Političen list za slovenski narod. P« |«ltl prejeman Tel ji: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt Ma 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljam velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. lOO. V Ljubljani, v petek 14. maja 1886. Letnilc XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 13. maja. Odpisovanje zemljišnega davka. Po razdelitvi došlih vlog in peticij volil je državni zbor danes odsek 45 udov, ki bode pretresal novo pogodbo z ogersko polovico in v kterega so izmed južnih Slovanov izvoljeni Poklukar, Tonkli in Klaič. Potem se je nadaljevala razprava o zakonu glede odpisovanja zemljišnega davka, za kterega so se danes kot govorniki oglasili še Tonkli, Klun, in B u 1 a t, nasproti pa Lienbacher,Neumayer in Zallinger. Govoril je za postavo najprej češki poslanec Hevera, potem pa se je oglasil zoper zakou in omenjal pomanjkljejev njegovih levičar Siegl, kteremu je kot govornik nasledoval češki veliki posetnik baron Nadherny ter zlasti povdarjal enake koristi in razmere med velikimi' in malimi posestniki. Za njim je bila po nasvetu poslanca Obreze sklenjena splošna razprava. Da ne bo »SI. Narod" zarad tega prijemal g. Obreze, kakor je to nedavno oponašal poslancu Klunu, naj omenjam, da je bil danes Hohenvvartov klub na vrsti stavljati formalne predloge. Načelnik je naprosil za ta posel poslanca Obrezo ter naznanil predsedništvu, da naj v ta namen vpiše in kadar je treba pokliče njega. Konec kake razprave namreč ni odvisen od samovolje poslanca, ki ga nasvetuje, ampak parlamentarna komisija s predsedništvom že prej določi, koliko poslancev bode govorilo in za kom se ima razprava skleniti. Ko toraj zadnji zaznamovani govornik izgovori, pokliče zbornični predsednik sam od sebe poslanca, kteremu se je od kluba izročila naloga stavljati formalne predloge, in ki mora zarad tega ves čas ostati v zbornici, ker se dostikrat ne ve prav, kdaj da bode treba nasvetovati konec razprave, zlasti ako se v zadnjem trenutku vpiše več govornikov. Ta naloga toraj ni prijetna, zlasti ker nasprotniki dostikrat hudo godrnjajo, ako se sklene obravnava. Ali potrebna je, ker bi se sicer razprave še veliko bolj zategovale, kakor se včasih že zdaj godi, zato pa poslanec, ki to neprijetno in potrebno nalogo prevzame, ne zasluži neslanih napadov, kakoršnih res ne nahajamo v nobenem ne Dunajskem ne vnanjem, svojim domačim poslancem prijaznem ali neprijaznem časniku razun v »Slov. Narodu". Glede pričujoče razprave je parlamentarna komisija določila, da se ima za Nadhernym skleniti splošnja obravnava. Ko je Nadberny izgovoril, poklical je dr. Smolka g. Obrezo, da je stavil dotični formalni predlog, ki je bil tudi sprejet, in vpisani govorniki izbrali so dva generalna govornika, ki bosta v splošnji razpravi še govorila. Nasprotni generalni govornik bil je Lienbacher, ki je priporočal premembo Zallingerjevo, za postavo pa je bil kot generalni govornik izvoljen dr. Poklukar, ki je načelnik davkarskega odseka, v kterem se je pretresal ta zakon. Njegov govor poslal Vam bom po stenografičnemu zapisniku, da ga objavite, ker po-jasnuje določbe novega postavnega načrta. Za njim bo govoril še poročevalec Meznik, potem se bode pričela posebna obravnava, pri kteri je vpisanih zopet več govornikov, zlasti pri prvem in petem paragrafu. Ker tudi ti ne bodo vsi govorili, zadela bo g. Obrezo danes morda še kterokrat neljuba naloga, da bo moral nasvetovati konec razprave. Kulturni boj v Prusiji. (Konee.) Zato je Bismark tudi najprvo predložil revizijo majevih postav gospodski zbornici, da bi centrum dobil v roke že »fait accompli" in da bi svet ne dvomil o njegovi (Bismarkovi) neupogljivosti. Predlog zahteva izključijivo le revizijo majevih postav ter govori o vzgoji duhovnikov in cerkveni jurisdikeiji. Koliko napora je treba, koliko sej, dopisovanja med Rimom in Berolinom, popotovanja poklicanih in nepoklicanih diplomatov, da pade stolp, kterega je dovršil Falk na vrat na nos. To pa, ker Bismark hoče na vsak način svetu naznaniti, da se je uklonil papež ter »odložil orožje na bojišči". Protestantje sicer natihoma stiskajo pesti, toda Bismark hoče mir s katoliki. In zakaj? Bismark je sprevidel, da nikakor ne more zmagati, in da je trinajstletni kulturni boj Prusiji in državi več škodoval, nego koristil. Pozno je spoznal svojo napako, a vendar bolje enkrat, ko nikoli. Predno bodo tiskane te vrstice, bode Prusija imela cerkveni mir, kakor ga »On" hoče! Bismark je sicer večkrat odločno odbijal od sebe očitanje, češ, da je on vprizoril nesrečne majeve postave. Vendar je gotovo, da je vsaj molčal, ko je Falk oskrbljeval posel protestantskega fanatizma; in možu, kot Bismark, zgodovina tega ne bo odpustila. Bismark sam še v srci neguje »nemško vero". To je pokazal nedavno v državnem zboru, rekoč: »da ne bi rad popolnem upihnil plamen kulturnega boja", posebno z ozirom na »centrum", ki je vzrastel vsled tega boja. Tudi ravnokar, t. j. 4. maja, ko je predlog prišel iz gospodske zbornice v zbornico poslancev, rekel je med drugim: „Ko bi me kdo vprašal, imam li popolno zaupanje do strank, s kterimi se pogajamo, moram reči, da imam do moža popolno zaupanje, ki sedaj vodi katoliško cerkev, da hoče mir. Ne maram se meriti v modrosti in zvitosti z Vatikanom. Jaz gledam le na blagor in korist domovine. Ko bi bil zasobnik, mogel bi tako govoriti, kakor predgovornik (Seiffardt, predgovornik je bil proti predlogu, ker kurija ne zasluži njegovega zaupanja.); toda jaz tu stojim kot minister in svoje čute moram prikriti." Odkod toraj prepričanje, da je vlada z maje-vimi postavami v »zagati?" Povedal je 26. marca Bismark sam, da vidi vse črno okrog, bolj nego najhujši črnogledee. Slišal je ropot delavcev v Belgiji, krik v Londonu, zmešnjavo v Franciji, na vzhodu pa sod smodnika, pri kterem stoji Grk z gorečim ogurkom v roki. Tudi liberalnim glasilom se ježe lasje: bliska se v naravi in se oblizuje; vzduh je soparen in v daljavi se vidijo ognjene kače. Vihar se bliža, čegar posledic nikdo ne poznd, k večemu „čas LISTEK. Levograška povest. Spisal Vacslav Beneš-Trebizsky. (Dalje.) X. Stari vratar v Pražkem kolegiji danes ni mogel nikakor dočakati jutra. In komaj da se je vrnil rektor po jutranjici iz cerkve, šel mu je naproti prav do stopnic. Gospod roktor pak danes tudi ni bil prav dobre volje; niti zmenil se ni za osivelega fratra, še manj, da bi mu na pozdrav odgovoril. Vratar je zapahnil nevoljen vrata ter se vsedel na star, z debelim usnjem prevlečen stol. Vzrok te razdraženosti pri obeh pa so bile govorice, ki so se nekaj časa sem bolj in bolj raznašale po klementiski okolici. Pri cerkvi sv. Salvatorja so imeli takrat večkrat mnogo bogatih in imenitnih pogrebov, že zavoljo tega, ker slovečih govornikov so tukaj imeli na izbero, ali če že ne pogrebov, vsaj slovesne bilje. Ljudje, za ktere so te molitve opravljali, so v življenji navadno imeli prav črno vest; in kaj čuda potem, da je njim ljudska govorica po smrti prisodila prečudne podobe in osode. Včasih je baje nad grobnim kamnom sedela sova z ognjenimi očmi, drugikrat se je čulo iz zemlje globoko zdihovanje in zopet drugič vzrastel je na gomili kar iz tal velikansk črn pes s klepetajočimi zobmi, s svetlimi očmi kakor goreče kroglje, in s plamtečim jezikom ... In vsaka beseda, ljudem to zbiti iz glave, je bila od nekdaj zastonj in pri mnogih še dandanes najzgovornejše podučevanje nič ne opravi. »Kaj pomaga, ko sem to videl na svoje oči! — Vsaj vendar nisem neumen!" govorili so zmirom in pravijo še zdaj in začne kdo z večimi dokazi, zameri se njim do smrti. Pred nekoliko tedni pokopali so pri sv. Salva-torji stotnika Deverotu, kteri je neki v noči od 24. do 25. februvarja 1634 meril denar na bokale. Pogrebni obredi so bili za njim opravljeni z vso možno sijajnostjo, za njegovo dušo bilo je založenih štipendij skoraj za vsak dan v letu in v oporoki tudi ni bilo pozabljeno na revno; ali ljudje so neki hotli, da bi po smrti strašil in Deveroux, hočeš nočeš, moraš strašiti. Čudne sodbe! Taki možje so strašili, ko so bili živi, so strašili po smrti in strašijo do današnjega dne v — zgodovini. Že to je njim kazen! Vratar danes že od polnoči ni zatisnil očesa, okna Salvatorske cerkve bila so razsvitljena z bli-ščečo svitlobo, kakor bi gorela, in tudi se mu je zdelo, da prihaja od tamkaj skrivnostno hropenje menjajoče se s pretresljivim cvilenjem in zopet kakor bi kdo prav iz globočine srca tugoval. Po preteku jedne ure je luč ugasnila in vse je potihnilo. — A rektorja zopet pričakali so v žagradu trije imenitneji meščani, kakor pravijo tukaj, da bi šel kaj »požegnat" ... Zal, da na zmešane človeške možgane ni nobenega eksorcizma! »To je ravno tako, kakor s tem žalovskim čudakom! Najprej molče gledamo in potem nam vzrastejo čez glavo." »Kako si, brat, včeraj opravil?" »Bilo je lahko že naprej vedeti, reverendissime, kako bom opravil!" ■ »Zmirom je bolje prej z lepo! — Za z grdo imamo še časa dovolj!" »O prodaji noče nič slišati. — Ponujal sem mu dosti veliko svoto!" »Poprimemo se toraj druzega pomočka!" anarhije". Ti tulili glafcovi o8ta'eVajo iz libferafeh glasil. Iz BismarkoVega goVoiV se ttitfm, d'a- Nemčija nima pravih prijateljev okro^"; socijalni in' politični pojavi si) BisirtfaVku streznili glaW. Za ijefc varno prihodnost je ttefti „trdn£ močbt vojne, dobrih financ in z a d oVflfy1ifA"$fr držjtv'-ljanov". Pa pbslušajmo BififfiiVka, Sfij mish' o nov4n(f položaji : »Leta 1866 socija1n6 gibanje še ni bilo toliko razvito; tudi narodnostni razpor; sovraštva med Nemci in Slovani se v tej meri ni čutilo niti pri nas, niti pri naših prijateljih. Večja evropska gibanja, ki se bližajo, bodo posebno zamotana po razporih, ki razjedajo dežele in narode. Dalje Vas opomnim na čase prve francoske revolucije — hočem reči, na čas pred sto leti — ko je še živel Friderik Veliki in je mislilo le malo ljudi, da se bliža tisočletno nemško cesarstvo svojemu koncu. Prve francoske boje leta 1792 je netila ideja, ktero so po krivici dolžili, da je naredila „le tour du monde" ter se objavila gibanju vsega svetsi. Vendar je na tem toliko resnice, da so gibajoče ideje, boj proti anarhiji, duhovščini in plemstvu, boj za tretji stan, prinesle 1. 1792 francoske zastave v deželo ter bile mogočna duševna pomoč francoski vojni. Kdo Vam jamči, da ne bi imeli opraviti z nadaljevanjem, četrtim članom onega dela, da ne bi videli na zastavah sovražne armade, na njihovih rudečih zastavah socijalističnih idej, ko bi zopet imeli vojsko z ono deželo? Danes stoji francoska armada nasproti delavcem v Decazevillu. Komu naj verujemo? Ali resnici, da armada strahuje delavce, ali zatrjevanju iz ministerke klopi, da. je današnji vojak včerajšnji delavec in današnji delavec včerajšnji vojak? Ne vemo, kdo bo konečno zmagal v Franciji. S kratka, ako pridejo zopet veliki evropski prevrati, bodo mnogo bolj zamotani, kakor pretekli, in deloma mednarodne nravi. Ako pridejo taka gibanja, želim, da se jim postavi nemška država v bran s popolno trdnostjo, ktero ji moremo dati v mirnem časi. Imeli smo mir 15 let, in po mojem mnenji nismo preskrbeli državi trdnosti, če se ne oziram na delavnost vojnega ministra. Imeli smo mnogo časa, da bi zmanjšali javno breme, izveli socijalne reforme, ktere smo pričeli ter tako zadovoljili narod. Še je pripravni čas. Nevarnost ni še pred vratmi, akoravno moram reči — morda na škodo svojega diplomatiškega imena — da tudi v spomladi 1. 1870 nisem vedel, da bomo v kratkih mesecih v drugih odnošajib. Zato hitim z reformami, h kterim priganjam." Tudi moralna sila priganja Bismarka, da naredi spravo z mnogimi milijoni pruskih podanikov. Zdi se mu gotovo smešno, z eno roko pobijati socijaliste, z drugo pa kopati grob katoliški cerkvi, nasprotnici socijalizma. Zato je Bismark potisnil na stran biro-kratizem Berolinskih tajnih svetovalcev ter sam stopil na razvaline majevih postav, da bi »zgradil tempelj miru, zasadil hrast sprave". Predlogi imajo še mnogo skrivnih vratic, skoz ktere bo še lahko vhajal majev „duh". Najostrejša pa je določba glede Poljakov. Za t^ še ostanejo izjemne postave. Bismark se je že tako zaril v narodnostno vprašanje, da ne odjenja Poljakom ničesa. Semenišči v Poznanji in Pelplinu se bodo otvorili, ko bottW Btsmarkova volja. Bismark dalje tudi pri-tfakiije, da1, cetftruitf gotovo razpade, ko poneha cerkvi bo), in d* Win