7I>. številka.
Trst, v jM'tck 7. aprila IS99.
IVčaj XXIV.
„Edinost"
ishMju dni k ni t iim dati, ružim nedelj in prHznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Naročnina zinila :
Ohe izilanji na leto . . . (Id, 21*— Za samo večerno izdanje . ., 12*— Za pol let«,četrt leta in na meneč rnzmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drohno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
V edliioati Je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d nt k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti"
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, oninrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi nuj se polil ju jo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema li prav n i At v«. Naročnino 1u oglase je plačevati loeo '1'rst.
Uredništvo in tiskarna se nahajaLa v ulici Carintia Stv. 12. 1'prnviiištv«, »d« primiifttvo iu sp rej eni a nje inseratoi
v ulici Moliu piccolo *tv. Ji, II. inidstr.
Natisnila tiskarna kousorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Praga •>. V današnji Hej i deželnega zboru je deželni odbor predložil poročilo o ustanovitvi štirih novih okrožnih in enajst novih okrajnih sodišč. Ta nova sodišča so potrebna v sled novega civilnopravnega reda.
Opttva t). V deželnem zboru je [deželni predsednik odgovoril na več interpelacij, tičočih se jezikovnih odredeb za Šlezijo, kakor tudi na jedno interpelacijo glede odprave rečenih odredeb in uravnanja jezikovnega vprašanja zakonitim potom. Deželni predsednik je rekel, da se za justična oblastva v Šloziji niso izdale nikake posebne tajne jezikovne odredbe. Okrajna glavarstva v jezikovno mešanih okrajih so dobila samo ukaz, naj rešujejo vloge kolikor možno v istem jeziku, v katerem so se vložile. To pit odgovarja ustavnemu načelu o jezikovni jednakopravnosti. Te odredbe se ne morejo preklicati, ker bi s tem prišlo v nevarnost pravovarstvo, katerega imajo podajati oblasti.
ltcrolin <>. »Nat. Ztg.« javlja: Predlog nemške vlade, naj bi se v Samoa odposlala komisija, obstoječa iz treh členov, je bil konečno od Anglije vsprejei, ker so ga bile takoj odobrile tudi Zjedi-njene države v Ameriki.
lleroliil <>. »Nordd. Allg. Ztg.« javlja: Po neki brzojavki, ki je došla semkaj, se jo obsedanje Ičau-a izvršilo popolnoma mirno. Postopanje Nemcev je imelo že ta vspeh, da se je na povelje kitajskega cesarja preložilo vojaštvo v IČau-fu, da varuje poslaništva in rudniške uradnike.
Stofkhollll 1». Državni zbor je dovolil v ukup-nem glasovanju 2,3H8.000 kron, da se nakupi puše k in 2,200.000 kron za utrdbe.
Mentone 6. Danes predpoludne se je tukaj odkril spomenik blagopokojne cesarice Elizabete. Na slavnosti, ki je napravila globok utis, je bilo zelo veliko občinstva.
PODLISTEK.
MLINAR.
Spisal V r h m o r a k i.
»Kaj pa ti je za božjo voljo, kaj si tako zamišljen? Mar nc pojdeš še v krtovo deželo?«
»A, kaj si ti Jože?« je pozdravil Janko prijatelja.
»Zdiš se mi popolnoma tuj; skoro poznal bi te ne; idi, idi, da se malo okrepčava.«
»Jaz so ne okrepčam več, sem preveč--
oslabel«, je dostavil Janko s tresočim glasom.
»Saj nisi šalobarda, kaj pa ti je vendar?«
»Nič, nič.«
»Idi torej, danes plačam jaz; imam denarja ko peska, moj brat mi je izplačal delež, »križ« sem napravil«, to izrekši je pokazal Jože polno pest zmečkanih petakov ter je pristavil,» idi Janko, danes plačam jaz, saj si ti večkrat plačal za-mo.«
V nesreči človeku dobro dd in blaži mu bol, če more drugemu razkriti svojo žalost, če more nekako razbremeniti preobremenjeno srce svoje. Tako se je dal kmalo pregovoriti Janko in šla sta v — krčmo.
Prijatelja sta pila in pila. S početka je Janko molčal, počasi pa, ko so mu postale misli svobodnejše, začel je prijatelju razkrivati svoj položaj in
NaellOtl 0. Danes ob <5. uri in pol je došlo štiri sto mož vojaštva. Izgrednik i so hoteli zažgati neko tovarno, kar so orožniki preprečili. Ogenj, ki je nastal v neki prodajalnici, so pogasili. Dvajset oseb, ki so se udeležile včerajšnjih izgredov, so zaprli. Radi aretiranja šestih fabriških delavcev ho ustavili delo vsi ostali delavci v dotični tovarni. Vzrok, da so so pričeli izgredi, je ta, ker so delavcem v neki tovarni ni hotelo povišati plač.
Haag <>. Vabilo na mednarodno konferenco, ki so je razposlalo s posredovanjem nizozemske diplomacije, se spominja slavevredno inicijativo cesarja Nikolaja, da so s konferenco razširi blaginja miru in so, ako možno, omejfc pretirana oboroževanja. Nadalje povdarja vabilo interes, ki ga ima kraljica Vilhelmina na konferenci. Podlago razpravam — katerih se udeleži devetnajst tev ropski h držav, nadalje /jedinjene države, Siam, Perzija, Kitaj iu Japou poda druga nota ruske vlade.
V obrambo.
V Ljubljani, dne fi. aprila 1899.
Torej hočete, da odgovarjam' jaz, oziroma, da zavrnem jaz kanonado, ki jo je naperil »Slovenski Narod« proti Vam iz topov največega kalibra radi kritike, ki sem jo bil priobčil v »Edinosti« o razmerah v našem »Narodnem domu«.
Hodi torej !
»Narod« Vas tlači na najniži nivo med slovenskimi listi. Že ta jeza, ki išče duška v takih pretiravanjih, Vam bodi v dokaz, da »Narodov« člankar dobro občuti nevšečnost pozicije, v kateri se nahaja.
Istotako pa, kakor je prisiljeno »Narodovo« potiskanje Vašega nivo, je neutemeljeno tudi ono, kar rečeni list podtika meni kakor — moj namen. Vse lomastenje »Narodovo« ima dvojni namen: da bi še bolj podkuril one kroge ljubljanske, ki
s tem odkladati svoje težko breme. Vso skrivnosti, | ki bi jih drugače zamolčal, je razpoložil iu odkril ! prijatelju. Bilo mu je, kakor da je jela hladna I rosa padati na plamen, ki mu je prej žgal srce. ; Neštevilni zli duhovi, ki so ga spremljali popred, ! zginili so polagoma od njega; mesto propada, videl je pred seboj kmalu rožnato livado.
Kaj bi ne ! Saj je imel pred seboj dobrega tolažnika in preganjalca kesa in dušnih britkostij in bojev. Jože ga je znal tako osrčavati in tolažiti pred grozečo prihodnostjo, da je postal Janko kmalu popolnoma miren in še celo vesel.
Pregnal mu je vse dušno boje iu vse brit-kosti, ki so ga tlačile.
»Osoda, le težka, kruta osoda je vsega kriva, ti pa si popolnoma nedolžen in tvoja vest ti gotovo nima ničesar očitati.« Tako je znal tolažiti Jože svojega prijatelja, mej tem pa je neprestano naročeval pijače in jedil. Pila sta pozno v noč, in obiskala še več drugih krčem. Ta večer se ni vrnil Janko domov, ampak ostal jo v mestu so svojim prijateljem.
*
* *
Napočil je usodni dan 2žJ. rožnika. Lep dan je bil, vse je bilo živahno. Na polju jo bilo vse polno veselih delavcev in delavk; krilati pevei pa so opevali in hvalili stvarnika iu božjo naravo.
so že a priori zavzeti no le proti »Edinosti« in njo »generalom«, ampak proti tržaškim Slovencem sploh; onim pa, ki ne čitajo »Edinosti« in no vedo, kako in kaj pišete, in Vas torej tudi ne morejo soditi objektivno, da bi sugoriral menenje, da sto ros nestrpni ljudje, ki nc morete živeti, no da bi so ujedali.
In ta dvojni namen se doseza tudi — s to mislijo se žo morate spoprijazniti, dragi gospod urednik! No, v odškodnino pa Vtun bodi zagotovilo, da je v Ljubljani tudi takih, ki si ne dajejo sugerirati nikakega menenja, ker znajo čitati sami in soditi ter vedo prav dobro, kaki nameni Vas vodijo, in ki vedo, da Vam ne prihaja ni na kraj misli — ker ste predobri rodoljubi za to — da bi napadali narodne institucije kakor take, ampak da grajate lo nedostatke na istih.
Ta in izključljivo ta namen je bil tudi mojemu »napadu« na »Narodni dom«. Vso drugo, kar se podtika meni in Vam, jo ravno lo podtaknjeno. Razsodni ljudje pa vedo, kako treba taksirati podtaknjene namene.
Meni jo bil namen jedino ta, da opozorim nit nedostatke, o katerih toži vsakdo, ki je z rodoljubnim navdušenjem došcl v Narodni dom« in doživel razočaranje. Zaklioati sem hotel možem, ki imajo prvo besedo v tej imenitni narodni instituciji, naj varujejo narodni značaj »Narodnega doma«. Ali je to greh? Ako izvestni krogi menijo, da jo, potem moram izpovedati kar naravnost, da mi ta »greh« prav čisto nič no teži vesti.
»Narod« se krčevito okleplje jedinoga ostre-jega izraza, ki sem ga rabil v dotični notici, in ga malone izključljivo porablja kakor podlago za vso napade na Vaš list. Prav to krčevito oklepunje pa je najbolji dokaz o slabosti pozicije članka rja »Narodovega«. Onim, ki ne poznajo ljubljanskih razmer in — oseb, bi pravil zastonj, oni pa, ki jih poznajo,
Po vasijso vriskali in peli veseli brezskrbni otroci, lovi4 pisane metulje. Duri vseh hiš so bile odprte na stežaj, le pri inlinarjevih je bilo vse zaprto, vse temno in tužno. Samo v gornji sobi je ležala ženica na postelji, kateri je stregla sosedinja; solze so ji zalivalo oči, ihtela je in ječala. Spomini so jej uhajali v davno minilost. Kako jo je bolelo v duši, ko so je spomnila pokojnega moža svojega ! Kako so ji je zatemnilo pred očmi, ko so ji zado-nele v duhu njegove besede: »Bojim so, kaj bodo po moji smrti ; in če boš trpela, boš le sama kriva na tem. Le brani ga, lo zakrivaj ga !« — Strašen je bil današnji dan za njo, huda doba ji jo napočila. Z rokami si jo zakrivala obraz uboga žena. Ležati ni mogla mirno, srce se ji je krčilo in solze so ji močile bledo, nagubano kožo. Sosedinja jo je tolažila ter ji razkladala božje usmiljenje; a ona ho ni dala utolažiti : jokala je neprestano. S strahom je gledala pred-se. Že je videla, kako prihajajo sodni može, ki jo skoraj vržejo iz postelje in iztirajo iz hiše, iz one hiše, v kateri jo preživela toliko srečnih tlnij življenja svojega.
Huda je taka bol, prevelika jo bila razlika moj minolostjo in sedanjostjo.
Naposled se je revi duh utrudil in je zaspala. Ali kakšno sanje ho jo mučile!
(Pride še.)
vedo, na čegavo nlrm) je bila napisana ona metaforično [rabljena beseda, pred vsem pa vedo, da je najmanje veljala onim, ki so največ žrtvovali in se žrtvujejo za »Narodni dom«. (V se pa hoče k<lo po vsej sili identiftkovati z ono adreso — jaz mu ne morem pomagati.
»Kdinost« je zlobna in nje dopisniki so seveda sami neznačajneži, uskoki, lažnjivei itd. Mi bi lahko vračali zob za zob, in bi lahko tudi Narodu« zapeli pesmico o značaju in o resnicoljubi u izvesti« i h oseb. Ker pa nočemo, da bi polemika zašla v tak tir, zato hočemo pustiti t) in se zadovoljiti / lastno zavestjo o lastnem značaju.
Zatrjam torej, da moja želja j«- jedino ta, da bi »Narodni dom ohranil svoj narodni značaj, da ostane narodlna hiša in <1 a bi tudi na vseli svojih v na njo s tih imel značaj re-pr e z e n t a e i j s k e hiše naroda slovenskega!
A reeite, kar hočete: sedanje razmere v »Narod, domu« niso take, da bi varovale ta svojstva! Mi prepuščamo — čelu »Narodovega« člankarja, da taji, da se Nemei ne shajajo v posebni sobi »Narodnega doma«, ali resnica je vendar ta, d a se shajajo! Dotična soba je sicer res v javnem lokalu in utegne biti tudi res, da ni zavarovana s Jključi in zapalo, da bi nikdo nepoklicani ne mogel notri, kar pa tudi treba ni, ker mnogi raje sploh ('ne zahajajo v »Narodni dom«, nego da bi zahajali v tisto sobo. Saj ti ne treba druzega, nego da povprašaš »Piecola« iti najmanjši med natakarji ti gotovo pokaže v — nemško sobo. Ali vprašajte kakega Nemca in sprovede vas v »intcrnationales Zimmer«. Isto ta ko je gola resnica - in naj jo »Narod« označa kakor laž kolikor hoče — tla se je vršil dijalog med dvema Nem- | cema, vrnčajočima se iz »Internationales Zimmer« v »Narodnem domu«, kateremu zaključek se je glasil: »Aeh \vas, wir \varen ja nieht itn »Narodni dom«, sondern beim Maver*. — »Wie»o?« — »N. d.« gehort ja jetzt so u ris«.
To se utegnejo videti marsikomu le malenkosti, šale, toda, ko je govor o domu naroda slovenskega, nas bodejo tudi take — šale. Prav to nas boli, da nasprotniki zbijajo svoje neslane šale s prvimi institucijami našimi.
Razun zalmvljic na »Edinost« in njene dopisnike in razun biografij Maverjevih natakarjev je v I. članku »Narodovem«, v »Cvetju in plevelu«, zvenečem tu pa tam jako sentimentalno — tudi nekaj stavkov, ki naj dokažejo potrebo, da je »N. d.« tak, kakoršen je. Pred vsem vsklika član- I kar patetično: Kdo ne ve, kolikega pomena je »N. d.« za ljubljansko slovenstvo. Seveda vemo, dragec, drugače bi ga pa puščali v miru! Samo da smo mi zraven tudi tega ponižnega me-nenja, da ne tvori samo iz vestna gospoda 1 j u 1» 1 j a n s k eg a si o v e n s t v a. Tudi, kar se tiče stavbe »N. d.«, nam mora dopisnik iz narodnih krogov že dovoliti, da smo drugega me-nenja. Menimo namreč, da so ravno lega in nesrečno urejeni prostori mnogo vzrok, da restavracija ne more vspevati. In še en vzrok je, tla si morajo gospoda sami želodce kvariti. In to je: čudno vedenje i z vestne gospode. Vsi menda menijo, da mora slovenski narod sedaj pridobiti na aristokraciji, česar muni privoščila usoda v teku stoletij. In kako ponosno se dopisnik v »Narodu« bije po prsih, češ, da so oni dali HO"/,, za »Nar. dom«. — Tako in še hujše delajo nukaterniki v »Nar. domu« samem, kjer priprostim ljudem ne dovoljujejo niti onih 20°/o. Dajte narodu, kar je narodovega, zasnujte zopet po ne po tre bi pretrgane zveze z narodom, vabite, mesto da odbijate, in videli boste, da bo restavracija v »Narodnem domu« mogla živeti tudi brez nemških r e s t a v r a t e rj e v in prihranjena nam bode sramota, da morate javno govoriti o možnosti kon-kurza »Narodnega doma«.
Politični pregled.
TRST, 7. aprila 1899.
K položaju. Kdo bi si mislil groznejc ironije usode: »Ncue Kreie Presse« kliče celo pokojnega kanoelarja Bismarcka iz groba, da bi jej pomagal krotiti — uganite koga! — no: nemške radikalee. Skoro neverjetno je, kako točno prihaja
maščevalna Nemeris za vsakim zlodcjcem. In pravi zlodejec je bilo to židovskoliberalno glasilo se svojimi zaplečniki. Toliko časa je kurilo in netilo, toliko časa je proslavljalo nemško gemeinburgsehaft, zvezo z Schonererjem in \Volfom, kakor panacejo za avstrijske Nemce, toliko času je podžigalo strasti, da bi se zapalila hiša sosedova, hiša slovanskih narodnosti, hiša Avstrije, da bi moglo potem na razvalinah postaviti zopet svoje kruto vladarstvo
—	toliko časa, da mu je začela goreti lastna hiša ob divjem veselju nje - zaveznikov, nemških ra-dikalcev.
Sedaj, ko se jim je izjalovila Spekulacija z Madjari, ko vidijo, da jih je zveza z življi, ki morejo živeti le ob splošnem razde vanju, le oddaljevala od cilja, sedaj kličejo — Bismarcka na pomoč, a ne proti Slovanom, ampak proti nemškim radikalcem. Bismarek pomagaj, Bismarck oglasi se, morda bodo vendar čuli tvojo besedo! tako in ne drugače je umeti članek, ki objavlja spomine nekega nepoznanca na svojedobni obisk pri Bismarcku, ob kateri priliki je baje ta železni mož najhuje obsojal one avstrijske Nemce, ki sanjajo o združenju nemških provincij avstrijskih z nemško državo. Taki ljudje — tako da jo rekel — nimajo prav nobenega zinisla za koristi Nemčije. Onemu, ki bo moj naslednik - je menil dalje Bismarck — bo v sveto dolžnost, da pošlje take ljudi, ako bi se mu hoteli bližati, s krvavimi glavami domov. Kaj bi pomagala Nemčiji pridobitev H milijonov Nemcev, ko bi si pa hkratu ustvarili iz avstrijskih Slovanov 20 milijonov sovražnikov in bi hkratu zgubili jedinega možnega zaveznika proti Franciji in Rusiji.
Take besede Bismnrekove eituje »Neue Kreie Presse«, da bi oplnsila Schonererja in Wolfa. Da-li bosta hotela slušati ? Prazna nada ! Rečena moža obožavata pač Bismarcka kakor pooscbljenje nemškega šovinizma, ali za to, kar je rekel Bismarck pametnega — pametnega z nemškega stališča — ne dasta ni pipe tobaka. Ona dva potrebujeta strasti, razdevanja in besnenja in za to ne treba
—	pameti. To klicanje Bismarcka na pomoč ne bo pač 4melo druzega efekta, nego splošno uver-jenje, da so liberalna gospoda pri kraju se svojo latinščino, in da ne vejo več, kako bi krotili duhove, katere so izzvali. Da, da, liberalni mandatje
—	ti so v nevarnosti, pa ne pred Slovani, ampak pred — Schonererjem in Wolfom. Hoteli so zapaliti sosedovo hišo in sedaj imajo plamen v lastni hiši.
Pa tudi na Tirolskem čutijo slavni liberalci, kako jim radikalna voda pljuska preko glav. Petorica liberalnih odličnjakov so prijavilili svoj izstop iz deželnega volilnega komiteja v protest proti ju-stifikaciji dr. (irabmavrja. Pravi jim bodi: volka so klicali in volk jih grize sedaj.
Iz deželnih sborov. V deželnem zboru kranjskem so imeli predvčerajšnjem živahno razpravo o poročilu o »deželni kulturi«. Nad kon-sumnimi društvi se je vršila grozna sodba od strani govornikov narodne stranke, Lenarčiča in dra. Tavčarja. Organizacijo konsumnih društev pa sta branila poslanca Ažman in Sch\veiger. Nase me-nenje je tako, da se je izrekla marsikatera opravičena beseda graje, da pa se je streljalo tudi visoko preko cilja. Ko bi vedeli, da bi naša beseda kaj izdala, bi povedali svoje menenje. Ali mi smo — na indeksu. No, za danes rečemo le toliko, da je pač dobro, ako se izliva kalna voda, neprevidno pa je, ako se z vodo vred meče tudi — otroka v jarek.
V	deželnem zboru Štajerskem je deželni odbor predložil, kako bi se mogel povspeševati razvoj višega gimnazija v Olji. Torej se gospoda nemška vendar malce boje utrakvističnega gimnazija. Deželni odbor miavetuje štipendije v znesku 3000 gld. Pravico predlaganja za podeljevanje teh Stipendije v naj bi imela kuratorij nemškega studentenheima in pa ravnatelj gimnazija. Tako si hočejo zagotoviti primerno frekvencijo gimnazija. Seveda : nenaravne stvari potrebujejo nenaravnih sredstev.
V	deželnem zboru češkem je izročil posl. B a x a predlog, naj se razveljavijo mandati nemških poslancev, kakor zahteva pravilnik, ker nemški poslanci ne zahajajo v seje. Deželni maršal je povdarjal, da je ta zahteva zakonita, toda predlog ni dobil zadostne podpore. Liberalna gospoda se lako oddahnejo, ker so mandatje rešeni — vsaj za sedaj — pred viharji novih volitev, na katere se
toliko vesele nemški radikalei, Posl. Pod!ipny je predlagal, naj se zakonodaja glede direktnih davkov, v kolikor isti prihajajo iz kraljevine Češke, izroči deželnemu zboru, posl. Krumbkolz pa je zahteval, naj se ustanovi gozdnarska srednja šola z češkim učnim jezikom.
Dežele in davčna reforma. Po finančnem načrtu davčne reforme dobe dežele od osebnega dohodninskega davka delež treh milijonov gl. Vlada je za prvo leto 1H0H. dovolila predplače posamičnim deželam na ta delež. Tako je prejela Češka že skoro polovico in Nižeavstrijska več nego 50 odntotkov. Sedaj pa izplača vlada tudi vsem ostalim deželam njihove deleže, tako, da v kratkem prejmejo vse te dežele svoje deleže, ki so jim zagotovljeni iz dohodkov osebne dohodarine. (O tem smo nedavno temu priobčili podrobneji izkaz.)
Domače vesti.
Odbor pol. društva Edinost« ne bo imel nocoj svojo sejo, ampak jutri zvečer ob H. uri. Gg. odborniki so naprošeni, da se gotovo udeleže te seje.
Bodi povedano! Pod tem naslovom nam pišejo: »Slovenski Narod« je apostrofiral Tržačane, naj bodo tudi oni taki »norci«, da bodo kaj žrtvovali za svoje šolstvo, da tako razbremene družbo sv. Cirila in Metoda«, »ki ima polne roko dela na Koroškem«. Pridržujč si za drugi pot pojasnilo, koliko in zakaj so tržaški rodoljubi — a ne da bi se radi tega čutili — norce — žrtvovali, hočem nastopno povedati vsej slovenski javnosti, v trdni nadi, da se mi ne bo štela v greh ta odkrita beseda.
V Trstu smo tudi v minolem letu nabrali za družbo 3000 gld., in reči smemo, da je naše ljudstvo storilo v polni meri svojo dolžnost, ako vzamemo v v postev ogromne druge stroške, katerih sem omenjal gori in katere hočem označiti drugi pot. To je res, da družba sv. Cirila in Metoda žrtvuje za tržaške zavode, toda slovenska javnost naj ne pozabi, tla avtohton no prebivalstvo na tržaškem ozemlji le v mali meri uživa I dobrote teh žrtev naroda slovenskega;
v veliki meri pa otroci sta riše v, prise-I l j e n i h semkaj od vseh slovenskih krajev! Ako torej narod slovenski žrtvuje za Trst,ne žrtvuje morda za kake tržaške parazite, ampak za kri iz vseli slov. pokrajin. Če pa se misli, da bi morali mi sami nabrati za vse potrebe, potem pa res ne potrebujemo družbe sv. Cirila in Metoda in bili bi resnični norci, ako ne bi se postavili na svoje noge. Ali to naj se nain — kakor je opazila »Edinost« povsem umestno — vsaj pove, da bomo vedeli, pri čem smo!
Kaj pa mislijo oni, ki so se kar zgražali nad nami in »Sočo«, ko smo ne dolgo temu in le bolj v svarilo namigavali o potrebi osamosvojenja od Ljubljane, in ki so govorili in povdarjali — seveda z vsem pravom — da noben narod ne moro vspevati brez kulturnega in narodnega središča? ! Ali se s takim žaljivim predlmcivanjem povspešuje potrebna gravitacija v središče?!
O tem vprašanju naj razmišljajo vsi oni, ki
so Se — blage volje.
Iz »Cvetja i u plevela«. Prišel nam je torej II. snop »cvetja in plevela«. »Narodov« člankar zatrja še enkrat, da je »Edinost« zlobna in njeni dopisniki tudi. Jemljemo na znanje tudi to novo zatrdilo.
Da bi pa nas porušil notri v tla, pripoveduje na dolgo in široko, koliko je Ljubljana napredovala zadnja leta, in nam prorokuje, kako da že sprevidimo tudi mi vse to. Mož pa je toliko — pošten, da ne pove, da sino ravno mi pokazali svojo objektivnost v sodbi o ljubljanskih stvareh, ko smo se minulega >etka priobčili članek iz peresa moža, s k a t e r i m s e S e danes p o n a S a isti -- »Slovenski Nar o d« in ki je razvoj in napredek Ljubljane opisal in načrtal z zgovorno besedo — gotovo konkretneje in pregnant-nejc, nego pa se je to zgodilo v snopih »cvetja in plevela«. To je mož modro zamolčal; seveda: kje bi bila sicer perfidnost »Edinosti«?! To je malce — poredno od avtorja »Cvetja in plevela«, kakor se ne kaže posebna lojalnost tudi v tem, da je | namenoma vse mešal, kar smo pisali mi in kar so pisali drugi, samo da bi pal na nas odij za — vse:
kar smo pisali in čewar nismo pisali ! Na jednom mestu se mu je pripetila celo mala nezgoda, da povdarja sam, da ne vć, ali je bilo v »Edinosti« ali v »Slov. listu«. Ali namen je dosežen: »Edinost« je dobila svoj del in je perflden list.
Kakor je že navada nabiralen »Cvetja in plevela«, da v pretiravanju v izrazili nadomešča ono, česar mu primanjkuje na argumentih, pravi tudi, da je »Edinost« »izlila največ gnojnice na slovensko gledališče«. Mi? Gnojnice? Mi smo priobčili razpravo, ki jo je spisal slovenski literat: mirno, stvarno in se stališča zakonov dramatiške umetnosti in tudi tehniških potreb vsaeoga gledališča! Ce se taka kritika vidi »Narodovemu« član-karju gnojnica, potem mu že moramo povedati, iln je on sam največ i sovražnik slovenskega gledališča, ker mu ne priroda onega, brez česar ne more vspevati noben umetniški zavodi In Če naše gledališče ne more prenašati tftkt kritike, potem bi morali beležiti z žalostjo v srcu, da mu ni usojena doba cvetja!
Sploh pa se vidi temu II. snopu »Cvetja in plevela«, da je bil zložen z velikim trudom: pravo prisiljeno zelje. Prav tako se nam zdi, kakor da ga je avtor sestavil le zato, ker se je v to obvezal sam, postavivši prvemu snopu na čelo št. I. Seveda za »I.« mora priti »II«.
Sieer pa ne smatramo posebno tragično vso te jeze. Pri »Narodu« je v rabi tisti poznani zi-stem na dve vedri. Vreteno gori na vrhu se vrti in eno vedro leze doli, drugo gori. Pred par dnevi še je bilo nizko doli goriško vedro, sedaj pa je tržaško. Sedaj smo mi tisti, ki smo perfidni, zlobni, in ki razlivamo gnojnico, a Goričani so — »uzorni«. (Glej I. snop »Cvetja in plevela« v številki od 1. aprila, v drugi koloni na drugi strani, 0. vrstica od zgorej !) In tako se nočemo odreči nadi, da zopet zleze kviško tudi naše tržaško vedro.
Eos ejieiainus foras v — verzih. Ta glasoviti »plaeet« z glasovitoga shoda na Kižani v letu 804, ko so nam grozili — kakor nam groze sedaj — tla nas vržejo iz dežele, tisti pojav latinske brutalnosti, ki si je ostala dosledna do današnjih dni — je našel svojega pesnika-pevea ! Neki Rioeardo Pitteri se je skohaeal na svoje pesniško kljuse in je spustil v skoke svojo muzo, da z verzi proslavi one grožnje na rižanskem polju, ki pa so imele to dobro na sebi, da jih slavni Latini niso mogli izvršiti. Proganjali in zatirali so pač naše ljudstvo, kakor je preganjajo in zatirajo danes in latinska brutalnost v Istri je ostala nespremenjena tekom stoletji — ali Slovanov je šo v Istri! In tako smemo menda gojiti nado, da —■ kakor nas ni pregnal plaeet z rižanskega polju pred tisoč leti, nas tudi sedaj ne preženejo — verzi slavnonepo-znanega pesnika ltiocardo Pitterija !
Politika predpusta. Nedavno temu je Dinko Politeo v »Agramer Tagblattu« označil vso primorsko politiko kakor politiko predpusta. Kako prav je imel vrli hrvatski novinar, vidimo sedaj, ko se nikakor ne morejo pomiriti in so rekurirali na vse strani, ker jim županstvo v Pazinu ni dovolilo za te velikonočne praznike — maskarnde. Ne mislite, da se šalimo! Prav zares: maskarado v prilog Legi so hoteli imeti na velikonočni ponedeljek !
»Piccolo« pretaka še danes trpke solze, ker je namestništvo odbilo rekurz. S tem daje državna oblast očitno stopila iz nevtralnosti na škodo Italijanov. Kako pak : to je še posebno razvidno iz
postopanja okrajnega glavarstva v Kopru......
Letni račun >Delalskoira podp. društva«. To naše največe iu naj premožnejše delavsko društvo, ua katero smemo biti v resnici ponosni, napreduje trajno, toda za naše razmere še vedno — prepočasi.
Ob zvršetku prošloga leta je štelo to društvo 147<> členov. Mod temi je bilo ;10U žensk.
Slučajev bolezni je bilo v prošlem letu 715, za katere je društvo izplačalo 10.000 gld. podpore. Za zdravila je potrošilo 1650 gld.
Knjižnica šteje 1592 knjig, čitateljev je pa bilo — 000! Ta številka kaže, da napredujemo tudi v tem pogledu, ali tudi to število je še premalo za tako število členov in knjig, ki so na razpolaganje. Ali, kakor rečeno, ako pomislimo, da se jo število čitateljev pomnožilo od prejšnjega leta za 510, smemo upati, da se to število v tekočem letu še pomnoži, kar je naša iskrena želja.
Skupno premoženje znaša 29.213 gld. 61
nvč. in se je v minulem letu pomnožilo /a 2392 gld. nč.
Kadi l>i napisali eelo stran lista o t«»m pre-važnem društvu, toda skromni prostor nam ne dopušča, da bi se bolj na tanko I »vili s to delavsko narodno trdnjavo. Prijmročamo p« vsem tu biva-jočim Slovanom — pozivajoči jim še enkrat v spomin veliki pomen tega društva za socijalno in narodno organizacijo našo da podpirajo »Del. podp. društvo« na ta ali oni način, kakor se že komu zdi bolj prikladno.
Hodni občili zbor »Del. p<»dp. društva« Ih>, kakor je bilo že javljeno, v nedeljo dno 0. t. m. v dvorani Mallv (ulica Torrente 10, I. n.).
Volitev odbora pa prične, kakor običajno, v soboto dne M. t. m. zvečer oh »5. uri ter bo trajala do 0. ure. V nedeljo se bo vršila volitev od H. zjutraj do pol ud ne v društvenih prostorih, popoln dne pa od 31/, do zvršetka občnega zbora v dvorani Mallv.
Opozarjamo šo enkrnt na važnost tega občnega zbora ter prosimo v interesu društva, naj se ga členi mnogoštevilno udeleže, da ne bode trebalo še enkrat sklicevati občnega zbora, kar je ne le na materijalno škodo društva, ampak provzroča tudi sitnosti odboru in členom.
Izlet v Postojno. »Delalsko podp. društvo« priredi, kakor že javljeno, izlet v Postojno, kar se zgodi prve dni meseca junija. Odbor tega društva prosi tem potom vsa pevska, kakor tudi ostala narodna društva, katera namerjajo udeležiti se tega izleta, naj to pismeno prijavijo istemu odboru, da mu bode mogoče ukreniti potrebno,
Osobito pa so naprošena ona pevska društva, ki žele sodelovati na koneertu v Postojni, naj to prijavijo kar najhitreje mogoče.
Ker je čisti dohodek tega koncerta namenjen za »Narodni dom« v Trstu, se nadejamo, da bode zanimanje veliko in vspeh povoljen.
Dva shoda. Včeraj sta se vršila v Ljubljani dva shoda: v »Narod nem domu« shod trgovcev in obrtnikov, v »Katoliškem domu« pa shod gospodarskih zadrug. Iz »Naroda« posnemamo, da je bil prvo imenovani shod sijajen, iz »Slovenca« pa, da je drugo imenovani shod vspel izborno. Ob obstoječih razmerah se vzdržujemo za sedaj vsake nadaljne opazke.
0	samomoru župana Amlrejcicha nam je došlo z Gradišča pri Prvnčini nastopno poročilo: Ni mogoče, da je šel Andrejcich dne 15. maroa z doma, ker je gotovo, da se je pripeljal v Dornherg že 14. maroa predpoludne, kjer je v neki tamošnji krčmi spil 1/i litra vina. Potem se je vrnil peš proti mlinu.
Precej popoludne so ga videli nekateri kopači tostran mlina za krajem Vipave, kjer je grede odmetal neke papirje, škatljioo, v kateri je bil strup, ter neko kapo, žepno ruto, i. dr. Okolo 1. uro popoludne je stal na neki veji, viseči nad Vipavo. Od tod so ga kopači prepodili, ter jo šol od tam kake 3 streljajo višje v breg. Tam je legel, ter spal kaki 2 uri. Nekaj pred 4. uro so ga šli pogledat nekateri kopači. Našli so ga bdečega. V roki je imel brivno britev, ter ni pustil nobenega do sebe, veld vsakomur, ki so mu jo bližal: Idi tamo!
Okoli 4. ure pop. si je prerezal vrat, vrgel britev od sebe, ter se v krvi zavalil na tla. Dve uri pozneje je zdihnil dušo. Tudi ni res, da bi bil pisal soprogi iz Gorice, temveč iz Trsta, kar je razvidno iz telegrama, došlega iz Veprinca v Go-rico. Toliko v pojasnilo!
Sto goldinarjev nagrade. Okrajno glavarstvo v Mariboru je zagotovilo 100 gld, nagrade onemu, ki privede morilea, ki je umoril Frana Goloba, bivšega hlapca pri šolskih sestrah v Kamniei, ali ki bi mogel povedati, kje je možno zasačiti morilca.
1	z-p red deželnega sodišča. Včeraj je sedela na zatožni klopi deželnega sodišča sama mlada družba: 1H-Ietni Ivan Perkovec, 17-letni Rudolf Mirtid, 18-letni Anton Sedevoič in 19-letni Josip Mirtid vsi pekje; prvi so obtoženi tatvine, poslednji pa lo radi sokrivde in poneverjenja. Kradli so v prodajalniceh zlatarja Jerneja Fragiacoma in optika Steinbaoha. Dobili so: Sedevčič 7 mesecev, Perkovee in Fakin po 0 mesecev, Rudolf Mirtid 4 mesece in Josip Mirtid 2 meseca ječe.
Ponesrečen kolesar. Minolo nedeljo so je na Modvodjaku na Kranjskem ponesrečil neki kolesar vozeči iz Ljubljane v Novomesto. Ves pobit
je prišel v gostilno Jo*. Kreka na Pljuski, kjer j« umrl š<* istega |to|M>ludne. Pri njem so našli vizitko, glasečo na ime Jos. Sorčič.
Nesreča. V Ratečah na Gorenjskem sta Jos. Rožič in Jos. Kajier streljala s topiči. O tem s«* je imel smodnik in oba ožgal po obrazih.
Drobne Testi. Včeraj se je hotela zastrupiti 271etna delavka Elizabeta Pragher, stanujoča v Via Tesa št. 17. Zavžila je žveplcne kisline. Poklicali so zdravnika z rešilno postaje, ki jej je podal prvo pomoč. Na to so jo prevedli v bolnico, kjer jej je že dosti bolje. Morda si še premisli in pride do zaključka, da je šo vendar »Hetno« živeti na tem nerodnem svetu.
V pivovarni Dreherjevi sti so dogodili včeraj dve nesreči. Sodarju Karlu \Vidmarju jo padel sodček na glavo z višine H metrov, ranivši ga hudo. Delavec Fran Mozetič pa jo padel s skladniee sodčekov. Valil se je od sodčeka do sodčeka in ko jo pritrkljal na tla, jo obležal v nezavesti. Vidmarja so preneseli v njegovo stanovanje, Mozetiča pa v bolnico, kjer je siromak umrl na dobljenih ranah sinoči ob 10. uri in pol.
Včeraj je imel znani in spretni policijski oficijal Titz dober lov. Zalotil je Baletnega pisarja Ivana Ursicha, ki jo že pred dvomi leti zagrešil goljufijo 1200 gld. Ursieh je bil pobegnil v inozemstvo in deželno sodišče je izdalo tiralnico za njim. No, sedaj jo vendar prišel pravici v post.
Različne vesti.
Baronica Hirsctl. V Parizu je umrla udova pokojnega bankirja Hirscha. Zapustila je do sto milijonov frankov v dobrodelne namene — seveda večinoma židovske, zlasti za Žide v Galiciji.
Potopljena ladija. Iz New-Yorka brzojavljajo dne 5. t. m.: Parnik »Chilka« sojo potopil ravno ko jo odplul iz pristanišča Eureka (Kalifornija). Na parniku je bilo 14 mož posadke in 5 potnikov; od vseh jo utonilo 11 osob.
Straina smrt. Iz Arstehtena na Nižeavstrij-skem poročajo o strašni nesreči, ki je dne 1. aprila zadela nekoga KI letne ga dečka. Neki tamošnji kmet je istega dne oral in fant mu je poganjal voli. Nakrat sta se vola splašila in pričela dirjati s plugom. O tem je prišel deček pod plug in ostro železo mu je popolnoma predrlo život. Nesrečni deček jo umrl v malo trenotkih.
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Zvišetek.)
In nam se očita, da hočemo porušiti slovenščino, da »vrivamo nekaj novega«, namesto »logičnega«, starega eela stoletja (?)! Kakor da je le v bomkanji logika, kakor da je logika tuja vsem Slavjanom, da-si ne bomkajo! O uboga logika!
Citaje slovenske časopise in knjige, k radosti svojej vidim, da se homkanju daje slovo, iu nadejati se moremo, da sčasoma ono zgine in da ga nc bodo mogle rešiti niti psovke in rognje, niti kislo-sladki dvogovori mej nomškoj Thusneldoj in slovenskoj Mieikoj na straneh »Cvetja z vertov sv. Frančiška«.
Strastni in nedostojni učenjaka ton v bez-končnih člankih »Cvetja«, h kateremu jaz nisem dal ni najmanjšega povoda, obrnen ni samo proti antibomkaveem, nego ima bolj globok, tajen smisel, kateri pa se jasno čita moj vrsticami. To je boj proti mojemu »rusko-slovenskemu slovarju*, proti kateremu je na drugem mestu bila natisnena paskvilna kritika, ki je pa dosegla čisto nasprotno temu, česar jo hotela. Naj si bode moj slovar dober ali slab, gotovo je vendar to, da dozdaj celo takega ni bilo, in gotovo je tudi, da ni ko in tuni zabranjeno sestaviti boljši; naj lo poskusi! Uže prosta taktičnost bi zahtevala ne rovati proti njemu, ako se užo no more in ne hoče priporočati ga. »Man merkt dio Absicht und \vird verstimmt«. Treba je bilo sostavitelja oblatiti, ponižati v očeh rojakov, očitati mu, da celo slovenskega jezika ne zna, da jo nevednež itd. itd. bez konca in kraja.
In s takim pisarjenjom so celo v Rusiji »hodi po hišah«!! (Imam tudi jaz nekatere zvezo s »pravimi« učenjaki!)
Naj bi se pomislilo, da sestavljenjem slovarja in slovnice nisem iskal ni bogatstva ni slave, no
jedino le želja, prinesti žrtvo, ki mi je po moči, na altar domovine, vodila me je.
Iiil sem tudi jaz prvi, ki sem začel znaniti Unske sč slovenskoj prozoj. dokler se nisem lotil bolj težkega dola. In lotil sem s«' ga sam, bez vsake pomoči se strani slov. učenjakov.
Zdaj se tiska uže »slovensko-ruski slovar« in slovnica slovenskega jezika v ruskem jeziku, tiska zopet v domovini, da-si je t«> delo namejeno le Kliski m. Ali pa se najde na vsem neobjetneni prostranstvu Rusije človek, ki l»i se domislil očitati mi, da želim posloveniti ruščino? Gotovo ne! Ruska glava ne more roditi takega absurda. Ako najdejo nedostatke na mojem delu celo »pravi« učenjaki, gotovo pohvalijo dobro voljo; meni pa ostane le reči: Feci (piac potni, -taeiant meliora potentes.
Ne da hi mislil delati reklamo za svoje knjige, vendar-le še jednokrat polagam dragim rojakom na srce: učite se ruščine in ne ozirajte se na to, ali je to temu ali drugemu po volji ali ne. Se Bog vsem vstreči ne more, kam li mi!
To bode veliko boljše, nego poštovati tisto mrtvoiojeno latovščino, katero jo iznašel varšavski žid Samenkopf in katorej jo ime »Esperanto«. To židovsko latovščino propaganduje o. Stanislav, v njo je prevel uže nekoliko molitev, katere je podal na platnicah »Cvetja« svojim »prijatlom«!!
Dr. Samenkopf, kadar to izve, gotovo poreče (če je še živ) z Horacijem : »Sic vos non vobis vel-lera fertis oves!«
Do svidonja, Reverende!
M. M. H os t ni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
ttradec 7. V današnji seji deželnega zbora je deželni odbor predložil načrt za spremembo volilnega reda, po katerem naj bi se v občinah uvele direktne volitve. Veleposestvo bi volilo 12 poslancev, mesto graško 4, druga mesta in trgi lft, trgovinski zbornici v Gradcu vsaka po ;5 poslance.
Naeliod 7. Noč je minola mirno. Danes se dela zopet po vseli tovarnah. Včeraj so zaprli vsega skupaj 30 oseb in sicer radi plenjenja in prikrivanja uplenjenega blaga. Poizvedovanja so nadaljujejo. Včeraj je došla sodna komisija iz Kraljevega gradca.
Pari/ 7. »Figam« objavlja izpovedi generala Rogota v odgovor na izjavo preiskovalnega sodnika liortulusa, na katerih poslednjih izpovedbah se general Roget zgraža. Ni res, da je generalni štab rabil Ksterhazv-a za ogleduške službe. V pogovoru da je general Roget rekel le to, da je Esterhazv pač pustolovec, nikakor pa ne izdajica.
Naeliod 7. Danes so se izvršila nova areto-vanja. Vseh skupaj je zaprtih sedaj kakih (50 oseb. Vršile so so tudi hišne preiskavo in zaplenilo se je mnogo blaga, katero so bili izgrodniki uplenili po prodajaluioah.
Iz bližnjih vasij vozijo kar na vozeh blago, katero so bili izgrodniki spravili iz mesta.
„EDINOST"
večerno in z jutranje izdanje
se prodaja, razun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
najužnem kolodvoru.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-Yorl( f>. apiilu (Izv. brzojav.) Pšenica za takoj 80*/» za maj, 77'1/* za julij r,7 '/«., za sept. 74;,/s — Koruza za maj 3i).7»ai juli 40l/» Mast 550.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalogu poliiStvu /,u jedilnice, spalnice iu »prejemnice, ž i nni i c iu peresnie, ogledu i iu železnih blagajn, po cenali, da se ni huti konkurence.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Z a enkratno insercijo se placa po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 1<> gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'tO nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja.
bb	* ■ w l'iazza Negoziante 1.
Mozetič ,iMjep°j,wni,a/avHa'
koršna potovanju in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Pariza 1. 11*00.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
mm |	|| ulica Molin piccolo št. K
vatovec Jak..................
fižola in drugih pridelkov.
Razprodava na debelo.
Poduk v glasbi.
ulica Stadion 11», I. ti. po. učuje glasbo praktično in teoretično,domu in zunaj.
Zaloga olja. mila in kisa.
maj	m *	Ulica Torrente 5t. 2i».
vatovec Anton^ ,->«•■ mnv°
kisa na drobno in <le-
belo. Naročilu izvršuje točno.
Vogrič Hrabr.
Krčme.
Čokelj Andrej
Ulica Commereiale St. U) toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprostu ali čedna in cena.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulicu ('arintia St. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
Via Acquedotto štev. 8. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
Pirih Ivan
Via Medla št. II., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna H. borenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f) litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Lozić Jurij
Obuvala.
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe
„pri I Vpeta Kraševeu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko
Rehar Peter
ulica Riborgo St. 2J>. VTelika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po nuročbi.
Trgovci.
Nazarij Grižon
Via Giuliu G4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko" lonijalnega blaga iu olje
« g ■■ a	Piazza S. Fruncesco St. 2. Pro-
ll||T | II| 13li dujalnica jestvin in kolonijal-negu blagu. Postrežba točna.
cene brez konkurence.
Via S. Fruncesco St. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Abram Fran
kovrstne sode in posodo. Delo
Jak. Perhauc
Via Stadion St. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točnu.
na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd.
R. Koiar
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni Commercio .n Tedesco, ki 'sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
D. Zadnik
Piuzza S. Giovanni 15 (uhod V. delle Legnu.) Prodajuhiica manufaktur ponajnižjih cenah.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcantou stv. 'J.
Bogat izbor čevljev
za gospode, i?aspe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih opnah.
11
Hotel Nazionale"
v Trstu, V hi violina št. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 60 novi. napr«j.
V pritličju nahaja se tudi .,Kestaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo d Lissu" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slovun-dahnatinec. Govori se slovenski in hrvatski.
Nnslunjaje se na geslo : „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	udani
Josip Serdarović,
lastnik.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/I008. Privilegovano mehko kalij«ko milo sa uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, 1 a t r e, G oriš k e in pri t u k. poljedelski družbi izkušeno kot uspesno sredstvo z zatiranje vsek parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okuziijejo trte, sadna dre-
vesa iti zelenjad. Navodilo, kako rabiti »Agricol«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na Goriškem prigosp. Frideriku Prlmas-u v Gorici, Veliki trg 16, aa dvorišču.'
F1LIJALKA
c. Kr. griv. astrijsta M\\nn zavoda
/ti trgovino In obrt v Trstu.
Novo! za vpl&ftlla.
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 20/0°/o 3-mesečni „ (J- „ , 21/,0/
TEODOR SI« AB AN J A
srebrar
nlioa Morolli ia v GORICI ulloa "»»I« 12
priporoča prečastiti duhovščini in eerkvenim predstojnikom svojo delavnieo za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplaču jejo na obroke. < )broke si pa preč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2llt°l0
30-	3®' °/
li ti " 14 10
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. juiiija, 28. junija in odnosno 20, avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni o d d el. V vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih bre/. obrest
Nakazalo« na Dunaj, Prago, 1'ešto, Brno, Lvov, Tropavo, Ueko kako v Zagreb, A rad, Hielitz, Gublonz, Gradec, Sibini, Ino most, Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, 8anz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovČenje kuponov proti odbitku lu/o„ provizije. Inkaso vseli vrst pod uajuniestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali »re
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajnu izplačuje nakaznice narodne bauke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
M. Aite
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro
Razprodaja vse blago v zalogi po. znižanih cenah.