazoviških junakov za današnjo mladino. V svojem govoru se je kot vsi ostali dotaknil tudi nedavnega divjanja fašističnih škvader po slovenskih vaseh. Navedel strpnost oblasti, podcenjevanje in celo podpiranje tega pojava s strani določenih krogov, ki jih zgodovina ni izučila. Poudaril je pomen enotnega nastopa Slovencev in Italijanov pri reševanju perečih problemov današnje družbe vse do boja za zaščitni zakon za Slovence. Spregovoril je o «starih strupih*, ki so za- strupljali in še skušajo zastrupiti o-zračje med tu živečima narodoma. Ivo Jevnikar pa je takoj v začetku poudaril, kako 53-letndca ustrelitve bazoviških junakov sovpada s 40-letni-co pomembnih dogodkov, predvsem pa z razpadom italijanske oblasti v naših krajih. Na nove bojne položaje so se vračali obsojenci pred posebnim fašističnim sodiščem, ki so jih «čakali novi boji, zmage, a tudi razočaranja*. «Brez bazoviških junakov in njihovih tovarišev, brez odločnega zavestnega in doslednega odpora naših ljudi v času najhujšega in najmočnejšega fašizma bi ne bilo podlage za poznejši boj za svobodo. Tudi Jevnikar je spregovoril o mladini, precej besed pa posvetil vprašanjem naše manjšine: odnosom do matične domovine in do Italije, ali bolje rečeno njunim odnosom do nas. Ob tem je bil precej kritičen tako glede vprašanja odprte meje kot nespoštovanja sprejetih obveznosti do naše manjšine. Ob koncu pa je Ivo Jevnikar poudaril, da je v naši pisani skupnosti pravzaprav malo enotnih stališč in nastopov, vsem nam pa je skupen in drag bazoviški spomenik. «0b njem se krepi naša enotnost v življenjskih zadevah naše manjšine*. delegacije na zagrebškem velesejmu Prejšnji četrtek je bil na zagrebškem velesejmu «Dan Furlanije - Julijske krajine*. Paviljon dežele je obiskala tudi delegacija, ki jo je vodil deželni odbornik za trgovino Renato Ber-toli. Delegacija si je ogledala prostor odmerjen naši deželi, razstavo raznih artiklov in prospektov. Med drugim je predstavnik konzorcija Friulgiulia Elio Geppi obrazložil odborniku Berto-lijon namen in pomen deželne prisotnosti na zagrebškem velesejmu. Med drugim je omenil restriktivne jugoslovanske ukrepe, ki so omejili uvoz v Jugoslavijo. Pri tem pa je poudaril, da je treba ohraniti sedanjo raven stikov in trgovinskih izmenjav, da bo, ko se bo gospodarski položaj v Jugoslaviji izboljšal, mogoče popestriti in izboljšati dosedanje gospodarske izmenjave. Naj zapišemo, da v Zagrebu razstavlja 22 podjetij iz naše dežele. Med razstavljenimi artikli so stroji za poljedelstvo, stroji za pristanišča, gradbeni materiali itd. Poleg tega so razstavljene tudi druge potrebščine, kot na primer oblačila, kuhinjski noži in druge hišne potrebščine. Tržaški «Glasbeni september* se bo danes «preselil» v svetišče na Vejno. Nastopil bo organist Žarko Dropulič, Občina potrebuje 17 milijard lir . Tržaški župan Rossi je urgiral pri ministru za javna dela Nicolazzi-p, da bi vlada čimprej izdala odlok, s katerim bi dala na razpolago tr-občini 17,5 milijarde lir, ki jih je načrt za javne rezidenčne gradnje Zmočen z zakononi štev. 94/82) namenil tržaški občini. Le ta je že me-Ca junija predložila okvirni načrt posegov pristojnim državnim uradom, i . Poseg pri ministru Nicolazziju je narekovala zelo težka stanovanjska v občini, ki se je še zaostrila zaradi problema sodnih izgonov. Ko * oočinska uprava razpolagala z omenjeno količino milijard lir, bi lahko 'ak°j kupila številna stanovanja. Ustanovitev odbora boja za mir t . Kot v drugih italijanskih mestih so tudi v Trstu ustanovili odbor J!0?0 za mir, ki naj bi iz drugih ideoloških izhodišč kot gibanje za mir J*?val pereča vprašanja oboroževalne tekme in nevarnosti jedrskega spo-P30- Predstavitev pobude v nedeljo dopoldne v Domu pristaniških delav-ev. ie pokazala, da izhaja tržaški odbor iz stališč, ki so bližje uradnim f3cifis(om držav realnega socializma. Vsekakor je tudi «boj za mir» do-'"odc/šel v italijanskem mirovnem gibanju, saj njegova prisotnost še veča °tfanjo dialektiko, v Trstu pa obstaja nevarnost, da bi si novi odbor lastil sj°n°Pol ob vseh mirovnih pobudah, saj je gibanje za mir v našem mestu C0Taj nezaznavno. • Pogovori za izvajanje nove delovne pogodbe .Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli je začel vrsto srečanj sindikalnimi -organizacijami v zvezi z novo vsedržavno delovno pogodbo .'Jvstvenega sektorja. Na posvetovanjih, ki se bodo nadaljevala tudi v nabojih tednih, bodo proučili vse aspekte delovne pogodbe, ki zahtevajo spre-,. 1® ukrepov na deželni ravni. Pogovorov se udeležujejo predvstavmki vseh stih sindikalnih organizacij, ki so podpisale delovno pogodbo: gre za zelo j vilno delegacijo, ki predstavlja vse operaterje zdravstvenega sektorja. S ,ern v zvezi je odbornik Renzulli podčrtal, da je poenoten odnos do osebja aJevnih zdravstvenih enot nov element pogodbe same in logična posledica r?ružitve osebja, ki je prej pripadalo občinam, pokrajinam ter blagšjniš-5111 in bolniškim ustanovam. V okviru pogodbe, ki dodeluje decentralizira-liln' sedežem urejevanje številnih sektorjev, je treba sedaj najti primemo ko-ezijo pri upravljanju tega osebja. Razprava na seminarju Slovenskega kulturnega kluba «Pluralizem ovira enotnost ?» V soboto je bil na Repentabru študijski dan, ki ga je priredil odbor Slovenskega kulturnega kluba in o katerem je naš dnevnik na kratko že poročal. Srečanje, katerega se je udeležilo približno dvajset mladih iz mesta in okolice, se je pričelo že v jutranjih urah s predavanjem sociologa in publicista prof. Emidija Susiča na temo «Italijanska in slovenska kultura na prelomu*. Predavatelj je poudaril, da je narodnostna identifikacija, podobno kot razredna, eden izmed najbolj žgočih problemov današnjega sveta in je večkrat tudi vzrok vojnih konfliktov. V svojem predavanju je najprej pojasnil pojem manjšine in matice ter poudaril razliko med narodnostno skupnostjo, ki je del naroda in živi izven meja domovine ter etnično skupnostjo. Slednja, podobno kot npr. furlanska skupnost, nima matice, na katero bi se lahko naslanjala. Prof. Susič je nato spregovoril o odnosih med manjšino in dominantno skupnostjo, ki lahko pripeljejo do sta-liščnih odnosov, to se pravi do stereotipov etnocentrizma ter šovinizma in nacionalizma ali do odnosov na ravni obnašanja, kot so diskriminacija, segregacija in asimilacija. Večina teh pojmov je negativnih, predavatelj sam pa je omenil, da je po njegovem mnenju najboljši način sožitja med omenjenima skupnostima «integracija ob politiki kulturnega pluralizma*, kjer se manjšina sicer poveže z večino a ohranja svojo samostojnost, lastno identiteto in lastne kulturne prvine. Debata, ki je predavanju sledila, se je v precejšnji meri dotaknila problema asimilacije pri nas in nacionalizma, predavatelj in poslušalci pa so sprožili vprašanje, kaj sodobnemu človeku in še posebej manjšincu pomenita pojma kot sta domovina in matica. Poslušalci se o teh pojmih niso izrekli. Popoldansko predavanje in debato sta vodila prof. Marta Ivašič ter novinar Ivo Jevnikar, ki sta skušala odgovoriti na vprašanji «Pluralizem ovira enotnost?* in «Ali je enotno nastopanje uničuje pluralizem?* Ivaši-čeva je opozorila, da se pri nam premalo zavedamo, da so razlike v okviru neke skupnosti lahko veliko bogastvo, če se znamo ob njih pravilno ravnati. Na žalost pa vlada v okviru naše narodnostne skupnosti nekakšen strah pred različnostjo in to na vseh področjih. V okviru ideološke razcepljenosti pa so stiki in iskanje enotnosti večkrat le površnega, formalnega značaja in nemalo temeljijo na razgovoru in izmenjavi mnenj. TVo Jevnikar je skušal obravnavati problem strpnosti in enotnega nasto- panja ter poudaril, da je idejna ločitev med zamejskimi Slovenci koristna, saj po njegovem preprečuje, da bi na osnovi navidezne enotnosti ideje nekaterih ostale v ozadju. Čeprav bi razprava glede teh vprašanj u-tegnila biti zelo zanimiva, pa se je na žalost večina poslušalcev omejila na dilemo, ali je prav, da se Slovenci vključujemo v italijanske stranke ali pa je bolje, da žrtvujemo svoje ideje v zameno za neko širšo slovensko stranko. Prišlo je do ugotovitve, ki sta jo poudarjala predvsem predavateljica Ivašičeva ter duhovnik Bedenčič, da je v okviru naše skupnosti malo strpnosti in precej zmedenosti glede različnosti. Enako sektaški smo tudi do vprašanja vere in marksizma, dejanskega medsebojnega poznavanja in prave debate pa je malo. Ob koncu naj omenimo še ugotovitev predavateljice, da mladi, kljub številnim obstoječim mladinskim organizacijam vse premalo izražamo svoja gledanja na posamezne probleme. Malo je tudi priložnosti za razgovor in soočanje med različnimi idejnimi, kulturnimi in političnimi strujami in stališči. Rajonski svet Valmaure in naselja Sv. Sergija se bo sestal na svojem sedežu 15. t.m. Neurje v Karniji je uničilo njuni rulotki in avtomobil Zakoncev De Cillie še niso našli 0 posledicah strašne nevihte, ki je v noči med soboto in nedeljo prizadela Kami jo obširneje poročamo tudi na drugih straneh našega dnevnika. Vse kaže, da sta med žrtvami tudi zakonca De Cillie, ki sta bila v kraju Treppo Camico na počitnicah. Na slikah ob strani sta pogrešana zakonca in sicer 57-letni upokojenec Gastone De Cillie in njegova 60-letna žena Mar-cella Cecovi, ki stanujeta, namerno rabimo sedanji in ne pretekli čas, v Trstu v Ul. Tibullo. V hudourniku, ki je preplavil okolico Treppa Camica, so namreč našli rulotki in avtomobil, ki so bili last zakoncev De Cillie. Njih niso našli, zato preiskovalci sklepajo ali pa morda samo upajo, da nista bila ne v avtomobilu ne v rulotki. Zaenkrat pa žal niso dobili nikjer nobenih vesti o zakoncih. Ranil jo je z žepnim nožem Včeraj so prijavili sodnim oblastem 43-letnega Maria Giurissevicha, ki se je rodil v Umagu, toda živi v Trstu. Obtožen je, da je z žepnim nožem napadel in ranil Rito Maccarone. Do prepira, pretepa in napada je prišlo že 1. avgusta in sicer v lokalu «Valli» v Ul. Molino a vento. Giurissevich je imel zmenek z Wando Spagnul, s katero pa sta se kmalu sporekla, ker naj bi mu bila vrgla, ženska pravi, da za šalo, vžigalnik. Giurissevich je W. Spagnul oklofutal, ostali odjemalci pa so žensko začeli braniti. Tako je posegla tudi Maccarone, katero je Giurissevich napadel z žepnim nožem. Kdo razbiva šipe parkiranih avtov? Zadnje čase se je marsikateri tržaški voznik upravičeno razburjal, ko je odkril, da so mu ponoči razbili šipo na avtomobilu. Že dalj časa so sumili, da to počenjajo mladi pobalini: to tezo naj bi podkrepilo pričevanje tržaškega avtomobilista, ki je v nedeljo zvečer v Ul. Pindemonte videl skupino mladih na mopedih, ki so metali kamne na parkirane avtomobile. Obvestil je leteči oddelek, ki je njegove izjave preveril in res cdkril, da ima avto citroen LN, ki je bil parkiran v Ul. Crispi, torej od Ul. Pindemonte proti centru mesta, razbito zadnjo šipo, v notranjosti vozila pa so agentje našli večji kamen. V aferi «Calvijev kovček» naj bi samo sleparila Vittora in Marsicha izpustili Silvano Vittor in Ervino Marsich naj bd v aferi «Calvijev kovček* v bistvu le osleparila Eligia Paolija, ki je bolj znan kot «plavolasec». Takšno je mnenje tržaških preiskovalcev, k* so včeraj dopoldne izpustili na začasno svobodo oba Tržačana, ki sta bila v začetku osumljena težje kaznivih dejanj. Če na kratko obnovimo celotno a-fero, moramo pač povedati, da sta Vittor in Marsich za 25 ali 30 milijonov «plavolascu* prodala kovček, ki naj bi ga imel Calvi ob begu iz Italije. Paoli seveda kovčka ni dobil, zato pa je prijavil dogodek. Oba goljufa so aretirali 26. avgusta, vendar pa je bil Vittor zaprt v tržaških, Marsich pa v goriških zaporih. Oba sta priznala, da sta osleparila Paolija, po številnih zasliševanjih in soočenjih pa naj bi se preiskovalci prepričali, da Calvijevega kovčka res nista nikoli imela. Celotno preiskavo o tem vodi sedaj sodnik Vincenzo Colarieti, vendar pa je odlok o izpustitvi na začasno svobodo Vittora in Marsicha podpisal namestnik tožilca Claudio Coassin. Nesreča v Ul. Flavia Prejšnjo noč so pripeljali v splošno bolnico 46-letnega Ezia Filo iz Pordenona in 49-letno Renato Lisotto, ki sta se ponesrečila v Ul. Flavia pred križiščem z Ul. Carletti. Zaradi spol- zke ceste je Fila izgubil nadzorstvo nad avtomobilom s tržaško registrsko tablico in zdrknil s ceste. Prav šofer je utrpel najhujše poškodbe in se bo moral zdraviti od 15. do 30 dni. 13. 9. 1980 13. 9. 1983 Ob tretji obletnici tragične in prerane smrti našega dragega Fulvia Slavca se ga z bolečino v srcih spominjajo mama, oče, sorodniki, prijatelji in vsi, ki so ga imeli radi. Hvala vsem, ki krasite njegov grob s cvetjem. Dolina, 13. septembra 1983 Černigoj Že v navadi je, da Kosovelova knjižnica v Sežani vsako leto proslavi Černigojev rojstni dan z otvoritvijo razstave njegovih del. Tako bo tudi jutri ob 19. uri v sežanski knjižnici otvoritev razstave, na kateri bo v glavnem razstavljen izbor tridesetih grafik iz obdobja petdesetih let. Običajno je bilo tako, da so bila v knjižnici za umetnikov jubilej vedno razstavljena njegova najnovejša dela. Toda znano je, da Černigoj minulo leto zaradi bolezni ni ustvarjal, čeprav je bil v poletnih mesecih v Lipici in smo ga vzpodbujali k ustvarjanju, se je izgovoril, da ima končno pravico do počitka. Tega pri vitalnem umetniku nismo navajeni, ima pa najbrž prav. Naj povemo, da bo v Hotelu Ma-estoso v Lipici tudi kmalu otvoritev njegove jubilejne razstave. V knjižnici pa bo razstava na ogled do 30. 9. Vse prijatelje Černigoja, in njegove umetnosti vabimo v sežansko knjižnico. A. N. v Sežani V Zazidu dogradili spomenik Bratska pomoč sekcije VZPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg Združenju zveze borcev iz Zazida pri Črnem kalu je v soboto dokončno obrodila svoj sad; v tej mali istrski vasici, daleč v notranjosti, so dogradili spomenik padlim borcem, med katerimi je bilo tudi osem mladih fantov iz Mačkolj in dva italijanska partizana. Udarna akcija se je seveda končala ob vidni zadoščenosti krajevnih predstavnikov ZZB in krajevne skupnosti Zazid. Peter Švab, predsednik ZZB Zazid, je ves navdušen dejal: «Kcnčno smo le prišli do spomenika, ki smo ga imeli v načrtu že toliko let. Prav posebno lepo pa se mi zdi, da smo to pobudo .izpeljali skupaj z Mačkoljani in drugimi požrtvovalnimi bivšimi borci iz Doline in Prebenega, ki so sodelovali z nami in nam izdatno pomagali z delom in moralno podporo Predsednik krajevne skupnosti Marjan Švab pa je dejal, «da bo odkritje spomenika 9. oktobra letos, torej prav na dan, ko so padle žrtve, katerim je postavljen. Naša skupnost pa se bo nadvse potrudila, da bo proslava dostojno potekala in da bomo lahko naše drage goste, ki so nam pomagali pri postavitvi spomenika, čimboljše in čim lepše postregli.* V soboto je bilo v Zazidu vzdušje res na višku. Po končanem delu ob spomeniku so delavci posedli okrog dolge in bogato obložene mize pri Stankotu na hišni štev. 46. Dragica, Stana, Sonja, Ana, Marija in Sonja Švab pa so servirale okusno domače kosilo, ki so ga udarniki iz Mačkolj, Prebenega, Doline in Zazida zalili s čudovito domačo kapljico. . . (ris) včeraj ■ danes Danes, TOREK, 13. septembra FILIP Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.22 — Dolžina dneva 12.42 — Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 23.01. Jutri, SREDA, 14. septembra JELENKO Vreme včeraj: temperatura 22,2 stopinj, zračni tlak 1007,4 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro južni, vlaga 65-odstotna, dežja je padlo 1 mm, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 22,8 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dell’Istria 18, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Rossana Biolchi, Fulvio Strubelj, Simone Patrono, An-drea Maceri, Aliče Cossi, Marco Pustiani, Sandra Zoglia, Kevin Busi-nelli, Alex Gulli, Nicola Fontanini, Martina Prelessi, Elena Prestifilippo, Giacomo Bernardi, Francesca Ciac-chi, Sara Ladavaz, Francesca Tar-taglia. UMRLI SO: 81-letni Antonio Mase, 54-letna Eugenia Tonoli por. Brun-ner, 50-letna Silvana Delbello por. Udovicich, 75-letni Guido Frausin, 77 letna Perosca Parenzan por. Robba, 73-letna Giacomina Bencina vd. Capodanno, 77-letna Giuseppina Lau-rencich por. Paron, 89-letni Giuseppe Krovatin, 81-letni Giovanni Fra-giacomo, 74-letni Luciano Davanzo, 68-letni Giorgio Iurman, 70-letni Duilio Piccinini, 76-letna Maria Hojak vd. Gerdevic, 80-letna Anna Sincich vd. Scali, 70-letna Libera Parovel por. Depangher, 75-letna Laura Punis vd. Stanta, 73-letna Paola Longhini vd. Bidoli, 73-letni Giorgio Stecchina. OBČINA DOLINA OKLICI: radiotelegrafist Primož Sancin in vzgojiteljica Jelena Štefančič. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20. Danes ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma v Bazovici od borov a seja TPPZ P. Tomažič. V petek od 19.30 do 20.30 vaja orkestra, od 20.30 generalka s celotnim ansamblom za nastop v Tolmeču. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. Koncerti Danes, 13. t.m., ob 18.30 v cerkvi na Vejni koncert organista Žarka Dro-puliča iz Jugoslavije. V četrtek, 15. t.m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) koncert pianistke Enze Jan-none Izleti Združenje Union, Podlonjer in Sv. I-van prireja skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami, 25. septembra izlet v partizansko bolnišnico Franjo ob 40-letnici. Vpisovanje in informacije za Izlet prijateljstva in solidarnosti v tajništvu v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 64459 vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure. Sekcija KPI Devin - Nabrežina organizira v nedeljo, 18. t.m., ob priliki državnega festivala komunističnega tiska, izlet z avtobusom v Reggio Emi lio. Vpisovanje in informacije v gostilni Kanin v Šempolaju. Essmsmm V počastitev spomina Ide Rupel daruje družina Puntar - Vardo 20.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Slavka Pirjevca daruje družina Puntar - Vardo 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V počastitev spomina Marice Škabar darujejo svojci 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOB in 25.000 lir za sekcijo VZPI iz Repna. V spomin na mater Ido daruje sin Ljubo 30.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku. Šolske vesti Učenci osnovne šole France Bevk z Opčin imajo začetno šolsko mašo v župni cerkvi v četrtek, 15. t.m., ob 9.30. Zbirališče pred cerkvijo. Po maši bodo učenci odšli v spremstvu učiteljev v šolo. Celodnevna osnovna šola S. Gruden iz Šempolaja sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 9. uri. Celodnevna osnovna šola Žavlje -Korošci v Miljah sporoča, da bo začetna šolska maša 15. t.m. ob 10.30 v stolni cerkvi v Miljah. Osnovna šola O. Župančič - Sv. Ivan sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 10.45. Osnovna šola F. Milčinski sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 9. uri. Osnovna šola A. Gradnik — Repen-tabor obvešča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 11. uri. Otroci naj se zberejo pri župni cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini obvešča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši gredo učenci v šolo, kjer bodo dobili prva navodila in umik. Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Sv. Križa sporoča, da se prične šolsko leto 1983/84 v četrtek, 15. t.m. V župni cerkvi v Sv. Križu bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m,, ob 9. uri; dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 8. uri. V župni cerkvi na Preseku bo začetna šolska maša ob 10. uri; dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 9. uri. V Barkovljah bo maša za učence osnovne šole Finžgar in za malčke otroškega vrtca v četrtek, 15. t.m., ob 9. uri. Po maši se bodo učenci zbrali v učilnicah. Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje je vsak dan v dopoldanskih urah uo vključno 21. septembra 1983. Ravnateljstvi srednje šole F. Erjavec in osnovne šole Bazoviški junaki sporočata, da se bodo dijaki in učenci zbrali v šoli 15. septembra ob 10.30. Nato se bodo v spremstvu profesorjev in učiteljev udeležili šolske maše, ki bo v rojanski župnijski cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 10. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši se bodo učenci zbrali na šoli. Ravnateljstva liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda z oddelkom za geometre Ž. Zois, učiteljišča A. M. Slomšek in strokovnega zavoda J. Stefan obveščajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se bo pričel 16. t.m., ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel na Opčinah sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 8.30. Zbirališče pred župno cerkvijo. Po maši bodo dijaki odšli v spremstvu profesorjev v šolo, kjer bodo dobili urnik in druga navodila. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod obvešča, da bo šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 11. uri za Sv. Ivan; ob 10.30 se učenci zberejo na šoli za prva navodila. Ob 9. uri bo maša za Katinaro, po maši gredo u-čenci v šolo. Srednja šola I. Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 15. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo. Celodnevni osnovni šoli I. Trinko Zamejski - Ricmanje in Mara Samsa -Domjo sporočata, da se zberejo učenci v šoli pri Domju 15. t.m. ob 10. uri. Šolska maša bo ob 10.30 v kapelici pri Domju. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše dne 15. t.m. s sledečim umikom: osn. š. «J. Ribičič* ob 10. uri v župni cerkvi pri Sv. Jakobu; osn. š. «D. Kette* ob 8.30 v kapeli v Ul. Marconi; osn. š. «K. Širok* ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija; osn. šol. «M. Gregorčič - Stepančič* ob 9.30 na Kolonkovcu; osn. š. «1. Grbec* ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šol. letu 1983-84 sledeče tečaje v tržaški pokrajini: L dveletni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (I. letnik); 2. dveletni tečaj s kvalifikacijo za tajnice v podjetju (I. letnik); 3. tečaj s kvalifikacijo za analiste programerje; 4. tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje trgovinskih in gostinskih obratov; 5. posebni tečaj iz kmetijstva: vinogradništvo in kletarstvo; 6. posebni tečaj iz kmetijstva: gojenje oljk; 7. posebni tečaj iz kmetijstva: fitopatolo-ška zaščita kultur; 8. posebni tečaj iz kmetijstva: vodenje zadružnih obratov. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. septembra od 10. do 12. ure na sedežu zavoda — Ul. Car-ducci 8/H, tel. 730-210, ter na sedežu Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/A, tel. 62 948 (za tečaje iz kmetijstva). Gledališča PDG - Nova Gorica Danes ob 20. uri: Peter Turrini «Jože in Marija - Lov na podgane* -Gostovanje PDG v Novem mestu. CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Od 16. do 18. t.m. (I. in II. preddverje): likovna in knjižna razstava ob festivalu znanstvene fantastike. Danes (I. sejna soba) ob 17. uri: predavanje ob razstavi «Kelti in njihovi sodobniki*. Mala dvorana Danes in jutri ob 20. uri. M. Mikeln «Mor. Pol. Kvalif. tov. Gubca*. Skupna uprizoritev SLG Celje in Cankarjevega doma. Velika dvorana V četrtek, 15. t.m., ob 20. uri celovečerni koncert ameriškega tria znanega kitarista Dona McLeana. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983 - 84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan vključno do 15. t.m. na naslov PDG, Leninova 2 (Kulturni dom) -65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326. Repertoar Je naslednji: W. Shakespeare «Troilus in Kresida* - režija Dino Radojevič; Jordan Plevneš «Erigon» «Ljubiša Georgijevski); Nikolaj Erdman «Mandat» (Jože Babič); Eugene 0’Neill «Dolgega dne potovanje v noč* (Zvone Šedlbauer); Sean 0’Casey «Pravljica za lahko noč* (Aleš Jan); Thomas Berndhardt «Nad vsemi griči je mir* (Dušan Mlakar). Kino Razstave Razna obvestila Slovenska skupnost - sekcija Greta, Barkovlje in mestna ^ sekcij vabita na Naš praznik v Barko J > ki bo v soboto, 17. in v ' t.m., na sedežu Slovenska kulturnega društva Barkovlje (Ul. Cerreto • vhod na Ul. Bonafata. Spored: v sooo-to ob 17. uri odprtje kioskov, 0 ' uri družabnost ob zvokih arK , ,. Taims. V nedeljo ob 16. un »P kioskov, ob 17.30 nastop zbora izpod Grmade pod vodstvom Iva lja, govorila bosta pokrajin;skl sveii valeč in tajnik SSk dr. Zorko “ / občinski svetovalec prof. Aleš j od 19. ure dalje bo igral ansarnbe Taims. V primeru slabega vre bo praznik v društveni dvorani-stregli vam bomo z barkovljanski ^ specialitetami: «karamali», dušo*, domače pecivo, dobra kapijm in drugo. ,. cnrP. Pevski zbor Primorec - Trebče P jema nove člane ob torkih in , kih med 20. in 20.30 od 15. septem bra do konca meseca. . .. Pripravljalni odbor «Dnevov tijstva* obvešča vinogradnike ške pokrajine, da se bo vršila pu zgoraj navedenih dnevov, dališču F. Prešeren v Boljuncu ra^ stava grozdja naslednjih sort. ^ Breg: malvazija, sauvignon, me refošk; b) za Kras: vitovska garg nja in refošk (teran); c) ostal so izven konkurence. »Hieri Svoje šprone (mladica z .Sr°\v in listjem) lahko razstavljajo ^ Ariston Zaprto zaradi počitnic do L oktobra. Eden 17.00 «Due ore meno un quarto avanti Cristo*. Coluche in Michel Serrault. Fenice 18.00 «Braccato». Alain Delon, Anne Parillaud. Nazionale 15.30 Dvorana št. 1 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.30 «La fuga dal Bronx* — za vsakogar. Dvorana št. 3. 16.00 «Zombi Holo-caust* Grattacielo 16.30 «Una Magnum per Mcquade». Mignon 16.30 «Pappa e Ciccia* - P. Villaggio Aurora 16.30 «Sapore di mare*. Capitol 17.00 «Rambo». S. Stallone. Radio 15.30 «La candida erotica Lilly». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Lola». Prepovedan mladini pod 14. letam. Moderno 16.00—18.00—22.00 «Krull* -Ken Marshall. Lumiere 17.00 «L'assassino ti siede accanto*. Giardino pubblico 21.00 «Quadrophe-nia — Ritornano i guerrieri*. nogradniki, ki V OrtO _______ obdelujejo vsaJjt0i trt. Šprone se lahko odda v , jj. 17. 9. 83. od 9. do 13. ure v gl«* šču F. Prešeren v Boljuncu, od 9. do 12. ure na sedežih občm ^ brežina, Zgonik in Repentabo ■ ^ morebitne informacije se mm lahko obrnejo na občino Dolina - . 228110 ali na Kmečko zvezo 62949. .. _v0je Vsi, ki bi radi razstavljali sv g pridelke na «Kmetijskih dnevi . ^ bodo od 16. do 19. septembra v Boljuncu, naj se javijo na °°r ■ ^ sedežu v sobi 36. Zainteresiram lahko zglasijo tudi telefonsko vilkah: 228110, 228127 ali Za razstavo pride v poštev: g jn zelenjava, poljščine, zajci, koK ostala pertunina. .. Ha b° Tržaška knjigama obvešča, /** odprta v ponedeljek, 19. sep 1983. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM 400/500 kg telefon 0481/33090. PRODAM stanovanje v dve spalni sobi, kuhinja, tokaj. grozdja Nabrt^a dve spalni sobi, Kuninja. d^gg. soba, kopalnica, shrambam 8 Tel. na št. 200877 ali na 22UM?-PRODAM oljnato sliko repenta«* cerkve, velikost 140X80. Ta- ^ PRODAM zelo star daljnogled m ben velikosti 50X60. Bons Zveza slovenskih kulturnih društev in odsek za zgodovino pri NŠK vabita na ogled razstave glasbil, spisov in risb na temo «Jaz sem muzikant*, na pobudo sekcije za glasbeno naravoslovje pri SAZU izdelali pa otroci piranske občine. Razstava je na ogled v Kulturnem domu v Trstu do 30. septembra. Ul. Prekomorskih brigad Tolmin. jco- PRODAM enosobno stanovanje palnico. Tel. 757339 od 13. do D- ,el0 OPRAVLJAM vsako pleskarsko po ugodni ceni. Tel. 811-1°®' ^ PRODAM peč Olmar na metan.cevi. brem stanju, 10 m emajliramo Telefonirati na št. 410372. , bregi PRODAM fiat 500 L 1970 v na stanju. Ob uri kosila teletom št. 212-133. . gar- OSMICO je odprl Pepi Sancin - l0 nek, Dolina 112. Toči pristno in črno vino. clfi(ječe PODJETJE MAFRA opravlja usluge: praznjenje ter čiščenj nic in kanalizacije, Trebče 1* ■ 213-775 - 226-342. T^ar,roU OSMICO je odprl Lupine v PraP Toči belo in črno vino. INFORDATA — RAČUNALNIK model 84 Popust 10% za naročila do 30. 10. 83 tehnični podatki , centralna enota — mikroprocesor Z 80-B s pomnilnikom 64 Kby tiskalnik — dolžina izpisa 132 znakov, hitrost od 150 do 400 zna na sekundo. {0. terminal — ekran s 1.920 znakov, premična alfanumerična tastom Sistemu lahko priključimo do 15 terminalov, programski |ezik — UCSD-p Pascal in Basic ____ Obstajajo že preiskušeni programi za vodenje knjigovodstva, ^ drugih administrativnih obveznosti, predvsem na področju zuna trgovine in mednarodne špedicije. INFORDATA srl — Trst, Ul. Coroneo 1 — Tel. 040 Lep uspeh rimskega kantavtorja Antonello Venditti radiotelevizija po koncertu v Trstu ^tonello Venditti je na koncertu v Trstu zapel tudi pesem o Romi, ki je osvojila ^avno nogometno prvenstvo, za kar se mu je zahvalil tudi sloviti Falcao... m 14 K lik JI kn A/mM ni JSiK« ^astop Antonella Vendittija na gra-u sv. Justa je bil za vse prijetno P esenedenje. Tako za tiste, ki so SQdove Pesmi dobro poznali, pa ni-:, lrPeli v njih demagogije in nežnosti, kot tudi za tiste, ki so •saii mnogo govoriti o «slavnem ž^vtorju*, pa so poznali njegove znane (in najslabše pesmi), i. .^1 je moral žrtvovati na oltarju r^iercialnosti (Sotto la pioggia, Lilly r,,fVse tiste z neznosno ponavljajočim ,.^en°m, prav ustvarjenim, da ga juaje požvižgavajo po cesti). Hč toneii° Venditti je prava emble- ■ na jigura italijanskega kantavtor-’ to figuro pa je na nedavnem kon- fjTlu v Trstu še namerno poudaril. .“stopil je namreč sam s svojim , jarjem (kot v zlatih časih v prvih “h sedemdesetih let), pa tudi v Cin|7n^’ govori o politiki in o so-‘ptnih problemih, je strogo oseben, M^.fcot zahtevajo vsi najbolj klasični ‘?eji avtorskega popevkarja. Preseli Žic je Venditti zelo številnim gle-sta™ (bilo je prvič v več letih, da o-izven grada sv. Justa lep del, tretjina vseh gledalcev) pri-oinl s svojim čistim in iskrenim stopotn. Pravzaprav je bil to pra-su P?Watek nazaj v čas in proti ča-; ’ ki zahteva danes vse druge pri-Zj- Skratka, kdor si je poleg pes- j, Pričakoval običajne demagoške (j ““taosti, ki smo jih vajeni posluša-jev njegovih intervjujih po televiziji, ostal res prijetno presenečen in io k?ncertu je marsikdo izjavil, da , oil to letošnji najboljši poletni , “cert lahke glasbe v Trstu (in prav , °s je bilo prvič po tolikem času g neertov še kar precej — Battiato, °se, Amii Stewart, Matia Bazar, 1-g“n Cattaneo, D’Eliso, Vivien Vee, cardo F ogli itd. itd.). ženditti je svoj koncert začel s srnijo «Sora rosa* socialna pesem, / 10 je napisal pri petnajstih letih vs.al tako sam pravi), ter nadalje-PTeko pesmi «Mio podre ha un s f° in gola* in «Roma capoccia*, tahbteT0 zost°uet- To ie prijetna, ije°tna- komercialno naivna pesem, “dar pa p vs( še sedaj priznavajo k čaT' yeruntti j€ svoj nastop na- ■ 9eual kar v časovnem zaporedju, Pa a so Pesmi nastajale, preseneča lo .^e?stao, da je zapel sicer dve ze-(ilePi pesmi, ki pa ljudem nista nik-ri L. “Bajali: « Marta* in «Campo ''toru. Očitno se je letos, po zelo ^Pešnem koncertu v Rimu, kate-n ®a se je udeležilo po splošnih oce-je kakih 700.000 ljudi in po katerem ? Posnel svojo zadnjo ploščo v živo zaslonom «Circo Massimo*. Venditti jeVedel, prvič po tolikem času, svo-v moči. Samo veliki pevci so lahko koncertni'repertoar dali pes n‘• za katere so vedeli, da niso pri popularne, in vseeno uspeli. 0j{arta» je pretresljiva pesem tra-se.®° vsakdana neke ženske (ki Ij. ‘menuje Marta in ki ne obstaja), u u. svojem sedanjem pasivnem živ-v ne vidi smisla, ki ga najde le uporu proti krivicam, na katere er®ti$ na vsakem koraku. Še bolj ft?,mematična pa je pesem rCampo (m *or**’ ki je s svojo simboliko /“°ral se je pač izogniti mračnjaški. Žavnost srednjeveški cenzuri do-g ““ih puritansko-moralističnih kro-v> Pravi spomenik svobodi v obli- ki Giordana Bruna, ki so ga cerkvene oblasti zažgale na trgu Čampo de’Fiori v Rimu kot heretika pred davnodavnim časom, ki pa se v določenih, seveda bolj prefinjenih o-blikah, še ponavlja in vrača. Pesem je zelo lepa in je odgovor na uradno cenzuro druge Vendittijeve pesmi «A Cristo*, pesem, ki seveda ne žali krščanske vere, obratno, ji daje nek človeški, naklonjen pečat vsakdanjosti in ki so jo resnični verniki seveda sprejeli kot svojo (podobno kot epična Guccinijeva pesem «Dio e mor-to», ki jo je uradna cenzura prepovedala, češ da žali religijo pa je celo dobila pot v italijanske skavtske pesmarice!!). Po pesmi «Lilly» (graciozen dar komercialnosti, sicer pa slaba dema goska pesem o ubijajočem heroinu), je Venditti zapel ponesrečeno pesem o študentskemu gibanju leta 1968 (in predvsem potem) «Compagno di scuola*, pesem, ki jo je Venditti sicer opravičil (torej se pevec prav dobro zaveda kdaj se in kdaj se ne «prodaja» — in potem spoznaš, da se pravzaprav ne prodaja nihče, le vsak opravlja bolj ali manj dobro svoje delo). Pri tej pesmi pa je Venditti spregovoril o svobodi. Tako «anahronističnega» nastopa si nisem pričakoval. Razprava o svobodi je že zdavnaj za muzeje, za filme Nannija Morettija in Costa Gavrasa, ter za tiste redke «čudne pojave», ki še razdajajo letake «kako se godi ta in ta krivica na tem in tem koncu sveta*. Venditti pa je govoril o svobodi — pa še tej minimalistično neo-sveščeni psevdo ^napredno, dokler mi koristi» blabla publiki. On pač lahko! On lahko? Ni nujno. Marsikdo bi lahko, pa ne govori. Skratka, Venditti je zelo pošteno in iskreno izjavil, da so ga pač prisilili, da je menjal nek verz te pesmi (ko govori o nekem dekletu, o katerem razpravlja «a!i jo da ali je ne da*). On je pač verz mirno menjal, «se prodal», to priznal, in pač mirno nadaljeval svojo glasbeno pot. Kdo mu lahko danes to pač očita? — po drugi strani pa je toliko prijateljev, ki «niso menjali verz*, ki se niso Von „Ja' rotico di Olivia*. Prepovedan dini pod 18. letom. o, ^ CORSO 17.45 — 22.00 «Superrnan barvni film Tržič rinvin- PRINCIPE 18.00—22.00 «Ator i" cibile*. „iziose EXCELSIOR 18.00-22.00 «Le labbra*. Nova Gorica in okolica ^ SOČA 19.00 in 21.00 »Peklenski v gon*. SVOBODA 21.00 «Deset zapove*"''^ DESKLE 20.30 »Nepremagljivi p Lee*. DEŽURNA LEKARNA V TR^ S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. V Doberdobu komemoracija žrtev nemškega nasilja Mitja Ribičič na veličastni proslavi v Novi Gorici ^Revolucija je na Primorskem podrla jezove odpirala je pota k zbliževanju in sodelovanju» Pričakujemo, da bodo italijanske državne oblasti sprejele zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti R u^a- slavnosti v Novi Gorici je član predsedstva CK ZKJ Mitja ‘‘'oičič imel naslednji govor, v katerem jeorisal pomen IX. korpusa in obra-0zd stališče Jugoslavije do sosedov, še posebej odnose z Italijo. *^uS°slavija praznuje letos štiri-j^etletnico pomembnih zgodovinskih ASodkov na partizanskem bojišču in r P°^titnem boju jugoslovanskih na-®0ov za svobodo, samoodločbo in su-fenost. Z osmimi korpusi in 26 dinjami, s partizanskimi zmagami na eretvi in Sutjeski, s splošno ljudsko p .J° na Slovenskem in Hrvatskem hmorju, Istri, Dalmaciji in drugod i Pitala NOV v letu 1943 prevladujta vojaška sila, s Kočevskim zborom Poslancev slovenskega naroda in Tkanji narodnoosvobodilnih svetov higih jugoslovanskih narodov ter z ^Ponitimj sklepi drugega zasedanja lii a ^ Pa je bila vzpostavljena JUdska oblast z vodilno vlogo delav-, eSa razreda in programskimi smotri hiunistov. To je pomenilo rojstvo no-ve Jugoslavije. Rojstvo nove Jugoslavije ste na Pri-jskem sklenili počastiti ob jubileju anovitve svojega korpusa. Sklenili ,,e Prav, saj je deveti korpus s 30. in ' divizijo, z divizijo Garibaldi, Nati-uj/6’ 20. tržaško udarno brigado, 2. •gado VDV in številnimi odredi, ba-. J',n* ter drugimi zalednimi enotami, stavljal oboroženo pest primor-Pam3 *judstva- Prav taR° ste ravnali ; v^iuo in pravično, da ste povezali tud' ^°čevskega zbora in AVNOJ ..'/.znamenito bojno potjo prekomor-sln >r'^ad, v katere so se vključevali iaat^ki fantje, čeprav so jih itali-ortH i fašisti raztepli po vseh svojih vi ih ni h Pojiščih, zaporih in interna-lah- Tako lahko z zgledom svoje la-„ J: 'zv'rT11‘ partizanske tradicije, ju-PrifflVOm ‘n žrtvami vsemu svetu pre-'’ak i 0 PuRu^ete, kako Primorska ni ,„_ a. da jo osvobode drugi, da Pri- 'tvura SV0*>0h nikakor ne s partizani od zunaj rp b;* samo z ukazom vrhovnega ko-iip^dauta. Njegovo poreklo sega daleč slaj1 do tolminskih puntarjev. Nape Jo iz četrtstoletnega boja prirnor-V 8® ljudstva s fašistično tiranijo, po-tp ar' je s trpljenjem in ponižanji pri-oskih ljudi, z upori in sodnimi pro-cjj *’ ? Marezigami in Bazovico, z ak-vsJg i Tigrovcev in, razumljivo, pred-slov S Pullbdno aktivnostjo komuni-'h primorskim partizanstvom od ki ’.1 strelov do velikega vzpona ob pfl/bdaciji fašistične- Italije, ki jo je Oizi rsk° ljudstvo pričakalo že orga-Partrano v OF in s svojimi številnimi uranskimi enotami. Na vsej pri- mrski zemlji je takrat že prevladala zavest in prepričanje, da prihaja čas, ko bo moč uresničiti veliko zamisel najbolj naprednih ljudi o združeni Sloveniji, ko bo mogoče uresničiti samoodločbo slovenskega naroda. Zato je Primorska navdušeno pozdravila sklepe Kočevskega zbora in AVNOJ. Na ubogo, od fašističnega divjanja in vojne izmučeno primorsko zemljo so se v zadnjem letu vojne zgrinjale okupatorske in kvizlinške vojske v begu pred zmagovito jugoslovansko armado in drugimi zavezniškimi vojskami. Niso bežali samo v strahu pred kaznijo za zločine, ampak so iskali tudi možnosti, da bi ob zlomu nacifašizma še kaj iztržili zase, računajoč na nasprotja v zavezniški koaliciji. Deveti korpus je moral za ceno velikih žrtev preprečiti vse takšne špekulacije. Njegova zgodovinska zasluga je, da je na celotnem etničnem slovenskem ozemlju zavezniško vojsko pričakala JLA, ljudska oblast in v OF organizirano primorsko ljudstvo slovenske in italijanske narodnosti. Velika enotnost primorskega ljudstva Tovarišice in tovariši! Vseljudska narodnoosvobodilna vstaja primorskega ljudstva je imela tri temeljne značilnosti. Prva njena značilnost je velika enotnost primorskega ljudstva. Ta enotnost je plod dolgoletnih izkušenj. Vsako iskro upornosti je fašizem zadušil z nečloveškim nasiljem, politične stranke so bile prepovedane, nenačelno prepiranje obeh vodilnih strank matičnega naroda v stari Jugoslaviji je samo še bolj izpostavljalo primorske Slovence fašističnemu divjanju, klerikalizem pa je bil primorskim ljudem tuj, saj so ga skupaj s primorsko duhovščino enačili s fašizmom zaradi takratne protislovenske in fašistične politike škofa Santina in papeža. Primorsko ljudstvo se je zavedalo, da bije boj za svoje življenje. Zato se je z vsem srcem in zavestjo oprijelo programa Komunistične partije Slovenije, ki je bil program boja proti fašizmu in za obstoj slovenskega naroda. Znana Dolomitska izjava, ki je izražala vsebinsko in akcijsko enotnost celotnega slovenskega, narodnostnega in socialističnega gibanja z enotnimi programskimi smotri, kakor so jih oblikovali komunisti, je bila zato sprejeta na vsem Primorskem in v Trstu kot nekaj povsem naravnega, edino možnega. Enotnost je bila namreč poroštvo zmage. Primorci niso hoteli več, da bi jih na koncu opeharili in prodali za zeleno mizo, da bi bili drobiž v ra-čunicah velikih sil. Niti bela garda, niti četniška in demagoška propaganda, da še ni dozorel čas za boj, ni mogla zbegati primorskih partizanov in aktivistov OF, ne primorskih delavcev, ne kmečkih ljudi, niti izobražencev in niti Čedermacev. Primorska se je osvobodila sama Druga značilnost Primorske je bila njena velika privrženost Jugoslaviji. Primorska se je osvobodila sama, v svojem uporu pa ni bila osamljena. S Primorsko je bila že močna slovenska vojska in celotna JLA. Sleherni primorski Slovenec se je zavedel, da je borba in zmaga vseh jugoslovanskih narodov tudi poroštvo njegove svobode. Veliki napisi po primorskih hišah — «Tukaj je Jugoslavija*, «Tit» -partija* — so bili zunanji izraz tega enotnega notranjega prepričanja. Tretja značilnost primorske vstaje je bila njena demokratična, občečloveška, humana narava. NOB ni bila revanšistično dejanje. Fizično uničevanje fašističnega zla in razčloveče-ve fašistične soldateske, ki je bilo nuj no sredstvo boja za osvoboditev, ni nikoli in nikjer preraslo v ustvarja nje nezaupanja do antifašističnih sil in teženj italijanskega naroda. Sila jugoslovanske revolucije je imela velik vpliv na italijansko odporniško gibanje. Moralno materialno in vojaško je pomagala temu gibanju, to veliko gibanje, ki se je vse bolj razširjalo na severu Italije, pa je pomenilo tudi dragoceno pomoč jugoslovanski revoluciji. Gre za pomembno zgodovino skupnega boja jugoslovanskih in italijanskih partizanov, ki so takrat skupaj ugotavljali, da fašizem ne predstavlja Italije. Revolucija ni na Primorskem podirala samo krivičnih rapalskih mejnikov, podrla je tudi jezove, ki so jih gradili ideologi fašizma, mračnjaškega nacionalizma in šovinizma, odpirala je pota k zbliževanju in sodelovanju. Velikega pomena je bilo, da so pravico do samoodločbe in združitve slovenskega narodnostnega ozemlja podpirali tudi italijanski antifašisti in da KPI ni ločevala narodnostnih in razrednih interesov treh narodov ob tržaškem zalivu. To so bile že klice novih odnosov, ki jih tudi zloglasna resolucija IB ni mogla zadušiti. Na teh temeljih smo gradili pozneje odnose med Italijo in Jugoslavijo, varstvo manjšinskih pravic in Osimske spora- uvrščeni podčrtali, da mir, ne more temeljiti na še tako «popolni» blokovski delitvi sveta, pač pa na spreminjanju mednarodnih razmer, v katerih bodo svoboda, neodvisnost, enakopravnost in enaka varnost zagotavljene slehernemu narodu in vsem 160 članicam Združenih narodov. V tem smislu tudi Jugoslavija podpira prizadevanja Združenih narodov in tudi zelo pomembna množična mirovna gibanja, če so resnično mirovna in v funkciji miru, ne pa enega ali drugega bloka. Jugoslavija podpira duha in smisel helsinške sklepne listine za odnose med evropskimi državami, podpira duha in smisel berlinskega dokumenta za odnose med komunističnimi partijami. Prizadevamo si za odpravo tujih vojnih baz in ladjevja iz Sredozemlja. Sprejemamo pobude za spreminja- zume, edinstven dokument v Evropi in v svetu, ker ustvarja pogoje za zdravo sožitje na vse bolj odprti meji dveh političnih sistemov. Tovarišice in tovariši! nje Balkana v območje miru brez jedrskega orožja. Zavzemamo se za dogovor e evroraketah, to je za zmanjšanje števila že nameščenih raket in preprečitev nameščanja novih. Kot na jugoslovanski, je tudi na svetovni fronti boja proti fašizmu v letu 1943 prišlo do velikega preobrata. Vojaško z zmagami pri Stalingradu in v Afriki, s prodorom na Sicilijo, s porastom odporniškega biganja v Evropi in. Aziji, politično s priznanjem NOV Jugoslavije in z odločenostjo, da je treba preprečiti po zmagi obnovitev fašizma in ponovitev svetovne katastrofe, da je treba zgodovinsko poraziti nacifašistični načrt, da bi svet vodile izbrane rase in nacije. Iz tega je nastala OZN in njena ustanovna listina, pa tudi svetovno protikolonialno in neuvrščeno gibanje, ki odpira nove perspektive narodom in državam na svetovnem jugu. Obenem s temi pozitivnimi težnjami protifašistične zveze pa so se veliki za hrbtom človeštva sporazumevali ter si razdeljevali interesna p>o-dročja. V zadnji etapi boja pa je p*> leg tega naraščalo sumničenje med veliko trojko zaveznikov. V koalicijo so se vtihotapili ideološka, politično prestižna vprašanja, težnje po hegemoniji, vse tisto, kar je prožneje ustvarilo dva, nasproti si stoječa bloka in z njima hladno vojno, intervencioni-zem in oboroževalno tekmo. Nevarna tekma v oboroževanju V tej bitki za svetovno nadvlado je najbolj nevarna tekma v oboroževanju, zlasti na prodnočju jedrskega o-rožja in raket, ki jih ni več moč niti izmeriti, že sedaj p>a jih, kot smo se te dni prepričali, tudi ni moč več obvladovati. Nikoli r; to nakopučeno strahotno orožje igralo tako usodne vloge za življenje in obstoj človeštva kot danes in nikoli ni še dajalo tako utemeljenih razlogov za zaskrbljenost prav vseh ljudi, narodov in držav. Obe veliki sili sta v tem pogledu najbolj odgovorni, saj je treba oboroževanje zaustaviti tam, kjer se je tekma začela in od koder se v krogih razširja na vse strani. Mir je splošna dobrina človeštva in zanj smo vsi enako odgovorni, najbolj pa oni, ki razpolagajo z monop>olom nad jedrsko tehnologijo. Oboroževalna tekma je blokovska kategorija, zavisi od zaupanja in stopnje volje po sporazumevanju med voditeljema blokov. Kadar je detant na dnu, je brezglava tekma na vrhuncu. Zato so na zadnji vrhunski konferenci ne- Odprta meja je naša stalnica Vodimo politiko čim boljših odnosov z vsemi sedmimi sosedi in z večino njih se nam je posrečilo tudi odpraviti mnoga bremena preteklosti. No, manjšinski problemi so pri vseh naših sosedih (kot v vsej Evropri in v svetu) ostali še vnaprej odprti in bodo še dolgo preizkusni kamen resnične demokratičnosti in humanizma. Bolgarsko zanikanje makedonskega naroda in albansko netenje iredentizma znotraj Jugoslavije je še posebej nevarno za mir v Evropi in v svetu. Vendar, mi nudimo vsem sosedom odprto mejo za svobodno gibanje ljudi, za organizirano gospodarsko sodelovanje, za prepletanje kulturnih in drugih dobrin. Odprta meja je naša stalnica, želja in princip, omejevalni ukrepi so lahko le začasni in jih moramo ukiniti, ko izgube svoj ekonomski, fiskalni namen. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo je lahko zgled dobrih odnosov. Dokončna ureditev meje je namreč učinkovito prispevala h kvalitetno novim odnosom. Osimski spjorazumi so odprli nove možnosti za razvijanje vzajemno koristnega sodelovanja, še px>-sebej obmejnega prebivalstva. Demokratične stranke in italijanska vlada so tudi z razumevanjem sprejele naš program gospodarske stabilizacije in nap)ore za saniranje zunanje likvidnosti SFRJ. Zaradi vsega tega še toliko bolj motijo izbruhi fašističnega divjanja in neodgovornega nasilja proti Slovencem. Pričakujemo, da bodo italijanske državne oblasti pjoslej preprečile taka ravnanja, ki kršijo ustavo Republike Italije in ne spoštujejo obveze vseh članih OZN, da bodo na svojih tleh izkoreninile ostanke zločinskega fašizma. Te črne sile zla so dobile nov pogum zaradi našega gospodarskega položaja in občasnega zaparanja meje, še bolj pa zaradi nerazumljivega italijanskega omahovanja pri sprejema nju zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. «Sedaj imamo že deveto zakonodajo*, je nedavno dejal znani voditelj italijanskega odporniškega gibanja Lizzero, «p>a slovenska narodnostna manjšina še nima priznanih svojih pravic, svoje zaščite. . .» Pričakujemo, da bo demokratična Italija čimprej sprejela tak za- kon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo naši manjšini zagotavljal nemoten obstoj in vsestranski razvoj. Tovariši in tovarišice! S kočevskim zborom je slovenski narod, z AVNOJ pa so jugoslovanski narodi, majhni in proletarski narodi, vstopili v zgodovino, vstopili kot je dejal govornik na Sutjeski, skozi glavna vrata. Oblikovali smo na temelju samoodločbe suverene nacionalne države in z njihovimi delegacijami zvezno Jugoslavijo. Z AVNOJ smo presekali pjopkovino, ki je stoletja vezala usodo naših narodov z interesi tujih imperijev. Ti so, da bi lahko vladali na Balkanu, pjodžigali znotraj naše dežele narodnostne, verske, socialne in druge konflikte. Velikim se je sicer piosrečilo preprečiti p>opolno uresničenje samoodločbe slovenskega naroda, združitev celotnega narodnostnega ozemlja in ustrezno rešitev pjoložaja mesta Trst, niso p>a mogli premakniti novonastale večnarodnostne jugoslovanske skupnosti z njene samosvoje socialistične in neodvisne p>oti. Ta široka cesta je imela dve vzporednici: Na prvi smo oblikovali demokratični samoupravni socializem kot alternativo stalinistični vladavini, in na drugi neuvrščenost, kot alternativo blokom in dominaciji centrov politične, vojaške, gospodarske, finančne in vsakršne oblasti nad narodi in državami. S tema dvema pridobitvima, samoupravljanjem in neuvrščenostjo, živimo danes v svetu, polnem nasprotij in nevarnosti. Za svobodo narodov in držav, delamo v neugodnih gospodarskih okoliščinah, borimo se za premagovanje gospodarske krize, ki je zajela tudi naše gospodarstvo, borimo se za mir na naših mejah, za varnost v Evropi, za socializem kot svetovni proces. Zavedamo se, da se moramo tako kot v NOB opreti na lastne sile, da moramo varčevati, trošiti samo to, kar u-stvarimo, se ekonomsko osamosvojiti, se otresti velikih dolgov, odpraviti mnoga neskladja, predvsem p>a bolje in kvalitetne je delati, se organizirati in v delo vključevati znanost in znanje. Jugoslavija je ena redkih držav v svetu, ki ima jasno začrtan temeljit program stabilizacijske gospodarske politike, a ta ne obsega le vsote državnih administrativnih omejitev, pač pa odpira v novih ekonomskih mednarodnih pogojih tudi nove razsežnosti in možnosti za naše prodore in napredek. Ta program je celovit in sega na vsa področja človekovega ustvarjanja in odnosov. Ta program zahteva menjanje naših navad in razvad, spoštovanje dela, znanja, ustvarjenih vrednot in vrednosti, zahteva naslonitev na lastno ne p>a na tuje delo, na lastna ne pa na tuja sredstva, zahteva moralno trdnost vse družbe in slehernega posameznika. Uresničevanje stabilizacijskih nalog je velika preizkušnja za vse naše politične in samoupravne organizacije — za komuniste, za generacijo partizanov in aktivistov OF in za mladi rod, ki v svojem interesu prevzema zgodovinsko odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravne demokracije, za napredek in varnost domovine. Naj v imenu partizanov in aktivistov OF na koncu p»vem še to misel: Nočemo in ne bomo dovolili, da bi se vrnili tisti časi in črni ljudje tistih časov, ki so px>vzročili toliko gorja svojemu in slovenskemu rodu, radi p>a bi, da bi pjonovno v naših ljudeh vzplamtel isti plamen samozavesti, poguma, ponosa in pripravljenosti na žrtvovanje kot v času narodnoosvobodilnega boja. Radi bi, da bi tri temeljne zna čilnosti vstaje primorskega ljudstva px)stale lastnost in prepričanje vseh jugoslovanskih delovnih ljudi, vseh naših narodov in narodnosti, da bi tako enotni, združeni, napredni in nemirno ustvarjalni zmagali tudi v današnjem težkem boju za gosp>odarsko in pjolitič-no trdnost naše dežele, da hi po smrti Tita njegova p»litika bratstva, enotnosti, solidarnosti, odprtosti in miru bila še močneje prisotna v našem življenju in delu. Samo naslonjena na moč ljudskih množič bo Jugoslavija, samoupravna in neuvrščena, zmagala tudi v sedanji svetovni gospjodarski in pjolitični krizi in tudi vnaprej ostala oaza miru, socialne varnosti in sreče za delovne ljudi znotraj naše republike dela. hkrati p>a zgled vsem pjonižanim in tlačenim v svetu. DEVETE SREDOZEMSKE IGRE V CASABLANCI !v !v Prve kolajne tudi v atletiki CASABLANCA -Prvo kolajno v a-tletiki, ki se je začela včeraj, je osvojil Italijan M. Damilano, ki je zmagal v hoji na 20 km, kjer je prepričljivo vodil od prvega do zadnjega kilometra. Odlično sta se odrezala tudi Jugoslovana Lazarevič in Milič v krogli, kjer sta zasedla prvo oz. tretje mesto. Novo najžlahtnejše odličje je Jugoslaviji priborila tudi Snežana Dan-četovič v skoku v daljino, kjer je prepričljivo prehitela domačinko Ben-boubkerovo in Italijanko Capriottovo. Največje pričakovanje pa je seveda vladalo za nastop 23-letnega Aouita v teku na 1590 m, trenutno najboljšega maroškega atleta: ko je prvi pritekel čez cilj, je na stadionu zavladalo nepopisno veselje, pa tudi sam atlet ni mogel skriti svojega navdušenja, kot tudi ne drugi člani maroške atletske vrste, kar je tudi razumljivo, saj takih trenutkov organizatorji iger in domače občinstvo ne bo doživelo veliko (Maroko je doslej vsega skupaj osvojil 2 zlati odličji). V živo prihajajo tudi ekipni športi (odbojkarski turnir se je celo že iztekel z dvojno zmago Italije pri moških in ženskah) in sicer v rokometu, košarki in vaterpolu. V vaterpolu ima Jugoslavija že zagotovljen najmanj bron, dobre izglede pa ima tudi v rokometu, kjer doslej ni še doživela poraza. REZULTATI KOLESARSTVO Cestna vožnja ekipno na kronometer: 1. Italija 2.07’27”; 2. Jugoslavija 209’37”; 3. Francija 2.ir44”. TENIS Moški: 1. Cancellotti (It.); 2. Tarek (Eg.); 3. Ercoli (It.). ODBOJKA Ženske: 1. Italija, 2. Francija, 3. Jugoslavija. Moški: 1. Italija, 2. Francija, 3. Gr- čija, 4. Jugoslavija. * ROKOMET Moški (B skupina): Jugoslavija -Španija 21:15; Jugoslavija - Grčija 35:11; Italija - Grčija 23:10; Jugoslavija - Italija 31:22. VATERPOLO Moški (A skupina): Jugoslavija -Grčija 13:8; Jugoslavija - Egipt 10:3; Jugoslavija - Španija 12:7. B skupina: Italija - Turčija 13:9; Italija -Francija 12:7. KOŠARKA Italija - Turčija 68:63 (30:22); Jugoslavija - Tunizija 131:75 (65:43). ATLETIKA Hoja 20 km: 1. Damilano (It.) 1.2318”; 2. Lelievre (Fr.) 1.24’31”; 3. Spagnulo (It.) 1.27’53”. Krogla: 1. Lazarevič (Jug.) 20,05 m; 2. Andrei (It.) 19,61 m; 3. Milič (Jug.) 19.40 m. 1500 m (moški): 1. Aouita (Mar.) 3’39”19; 2. L. Gonzales (Šp.) 3’39”59; 3. M. Abascal (Šp.) 3’39”64. Daljina (ženske)': 1. Dančetovič (Jug.) 6,30 m; 2. Benboubker (Mar.) NEW YORK — Američan Jimmy Connors je že petič osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA v Flushing Meadowu. «Jimbo» je namreč v velikem finalu zasluženo premagal Čehoslovaka Ivana Lendla s 6:3, 6:7 (2:7), 7:5, 6:0. Tudi v tem dvoboju je bilo jasno, da Lendl vsakič odpove v finalih velikih tekmovanj, čehoslovak je sicer odličen igralec, gotovo eden najboljših na svetu, verjetno pa ni psihološko tako močan, da bi vzdržal odločilne napore na velikih tekmah. Na tem turnirju je namreč do finala skoraj 5,95 m; 3. Capriotti (It.) 5,94 m. 400 m ovire (moški): 1. Alonso (Šp.) 50”96; 2. Azulay (Šp.) 51”90; 3. Gha-nem (Eg.) 51”99. Kopje (moški): 1. Ghesini (It.) 79,28 m; 2. Bertimon (Fr.) 78,12 m; 3. Chabani (Tun.) 73,28. 400 m ovire (ženske): 1. Elmoutaua-kel (Mar.) 56”59; 2. Cirulli (It.) 58”48; 3. Šavle (Jug.) 59”41. 100 m ovire (ženske): 1. Chardon-net (Fr.) 13”21; 2. Pandazzi - Lapero-ni (Gr.) 13”42; 3. Savigny (Fr.) 13”44. 100 m (moški): 1. Pavoni (It.) 10”24; 2. Richard (Fr.) 10”26; 3. Tilli (It.) 10”29. 10.000 m: 1. Warrice (Fr.) 29’05”95; Ortis (It.) 29’12”89; 3. Adsuara (Šp.) 29’19”25. 100 m (ženske): 1. Bacoul (Fr.) 11'19; 2. Masullo (It.) 11’47; 3. La-val (Fr.) U”62. • POKAL UEFA. V anticipiranem srečanju pokala UEFA je Inter iz Bratislave v La Valletti premagal domače moštvo Rabat Ajax kar z 10:0. «zmlel» vse svoje nasprotnike, katerim ni pustil niti seta. V odločilni tekmi proti Connorsu pa je skoraj povsem odpovedal. V prvem setu je bil skoraj brez moči proti starejšemu nasprotniku. V drugem je zmagal po «tie-break». V naslednjem je vse kazalo, da bo vendarle strl odpor Američana, vodil je namreč že s 3:1 in nato s 5:3, pa vendarle mu je «uspe-lo» izgubiti. Povsem demoralizirani Čehoslovak se je nato v četrtem setu povsem predal in tako je Jimmy Connors osvojil svojo že peto zmago na tem turnirju. Teniško prvenstvo ZDA Peto slavje J. Connorsa /. jugoslovanska nogometna lign g; & Olimpiji dragocena točka Komentar FRANCI BOŽIČ Prvi favorit jugoslovanskega nogometnega prvenstva, splitski Hajduk še naprej igra bledo, toda kljub temu je po 6. kolu sam na vrhu lestvice in še naprej edino neporaženo moštvo. Izmed drugih favoritov pa se najslabše godi zagrebškemu Dinamu, ki je s tremi točkami skupaj z Vardarjem prav na repu lestvice. V ospredju pa je nekaj mutstider-jev». Visoke uvrstitve Rijeke, Slobo-de in Prištine so pač presenetljive. Hajduk je imel tokrat zares srečo, zadnjeuvrščeni Vardar se je spretno branil vse do 62. minute, ko si je sodnik Kulenovič dobesedno izmislil 11-metrovko za Spličane. Potem je bilo seveda za Hajduk vse lažje, ko so gostje krenili v napad, so Spličani lahko uveljavili svoje najmočnejše orožje — nasprotni napad. Tudi vsi drugi jugoslovanski klubi, ki bodo jutri startali v evropskih pokalih, so igrali slabo. Crvena zvezda in Radnički, udeleženca v pokalu UEFA, sta v Nišu igrala med seboj in zelo razočarala 20.000 gledalcev. Radnički je bil za odtenek manj slab, zmagal pa je z golom Bojoviča, 20 minut pred koncem tekme. Zvezda je igrala brez lažje poškodovanega Elsnerja, še najboljša pa sta bila B. Djurovski in šestič. Nad Dinamom se še naprej valijo temni oblaki, na Reki so Zagrebčani doživeli še četrti poraz, ostali pa so še brez kapetana, kajti Zajec je bil izključen. Državni prvak Partizan je z O-limpijo doma zaigral nekoliko oslabljen, a je še 25 minut pred koncem vodil z 2:0, na koncu pa je bilo vendarle samo 2:2. Beograjčani so po dobrem začetku močno popustili, o-čitno so štedili moči za tekmo z norveškim prvakom Vikingom. Junak tekme je bil strelec dveh golov Ljubljančan Vili Ameršek, prava mojstrovina pa je bil njegov prvi gol s prostega strela, ko je zadel mrežo tam, kjer se stikata vratnica in PJ’e' ka. Ob Ameršku so se izkazali s Katanec, Petrovič, Vujnovič w . darin, pri Partizanu pa je bil Mr boljši veteran Vukotič. Beograjčani so kar štirikrat zadeli vratnico, Lju bljančani pa so se po tekmi pntoz_ vali zaradi pristranskega sojenja soa-nika Vuksanoviča. ■ Edino presenečenje je v 6. kolu P redil Čelik, ki je v Sarajevu z ze-Ijezničarjem igral 1:1■ Čelik je z 9 lom nekdanjega igralca Željezmca Vlaškega v 10. min. celo po«*""* po vrsti priložnosti pa je izenačil N kič. Drugi novinec Priština je prav tako uspešen. Na Kosovu J tokrat klonila Vojvodina, _ to paJr bila že četrta zmaga Prištine. Z goviti gol za Prištino je doseg Vokrri, ki je s štirimi goli skupaj Mersadom Kovačevičem na vrhu le Prvoligaše še vedno niso spor« zumeli s televizijo za prenose-kem, to pa kot kaže dobro na obisk. Tokrat je bilo ob i9ris .. blizu 120.000 gledalcev, čeprav m ou nobenega derbija. IZIDI 6. KOLA . Rijeka - Dinamo (Z) 2:0 (1:0). duk - Vardar 2:0 (0:0); Dinamo iv; - Velež 1:0 (0:0); Partizan - 0“®«^ ja 2:2 (1:0); Sloboda - Osijek (1:0); Radnički - Crvena zvezda j-(0:0); željezničar - Čelik 1:1 Budučnost - Sarajevo 1:1 (0:0); ština - Vojvodina 1:0 (1:0). LESTVICA Hajduk 9, Sloboda, Rijeka, P**?' zan in Priština 8, Velež, Budučnos željezničar 7, Crvena zvezda, Saržirf vo in Čelik 6, Radnički in Osije > Olimpija, Dinamo (V), Vojvodina -Dinamo (Z) in Vardar. PRIHODNJE KOLO (18- t.m.) . Dinamo (Z) - Dinamo (V), Oh P ja - Rijeka, Vojvodina - Partizan, rajevo - Priština, Čelik - Buducn Osijek - željezničar, Vardar - s . _ da, Crvena zvezda - Hajduk, Ve Radnički. Košarkarsko EP: dve zmagi «plavih» Na Madžarskem se je začelo evropsko žensko košarkarsko prvenstvo. Jugoslavija je v A skupini v prvih dveh kolih zmagala, Italija pa je prvi dan nepričakovano izgubila, včeraj pa zmagala. SKUPINA A Izidi 1. kola: Jugoslavija Nizozemska 60:50; Poljska - Španija 92:59; Madžarska Romunija 87:85. Izidi 2. kola: Jugoslavija - Romunija 66:59; Poljska Nizozemska 62:60; Madžarska - Španija 94:64. SKUPINA B Izidi 1. kola: SZ Švedska 105:74; ZRN - Italija 54:50; Bolgarija - ČSSR 90:86. Izidi 2. kola: SZ - Bolgarija 108:60; Italija - ČSSR 74:68; Švedska -ZRN 68:64. Evropski nogometni pokali brez več asov Jutri bo start v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih. Velika nogometna prireditev pa bo začela brez nekaterih nogometašev, ki so bili na lanskih tekmah izključeni. Med le-temi je tudi nekaj Italijanov in Jugoslovanov. Guidetti (Verona) je izključen kar za pet kol, Iorio (Verona) pa za tri kola. Eno kolo prepovedi pa je dobil Bagni (Inter). Jugoslovan Halilhodžič, ki igra pri francoskem klubu Nantes, je izključen za tri kola, Gavrilovič (Radnički Niš) pa za eno kolo. Cergolova druga za Perkučinovo V Mesini se je končalo sredozemsko prvenstvo v namiznem tenisu. Med posameznicami je zmagala Jugoslovanka Perkučinova, druga pa je bila kra-sovka Marina Cergol. Med posamezniki pa so Italijani zasedli prva tri mesta s Costantinijem, Bisijem in Silverijem. V moških dvojicah sta zmagala Italijana Pero in Silveri, v ženskih dvojicah pa sta bili prvi Jugoslovanki Godibova in Perkučinova, tretje mesto pa sta osvojili italijanski predstavnici Busnardova in Cergolova. Po Veliki nagradi Italije v formuli ena Odslej troboj Prost, Arnoux, Piquet MONZA — Po VN formule ena v Monzi se je Rene Amoux nevarno približal vodečemu na skupni lestvici Alainu Proštu, ki je v nedeljo odstopil, a oba, tako Arnoux kot Prost, se morata odslej predvsem paziti Nelsona Piqueta, ki se je z gladko in zasluženo zmago dokaj nepričakovano spet vključil v boj za naslov, v katerem je, sodeč po briljantnosti svojega brabhama, celo glavni favorit. Brž po startu se je v vodstvo pognal Italijan Patrese, a, kot že večkrat letos, ni končal dirke, saj je motor njegovega bolida odpovedal že po treh krogih. Piquet, ki se je medtem s petega povzpel na drugo mesto, je imel tedaj prosto pot do zmage, saj je naglo povečal prednost in prvega mesta ni izpustil niti ob zamenjavi pnevmatik. Amoux se je dalj časa boril s Chee-verjem (renault), ki je popustil šele proti koncu dirke. Drugi Ferrarijev pilot Tambay ni bil nikoli v boju za prva mesta. Vozil je zelo poprečno, tako da je končno četrto mesto zanj skoraj prevelika nagrada. Do konca prvenstva manjkata samo še dve dirki. VRSTNI RED VN ITALIJE 1. Piquet (brabham), ki je 301 km prevozil v 1 uri 22’53”871 s poprečno hitrostjo 217 km na uro. 2. Amoux (ferrari) po 10”; 3. Chee-ver (renault) po 18”; 4. Tambay (ferrari) po 29”; 5. De Angelis (lotus) po 53”; 6. Warwick (toleman) po 1’13”. LESTVICA ZA SP 1. Prost 51 točk; 2. Amoux 49; 3. Pi-quet 46; 4. Tambay 40; 5. Rosberg 25; 6. Watson 22. DEŽELNI POKAL Vesna zopet uspešna Vesna — Libertas 2:1 (2:0) VESNA: Bubnich (od 46. min. Sa-varin), Gotti, Basiaco, Sodomaco, Penco, Zucca (od 54. min. Sedmak), R. Candotti, Pipan, Ludvig, F. Can-dotti, Ierman. Tudi v drugem srečanju za deželni nogometni pokal je bila kriška Vesna zopet uspešna. Z zadetkoma Pipa Končal se je nogometni turnir za memorial «S. Devetak» Doberdobska Mladost zasluženo osvojila prvo mesto V nedeljo se je v Doberdobu končal nogometni turnir za 4. memorial «S. Devetak*. Prvo mesto je osvojila doberdobska Mladost, ki je v velikem finalu zanesljivo odpravila moštvo Italcantierija. Sovodnje pa so bile z zmago v malem finalu proti Beglianu tretje. Doberdobci so dokazali, da so že v dobri formi, čeprav jo lahko še izboljšajo. Če pa dodamo, da so naši nogometaši igrali brez Hilarija Kobala in da nekateri igralci še kondicijsko niso najbolje pripravljeni, potem lahko brez dvoma rečemo, da boljših izidov tudi doslej ni bilo mogoče doseči. Lep napredek pa so pokazale tudi Sovodnje, ki jih trenira Marson. So-vodenjci so namreč prepričljivo premagali moštvo Begliana. Turnir je povsem uspel tudi zato. ker so lahko udeleženci navezali še tesnejše prijateljske stike. FINALE ZA 1. MESTO Mladost — Italcantieri 4:0 (2:0) MLADOST: A. Gergolet (Bruni), D. Frandolič (Šuligoj), Pahor, Semolič, Ulian, Gerin, E. Kobal, Lavrenčič, Ferfolja, E. Gergolet, Lenardon. STRELCI: Ferfolja v 25. min., Lenardon v 34. min., E. Gergolet v 55. in v 85. minuti. Tudi tokrat Doberdobci niso imeli težav in so z lahkoto premagali enajsterico Italcantierija, v vrstah katerih je sicer manjkal najboljši igralec Feresin, ki je bil poškodovan. Končni izid je bil enak kot prejšnjo nedeljo, toda s prikazano igro v tej tekmi U-raničevi varovanci niso povsem zadovoljili, predvsem v prvih dvajsetih .minutah igre. Le-to so popolnoma iz- boljšali po prvem golu, ki je padel v 25. minuti po zaslugi Ferfolje, ki je izkoristil prosti strel Uliana. Odtlej so Doberdobci začeli svoj «show» in dosegli še tri zadetke. Drugič je zatresel mrežo Lenardon, ki je izkoristil kratko odbito žogo po strelu Gergoleta. Še nekaj priložnosti, ki jih domačini niso konkretizirali, in že je bilo konec prvega dela igre. V drugem polčasu je Gergolet še dvakrat premagal nasprotnega vratarja (v 55. in 85. minuti) in slavje v doberdobskem taboru je bilo popolno. FINALE ZA 3. MESTO Sovodnje — Begliano 4:0 (3:0) SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Koršič, Florenin, Marson. E. Petejan, Čevdek, Butkovič, Sambo, Gomišček, Fait. STRELCI: Sambo v 5. in 10. min., Butkovič v 23. in Florenin v 76. min. Marsonovi varovanci so hoteli popraviti slab vtis s prvega nastopa na turnirju če ne z zmago, vsaj z boljšo igro. Uspelo jim je oboje. Sovodenj-ci so kaj kmalu povedli (avtor Sambo) in to je verjetno precej zmedlo nasprotnike ter Sovodenjcem olajšalo pot do zmage. Ko pa je Sambo dosegel še drugi gol, je bila premoč Sovodenj več kot očitna. Tretji gol je dosegel Butkovič, ki je premagal s strelom iz 20 m nasprotnega vratarja. Končni udarec pa je nasprotnikom zadal Florenin, ki je spretno izkoristil prosti strel. KONČNI VRSTNI RED 1. Mladost Doberdob 2. Italcantieri Tržič 3. Sovodnje 4. Begliano na v 30. min. in Gottija v 45. je namreč povsem zasluženo prema& la moštvo Libertasa. ITALIJANSKI POKAL Goriziana — Pordenone ' STRELEC: Vriz v 8’ (enajsta trovka) na- V zadnjem kolu italijanskega v kala za tretjeligaše je Goriziana ^ živela nezaslužen poraz. Rejevi, ^ rovanci niso bili v ničemer slabsi ^ Pordenončanov, ki so zmagali K radi velikodušnosti sodnika, ki J1®., dosodil dvomljivo enajstmetro ^ Goriziana je igrala brez vseh si dardnih napadalcev. Aveliino - Milan Catania - Torino Fiorentina - Napoli Genoa - Udinese Inter - Sampdoria Juventus - Ascoli Roma - Piša Verona - Lazio Cagliari - Atalanta Catanzaro - Pistoiese Cavese - Cremonesc Cesena - Var esc Sambenedettese - Perugia KVOTE 13 (2495 dobitnikov) - 1.957.000 ur 12 (52021 dobitnikov) - 93.000 ur 1. — 1. Oddone 2. Ariramba 1. Panenzio 2. Arisia D’Assia 1. Anita SP 2. Lesar 1. Atitlan 2. Mistal 1. Biomatic 2. B ananas 1. Pian del Mattino 2. Evergreen KVOTE 12 ( 11 dobitnikov) - 14.812.000 ® 11 ( 340 dobitnikov) - 465.000 J£ 10 (3693 dobitnikov) - 42.000 V 2. — 3. - 4. — 5. — 6. — 1 % 1 1 1 2 1 X % 1 1 2 Na ženskem odbojkarskem iv~rnirju v okviru proslav bazoviških žrtev V finalu premagal ravenski Fužinar - Sloga na presenetljivem tretjem mestu Posnetek s finalnega srečanja Merkur - Fužinar ^ svojem prvem nastopu na tra-t)ronalnem turnirju bazoviških ju-je novogoriški Merkur, novo-l/c®nj slovenski ženski prvoligaš, v j^ikem slogu izbojeval prehodni po- ,5 k‘ f ierr>u zmagovalcu. , . ““6“ '“"J"" Kl ga ŠZ Sloga namenja vsako- e, talila. jjj^nčanke so v velikem finalu pre-gale šesterko ravenskega Fuži-ki je s Slogo pobraten. Jr^flačinke so se uvrstile na tretje lik 50 v malem finalu neko- 0 nepričakovano premagale okr-Jen° združeno ekipo Meblo. FINALE ZA 3. MESTO Sloga — Meblo 3:1 (15:12, 15:13, 3:15, 15:10) SLOGA: Adam, Čuk, Mira in Neva Grgič, Kalan, Lučka in Tiziana Križmančič, Malalan, Vidali. MEBLO: Vesna in Mirjam Klemše, Grazia Legiša, Zergol, Kralj, Antoni, Maver. Po tekmi je bilo v Sloginem taboru in med navijači veliko navdušenje nad zmago v prvem letošnjem derbiju z združeno ekipo Meblo. Slo- gašice so že pokazale zadovoljivo stopnjo pripravljenosti za prvenstvo C-l lige, v katerem, kot že lani, ne bodo odigrale podrejene vloge. Izkazale so se predvsem nekatere mlajše igralke (Vidali in Malalan), kar je vsekakor spodbudno za poprečno ne preveč mlado postavo Sloge. Ne vselej natančen sprejem še vedno pogojuje izredni talent podajačice Mire Grgič, ki je prisiljena vse prevečkrat «popravljati» napake soigralk, namesto da bi se lahko posvetila gradnji zahtevnejših kombinacij, ki jih sicer uigrana ekipa, kakršna je Sloga, lahko in mora izvajati. Nastop Mebla vsekakor ne more biti merodajen. Odsotnosti Pesaressi-jeve, Vide in Lie Legiša in Viviane Kus so vendarle preveč pomembne, da bi lahko vrednost ekip« ocenili na osnovi nedeljske tekme. Vrhu tega je Meblo šele začel s pripravami in dvakratdnevni treningi so pustili marsikatero sled utrujenosti. Jasno je, da je ekipa tempirana za u-speh v drugem delu prvenstva B lige, ko naj bi se borila v skupini za napredovanje. FINALE ZA 1. MESTO Merkur — Fužinar 3:0 (15:12, 15:3, 15:9) MERKUR: Vidič, Vodopivec, Ko-goš, Bratkovič, Merljšak, Klaut, Kar-nel, Kristančič, Soban, Bukovec, ši-bav. FUŽINAR: Alenka in Nataša Godec, Gorjanc, Gostenčnik, Kaster, Lorber, Markozič, Pavčer, štefarnik. Enostavna, toda hitra, racionalna in natančna. Tako bi v enem stavku lahko strnili oceno o igri Merkurja. Novogoričanke v nedeljo niso pokazale v napadu nobenih zahtevnejših kombinacij, takih, ki bodejo v oči tudi manj prekaljenega gledalca. Toda kljub temu so bile Ravenčanke brez pravega orožja v bloku in o-brambi. Čeprav je Merkur v vseh elementih igre nadigral Fužinar, ne moremo reči, da je pomlajena vrsta Ra-venčank razočarala. Kljub črnogledim napovedim, bi morale torej koroške igralke uspešno igrati v drugo-ligaškem prvenstvu. Po finalni tekmi je bilo na vrsti nagrajevanje, ki so mu prisostvovali predstavniki odbojkarske zveze, društev, odbora za proslavljanje bazoviških žrtev in openske hranilnice in posojilnice, ki je ob svoji 75Jetnici prevzela pokroviteljstvo nad turnirjem. Vsaka ekipa je prejela pokal, poleg številnih drugih nagrad sodnikom, trenerjem in raznim osebnostim, pa so tudi imenovali najboljši igralki obeh finalnih tekem in sicer Ireno Soban (Merkur) in Martino Malalan (Sloga). V okviru proslav ob obletnici bazoviških dogodkov je planinski odsek ŠZ Sloga organiziral tudi netekmo-valni pohod, (ak) ŠD Juventina — odbojkarski odsek sporoča, da bodo treningi za začetnike letnikov 1969, 1970, 1971 in 1972 vsak torek in četrtek ob 18. uri v Domu A. Budal v Štandrežu. Vsakdo, ki bi želel igrati odbojko, naj se javi neposredno na treningih. ŠZ Bor — odbojkarski odsek sporoča, da je prvi trening igralk, rojenih leta 1970 in 1971 danes ob 17. uri na «1. maju«. Prvi trening in sestanek igralk, ki so lani nastopale v C-2 ligi pa bo jutri ob 19.30. Športna šola Trst obvešča, da bo prva letošnja seja glavnega odbora Športne šole Trst, v četrtek, 15. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška ob 20. uri. ŠZ Bor -atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora sekcije jutri, 14. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj». ŠD Sokol sporoča, da so se pričeli redni treningi odbojke in košarke v nabrežin-ski telovadnici s sledečimi urniki: odbojka za letnike 69, 70, 71: prvi trening v ponedeljek ob 16. uri. Za letnike 72 in mlajše bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih ob 14.30. Košarka - minibasket: ob torkih in petkih ob 14.30. Propaganda v sredo in četrtek ob 16. uri. ŠD Vesna vabi vse dečke, tudi iz okoliških vasi, ki bi radi igrali nogomet in ki so rojeni od 1.7.1968 do 30.6.1970, da se zglasijo vsak dan na igrišču v Križu od 18.30 dalje. Triestina je stalno oblegala vrata Palerma Terenska premoč ni obrodila gola Priložnosti za De Falca in Braghina - Nieri brez dela V 1. italijanski ligi Razpoloženi napadalci Visoka zmaga Udineseja v Genovi Triestina - Palermo 0:0 JUSTINA: Nieri, Costantini, Stim-Pedrazzini, Mascheroni, Braghin, , Ealco, Romano, Perrone, Ruffini, 'iscogni. pALERMO: Paleari, Bigliardi, Vol-v, “'a, Guerini, Di Cicco, Odorizzi, in ^ano, De Biasi, Di Stefanis, Ma-’ Pircher (74’ La Rosa). SODNIK: Testa iz Prata. CgtoTl: 7:3 za Triestino; GLEDAL-V; 17 tisoč. je^aP°ved trenerja Buffonija, da bo j v tekmi s Palermom pela povsem Ugačna pesem kot v italijanskem ■j, .alu, se je popolnoma uresničila, .a^tini ni uspelo prebiti obrambe gj~tov, tako da se je tekma zaklju-pJJ z remijem brez zadetkov, kar je UL^ej pravičen rezultat, čeprav je ko nekoliko pretesen za Tržačane, s° ustvarili nekaj ugodnih prilož- nosti za zadetek, a jih niso znali izkoristiti. Številni gledalci, ki so napolnili stadion (otvorili so tudi nova stojišča) so verjetno takoj razumeli, kakšna je B liga, kjer prevladuje načelo, da je IZIDI 1. KOLA Arezzo - Padova 2:1, Cagliari - A-talanta 1:0; Campobasso - Pescara 2:0; Catanzaro - Pistoiese 0:0; Cave-se - Cremonese 1:1; Cesena - Varese 1:0; Como - Empoli 1:1; Lecce - Monza 2:1; Sambenedettese - Perugia 0:0; Triestina - Palermo 0:0. PRIHODNJE KOLO (18.9.) Atalanta - Cavese, Cremonese - A-rezzo, Empoli - Lecce, Monza - Triestina, Padova - Catanzaro, Palermo -Sambenedettese, Perugia - Como, Pescara - Cesena, Pistoiese - Cagliari, Varese - Campobasso. najpomembnejše ne prejeti zadetka. Tega načela se je držal tudi Palermo, ki je z dobro obrambno igro odnesel točko, kar je bil tudi njegov cilj. Triestina pa je precej olajšala delo gostom, saj so bili njeni sicer stalni in požrtvovalni napadi vse preveč počasni in predvidljivi, da bi obrodili zaželjeni sad. Proti koncu tekme je Triestini sicer uspelo z nekaterimi hitrimi in prodornimi akcijami spraviti v težavo obrambo nasprotnikov, De Falco in Braghin pa sta imela nekoliko smole in zlata vredni priložnosti sta splahneli. Palermo pa se je le redko podal v napad, tako da je bil vratar domačinov Nieri dejansko brezposeln. Prvo kolo je torej pokazalo, da je Triestina sicer solidna ekipa, ki pa se bo morala precej potruditi, da doseže rezultate, ki so v njenih možnostih. I. P. Prvo kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva se je odvijalo v znamenju privlačne igre. Napadalci so bili izredno razpoloženi, saj so dosegli kar 33 zadetkov in samo tekma med Catanio in Torinom se je končala brez zadetkov. Izkazali so se predvsem tujci, ki so dosegli tudi po dva gola in odlično vodili svoja moštva. Med Italijani pa je zablestel napadalec Fiorentine Monel-li (20 let), ki je kar trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Najizdatnejšo zmago je dosegel Ju-ventus, ki je nebogljenemu Ascoliju nasul kar sedem zadetkov. Možnosti sta dve: ali bo Juventus letos končno prišel do tiste veljave, ki bi jo glede na svoj igralski kader, moral imeti že lani, ali pa je obramba Ascoli-ja izredno šibka. Za drugo veliko presenečenje je poskrbel Udinese, ki je v gosteh s 5:0 premagal Genoo. Žico je dosegel dva gola, uspešna pa sta bila še Virdis (2) in Mauro. Slabo sta prvenstvo začeli obe milanski ekipi, medtem ko je Verona dokazala, da odhod Dirceua najbrž ni tako ošibil ekipe. IZIDI 1. KOLA Avellino - Milan 4:0; Catania - Torino 0:0; Fiorentina - Napoli 5:1; Genoa - Udinese 0:5; Inter - Sampdo-ria 1:2; Juventus - Ascoli 7:0; Roma-Pisa 2:0; Verona - Lazio 4:2. LESTVICA Juventus, Udinese, Fiorentina, A-vellino, Verona, Roma, Sampdoria 2; Torino, Catania 1; Inter, Lazio, Piša, Napoli, Milan, Genoa, Ascoli 0. PRIHODNJE KOLO (18.9.) Ascoli - Avellino, Lazio - Inter, Milan - Verona; Napoli - Genoa, Piša -Juventus, Sampdoria - Roma, Torino -Fiorentina, Udinese - Catania. Na deželnem prvenstvu za atlete mladinskih kategorij v Trstu in Vidmu Pet zmag in štiri uvrstitve v deželno reprezentanco Naslove so izbojevali Poljanka Pavletič, Katja Komar, Veronika Gerdol, Mirjam Gregori in Alan OberdKm (e. soboto in nedeljo je bilo na spo-din1! 'kfelno prvenstvo za atlete mla-raž- h kategorij (dečki, kadeti in na-l®cajniki). Tekmovanje je potekalo c r®ti v Trstu, kjer so tekmovali fan-1(1 Jb v Vidmu, kjer so nastopala de-ta. Vreme je nekoliko oviralo pri-kli c v’ Predvsem v drugem dnevu, jJbb temu pa je bilo število prisot-jp, atletov precejšnje in tudi dobrih Wtatov ni manjkalo. ha i 0 v Trstu kot v Vidmu pa so .stopil; številni atleti Bora, Adrie So Pevina. Na tekmovanju v Trstu imeli slovenski tekmovalci največ ha^a- mec* kadeti. V metu kopja je ..bireč prvo mesto osvojil borovec ^ Oberdan. $9' ti bolje so se odrezala dekleta, i J so osvojila kar štiri prva mesta 1^naslove deželnih prvakinj. Med de-li cami je svojo premoč dokazala Po-ždri s a Pavletič v teku na 60 metrov ji^rami. Izenačila pa je tudi pokra-slii rekord. V metu kroglice pa sta ih jenskim atletinjam pripadli prvo . drug0 mesto. Na najvUjo stopničko bila Pila KatJa Komar, tretja pa je (jj,a Sandra Sumberaz. Uspešna je v ® tudi Martina Gherlani, ki se je j teku na 1000 metrov z zelo dobrim uvrstila na drugo mesto. jJ^ed kadetinjami je v metu diska »em a*a Veronika Gerdol, ki je obe-bi dosegla najboljši sezonski dežel- ni rezultat, poleg tega pa še pokrajinski rekord. Zelo uspešna pa je bila tudi Tanja Kalc, ki je v teku na 80 metrov z ovirami dosegla rezultat, ki jo postavlja med najboljše v državi med tistimi, ki tekmujejo prvo leto v tej kategoriji. Tako v teku na 80 metrov, kot na 80 metrov z ovirami, se je za malo uvrstila na drugo mesto. V metu kopja pa je prvo mesto osvojila Mirjam Gregori z odličnim re- zultatom. Na tekmovanju za mladinke, ki je potekalo istočasno, pa je nastopila Tiziana Naturah Deželno prvenstvo je veljalo tudi kot selekcija za deželno reprezentanco, ki bo nastopila prihodnji konec tedna v Riccioneju na tekmovanju, ki je pravzaprav državno prvenstvo kadetov in kadetinj. Tega tekmovanja se bodo udeležili tudi trije slovenski atle- Poljanka Pavletič (Bor), deželna prvakinja na 60 m ovire ti, zmagovalci deželnega prvenstva in drugi, ki so sposobni doseči zelo do bre rezultate. Tako bosta v Riccione potovali Veronika Gerdol in Mirjam Gregori, zmagovalki v metu diska, oziroma kopja. Prav tako bo nastopil A-lan Oberdan, zmagovalec v metu kopja. Poleg teh pa bo nastopila tudi Tanja Kalc v teku na 80 metrov z o-virami. Obračun deželnega prvenstva je za slovensko atletiko vsekakor pozitiven, saj so naši atleti dosegli pet zmag in štiri uvrstitve v deželno reprezentanco na državnem prvenstvu. DEKLICE 60 m ovire: 1. Poljanka Pavletič (Bor) 10” 4 1000 m: 2. Martina Gherlani (Bor) 3’34”9; 6. Marisa Viller (Adria) 3’43”9 višina: 5. Poljanka Pavletič (Bor) 1.30 m daljina: 10. Martina Gherlani (Bor) 3.75 m kroglica: 1. Katja Komar (Adria) 33.26 m; 3. Sandra Sumberaz (Adria) 31.24 m DEČKI krogla: 15. Kristjan Arena (Bor) 7.85 m KADETINJE 80 m: 2. Tanja Kalca (Bor) 10”8; Vera Kermec (Bor) 12”0; Ivana A-žman (Bor) 12”6 80 m ovire: 2. Tanja Kalc (Bor) 12”9 višina: 8. Veronika Gerdol (Bor) 1.40 m; Vera Kermec (Bor) 1.30 m daljina: 10. Carmen Natural (Bor) 4.07 m disk: 1. Veronika Gerdol (Bor) 26.76 m; 5. Carmen Natural (Bor) 20.40 m; 12. Ivana Ažman (Bor) 17.00 m kopje: 1. Mirjam Gregori (Adria) 32.12 m KADETI 80 m: 14. Marjan Guštinčič (Bor) 10”7; 18. Mitja Možina (Bor) 10”8 100 m ovire: 4. Borut Race (Bor) 15”9 daljina: 6. Alan Oberdan (Bor) 5.35 ni krogla: 5. Aljoša Škabar (Devin) 8.90 m kopje: 1. Alan Oberdan (Bor) 43.28 m NARAŠČAJ NICE daljina: 7. Elena Kalc (Bor) 4.34 m; 14. Elena Sancin (Bor) 4.15 m krogla: 5. Elena Sancin (Bor) 9.52 m; 7. Elena Sancin (Bor) 8.76 m NARAŠČAJNIKI 110 m ovire: 8. David Inamo (Bor) 17”5 MLADINKE daljina: 3. Tiziana Natural (Bor) 5.12 m. (C. D.) Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst 1 na ^,an itali|anske IllU časopis™” Jl>’ založnikov FIEG Silno neurje opustošilo severni del Karnije Dve osebi mrtvi in ogromna materialna škoda VIDEM — Severno Karnijo je v noči med soboto in nedeljo zajelo silno neurje, ki je doseglo višek med pol nočjo in četrto uro zjutraj. V hipu so bregove prestopile tri glavne reke severne Karnije, But, Chiarso in Bela ter njihovi številni pritoki, ki so neverjetno narasli, so vso pokrajino preplavili z blatom, podrtimi drevesnimi debli in kamenjem. Sila vode je povzročila številne ogromne usade, ki so kot plazovi hrumeli v dolino, med svojo razdejalno potjo podrli planšarije in druge gorske hišice; njihova sila se ni polegla niti v dolinah, kjer so mnogim hišam odtrgali temelje, odnesli mostove in cele dele cest. Katastrofalno neurje je pojenjalo komaj ob zori in takoj so posegli reševalci, gasilci, gozdni'čuvaji, orožniki in prostovoljci. Po dveh dneh mrzličnih reševalnih akcij so oblasti ugotovile, da znaša gmotna škoda desetine milijard lir. Silna nevihta, kot jo tamkajšnji prebivalci ne pomnijo, pa je terjala tudi človeške žrtve. Najbolj prizadeto področje je občina Paularo z okoliškimi naselji. Neurje je, pravijo tamkajšnji prebivalci, na srečo terjalo samo dve življenji, saj so mnogi takoj zapustili domove, ki so se nahajali ob narasli reki Chiarso in se zatekli k sosedom ali k prijateljem. Kmalu se je izkazalo, da so si le tako lahko rešili življenje. Sila vode je namreč v manj kot uri podrla številne hiše, tako da je brez strehe ostalo približno 15 družin. Voda je odnesla vozila, posula hleve in za živino ni bilo več pomoči. Dobesedno je pogoltnila travnike in pašnike ter komaj zgraje no nogometno igrišče. Plaz blata in kamenja je podrl bližnjo planšarijo Val bertad, kjer so počitnice preživljali trije prijatelji. Reševalci so včeraj zjutraj s helikopterjem prepeljali v dolino Fausta Paolettija, ki je vso noč zaman iskal in klical ' prijatelja Vittorina Forabosca in njegovega sina. Truplo Vittorina Forabosca so reševalci včeraj popoldne našli v reki blata; sina pa še vedno pogrešajo. Voda je v Paularu odnesla tudi mostove. Cesta, ki povezuje mestece s Tolmečem je zaprta za promet, ker je voda odtrgala asfaltno prevleko in zraven tega so še možni usadi. Neurje je prizadelo tudi Semplago pri jezeru Cavazzo, Ovaro, Emenzone in Cervicento. Z nekoliko manjšo silo se je nevihta zlila še na Kanalsko dolino in zlasti na Tabljo. Samo srečno naključje je mlademu delavcu iz Ovara rešilo življenje. S prijateljem se je iz Lenzona vozil proti Ovaru, ko je voda zanesla njuno vozilo v bližnji hudournik Rio Canonica in ko bi prijatelj ne skočil iz avtomobila bi bilo po njih. Takoj je obvestil gasilce, ki so ga rešili po dveh urah mrzličnih poskusov. Včeraj je ria prizadeto področje dospel predsednik deželnega odbora Comelli. Spremljal ga je videmski prefekt Larosa, ki je že pripravil načrt za takojšnji poseg s pomočjo vojske. Danes pa se bodo v Tolmeču sestali politični in upravni predstavniki prizadetih občin, ki jih bo obiskal tudi minister za civilno zaščito Scotti. Voda je odplavila del ceste, pod montažnimi hišami pa je zazevala prazni« Sila pobesnele vode Zgovorna posnetka opustošenja, ki ga je povzročilo neurje v severni Kamiji Minister Scotti danes v Kar ni ji Deželni posegi za normalizacijo VIDEM — Zobje narave so se spet zarili v tkivo Furlanije, presenetljivo huda ujma je tokrat pustošila po gorskih krajih te dežele, ki so jo naravne katastrofe že večkrat prizadele. In spet bo treba misliti na popravila, rekonstrukcijo, novo življenje . . . Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli je včeraj obiskal kraje, ki jih je ujma prizadela, da bi si ustvaril jasno sliko o novi katastrofi. Najprej se je zadržal v Paularu s tamkajšnjim županom in upravitelji, ki so mu podali podatke o škodi, katero je zaenkrat še težko oceniti. Neurje v noči med soboto in nedeljo je namreč v živo prizadelo prav Paularo; nekaj poslopij in montažnih hiš je popolnoma uničenih, več kot trideset stanovanj je tako poškodovanih, da v njih ni moč več živeti, petdeset družin brez strehe nad glavo, nova pokrajinska cesta neprevozna, sesuli so se mostovi . . . Comelli se je nato srečal še z o stalimi upravitelji prizadetih občin Fomi Avoltrija. Paluzze, Cerciventa, Samplaga, Arte Terme, Socchieveja, Ligosulla in Sutria ter se z njimi domenil o prvih nujnih intervencijah. Sicer pa bo danes na županstvu v Tolmeču izreden sestanek, na katerem bodo skušali določiti akcijo, ki bo morala vsaj v minimalni meri vzpostaviti kolikor toliko normalne pogoje življenja v prizadetih krajih. Sestanka se bodo udeležili župani, de- želni upravitelji in tehniki, preds^3 niki krajevnih uprav. ,„hniiu Medtem pa so že na delu K deželnega urada za javna d©!3- |y logi in inženirji so na delu, ocenili dejansko škodo izredne in izdelali načrt za prvo Porno^mo6t že, da bo v prvi fazi vsa P02 n0Sti usmerjena v vzpostavitev prev° ^ na cestah, ki so jih zasuli 7£rn,- (]e. plazi in na katerih so se žara ^ ročega toka rek in rečic pod«> ^ stovi. Kot rečeno, najbolj PrlZd ig je bila občina Paularo, kjer ^ sesul most, ki je povezoval raz ^ poti, tako da so nekatere vaS'e jg-drezane od središča. Tam se J -j0 sul tudi hlev in veliko živine J jg. izgubljene, škoda pa je tudi na lih kmetijskih kulturah. Ujma usodna za Tržačana ? VIDEM — Dve razbiti rulotki v strugi hudojrnika, velik madež krvi, malce bolj daleč avtomobil, ki se je pogreznil v blato: to je ena izmed slik pri Treppu Car-nico v Kamiji, posledica strašne sobotne noči. Vendar to ni še najbolj zaskrbljujoče. Rulotki sta bili last 57-letnega upokojenca Gastona De Cillie in njegove soproge 60-letne Marcelle Ceco-vich, oba stanujeta v Trstu v Ul. Tibullo, čeprav je De Cillia po rodu iz Treppa, kamor se iz leta v leto vrača na počitnice in prebivata prav v rulotkah. V nedeljo zjutraj za Tržačanoma ni bilo nobenega sledu. Niti v Trstu ju ni bilo, tako da je vse spreletela srhljiva slutnja: sta postala žrtvi ujme? Gasilci in karabinjerji so se takoj mobilizirali in začeli iskati, vendar zaenkrat brez uspeha. Iz blata niso uspeli potegniti niti avtomobila, kamor sta se zakonca najbrž zatekla pred nevihto. Zaskrbljenost je rasla iz ure v uro. Zaskrbljenost tudi glede drugih turistov, lovcev, obiskovalcev, o katerih sorodniki in prijatelji nimajo nobenih vesti. Mnenje izvedencev VIDEM - Zakaj se je zgodilo? Vprašanje seP^ navija ob vsaki naravni ujmi, vselej ko r