Št. 50.
V Ljubljani, četrtek dne 21. aprila 1910
Leto I.
■ Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/s6.uri zjutraj, 8 °b Ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18*—, Polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Vsebina tn etiketa.
Ne vem, ali je bilo pred ali po 20. septembru 1908. Ampak bilo je to v onem letu. Takrat je prinesel .Slovenski Narod" ogorčeno notico proti nekemu nemškemu ljubljanskemu trgovcu, češ, da je neka slovenska dama kupila pri njem neko pijačo in da je bila na steklenici samo — nemška etiketa. Z vso odločnostjo je zahtevalo uredništvo v oni notici od nemškega trgovca, da posluži slovenskim strankam s slovenskimi etiketami. Z drugimi besedami: kaj je nam vsebina, notranjost, glavna stvar je zunanjost, etiketa I Kaj je nam nemški trgovec, nemški kupec, da je le napis slovenski I Kaj je nam mar njegovo privatno življenje, ali je nemško ali slovensko, da je le postrežba slovenska! Kaj je pijača v steklenici, da je le na steklenici slovenska beseda ! Zdelo se mi je takrat tako pojmovanje narodnosti za nas značilno in ima svoj pomen še danes. Imamo mnogo podobnega- Ne samo v prodajalnah, ampak uai doma. Koliko tujega kupujemo pod — ovensko etiketo. Koliko je pri nas na aj kričeče — slovenskega, znotraj pa je ~ tuja pijača!	J
Treba bi bilo v tem oziru preobrata, glavna stvar etiketa, glavna stvar je — vsebina. Ni prav, da s kričečimi slovenskimi etiketami zaznamujemo blago, ki bi sicer našlo odjemalcev tudi drugod. V tem oziru je vprašanje vsebine in etikete za nas velike važnosti. — Naš priprosti človek gleda samo na to, kakšna je vsebina brez ozira na to, ali je nemška ali slovenska. Napisa navadno niti ne pogleda. Glavna stvar je, da je blago dobro. .Svoji k svojim" se na meji skoraj bolj zavedno izraža, nego v notranjosti. Tudi za višje sloje je bila vsebina glavna stvar. Hoteli pa so slovenske etikete. Trgovec-tujec je gotovo rad postregel s slovenskimi etiketami, če je ugajalo — tuje blago. Potem je pnsia zahteva: vsebina mora biti slovenska, akor etiketa. Od tu bo treba iti še korak ip v .etiketa je lahko internacijonalna, če N VS5«	sl°venska. Ako se je .Slovenski
rad "	Prec* dvema latoma repenčil za-
• aQl neslovenskih etiket pri nemški pijači, J,e znamenje, da smo šele v najzadnjem asu začeli stvar pojmovati. Zdi se mi, da §re obenem s pojmovanjem razmerja med vsebino in etiketo tudi nekaka metamorfoza tega, kar imenujemo narodnost. Bili so časi — zlati časi narodne navdušenosti — £°Je bilo dovolj, da si na javnem banketu dričal živio, doma si lahko govoril nemško. °tem so zahtevali, da si nosil na prsih •ovensko znamenje s trikoloro, ni ti bilo reba poznati niti ene slovenske knjige, ni no treba čitati niti enega slovenskega ča-opisa. Pozneje so prišli resnejši časi. Ni dovo,j slovenska etiketa. Hoteli so
Vružtai> V r°f'
sedi. Današnj %as k^peJanr]’S nameS • m' klanjamo kričečo	f naPreJ-K0d‘
glavna stvar je vsebhS ’ t h n£P°trebn?> cinupncirn	Toda kakšna je
čem je narodnost? Kaj hočemo in kam hočemo! Časi so postali resnejši. S kričečimi etiketami se danes ne da več prikriti tuje vsebine. Danes si lahko dober Slovenec brez .živio", brez znakov, brez trakov. Lahko si dober Slovenec, ne da bi vstal pri vsaki narodni himni. Vidimo, da krik in trikolora še ni vse. Vidimo, da se pod to etiketo skrivajo še mnoge slabe vsebine. Če danes naš človek govori več jezikov, mi je ljubši, nego če govori samo slovensko. Glavna stvar je, da je v srcu Slovenec in da je njegovo življenje slovensko.
Priprost človek, ki vzgaja svoje otroke v narodnem duhu, mi je več, nego kričeč narodnjak, ki govori navdušene govore, njegovi otroci pa hodijo v nemško šolo. Je še mnogo podobnega.
Uredili smo si boj nasproti zunanjim sovražnikom in premotrivamo boljinbolj naše notranje življenje. Preiskujemo bistvo, vsebino. .Vsak narod je sam sebi največji sovražnik", pravi prof. Masaryk. V nas samih je še mnogo slabega, nečistega, nejasnega, neslovenskega. Ko smo se navduševali za etikete, smo pozabili na vsebino. Treba je še mnogo dela, da bomo dali slovenskemu življenju slovenske vsebine. Etikete nas ne smejo slepiti, to bi bilo nam škodljivo. Vsebina mora biti dobra, čista, slovenska.
V tem leži revizija naše preteklosti, naše delo sedajnosti, naš problem bodočnosti.
Iz slovenskih krajev.
Hrušica pri Ljubljani.
Na naslov c. kr. šolskih oblasti. Kako se šolske oblasti brigajo in skrbe za napredek šolstva, kaže najbolje šola v Hrušici, ki se nahaja pred nosom naših najvišjih deželnih šolskih oblasti. Na naši šoli bi morali kot na trirazredni podučevati trije učitelji. Začetkom preteklega meseca je zbolela ena učna moč; a, ker se šolskim ob-lastvom smili denar za plačevanje suplenta, sta morala ostala dva delati za tri. Pozneje je obolel še en učitelj in sedaj naj bi eden poučeval vse tri razrede. Ker pa je to nemogoče, sta sedaj dva razreda brez pouka.
Šolske oblasti v mnogih slučajih pravijo, da niso kmetje vneti za šolo in tudi o nas se je že to govorilo. A, kakor kaže ta slučaj so šolske oblasti tisti, ki se ne brigajo za šolo.
Če obdrži ubogi kmet včasih svojega otroka za nujno delo dovma, ga šolske oblasti takoj kaznujejo. Če pa na šoli po krivdi c. kr. višjih gospodov v posameznih razredih ni pouka, kdo zasluži kazen v tem slučaju ?
Poživljamo torej slavne c. kr. šolske oblasti, naj takoj store svojo dolžnost in nam pošljejo dovolj učiteljev, da ne bodo naši otroci brez pouka.
Več prizadetih staršev.
Iz Zagorja ob Savi.
Zakaj se je Walla ustrelil? Walla je bil kot blagajnik in v zasebnem občevanju tu splošno priljubljen. Spoštoval je tudi slovensko narodnost, dasi je bil trd
Nemec. Vse drugačen pa je ravnatelj Julij Paver, baje ogrski žid, ki sovraži Slovence kolikor le more. Brez vzroka jih odpušča iz službe. V nedeljo, predno se je Walla ustrelil, sta se Walla in Paver hudo skregala. Vzrok neznan. V pondeljek je Walla prišel prosit za dopust. Pavra ni bilo doma. Walla je nato rekel: „es ist noch besser, dafi er nicht zu Hause ist." Nato je odšel v Ljubljano, kjer je, kakor znano, v nekem hotelu storil žalosten konec. — Stvar nas zanima in želimo, če mogoče, natančnejšega poročila.
Tržaško pismo.
Trst, 15. aprila.
Brenceljnov „Ričet iz Žabjeka" ob Adriji. — Detektivi. — Cenzura misli. — Slovanski koncert. — Fra-karija uživa. — Pfui Teufel!
Gospod urednik! Vi kot človek, kateri mora imeti vso našo slovensko literaturo v kurjem očesu na mazincu leve noge, gotovo poznate že zdavnej pozabljeno delo mojega nekdanjega dobrega prijatelja, s katerim sva včasih v kavarni »Avstrija" v Ljubljani prevrnila marsikateri kozarček slivovke, prvega in menda edinega slovenskega humorista „Brenceljna“, namreč »Ričet iz Žabjeka". Iz tega »Ričeta" se bodete spominjali balade o sosedih Janezu in Petru, ki sta bila »oba silno hudih jeter", pa sta šla in se sprla„ radi »ribe*, ki jo je vjel menda Peter. Šla sta v mesto vsak k svojemu advokatu in se tožila ter tožila, dokler se nista zatožila do suha. Brencelj je »oci-ral* to storjo z jako lepimi »pildki", in najlepši se mi še danes zdi tisti, na katerem je videti Janezovo in Petrovo hišo na bobnu, Janeza in Petra, ki si iz praznih žepov podajata roko, advokata pa, lisjaka, skačeta veselja, pod pazduho vsak velikanski tolar z napisom 10.000.
Te Brenceljeve storje sem se že večkrat spomnil, ko sem gledal brezmiselni boj, ki ga bijeta med seboj v Trstu Slovenec in Italijan, a prav posebej se mi je zazdelo včeraj, ko sem čital jutranji »Pic-colo", da vidim Janezovo in Petrovo bajto na bobnu, zraven Janeza in Petra praznih žepov, advokata-lisjaka pa s tolarji pod pazduho.
Pod nadpisom »Italian e Tedeschi" poroča namreč »Piccolo*, z nekim posebnim zadoščenjem, da so se Italijani in Nemci v državnem zboru — »Trovarono concordi" pri glasovanju proti skupnemu nasprotniku — »lo slavismo". Skupni interesi da so jih vodili pri tem. »Piccolo" zelo želi, da bi Nemci v vsakem slučaju tako jasno, kakor so tu, uvidevali in uva-ževali skupne interese z Italijani, kar naj bi bilo uspešno sredstvo proti »marea slava". V nadaljnem pa toži »Piccolo", da Nemci navadno ne gledajo in ne vidijo tako jasno tega »commune interesse".
Zlasti pa se jezi »Piccolo" na znanega ljubljanskega nemškega kričača dr. Egerja, ki je poudarjal, da hočejo Jugoslovani zapreti Nemcem pot do morja, kar da bi pomenilo gospodarski polom nemških alpskih dežela.
»Izključiti Nemce od morja!" vzklika
'»Piccolo". »In to se govori v Ljubljani, kjer so Nemci izgubili vsako zastopstvo v mestnem svetu, kjer vidijo porušen ves svoj vpliv in izgubljeno vsako najelementarnejšo pravico. Pa imajo vendar čas in voljo misliti na morje, da se izpostavljajo za varuhe morja proti slovanstvu, kakor da bi se bil ob Adriji veliki boj med Slovani in Nemci. Na Italijane niti ne misli nemški ljubljanski govornik."
Nato pa milo vabi: S preziranj e m 11 a li jan o v se Nemci odrekajo edine realne podlage, ki jo more imeti boj proti Slovanom ob Adriji."
Potem postaja »nepristranski*:	»Če
bi bilo treba odločevati med Nemci in Slovani, bi nihče, kdor je nepristranski, ne mogel priznati prvim večje pravice do življenja in razvoja ob obali Adrije, kakor drugim."
V nadaljnem prisoja »Piccolo" edino le Italijanom pravico in sposobnost za obrambo Adrije proti slovanski »pohlepnosti*, da jo obranijo, da ne postane slovanska. Kdor pa misli na to, da naj bi Adrija postala nemška, le olajšuje Slovanom prilastitev morja.
»Samo s tem, da podpirajo Italijane ob Adriji, morejo Nemci preprečiti premoč Slovanov in to s tem, da jih podpirajo, indirektno v njihovem boju proti skupnemu sovražniku. In le tako, da ne prezirajo Italijanov, pač pa da priznavajo nje in njihove pravice na morju, bodo mogli Nemci nuditi parlamentarno pomoč v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Besede, kakor jih je govoril poslanec Eger pač morejo malo pomagati v to, da se uravnajo in utrdijo ugodni odnošaji med Nemci in Italijani v dunajski zbornici!
Gospod urednik, ali ne vidite tu Petra ki se tepe za ribo, katero je vjel v potoku, ki je tudi Janezova last, in ima ta enako pravico v njem loviti, kakor Peter. In vidite tega trikrat trapastega Petra, ki teče k advokatu — Nemcu, kakor nor, da mu izroči pravdo proti Janezu. Pri tem pa nikar ne mislite, da je Janez kaj pametnejši. On jo namreč, ravnotako trikrat neumen, ubere po drugi poti k drugemu advokatu — vi a di, se slini okrog nje in sega v žep, da mu kar roka omaguje. In pravda se vleče in vleče ter se bo vlekla tako dolgo, da bo Vaš Verus, ako mu pan buh zdravja da, tudi imel še priliko napisati storjo o teh dveh sosedih in njihovih, »silno hudih jetrih" ter jo »ocirati s pildki", kako bodete stali njuni bajti na bobnu, kako si bodeta Janez in Peter praznih žepov podajala roko, seveda prepozno, advokata-lisjaka pa z velikimi tolarji pod pazduho plesala »lungo le coste deli’ Adriatico" divje kankane veselja, da se jima je posrečilo — »fare un lago tedescho".
Cosi sia!
Gospod urednik, sedaj pa dovolite, da Vam enkrat prav prisrčno čestitam. Pa veste zakaj? Zato, ker ste v Ljubljani, ne pa v Trstu, in prav posebej pa še zato, ker imate v Ljubljani sedaj tako lepo, prav domačo, pristno domačo — Hofrichterjevo afero. Ali
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.
136]
Vsa družba je utihnila . . . mučna in grozna tišina je zavladala po sobi, gospodje i0 planili pokoncu in prestrašeni obstali, ktne pa so zakričale in se stisnile po kotih
' sobi.
Nikdo se ni zavedel natančno kritična položaja, ki je zašel vanj, kakor brežini so gledali proti vratom ... kjer je stal nirno detektiv . . . Prvi se je slednjič ori-entiral profesor Freier, ki se je naglo pri-
—* detektivu in stegnil roko, a ta je lu^nal njegov namen, da bi hotel priviti v\r*čno luč, pa ga je še pravočasno za-za roko in potisnil v stran.
-M 1U1VU lil ^UllOUU V ouuu.
nj V tem je stopil v sobo policijski ko-rendr’ ki se je vsi družbi nonšalantno, a er precej prezirljivo naklonil ter rekel: 10nia .0sim> gospoda, da ostanete popolna mifni in vsi na svojih mestih!, V
voje Zalcona zahtevam, da mi pove vsakdo J ltnej«
Kakor curek mrzle vode so delovale te popolnoma uradne besede na navzoče...
Sedaj so se šele popolnoma zavedli položaja in katastrofe, ki so stali pred njo! Vsi so vedeli, da je njih obstanek v Ljubljani nemogoč, da se jim bo smejalo vse mesto! A vrhu tega so bili večinoma vsi višji uradniki in členi najuglednejših ljubljanskih rodbin, kjer so igrali vedno največjo ulogo ... a zdaj naenkrat ta škandal, ta grozni škandal. Winter se je pa takoj spomnil onega, ki je bil edini tako podel, da je izvedel ta satanski načrt . . . stisnile so se njegove ustnice in v divji jezi je za-siknil:
»Prokleti DimicI"
Kakor kačji žvižg so zabrnele te njegove besede po sobi, in vsi so jih razu-me“ • • • vsi so se spomnili onega dogodka med Wintrom in Dimicem v kavarni in vsem je bilo v trenotku jasno, da je le
izda/0 mo^e* bd* l°Povi da j‘h je
Kakor težka mora je ležalo to spoznanje nad vsemi . . . samo Rene ni izgubila mirne krvi ... Ko je vstopil komisar, je dvignila glavo in se skoro na glas zasmejala, potem pa je vstala in sedla na
divan, k nji je enako mirno prisedel Kovač ... saj ta dva sta bila edina, ki ta izdaja ni mogla imeti posledic zanje. Smejala sta se, ko sta gledala in poslušala s kako drhtečim in obupanim glasom so pripovedovali gospodje in dame komisarju svoja imena.
Ko so bili že vsi gotovi, je komisar kavalirsko stopil k Rene in jo prosil, da naj mu pove svoje ime, kar je storila popolnoma flegmatično. Tudi Henrik se ni prav nič razburjal.
Komisar je končal, svetoval je še družbi, da bi bilo najbolje, ako se sedaj takoj razide in sicer ne skupno; bil je še toliko kavalirja, da se je ponudil damam, da jim pošlje iz mesta vozove . . . nato se je molče naklonil ter odšel iz sobe, za njim pa detektiv in vsi stražniki . . .
Družba je ostala zopet sama ... a niti besede ni mogel spregovoriti kdo . Minetti je kar napolblazen divjal po sobi, ceptal z nogo ... Bil je tako razburjen, da se je zaletel v malo mizico, ki so stale na nji steklenice in krožniki, ki so se z največjim žvenketom razbili . . .
Polagoma so se začeli razhajati . . .
Med zadnjimi sta odšla Rene in Henrik Molče sta stopala skozi jasno mesečno noč ... in ako bi povedala drug drugemu svoje misli, bi se gotovo strinjala v norčevanju in zasmehovanju družbe, ki se je tako grozno blamirala in se prestrašila dejstva, da je njih početje razkrinkano . . . tako malenkostno se jim je zdelo njih početje . .. poprej pogumni, a ko pride udarec, vsi preplašeni, bojazljivci . . . Dospela sta v mesto, Henrik je spremil svojo sestro do njenega stanovanja; predno sta se ločila, je Henrik rekel:
»Pridi tekom današnjega popoldneva k meni, govoriti moram s teboj o raznih stvareh!"
Rene mu je obljubila in odšla.
Henrik pa je stopal po dolgočasnih in praznih ljubljanskih ulicah proti domu. Na to, kar se je ravnokar zgodilo ni niti mislil več, premišljeval je samo, kako naj bi uredil konečno stvari s svojo ženo; ravno zato je povabil Rene k sebi, da naj bi ona posredovala med njima, ker Kovač ni hotel in ni mogel več govoriti s svojo soprogo...
(Dalje.)
to še ni vse. Pri vsaki aferi je treba dvoje strahovito kunštnih ljudi: enega, ki to afero izsledi, in to je — časnikarski poročevalec, in drugega, ki je ne izsledi, in to je — detektiv. Te baže ljudi pa imate v Ljubljani dovolj, zato mi je strahovito žal, da ne morem celi vrsti svojih dobrih tržaških prijateljev preskrbeti dobrega zaslužka v Ljubljani.
Podal bi Vam namreč slavno uredništvo „Edinosti" v Ljubljano za — detektive, ljubljanske detektive bi pa naprosil, da prevzamejo uredništvo »Edinosti". Prepričan sem namreč, da bi se pač osebe premenile, a stvar bi ostala taka, kakor je sedaj.
Stvar je namreč taka: celi Trst hoče vedeti, kdo je neki ta Vaš „Verus“. Zlasti,-se živo zanimajo zanj gospodje pri »Edinosti". Ker pa v svojo žalost gledajo in gledajo, pa le nič ne videjo, kakor Krjavelj, ko je stal na barki, so pa menda naprosili nekega človeka, kateremu ste Vi dali pred kratkim brco, da naj v javnosti — ako je smatrati »Edinost" za javnost — proglasi za Vašega dopisnika nekoga, katerega sumijo tega »zločina" in to najbrž zato, ker ima možakar za Trst neodpustljivo napako, da se predrzne tupatam samostojno misliti, kar je v Trstu baje po pravilih političnega društva »Edinosti" vsakomur strogo prepovedano.
Da, da, nič'se ne smejte! V Ljubljani in drugod po slovenskem svetu imate cenzuro za časopise in druge take potrebne in nepotrebne stvari, pri nas v Trstu pa, kjer smo složni in edini, da že kar tulimo te sloge in edinosti, imamo pa cenzuro za misli. Te je treba djati v kuverto, jih dobro zapečatiti in odposlati rekomandirana na zgornji naslov. Tam jih pregledajo, pretehtajo, privežejo, zaflikajo in morda tudi vrnejo, največkrat pa prilaste, ako jim ugajajo. In potem zbogom vi in vaše misli, ob prvi priliki se kdo drug pobaha ž njimi. Če jim pa ne ugajajo, potem revež vi, kajti kolikor njih, toliko vaših ljutih sovražnikov, čeprav ne pridite s svojimi mislimi na dan, samo da vedo zanje.
V soboto zvečer sem se udeležil koncerta v »Narodnem domu". Koncert se je vršil pod patronanco štirih slovanskih narodnosti v Trstu, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Čehov, če smemo razne čitalnice in podobna društva smatrati za legitimne zastopnike teh v Trstu živečih narodnosti. Koncert je uspel v vsakem oziru, kakor tudi*drugače ni bilo pričakovati z ozirom
na moči, ki so sodelovale. Ondrička kritizirati se nikakor ne upam, a go. Nordgar-tovo pa v Ljubljani itak poznate boljše, kakor pa mi v Trstu, rečem le, da je s svojim petjem naravnost očarala občinstvo. Da bi grajal ali hvalil vojaški orkester, hm, rajši nič, vsekako pa vsa čast kapelniku Teplemu. Splošno povem, da je bil to eden najlepših večerov v Trstu, kar se jih spominjam. Zato pa me je tudi precej pograbilo, ko sem čital poročilo v »Edinosti", katero mi je pokvarilo vse veselje na tem užitku.
Te proklete bahaške fraze! »Zbran je bil cvet slovanske inteligence!" — Bogme, jaz se ne štejem med ta »cvet", poznam ga dobro. Je med tem »cvetom" marsikateri cvet, ki ima ponižno obleko, pa lep duh, a je tudi »cvetov" vmes, ki bleste s svojo zunanjostjo, če jih pa poduhaš, te pa vrže nazaj, kakor bi ti amoniak porinil pod nos. — »Dvorana je bila redkokdaj tako nabito polna; gotovo pa ni bilo v njej še nikdar zbranega toliko odličnega občinstva". Da, to odlično občinstvo! To je nekaj za našo frakarijo! Sicer so v gledališki dvorani le navadne dramatiške predstave, katere so pristopne tudi — gospoda, le zavihajte nos! — tistim nižjim slojem, ki smrde po težkem delu in znoju, ljudski, delavski shodi in take veselice! Brrr! Človek se res oddahne, ako pride med tako »odlično" družbo, posebno če je komaj šele dobro osnažil s svojega, še čisto novega »fraka" gnoj iz kmetskega očetovega hleva, ali pa še celo ne. Zato v »Edinosti" tako veselje nad tem »cvetom" in to »odličnostjo", zato pri koncertu tako visoka vstopnina, da se je mogel udeležiti koncerta samo »cvet" in sama »odličnost". Gospodje pri »Edinosti" so se pač zopet enkrat izdali in nehote in seveda tudi nevede (fiksna lastnost teh gospodov), povedali kako visoko vzvišeni se čutijo nad navadnim, preprostim, necvetočim in neod-ličnim občinstvom! Da, vi slavna frakarija, kajne: odi profanum vulgus et ai-ceo! Kajne: Pfui Teufel, G’sindel ge-meines!
Gospod urednik, jaz pravim tudi: »Pfui Teufel" in končam za danes, obljubim pa, da bom tudi še nadalje sodeloval, seveda »samo iz prijaznosti", kakor sodelujejo razne vsled raznih intrig relegirane dobre diletantske moči rajši pri sv. Ivanu, kakor pa v »Narodnem domu", odkoder so jih spravili zli jeziki.
Tako torej: arrivederci venerdi!
Verus.
Strašna vremenska katastrofa v Srbiji!
Šutnadija, središče Srbije, pod vodo. — Dvanajst mrtvih. — Škoda kolo-
salna. — Voda še vedno narašča.
Pred nami leži nekoliko pretresljivih brzojavk, ki smo jih dobili od naših dopisnikov v Srbiji. Rodovitna in bogata Šuma-dija, središče Srbije, je pod vodo, ki še vedno raste. Utrgal se je oblak in preplavil ves veliki okoliš od Kragujevca do Batičeva in Lapova, ki leži na glavni železniški progi, po kateri je zapadna Evropa zvezana z orijentom; ta proga je sedaj pod vodo in železniška zveza med zapadno Evropo in orijentom je pretrgana. Škoda je ogromna, a zabeležiti moramo tudi dvanajst človeških žrtev. Glas o tej katastrofi je srbsko prestolnico, Belgrad, silno razburil, ali pripravlja se tudi že pomožna akcija, ki se gotovo ne omeji samo na Belgrad in na Srbijo, nego je upati, da priskočijo ponesrečenim krajem na pomoč človekoljubi iz vseh krajev sveta, ker je katastrofa res velikanska.
Tu podajamo brzojavke naših dopisnikov, kakor smo jih dobili:
Kragujevac, 20. aprila. Šumadijo, središče Srbije je zadela ogromna nesreča.
Vsled velikega deževja in ker se je utrgal oblak, so preplavljeni vsi kraji okolu Kragujevca, Batičeva in Lapova. Lepe-nica, ki je preplavila spodnji del Kragujevca, raste še vedno in prebivalstvo je moralo bežati v največji naglici v zgornji del mesta; pri tem je dvanajstorica izgubila življenje, a drugim je vse uničeno; škoda je naravnost kolosalna.
Lapovo, 20. aprila. Orient-express je obtičal v vodi, ki je preplavila na daleč vso železniško progo; ves železniški promet je ustavljen. Preplavljena je vsa okolica in škoda je enormna; ljudstvo je vse obupano.
Belgrad, 20. aprila. Semkaj prihajajo pretresljiva poročila o ogromni nesreči v Šumadijl. Ta poročila silno razburjajo belgrajsko prebivalstvo, ki se pripravlja na obsežno pomožno akcijo, ali nesreča je prevelika, da bi jo mogli Belgrajčani vsaj približno ublažiti.
Splošni pregled.
Državni zbor.
V torkovi seji državnega zbora se je nadaljevala razprava o službeni pragmatiki državnih uradnikov. Govoril je med drugimi poslanci tudi minister za notranje zadeve Haerdtl, a njegove misli o službeni pragmatiki so bile tako nemoderne in ozkosrčne, da niso našle odziva niti v vrstah njegovih najožjih pristašev. Posebno je povdarjal § 32. nove pragmatike, ki prepoveduje državnim uradnikom sodelovanje pri političnih driištvih. Socijalni demokrat (Čeh) dr. Soukup je grajal protekcijo, ki igra veliko ulogo v današnjem uradništvu in zahteval odpravo zakona o certifikatistih. Potem se je nadaljevala razprava o predlogu poslanca Vukoviča glede dalmatinskih železnic. Jako značilen je bil govor dr. Sylvestra, ki je toplo zagovarjal potrebo dalmatinskih železnic, ki nimajo samo gospodarskega značaja, temveč so velike strategične važnosti. Povdarjal je, da mora vlada z vso energijo nastopiti proti Ogrski, da ta spolni svoje obveznosti, ki so bile naznačene v nagodbi glede dalmatinskih železnic.
Izmed interpelacij omenjamo interpelacijo poslanca Ivana Hribarja glede posto-
panja naučne uprave pri nameščanju slovenskih profesorjev v slovenskih deželah in glede nemških sodb pri deželnem sodišču v Ljubljani. Češki realist poslanec dr. Drtina je vložil nujen predlog glede nove stavbe češkega vseučilišča in tehnične biblijoteke v Pragi.
Rekonstrukcija kabineta.
V parlamentarnih krogih se z največjo gotovostjo zatrjuje, da prične ministrski predsednik Bienerth v najkrajšem času pogajanja z raznimi strankami glede rekonstrukcije kabineta. Vzrok temu koraku je ta, ker potrebuje vlada velike in zanesljive večine za posojilno predlogo; najprej se baje obrne do Jugoslovanov in čeških klerikalcev ter ponudi vsaki stranki ministrski portfelj. Pri tem baje Bienerth s. popolno gotovostjo računa na Šušteršičev »Slovenski klub". Ako se vladi ta korak posreči, potem je razbito enotno postopanje »Slovanske Enote" in njen upliv pomanjšan.
Ruski konsulat v Pragi.
V januarju tekočega leta je ruska duma sklenila ustanoviti še letos v Pragi ruski konzulat. Kot prvi konzul, ki bi imel nastopiti svoje mesto tekom aprila, je bil določen knez Egon Lubomirski. Ali kakor
se sedaj zatrjuje, se je za letos ustanovitev konzulata preložila, in vprašanje je, ako se konzulat sploh ustanovi. Naša vlada je namreč po svojem poslaniku posredovala v Petrogradu in se je izrazila proti ruskemu konzulatu v Pragi. Vzrok tega koraka je afera bivšega vojaškega atašeja pri dunajskem ruskem poslaništvu, polkovnika Ma-čenka, ki je bil v zvezi z znano špijonažo v vojaških arzenalih na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu; tudi potovanja in govori dr. Kramara v Petrogradu so v zvezi s zavlačenjem in morebitnim preprečevanjem ustanovitve ruskega konzulata v Pragi! — Avstrijska vlada vidi pač povsod strahove.
Dnevne vesti.
Naročniki „Jutra“ dobe začetkom maja zastonj žepni Vozni red, ki ga izda »Prva anončna pisarna" v Ljubljani. To ugodnost za naše naročnike smo izposlovali	od »Prve anončne pisarne", ki	je edini
tak	zavod	na	vsem Slovenskem	in v iz-
bornih rokha, in jo slav. občinstvu priporočamo najtopleje. Omenjamo še, da bo ta Vozni red najpopolnejši, kar jih je dosedaj Izšlo pri nas.
Združeni bratje. Klerikalci so — ne vemo ali resno, ali le za aprila — na svoje somišljenike in zaveznike — to so klerikalci in	Nemci	—	razposlali »strogo	zaupna
pisma" s pozivom, da pri dopolnilnih volitvah v ljubljanski občinski zastop, dne 21. t. m. I. razred naskočijo z združenimi močmi. Edino le v tem razredu imajo namreč za sedaj upanje, da gotovo — propadejo.
Kdo	bo	župan in podžupan ljub-
ljanski? To in še mnogo drugega iz vče-rajšnih dopolnilnih volitev izveste iz posebnega poročila v prilogi. Besedilo je posneto iz izvirnikov glasovnic. '
Pogreb vdove Polakove se je vršil nad vse častno. Župnik Potokar je dovolil nagrobni govor, toda nikogar ni bilo, da bi bil govoril.
Velika nedoslednost. Začudili smo se dvema ukrepoma ljubljanskega občinskega sveta v zadnji seji. Občinski svet je sklenil, da pošlje na proslavo Grunwaldske bitke svojo deputacijo, ki gotovo na kakem banketu izreče v imenu deželnega stolnega mesta Ljubljane svoje spoštovanje onim poljskim junakom, ki so v krvavi bitki skrčili moč nemškega viteškega reda, ki so naredili konec nemškemu nasilju na poljskih tleh. Noben Slovenec ne more imeti ničesar proti temu ukrepu — ali, ako se pomisli sedaj na drugi sklep, ki se je sklenil v isti seji, tedaj mora nehote reči: o ti preljuba slovenska doslednost! Občinski svet je namreč sklenil, da se pokloni ljubljanski župan velikemu mojstru nemškega viteškega reda Evgenu, ki naj mu javi, da dobi Ljubljana ulico, ki se bo imenovala po njegovi osebi! S tem svojim sklepom je občinski svet dokazal, da ne razume pomena grunwaldskega slavlja, ker kako bi mogel potem storiti kaj takega, da v eni in isti siapi proslavlja poljske junake in nemški viteški red. Ne vemo, kako bodo Poljaki sprejeli v svojo sredo deputacijo onega občinskega sveta, ki proslavlja nemški viteški red! Res, škoda, da občinski svet ni sklenil, da naj se imenuje kaka paralelna ulica nove Evgenove ulice — Grun-waldska cesta .	. s tem bi pač kronali
svoje postopanje! Ne vemo sicer, da li je občinski svet dovel do tega kurijoznega sklepa prevelik patrijotizem ali pa kaj drugega; mi v tem koraku vidimo grozno nedoslednost in to smo hoteli konstatirati.
Katoliki v teoriji in praksi. V soboto, dne 9. t. m. je prinesel organ naših katoličanov podlistek »Iz spominov na Benetke" (Prosto po češkem). Kdo bi na prvi pogled slutil, da je to dobeseden prevod iz protikrščanskega, poganskega Macharje-vega »Kima"? Previdni prevajatelj je prinesel v »Surovinca* vse poglavje »Venezia"
— z nekaterimi izjemami. Izpustu je namreč vsa ona mesta, ki le količkaj^ dišijo o Ma-charjevem predkrščanskem mišljenju. Machar pripoveduje n. pr. s fino ironijo, kako so se Benečani zvezali z enim izmed nebe-ščanov, s sv. Markom, — zato da so potem imeli katoliško sankcijo za vse svoje zločine. — Tega seve v »Surovencu" ni. — Dalje, kako sedijo kanoniki v cerkvi sv. Marka »in se očividno dolgočasijo." — Dalje, da^— poleg vseh drugih, ki prežijo na bakšiš v Benetkah — tudi mežnar v cerkvi vsakemuv tujcu moli roko pod nos za »trinkelt". Če hoče človek to in drugo izvedeti, mora brati pač original ali pa nemški prevod. Nemški prevod je tudi »s pridom" bral »Surovenčev" podlistkar; verjetno je celo, da sploh češkega izvirnika nikoli videl ni. Par primerov: Machar pravi, da so dobile Benetke v Turkih nevarnega soseda. — Nemški prevod Saudekov: Feind. — »Surovenec": sovražnika!
— Machar: Manjkalo jim je višjega zornega kota. — Saudek: ein hčherer Standpunkt. — »Surovinec" seveda: višjega stališča itd. Torej ne »prosto po češkem," ampak »prosto po nemškem!" Hvala bogu, da ne bomo dolgo časa od-
kazani na »Surovinčeve" prevode iz Machar« jevega »kima," ker izide kmalu ves v »Narodni založbi." — Če pa hoče »Surovinec" konkurirati, naj hiti in prinese še pravočasno ves »kirni" nejevernega Macharja; svetujemo mu pa, naj ničesar ne izpušča!
Zlobnost ali — neumnost? Poroča se nam: Deželni odbor bi bil rad zamenjal deželni dvorec s svetom mestne občine ob Dunajski cesti, pa s tem pogojem, da bi mestna občiua deželi doplačala še 100.000 K češ, ker je drugače prostor predrag! Lani pa je dež. odbor razveljavil sklep obč. sveta, ki je hotel za 250.000 K prodati isti prostor »Kreditni banki". — Ali ni to hudobija, vredna dr. Lampeta? Lani je trdil dež. odbor, da je občina preceno svet hotela prodati, letos pa trdi ta dični deželni odbor, da je zanj — predrag!
Vzor „zavednega“ naprednega narodnjaka je neki v ljubljanski okolici bivajoči možakar, kateri na vse mogoče načine ruje in hujska že lepo vrsto let proti telovadnemu društvu »Sokol", ki je v dotični občini ter prigovarja — poleg drugih »narodnih" značajnosti tudi k ustanovitvi telo-vadske vrste izven okrilja »Sokola", dasi-ravno je možakar predsednik C. M. D., podpredsednik političnega društva in odbornik »Čitalnice". — Kako si on to v sklad spravlja glede narodnega čuta in naziranja v navedenem slučaju, je za tiste, kateri ga še prav dobro ne poznajo, nekaj neumlji-vega. Nam je pa to jasno! Vsekako se pa opozarja merodajne kroge dotične občine, da v tej zadevi z vso pozornostjo zasledujejo zahrbtno delovanje tega »dičnega" možakarja. — To naj bo prva novica, nanašajoča se na društveno in politično življenje v dotični občini z dostavkom, da se drugič pride z imenom in »zgodovino" na dan, ako ne bi pomagale te vrstice. Tudi z drugimi se še pogledamo. Torej na svidenje exbrat in drugi!!
Opazovalec.
Dr. Schuster je sploh vnet za glave.
Iz okolice dr. Schusterja se nam poroča: G. urednik, Vi se čudite, zakaj je dr. Schuster s tako vnemo zagovarjal obtožnico, proti Eisenpassu, ter izjavil, da je Rožičeva glava odgnila. Nam pa, ki dr. Schusterja pobližje poznamo, se nam ta stvar ne zdi tako čudna. Dr. Schusterju so namreč glave zelo priljubljene. On ima navado, da pri kosilu od piške ali kapuna in drugih takih zveri, pohrusta le glavo, a bedra, koš in vse drugo pa pusti. Ali če pride do hrušk, si privošči samo pecelj, hruško pa zažene proč. In tako bi lahko navedli še več drugih dokazov, pa mislimo, da ste že dovelj prepričani, da je dr. Schuster sploh vnet za glave.
Delavci pozor pred izseljevalnimi potniki! Znani postopač, 30letni Ferdinand Kučera je dne 5. t. m. ujel hlapca Vincencija Gabrovca iz Ptuja, ki se je hotel odpeljati v Ameriko. Predstavil se mu je za izseljevalnega potnika in ga pogovoril, da mu je izročil 300 K za vožnjo. Ko sta se odpeljala v Trst, je Kučera tam opazil, da ima njegova žrtev še 200 K. Tudi te mu ie izvabil pod pretvezo, da jih bode naložil zaradi varnosti pri poštni hranilnici. Potem je šel Kučera navidezno v izseljevalni urad in ko je prišel nazaj, je Gabrovcu rekel, da je že vse v redu, potem pa izginil. Ko se je pozneje Gabrovec oglasil v agenturi, se je prepričal, da je osleparjen. Seveda je zadevo takoj ovadil tržaški policiji, ki je obvestila razna oblastva. Orožništvo v Vod-matu ga je pa izsledilo in izročilo v roke pravici. Torej previdnost, izseljenci! Obrnite se raje na znane ljubljanske tvrdke, ki se pečajo z agenturo za izseljevanje.
Gostilničar ubil vojaka? Po Ljubljani kroži sledeča govorica: V nedeljo pop. je prišel nek vojak tukajšnjega domobranskega polka v neko gostilno na Opekarski cesti. Privoščil si je jedi in pijače ter napravil približno 1 K 60 v računa. Ko pa je bilo treba plačati, se je izgovarjal, da nima denarja pri sebi, da ta račun pa gotovo drugi dan poravna. Gostilničarja pa je ta izgovor silno vjezil. Baje da je zavpil nad vojakom: Čakaj, hudič, jaz ti že pokažem, ceho delat brez vinarja v žepu! Vojak je še nekaj ugovarjal, nakar gostilničar plane nanj, ga začne biti s pestjo po glavi; ko ga je podrl že med vežnimi vrati na tla, mu je stopil še na vrat, dasiravno je bil vojak že ves krvav in onemogel. Vojaka so potem prepeljali v bolnico. Spotoma ga je prijela dvakrat božjast, a drugo jutro, t. j. v pon-deljek je pa vsled težkih poškodb umrl. Ime dotičnega gostilničarja se različno ugiblje. Ker ima, kolikor nam znano, tam nekje tudi g. Štajner svojo gostilno, in je g. Štajner znan kot miroljuben mož, bi bilo dobro, če se od te ali one strani pojasni, ako in koliko je na tej govorici resnice.
Vojaška surovost. Te dni se vrše vaje pijonirjev po Ljubljanici in seveda bregovi so polni radovednega občinstva. Ali prizori, ki se vrše doli na Ljubljanici, so taki, da je občinstvo že parkrat ogorčeno protestiralo proti nečloveškemu postopanju častnikov napram moštvu. Očividec nam opisuje par dogodkov takole: Neki častnik,
Dalje v prilogi.
Priloga „Jutru" št. 50, dne 21. aprila 1910.
k' je vodil čoln, je pahnil vojaka, ki ni delal po njegovi volji iz čolna v Ljubljanico; ko so ga tovariši vsega mokrega in preplašenega povlekli nazaj v čoln, mu je častnik pripeljal klofuto in ga začel obsipati z najsurovejšimi psovkami iz kasarniš-kega leksikona bon-tona. — Drugi častnik je lopnil brez vsakega povoda vojaka z vso silo z veslom po hrbtu! — Ko so se zadnjič prevrnila dva vojaka in častnik iz čolna v Ljubljanico, se je častnik takoj odpeljal v bolnišnico, a vojaka sta morala takoj zopet v službo. — To so res lepe stvari. Ali ni nikjer nobene oblasti, ki bi nastopila z vso energijo proti takemu nečloveškemu postopanju častnikov proti moštvu ?
Ne skrunite spomina narodnih žrtev!
Glede spomenika, ki se ima postaviti našim narodnim žrtvam, čujemo naravnost goro-stasne stvari. Spomenik z vrhnim napisom: 2 0. september 1 908, bi moral stati na grobu obeh žrtev: Adamiča in Lundra. To pa gospodi na Bleiweisovi cesti in v kazini ni bilo všeč. Ta spomenik bi jih najbrže preveč spominjal na ... . (gospod državni pravdnik, vsaj teh pik nam ne pobelite)! Premišljevali so, kako preprečiti, da bi spomenik ali sploh ne stal, ali pa, ker so dobro vedeli, da bi se proti temu uprl ves slovanski narod, da se spomenik postavi na skromen kotiček. A ker slutijo, da bi tudi ta korak povzročil odpor, so se obrnili na svoje zaveznike, slovenske (?) klerikalce. Iz izkušnje prepričani, da so klerikalci dostopni za vsako še tako umazano kravjo kupčijo, so poskrbeli najprvo čudež, da je Kranjska šparkasa z darilom 31.000 kron za orgije in take nujne potrebe klerikalcem zamašila usta. Da pri tem tudi na škofa niso pozabili, to se razume. Tako so prišli zavezniki zavezanih ust k posvetovanju- In so sklenili: Spomenik ne sme stati tam, kjer stoj i sku pni grob ?beh padlih žrtev. Tudi ne sme •meti nobenega napisa, ki bi oči-vidno spominjal na 2 0. september. Dovoljeno bodi le: imena, datum rojstva in smrti, to vse v najskromnejši obliki. Pa pride še bolje: Določili so, da se mrliča odkopljeta ter zakopata daleč ob strani pokopališkega zidovja in da se ima tam postaviti spomenik. Da se mrliča odkopljeta, to bi bil le navidezen izgovor. V resnici pa bi se nekoč po noči sedanji grob le toliko odkopal, da bi bilo videti, kakor da sta se trupli res izkopali. Nasprotno pa bi bilo na mestu, tam ob zidu napravljen markirani grob, kjer dozdevno počivata žrtvi. Tako bita spomenik nikogar naravnost in venomer ne spominjal, kaj je bilo v noči 20. septembra. Klerikalcem so dišali tisti judeževi tisočaki, ki so jim bili obljubljeni, še bolj Pa oni, ki so jih za kravjo kupčijo že pre-I ,in so tem sklepom zaveznih rok, zamaških ust prihlinjeno prikimali. Upravitelj Pokopališča, slovenski katoliški duhovnik, baje neki Smolnikar, je moral prevzeti izpeljavo celega načrta. Poskusil je najprvo, da se spomenik sploh ne postavi. Se le, ko je mož uvidel, da to ne gre, je privolil, da se postavi, kakor že rečeno, ob strani k zidu. — To in še mnogo drugega se govori, česar pa za danes še nočemo spravljati v širšo javnost. Apeliramo pa na združeni narodni odbor, da čim preje pojasni, ali so mu te govorice znane, in če je to res, kar se govori. Za spomenik je prispeval ves slovenski narod in je o prav i-en zahtevati tudi brez ozira na te go-o r^e~poiasn ila> kaj je pravzaprav
rrm/nrilr^11^0111 ! Pred P01 letom Se je §| • J?a se je delo oddalo Peruzziju, dasi niti nismo -	■	... j
na jasnem, kako je z na-
‘rtitega spomenika.Tn potem šeVekaj.Ne
g-!l n n Širin ]C zgorei omenjena še navidezno pret rana govorica o vladno klerikalni nakan resnična ali ne, tekom časa storjeni grebi■ ‘^ajstva naših klerikalcev, zahtevajo izločitev klerikalcev iz združenega narodnega odbora! Ljudje, ki se puste plačati od Kranjske špar-kase, da ne omenjamo drugih velikih grehov, kakor da so zasramovali obletnico narodnih žrtev, ne morejo biti več narodni, ker so svojo narodnost prodali za Judežev denar. Sovražniki družbe sv. Cirila in Metoda: Ne skrunite nam vsaj sp o mina na naše narodne žrtve!
Dve novi cesti zgradi mestna občina letos. Jedno poleg državne obrtne šole na Mirju, drugo na stavbišču starega voj. oskr-bovališča. Tu se podaljša tudi Betovenova ulica.
Zgradba novih hiš ozir. vil. Ob Poljanski cesti grade na nekdanjem svetu »Pis. podp. društva" novo hišo M. Koze-'jeve; ob Gruberjevem nabrežju vilo uradna E. Kandareta in ob Kuhnovi cesti vilo t'r> Hiršmana. Zidarska dela pri stavbi dr-•avne obrtne šole so se pričela. Prihodnji ^sec podero del skladišča na prostoru y°j* oskrbovališča ob Franc Jožefovi cesti er prično z zgradbo hiše Jos. Mayerja
Olepševalna dela na ljubljanskem gradu so se deloma že pričela.
Nove cerkve v Ljubljani. Barjani dobe svojo cerkev in Jezuvitje si zgrade svojo že davno projektirano cerkev ob Eli-zabetni cesti. V Ljubljani je namreč veliko pomanjkanje cerkev in — pameti.
Škropite, škropite in škropite! Do-sedaj v blatu, odslej naprej v prahu, to je naša Ljubljana. Te dni se nepričakovano priklati ta ali oni veter, ali pa vsi skupaj, pa Vam celo Ljubljano zagrnejo s prašnim plaščem. Zato pa priporočamo: Škropite zjutraj, škropite popoldne, in poškropite še zvečer. Vsaj glavne ulice.
Nevarna igrača. Deček Joško Kunstler na Tržaški cesti je skakal in plezal na dvorišču po železju, a je padel s tako silo, da si je razbil kost na čelu.
5000 mark je ukradel v Linču svojemu gospodarju sotrudnik Karel Winter-bauer, rojen 18. oktobra 1880 v Kammerju in je dne 14. t. m. popihal po svetu. Varnostna oblastva ga marljivo zasledujejo.
Izgubil je mesarski pomočnik Franc Per dva zlata prstana, vredna 44 K. — Marija Merharjeva črno denarnico z 24 K; delavec Ivan Lenarčič pa srebrno žepno uro z verižico. — Zasebnica gospa Elizabeta Ze.rko je izgubila zlato žensko uro, vredno 50 K.
Neznano kam odšel je pred šestimi dnevi dijak VI. razreda I. državne gimnazije Martin Matkovič, rojen 1. 1890. v Ponikvi, pristojen pa v Veliko dolino pri Krškem. Stanoval je zadnji čas nekje v Šiški in se je proti nekemu prijatelju izrazil, da se ne bodeta več videla. Kdor bi vedel kaj o njem, naj to sporoči mestni policiji ljubljanski.
Preskrbljeni bodo.v Na južnem kolodvoru so bili aretovani: Štefan First iz De-seniča na Hrvaškem, Franc Tratar iz Trste-nika pri Krškem, Jožef Zupet iz Podkota in Jožef Uhan iz Straže. Prva dva še nista zadostila vojaški dolžnosti, druga dva sta se pa pečala s subagencijo. Izročili so jih deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Naši v tujino, tujci k nam. V ponedeljek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Macedoncev, 45 Slovencev in 89 Hrvatov. — V Ljubljano je prišlo 62 Macedoncev, ki bodo zaposleni pri poglo-benju Gruberjevega prekopa.
Svojega tovariša okradel. Delavcu Mišku Stanoviču, zaposlenem pri Gruberjevem prekopu, je njegov tovariš Ante Luka-nič po noči v lopi, kjer sta prenočevala, ukradel iz hlačnega žepa usnjati mošnjiček z vsebino 19 K. Lukanič jo je takoj drugi dan odkuril iz Ljubljane. Sled vodi v Petrinjo (Hrvaško).
Iz neprevidnosti. Neki vojak-lovec, prideljen tukajšnjemu pijonirskemu oddelku je, vozeč se po Ljubljanici, sunil svojega tovariša z dolgim drogom po obrazu ter ga po desni strani lica zdatno poškodoval. Kakor se vidi, ti pijonarji v Ljubljani nimajo sreče.
V vlak je vrgel kamen. Proti lokalnemu vlaku, ki odhaja ob 6'30 zvečer iz Ljubljane, je neki neznan zlikovec na Selu vrgel kamen, zadel šipo ter jo razbil. Izmed potnikov k sreči ni bil nihče poškodovan.
Važna turška listina se je našla v Narodni kavarni. Naslikane so bombe, bodala in druge take igrače. Kdor je to listino izgubil, naj se zglasi pri glavnem uredniku g. Milanu Plutu.
Loterijsko srečke, Brno: 86, 60, 12, 73, 27.
Društvene vesti.
Organizacija zdravnikov na Kranjskem ima 28. aprila v mali dvorani hotela Union ob '/26. uri zvečer svoj občni zbor. Ker se bode posvetovalo o jako važni zadevi, je želeti, da se člani poštevilno udeleže zborovanja.
„Matice Slovenske" 173. odborova seja se je vršila dne 15. aprila. Predsednik naznanja, da je zastopal »Matico" pri pogrebu rajnega pesnika Medveda in v spremstvu treh drugih članov pri glavni skupščini „Matice Hrvatske" v Zagrebu. Poroča o dopolnilnih volitvah na letošnjem občnem zboru „Matice Slovenske". Vsi vnovič ali na novo voljeni odborniki so voljeni na štiri leta. Pri volitvi predsedstva, blagajnika in dveh ključarjev se voli enoglasno dosedanji predsednik gosp. dr. Ilešič, enako blagajnik in oba ključarja. V knjižni odsek se uvrstita na občnem zboru novo izvoljena odbornika gg. Koder in pl. Bleiw«fis; gosp. Koder se pridruži še poleg tega gospodarskemu odseku. Odda se tisk „Letopisa“ in »Prevodov iz svetovne književnosti". Oddaja »Zabavne knjižnice" se odloži na prihodnjo sejo. V deželni umetniški svet pošilja »Matica" kot svojega zastopnika gosp. ravnatelja Ivana Šubica. Določijo se recenzenti nekaterim rokopisom; prevod Zeyer-jevega romana „Jan Marija Plojhar" je izgotovljen. Za leto 1909. se je prodalo 4255 garnitur, med dijake se jih je razposlalo po dve kroni 150. Za tekoče leto se je nabralo do zdaj 822 naročnikov, skupno število naročnikov slovenskega zemljevida pa znaša 900.
Narodna delavska organizacija priredi 8. maja izlet v Trst s posebnim vlakom, polovično ceno. V Trstu je za sprejem že vse potrebno skrbljeno.
Kaleidoskop.
Želje.
V neusahljivem vrelcu prihajajo iz človeškega srca; sto let učakaš in še jih ni konec, tihih in glasnih, pobožnih in pregrešnih, ponižnih in strastnih. Klici so, po blagrih' ki jih nimaš; kakor hitro je blagor tvoj, izgubi srce svoje hrepenenje in — premnogokrat! — zaželjeni in pridobljeni predmet svojo vrednost ...
Kdor bi mogel umiraje prešteti milijone svojih želja, kako bi se jim začudil ! Trhli starec je kot otrok želel sladkih po-vitkov in vojaške čepice, kot dijaček zadostnega reda v šolski nalogi, kot petošolec prvega poljuba blede goske, kot šesto-sedmo- in osmošolec prvega greha s parfu-mirano gospo, kot vseučiliščnik doktorskega diploma in bogate neveste, kot oženjen rodoljub — otrok in dobička, kot star veljak dobre jedi in pijače, dobrih smodk in rednega izpraznjevanja života — in zdaj, ko ne more niti več jesti niti prebavljati, si želi smrti, uprizorjene po staročastiti ceremoniji v krogu tužnih src in solznih oči svoje rodbine.
Srebrnoglava starka — česa je želela? Izprva bonbončkov in punčk, nato bonbončkov in poljubčkov, grehkov in ženina, nato otrok, denarja in opravičljivega pre-šestovanja, nato možitve svojih hčera, nato možitve in zvoda katerihkoli samcev in samic — da bi bili vsaj drugi deležni dobrot, ki ne marajo več rositi v njeno naročje. Nazadnje, ko ji življenje odpove poslednji davek, si želi bele kave in večnega izveli-čanja: Bog je prvi in zadnji ljubimec ženske . . .
Kakršen človek, takšno je človeštvo. Enkrat želi Mesije, drugič osvobojenja svete dežele, nato po vrsti moč in propad papeške stolice, svobodo in enakost ljudi, zmagoslavje Napoleona, konstitucijo, osamo-svojenje narodov in vresničenje socijalnih sanjarij o boljši usodi. Želje rasto kot zlati gradovi; oči milijonov se zamikajo vanje, tačas pa melje valjec življenja, vse naprej, vse svojo pot naprej . . . Razočarani človek se zaveda resničnosti, vzor ugaša za vzorom, želja za željo, cilj se umika novemu cilju . . .
Ali nismo po naših krajih želeli združene Slovenije? Svobode, pravic, in enakih • reči? Zdi se, tudi nam so šle želje po vodi; in če bi ne bile šle — danes bi se prav tako malo brigali za dosežene blagre, kakor se malo brigamo za svoj najboljši zaklad: za lepo domovino, ki jo imamo in za zdrave roke, ki so naša last, za krepke pesti, ki so nam ključ v bodočnost. — Človek, ki želi, pozablja, da zunanji svet nima ušes za jezik njegovega srca; on pozablja nauk:
„Namesto da prosiš, si sam vzemi !'• Tudi mi smo ga pozabili.
V takšnih žalostnih časih gre želja vdanopodpisanega za ciljem, ki si ga sam sicer ne more vzeti, a je tako visok in nedosežen, da se gotovo nikoli ne pretvori v resnico, ki bi z bridkim mahom prekinila čar in poezijo koprnečega želenja: Želi si, da bi ga pihal ves vesoljni svet vsak dan štiriindvajset ur tja, kamor mu pristoja.
     King-Fu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 20. aprila. V današnji seji se je nadaljevalo drugo branje vladne predloge glede službene pragmatike državnih uradnikov. Nato se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu dalmatinskega poslanca Vukoviča. Pri tej razpravi je govoril tudi poslanec Sedlaček, k-i je povdarjal, da je potrebno solidarno postopanje vseh Slovanov v tej točki, ker to pomenja podkrepitev Jugoslovanov, z Jugoslovani pa se ob enem okrepi Slovanstvo v celi monarhiji. Kritizira ob enem postopanje vlade z Jugoslovani in slabost vlade nasproti Ogrski. Treba pa je, da se Dalmacija dobro podkrepi in zato je tudi treba, da se na novih dalmatinskih progah upeljejo tudi brzovlaki. Poslanec Tresič-Pavišič je vložil dve interpelaciji in sicer: eno na domobranskega ministra v zadevi stotnika E. pl. Pivačiča in drugo radi postopanja tržaškega deželnega sodišča.
Eulenburg se je preselil v Lipsko.
Lipsko, 20. aprila. V tukajšnih odličnih krogih je aretirala danes policija več uglednih oseb radi hudodelstva po § 175. kaz. pr. zak. Med aretiranimi se nahaja tudi nek komercijelni svetnik in solastnik neke
tukajŠne ugledne knjigarne. Policija noče dati nobenih natančnih poročil in se pričakuje še nadaljnih aretacij, ker je v celo afero zapletenih baje še mnogo drugih uglednih oseb. (Op. uredništva: Za Berlinom torej sedaj Lipsko! Bog nas varuj te dobrodejne nemške kulture.)
Priznanja korporala Douschanta.
Pariz, 20. aprila. Korporal Douschant je priznal, da je vzel posamezne dele francoskih mitrailase-pušk, pobegnil in se podal s tem plenom v Strassburg na Nemškem. Tam so mu plačali za to izdajstvo 50.000 mark. S tem denarjem se je podal v spremstvu neke lahkoživke na Dunaj, kjer je v dveh mesecih zapravil ves ta denar. Popolnoma obubožan se je potem vračal čez Nemčijo proti Franciji. Na Nemškem je služil za nekaj časa	za hlapca, ko pa	se	je
vrnil v Francijo,	so	ga aretirali.
Danski kraljevi par na Rivieri.
Kodanj,	20.	aprila. Kraljevi	par	je
danes odpotoval	na	Riviero.
Roosevelt na Danskem.
Kodanj, 20. aprila. Predsednik ame-rikanskih združenih držav Roosevelt bo po zatrjevanju tukajšnih oficijelnih krogov gost kralja. Stanoval bo v kraljevi palači.
Razpust nižje zbornice na Danskem.
Kodanj,	20.	aprila. Sklenilo	se	je,
da se razpusti nižja zbornica in razpišejo nove volitve. Termin za nove volitve je določen na 20. majnika.
Roosevelt odpotoval iz Budimpešte.
Budimpešta, 20. aprila. Roosevelt se je odpeljal danes ponoči z ekspresnim vlakom v Pariz. Pri odhodu je zaklical iz vagona, ko se je že vlak pomikal, množici na peronu: „Na zopetno svidenje!“ Aponyi ga je spremljal do Požuna.
Arnauti aretirani.
Solun, 20. aprila. Tu se je aretiralo Arnavte, ki so prigovarjali vojakom, naj se uprejo častnikom.
Albanski upor.
Berlin, 20. aprila. Listu „Berliner Tagblatt" je došla brzojavka, da je pri Ve-risoviču 1200 upornikov napadlo 2 turška vojaška oddelka in jih 24 ur neprestano oblegalo. Vojaki so morali brzojaviti v Skoplje za pomoč. Kljub temu sta se posadki morali umakniti in uporniki so odnehali šele, ko je došlo več oddelkov tretjega vojnega kora. Šefket-paša je odredil, da se je bombardiralo več vasi, ki so pogorele do tal in s tem močno učinkoval na ljudstvo.
Carigrad, 20. aprila. Kakor se brzojavno poroča iz Soluna, odide vsak dan 6 do 7 bataljonov vojaštva proti Albaniji.
Rumunska odpošlje deputacijo v Cetinje.
Bukarešt, 20. aprila. Ob priliki petdesetletnice kneza Nikole se poda v Cetinje pod vodstvom generala de Budisthe-mosa posebna deputacija. Kakor je sedaj določeno, pride med 20. in 23. aprilom starega štetja v Cetinje.
Kralj Ferdinand bolgarski je preložil svoje potovanje.
Sofija, 20. aprila. Iz oficijelnih krogov se poroča, da kralj Ferdinand nameravane obiske evropskih dvorov za nekaj časa odloži. Prvi obisk je za sedaj določen za konec majnika, in sicer obišče kralj najprvo predsednika francoske republike Fal-lierja v Parizu.
Španski državni zbor se snide v juliju.
Madrid, 20. aprila. Kakor se poroča, se snide novi španski državni zbor (cortes) 15. julija h kratkemu zasedanju, in se pričakuje, da bo posloval brez vsakih težkoč. Poletno zasedanje je projektirano na dva do tri tedne. Po sedajni razporeditvi se snide državni zbor zopet s 1. oktobrom.
Pojasnilo.
.Slov. Narod* z dne 9. t. m. je uvrstil med kandidate za občinski svet ljubljanski tudi nekega ing. Ivan Šega, načelnika kurilnice južne železnice. Če se je pod tem imenom mislilo mene kandidirati, ki sem šele od 1. februarja 1910 v Ljubljani, izjavljam, da se je to izvršilo brez moje vednosti in proti moji volji. Preklic sem takoj 11. t. m. poslal .Slov. Narodu", kateri je iz umevnih razlogov odklonil objavo.
Toliko javnosti v pojasnilo.
Ing. Ignacij Šega,
višji strojni komisar in načelnik kurilnice.
l-J&L
Slovenci, posečajte slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljona !
Glasovnica I.
1 m e	Značaj	Bivališče
	za koga naj se postavi	zakaj
Terseglav	za župana	zaradi zaslug v korist C. M. družbi
Lampe	za podžupana	ker se razume na finance
Kobl	za I. svetovalca	da bo vodil deželno gledališče, ker se na to dobro razume
Gostinčar	za II. svetovalca	fenomenalni govornik v prid slovenske univerze
In ako ne bi hotel kdo od teh sprejeti, pa naj se postavi Anton Bonaventura,
škof in pisatelj na njegovo mesto.
Glasovnica II.
škof in pisatelj ljublj. narodna mučenica predsednik ljubljanskih mučenikov dobrotnica Slovencev
za ravnatelja mestnega ,	.	.	....
arhiva	er	iznajditelj novili turskih glav
(Glasovnica pomotoma oddana.)
Anton Bonaventura Lina
Dr. Eger
Kranjska šparkasa Dr. Mantuani
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
: Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka. :
Trgotinu z gostilno in posestvom ter z vsem blagom, 3 minute od postaje, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri Ivanu Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko.
Dve dobro ohranjeni kolesi se prodasta na Sv. Petra cesti št. 54.
Naj novejši prašni plašž za dame od K 10 — naprej v največji izberi v „Angleškem skladišču oblek“, Ljubljana, Mestni trg 5.
Trije gospodje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hrane. Dve zračni, lepo opremljeni sobi na razpolago. — Poizve se v Oradaškl ulici št. 18. pritličje levo.
Ve6 trpežnih zabojev 45 cm širokih in 30 cm visokih se proda. Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana, Turjaški trg 4.	5/6
Krojaški pomočnik za fino veliko delo se takoj sprejme; plača je I. vrste. Ponudbe upravi „Jutra“._________________________________________ 2/4
Dva jermenarska pomočnika in en učenec se sprejmeta na Poljanski cesti št. 22.
Najcenejše se kupi v angleškem skladišča oblek Ljubljana, Mestni trg št. 5: 5000 oblek za gospode od K 8.— naprej; 2000 površnikov od K12.— naprej. Ogromna izbera v najnovejši konfekciji za dame po čudovito nizkih cenah. O. Bernatovič. 4/6
Nemški, laški in francoski jezik poučuje podpisani proti mesečnemu honorarju. Skupni kurzi K 3.—, konverzacija, korespondenca K 4.—, posamezni kurz K 6.—. Instrukcijska soba sredi mesta, ali Vodmat, Jenkova ulica 20. — Anton Šibenik.
Odda se klet, katera se lahko porabi za skladišče. Vpraša se v upravništvu .Jutra*.
Enonadstropna hiša s petimi sobami in lepim vrtom, podobna vili, se proda s proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani; 20 minut od Mestnega trga. Poizve se pri gostilničarju Balija Glince, poprej Traven.
8/3
Meblovano mesečno sobo iščeta dva gospoda. — Ponudbe na upravo .Jutra*,
Odrtimi dve meblovani sobi po 16 kron. — Sv. Petra cesta št. 26.
Zgubljena je bila predvčerajšnjim modra li-strasta mornarska čepica. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v lekarni Trnkoczjr.
Natakarica na račun za boljšo gostilno sc sprejme takoj. Dobra kuharica s kavcijo ima prednost. Omožene niso izključene. Naslov pri .Jutru*.
Gorenjsko havbo lepo in dobro ohranjeno kupi .Turist Office*, Miklošičeva cesta št. 6.
KORESPONDENCA.
Kavarna Union. Zadostuje A. O. Dalmatinova ulica. Pozdravček!
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla^ katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Lep zaslužek
doseže lahko vsakdo na brzopletilnem stroju „Ilirija“; oddaljenost ni zapreka. Navodila in prospekte pošilja vsakomur
Domača pletilna industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 44.
Lepa vila
v Ljubljani, ob glavni cesti z
dobro idočo tfgOVlflO
se proda.
Povpraša naj se v upravništvu „Jutra“.
J?
Hotel in restavracija
Bavarski dvor"
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikoin Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
II
ki imajo veselje do kuhanja, imajo najlepšo priliko izuriti se brezplačno v kuharstvu. Pouk se vrši pod nadzorstvom kuharskega nadzornika, ki je nadzoroval v gostilniški šoli na Bledu.
Priglasi se v hotelu „TivoIi“ v Ljubljani.
Več”
natakaric
se sprejme takoj
v hotelu „Tivoli“.
Prva anončna pisarna v Ljubljani
Levstikova ulica štev. 2
išče takoj
več zastopnikov
za Ljubljano.
Sprejmo se le inteligentni ljudje T80
tudi ženske.
V slučaju dobre uporabnosti tudi stalna mesečna plača.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Od srede 20. do petka 22. aprila 1910.
1. Dresiranje konj. (Zanimiva projekcija po naravi.)
2. Dober gospodar. (Drama iz socijalnega življenja.)
3. Panorama in običaji na Moluških otokih. (Zanimiva projekcija po naravi.)
4. Ni se igrati z ljubeznijo. (Drama, umetniška projekcija v barvah, priredil Alfred de Muset.)
5. Nadzornik plinovih svetilk. (Dolga umetniška, jako komična projekcija. Predstavljajo pariški umetniki, gospoda Laudrin, Larrain, gospe Caumont, Marty in Lorsy.)
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zvečer.
6. Nasprotnikova vizitka. (Komično.)
7. Lov na slanike. (Zanimivo po naravi. Ne ista, ki se je že predstavljala pod tem naslovom.)
8. Pripomoč Germana Morili. (Drama.)
9. Jako popolen črnilnik. (Komično.)
Vsak torek in petek od 6. do 10. ure zvečer sodeluje slavna ..Slovenska Filharmonija".
, P. IH
so naitaja, sedaj
YŠelenburgoTi ulici štev.l
nasproti Kazine.
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00D pisalni stroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj.
Uverite se -o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom rrrLderwood-a.
12—6
/
Ivan Perko
Xjj-a.Tolja.na. Turjaški trg 4., II.
\
Model 1910. ---------
Edino zastopstvo znamke
j K.C.L. i
Kinta
je^v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNiK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
lattermannov drevored
Največje podjetje te vrste. Same novosti. Lokomobila na 40 konjskih moči. Sijajna razsvetljava. — Dvakrat na teden, ob torkih in sobotah nov spored.
Spored od torka 19., do petka 22. t. m.
Mrtvo inesto Bruges.
Originalni posnetek.
Vranova perut. (Indijanski prerijski tekač.)
Velikanska ameriška drama, izvajana od pravih Indijancev.
Boksanje.
Originalni športni posnetek.
Ljubosumni Otelo na obrežju. Kleopatra.
Historična drama. Velikanski gledališki posnetek. Kolorirano.
Zakaj so poslali Fricota v vzgojevalnico.
Komično.
Začetek predstav: ob delavnikih ob pol 6. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10.
Cene prostorom: loža K 120, I. prostor 80 vin., II. prostor 60 vin., III. prostor 30 vin., vojaštvo polovico.
Obilega obiska prosi podjetništvo.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
(€
%
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
^
					
	lili			annii	
Slav. občinstvu naznanjam, da imam več pripravnih lun v mestu po jako ugodnih cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri prometni črti. Natančneja pojasnila daje prometna pisarna
I® V
te
v Ljubljani,
Šlsofja, -CLlica, št. ±0.
Telefon št. 155.
■
lApj | in okusno pijačo daje le dr. ■*' ' ■ pl. Trnkoczyja sladili čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
30—5
Itiinpl S tem prihranite 50° o na IslUui. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
Zdravje!
To resno obvestilo po-potrjujejo mnogo-brojna priznalna pisma.
50% prihranka!
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči'
V hotelu Vega
v Spodnji Šiški
se odda s 1. majem v I. nadstropju
večje stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Stranke brez otrok imajo prednost.
Istotam se odda v najem več
meblovanih sob za letoviščarje.
Sprejemajo se abonenti na hrano in stanovanje.
Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojen poset
Vinko Orešnik,
hotelir,
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo'bogato zalogo j
voznih koles.
26-2
; ESffi o o a
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
m	r
%it	>■
Brezplačni kurzi za^vezenje v hiši.
k : Pisalni stroji „ADLER“ :
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik
„Directoire“ P. D.
Lepa
=	m
g]birmanska darila!g]
fjjjl Največja in najbogatejša izbira, po jako zni- fffl |g|	Žanih	cenah.
Se vljudno priporočam gg. botricam in boterckom za fUj obilen obisk z velespoštovanjem	ly|
M FU ČUDEN urar in trgovec v Ljubljani, flgl
LJ	Ceniki	s	koledarjem	tudi	po	pošti prosti.	IZf
Oglejte si naj večjo zalogo
poljedelskih strojev^
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge ::	v železnino spadajoče predmete. ::
m
N
©
Velikansko izber
pomladnih in letnih oblačil
priporoča tvrdka
A. KUNO, Ljubljana
dvorni trg štev. 3.
= Najnižje stalne cene.
■ in 11111111111111111111111 ••••■■m IIIIHIIIIIIllMllllilllllli'11'IHI
Brača Wortmann,
Sušak pri Rieki.
Uljudno naznanjam svojim cenjenim odjemalcem zgorajšnje tvrdke, naj se ne dajo motiti vsled nekega oglasila slično glaseče se firme, ker sem še vedno edini zastopnik bratov Wortmann v Sušaku.
Z odličnim spoštovanjem
Franjo Remic,
Ljubljana, Sodnijska ulica št. 4.
Kontrolno blagajno
malo rabljeno in jako pripravno za vsako trgovino proda
Valentin Golob, Ljubljana, Mestni trg 10.
M
Kmetovalci, pozor!
ALOJZIJ KORSIKA
semenska trgovina v Ijubljani, Šclenburgova ulica štev. 5,
naznanjam, da mi je ravnokar došla
velika množina travnega semena v 16 vrstah;
travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista „Kmetovalec“. Nadalje tudi krmilna pesa, rdeča in rumena, nemška detelja lucerna, domača štajerska, vsa preizkušena in v plombiranih vrečah, zanesljivo brez predalice. Potem veliko množino čebuljčka za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjad-
nega semena.
Radi velike množine znatno znižane cene!
Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto
7-.S---------
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
FRANC MERHAR
stavToin.© in ■uLmetno Irlepsirstvo
uvaja vsa vodovodna in instalacijska dela ter vsa v kleparsko
stroko spadajoča dela.
--------- Izdeluje	dela	za	eementno-lesene	strehe itd.
Napeljuje strelovode.
Slavnemu občinstvu se priporočam za cenj. naročila ter zagotavljam vedno strogo vestno postrežbo in znamenjam z odličnim spoštovanjem
Frane Merhar
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2.
Birmancem, botrom in botricam
priporoča
obleke po vsaki ceni
Al lll/ip Vedno najnovejša • LiUIVU, konfekcija za
Ljubljana, Pred škofijo št. 19 dame in deklice.
*p|. Modni salon
M. SEDEJ-STRNAD
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica.
SSP Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od glavne pošte oddaljeno
v obsegu okroglo 40.000 m2, pripravno za stavbišča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice Itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljene na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni „Mikuževl“ v Kolodvorski ulici št. 3. v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani.
posestvo
	1 H N			
				
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Redka prilika za nakup
K 44*40 stane J
kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali bluza ali jupon za dame, klobuk ali slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Ustanovljena leta 1831.	JVajvečja	zavarovalnica	avstro-ogrske	države	Ustanovljena leta 1831.
JU C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
v
<s>
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ■ ........  ■■■.v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6. —--------------------
V
&
F. P. Vidic & Komp.; Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno fhnožino
52—9
;psute:rrtlraanL d-Trojano zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola“.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma vama pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
rasni
J
in^jši!gš' ■
L. TOMAŽIČ v Spodnji Šiški
ekartellr ano !
(preje tvrdka J. C. Juvančič)
priporoča svojo bogato zalogo
UT ekartelir ano !
zagrebškega in češkega piva.
Tsak gostilničar lahko pristopi kot odjemalce brez ozirov na prejšnjo pivovarno!
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 400.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2.
======= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ===========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih