Izu .* ra>opi.sno*z* - .Jm Tudi gospodarjenje z lovom vstžiajeno s splošnimi načeli našega gospodarstva Predlogi zakona o lovu, zakona o sladkovodnem ribištvu in zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev pred gospodarskima odboroma Ljudske skupščine L*S Ljubljana, 24. jun. Dopoldne se je začelo zasedanje gospodarskega odbora republiškega zbora in gospodarskega odbora zbora proizvajalcev ljudske skupščine LRS. Na dnevnem redu obeh zasedanj je obravnavanje predloga zakona o lovu, predloga zakona o sladkovodnem ribištvu in predloga zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev. V odboru za gospodarstvo republiškega zbora so pod predsedstvom predsednika odbora Ivana Mačka najprej načelno obravnavali predlog zakona o lovu ter predlog zakona o sladkovodnem ribištvu. V načelni razpravi je prvi govoril podpredsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, k: je poudaril, da sta oba zakonska predloga izdelana na istih načelih. Po teh zakonih se je že dalj časa čutila potreba in so željo po njih izražale zlasti lovske in ribiške organizacije. Zakona o sladkovodnem ribištvu doslej sploh nismo imeli; leta 1946 so izšli le predpisi o ribolovu, leta 1949 pa je izšel zakon o lovu, ki pa je danes že zastarel. Z novim zakonom bomo tudi lov vskladili s splošnimi načeli, ki veljajo danes v našem gospodarstvu, z zakonom o ribolovu pa bomo to področje sistematično uredili. Po novem zakonu je lov panoga narodnega gospodarstva. Po zakonu iz leta 1949 so takratni republiški gozdarski in kmetijski organi dajali v zakup lovišča lovskim organizacijam, po novem zakonu pa izvršujejo upravno funkcijo na področju lova okrajni ljudski odbori. Gospodarstvo z lovišči je prepuščeno lovskim organizacijam. Če obstoja na področju določenega lovišča lovska družina, ie okrajni ljudski odbor dolžan, dati lovišče tej družini v gospodarjenje. Naše lovstvo se je namreč tako daleč razvilo, da so naše lovske organizacije danes sposobne izvrševati to gospodarjenje. S tem se na še enem, novem področju prenaša upravljanje na družbene organizacije. V skladu z dejsrvom, da je izročeno gospodarjenje lovskim organizacijam in zvezam, pa je tudi načelo, ki je sprejeto v novem zakonu, namreč, da te organizacije same poravna- lov ra. jo škodo, ki izvira preišnjem zakonu ie bila država dolžna, poravnati škodo. Po zakonu mora vsaka lovska organi- zacija pospeševati lov in si prizadevati, da bo njeno delo uspešno. Vsaka lovska organizacija mora imeti izprašanega lovskega čuvaja, ki je zaprisežen in opravlja deloma tudi nalogo upravnega organa. Lovska zveza ima pravico izključiti lovsko družino, ki ne opravlja v redu svojih nalog, iz svoje organizacije, okrajni ljudski odbor pa ji mora v takem primeru o-dvzeti pravico -do gospodarjenja v lovišču. To so osnovna načela novega lovskega zakona. Načela zakona o sladkovodnem ribištvu so v bistvu ista, razlika je samo v tem, da te panoge organizacijsko zaradi značaja revirjev in značaja panoge ni mogoče razdeliti na okraje, kot je to v primeru lova. V nadaljevanju načelne razprave je član odbora tov. Matevž Hace predlagal, da se poljskega zajca črta s seznama zaščitene divjadi zaradi škode, ki jo povzroča kmetijstvu, zlasti še sadjarstvu. Podpredsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj je nato pojasnil, da je v 9. členu predloga zakona predvideno, da okrajni ljudski odbor v primeru, da se je divjad tako razmnožila, da dela preveliko škodo, lahko odredi, da lovska družina škodljivo divjad primerno zniža. Tajnik ljudske skupščine Miha Potočnik je opozoril, da je Francija dežela vinogradništva in sadjarstva, pa je od nas celo uvažala žive zajce za razplod in to po 12 dolarjev komad. Clan odbora tov. Viktor Avbelj je med drugim poudaril, da prihaja do škode po zajcih zlasti zato. ker celo tisti, ki delajo nove nasade sadnega drevja, ničesar ne ukrenejo za zaščito dreves. Da je taka zaščita možna, priča primer 12 ha velikega nasada v šo-štanjskem okraju, ki je zaščiten s tem, da so vsa drevesa dobro ovita. Tov. Avbelj je izrazil mnenje, da je zlasti v sadjarskih okoliših treba dovoliti večji odstrel zajca. Predsednik odbora tov. Ivan Maček je dejal, da o škodi, ki jo povzroča zajec, najbolj vpijejo zaostali kmetje, ki sami prav nič ne storijo, da bi zaščtili svoje nasade. Podčrtal je tudi, da je v vseh evropskih državah zajec zaščiten in to celo v tistih, kjer imajo neprimerno več divjadi kakor pri nas. Pri glasovanju o predlogu tov. Haceta so vsi člani odbora glasovali proti predlogu z izjemo tov. Haceta, ki je glasoval za. Po načelni razpravi, ki se je dotaknila še nekaterih drugih vprašanj, so razpravljali o posameznih členih in vnesli več sprememb v besedilo predloga zakona. Ko so vskladili predlagane spremembe s predlogi gospodarskega odbora zbora proizvajalcev, je odbor predlog zakona o lovu sprejel. Sledila je razprava o predlogu zakona o sladkovodnem ribištvu. Na zasedanju odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev niso v razpravi o predlogu zakona o lovu in zakona o sladkovodnem ribištvu vnesli stvari, ki bi bistveno spremenile zakon. V glavnem so biia vnesena le dopolnila k nekaterim členom za boljše in popolnejše razumevanje določb dotičnih členov. Po sprejetju posameznih členov predloga zakona o lovu in o sladkovodnem ribištvu so razpravljali še o predlogu zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev. Ta zakon je predlagan predvsem zato, da bi se zagotovil celulozni les, ker se les iglavcev neracionalno predeluje in uporablja. Les iglavcev se troši za manjvredne Sortimente, pri čemer gre mnogo lesa v izgubo, primanjkuje pa ga, kakor že rečeno, za tovarne celuloze in rudnike. So primeri, da žagajo hlode iglavcev že pod 15 em srednjega prereza, to je les, ki se da predvsem uporabiti kot jamski in celulozni les. Zato predlog zakona določa, da je prepovedano žaganje hlodov iglavcev pod srednjim premerom 22 cm. Tudi tesanje tramov iz iglavcev se je letos močno povečalo, in sicer od 60.000 kubičnih metrov v letu 1947 na 130.000 kubičnih metrov v letu 1953. Pri tesanju pa izgubimo 20 do 40% lesa. Predlog zakona zato sploh prepoveduje tesanje tramov iz okroglega lesa iglavcev. Ker se ogromno lesa iglavcev (letno okoli 110:000 m3 razseka za kurjavo, medtem ko bi si lahko tudi kmetje preskrbeli drugo gorivo, zlasti premog, določa predlog zakona, da se sme v drva predelati samo tak les iglavcev, ki ga ni mogoče uporabiti za tehnične in druge industrijske namene. V imenu izvršnega sveta ljudske skupščine LRS je bil na zasedanju gospodarskega odbora zbora proizvajalcev navzoč član izvršnega sveta tov. Zoran Polič. Po razpravljanju o predlogih vseh teh zakonov je odbor za gospodarstvo razpravljal še o svojem poslovniku. babiške šole. Ker v tem času ni bilo dovolj zdravstvenih ustanov, je bilo delo babic še posebej pomembno. Kljub vsemu pa ta služba do leta 1947 ni bila javna služba splošnega pomena. Ko se je po vojni povečala zmogljivost porodnišnic, beležimo danes že pol porodov v bolnišnicah. Ta porast je visok tudi zaradi tega, ker uživajo vse državljanke v porodnišnicah brezplačno oskrbo. V sedanjih pogojih naj bi bila babica na terenu ne samo porodna pomočnica, marveč tudi zdravstveno-prosvetna delavka in zdravstvena delavka na področju zaščite matere in otroka. Zakonski predlog ima namen poudariti prav to • kurativno in preventivno zdravstveno viogo babic ter predporodno zaščito mater in otrok. Dosedanji predpisi o babiški službi ne ustrezajo več tudi zaradi tega, ker obstojajo v občinskih ljudskih odborih že mnogi zdravstveni domovi, v katerih je vključena tudi babiška služba. S tem zakonom se predlaga popolna socializacija babiške službe. Poslanci so v načelni razpravi o zakonskem predlogu poudarjali potrebo večje strokovne izobrazbe babic, ziasti zaradi njihove razširjene delavnosti; dalje so govorih o večji stimulaciji v nagrajevanju, razpravljali o pokojninah starih babic, ki bi jih bilo verjetno treba rešiti pri reviziji predpisov o pokojninskem zavarovanju in prav tako navajali pomanjkanje babic na podeželju. Predlagali so, naj bi se v babiško šolo sprejemale predvsem kandidatke iz tistih krajev, kjer so kadrovske potrebe največje, okraji pa naj bi se brigali, da pošljejo potrebno število slušatelj ic v te šole, ki imajo, kot druge medicinske šole, nalogo sprejemati predvsem dijake, ki jih pošiljajo okrajni ljudski odbori. Med najbistvenejšimi določili novega zakonskega predloga naj navedemo samo nekatere; Babiška služba je sestavni del zdravstvene službe zdravstvenih domov; mesta se oddajajo na podlagi razpisa. Svojo službo opravljajo babice v svojem okolišu, ki ga določi in spreminja svet za zdravstvo in socialno politiko OLO ali MLO na predlog okrajnega oziroma mestnega zdravstvenega doma. Za svoje delo in pomoč ne sme babica zahtevati od strank nobene nagrade v denarju ali naravi in ne smejo poleg babiške službe opravljati nobenega drugega poklicnega dela. Zasebna babiška praksa ni dovoljena. Njihovo strokovno delo nadzoruje zdravnik, ki ga je določil zdravstveni dom. Pri obrazložitvi zakonskega predloga o ustanovitvi višjih zdravstvenih šoi je sekretar Lojze Piškur poudaril, da gre tu le za potrditev konkretnega obstoječega stanja. Navedel je razne težave, ker rang teh šol zakonsko še ni bil urejen. Nov zakonski predlog o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol določa, da se kot take šole ustanovijo Višja šola za medicinske sestre, Višja šoia za fizioterapevte ter Višja šola za röntgen-ske pomočnike vse v Ljubljani. Pouk na višji šoli za fizioterapevte in za röntgenske pomočnike traja dve leti, na višji šoli za medicinske sestre pa tri leta. Na te višje šole se lahko vpišejo kandidati, ki imajo popolno srednjo šolo z zrelostnim izpitom ali ustrezno srednjo strokovno šolo z diplomskim izpitom. SP Ämcmdmcm o socialnem skladu Na popoldanski seji je odbor razpravljal o predlogu zakona o siciainih zavodih. Sekretar Lojze Piškur je v obrazložitvi navedel, da je danes 546 socialnih zavodov raznih vrst, od teh 309 za mladino in 57 za odrasle, v tem ko jih je bilo pred vojno vsega 35. Predvsem primanjkuje specialnih zavodov. Navedel je, da je v LRS 16.000 mladine v starosti do 18 let pod skrbništvom. Glede materialnih pogojev socialnih zavodov je omenil, da so oni nameščeni v glavnem v improviziranih poslopjih, da ljudski odbori niso imeli dovolj sredstev ali pa je manjkalo razumevanja, da bi dali več proračunskih sredstev za te ustanove- Prav tako primanjkuje v teh zavodih strokovnega kadra. Glede domov za stare in onemogle je navedel, da so hoteli nekateri ljudski -vihori reševati na račun teh domov stanovanjska vprašanja. V nadaljevanju svoje obrazložitve je poudaril, da zasleduje zakonski predlog med drugim namen, da bi se dala večja iniciativa za ustanavljanje takih zavodov ljudskim odborom in društvom, kar je novost. Dalje želi zakon zainteresirati državljane za te ustanove preko družbenega upravljanja. V načelni razpravi so ljud- ski poslanci razpravljali predvsem o predlogu Mire Svetina, da se ustanovijo socialni skladi pri ljudskih odborih, v katere bi se stekali vsi prispevki in dotacije družbenih in gospodarskih organizacij, iz teh skladov pa bi se dodeljevala dodatna sredstva za posamezne socialne ustanove in ostale socialne potrebe. Ustanovitev takih skladov je utemeljena tudi s tem, da bi obveznosti ljudskih odborov za socialne dajatve ne šle v nedogled navzgor. marveč bi se našle druge oblike družbene skrbi za socialna vprašanja. V daljši razpravi, ki je trajala več kot 2 ure, je odbor sprejel amandman v smislu predloga Mire Svetina o socialnih skladih. V načelni razpravi je bila prav tako poudarjena orientacija organov socialnega skrbstva na izvendomske; mladinsko zaščito, ziasti na rejništvo ter potreba po ustanavljanju in razširjanju rejniških centrov. Odbor jc zakonski predlog v načelu in v podrobnostih sprejel. Obvz^amo ljudske odbornike MLO glavnega mesta Ljubljane, da bo v petek, dne 25. junija 1954. ob 16.30 uri v klubskih prostorin MLO, Ljubljana, Kresija XXXVII. Skupna seja Takoj po končani skupni seji bosta v istih prostorih ločeni seji in sicer: XX, XVIII. seja mestnega zbora in seja zbora proizvajalcev. Iz skupščinske nGa-oe '•* -» S PLENUMI CENTRALNEGA ŠTETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVUE Sprejeta so bila priporočila zveznega odbora SZDL o nalogah sindikata v boju za socializem V dvorani delavske univerze v Beogradu se je v sredo dopoldne začela plenarna seja centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je razpravljal o nalogah sindikatov na osnovi sklepov nedavne plenarne seje zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Referat je podal predsednik centralnega sveta ZSJ Djuro Salaj. V imenu zveznega odbora SZDLJ je plenumu prisostvoval član predsedstva Krsto Poplvoda. Na plenumu se je zbralo več kot 300 sindikalnih funkcionarjev in aktivistov is vse države. V začetku svojega referata je predsednik Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj poudaril pomen sestanka Zveznega odbora SZDLJ, katerega sklepi In priporočila, zlasti pa govora tov. Tita in Kardelja, naj bodo temeljna orientacija za nadaljnje delo sindikatov. V socialistični graditvi imamo vsi isto politiko Ko je govoril o značaju sindikatov v socialističnem družbenem redu, o vprašanju, ki so mu posvetili na plenumu Zveznega odbora SZDLJ posebno pozornost, je rekel, da sindikati pri nas niso in tudi ne morejo biti nekakšna politična organizacija, ki uveljavlja svojo posebno politiko, ker imajo v pogojih socialistične graditve vsi zavestni družbeni činitelji isto politiko in skupne cilje. Sindikati kot organizacija delavskega razreda, ki je v naši dežeH vodilna družbena sila, nimajo proti komu nastopati, nimajo od koga kaj izsiljevati, ker je upravljanje podjetij kakor tudi odločanje o gospodarskih vprašanjih, o razdelitvi narodnega dohodka, o delovnih pogojih, o življenjskem standardu čedalje bolj v rokah delavskega razreda in ker se razvija v kolektivih proizvajalcev in po drugih delovnih ljudeh, v komunah in v okviru širših družbenih skupnosti. Nekatere organizacije in voditelji pri posameznih ukrepih niso računali z možnostmi naše gospodarske moči niti s spremenjenimi družbenimi odnosi. Ponekod je nerazumevanje teh načel, spravilo nekatere organizacije v položaj, da so nepravilno gledale na razne družbene organe, kakor da ne gre za organe istega razreda, ki s specifičnimi nalogami in specifičnimi metodami delajo za ista načela in za uresničitev istih ciljev. To pa ne pomeni, da bi v praksi naših sindikatov ne bilo tudi nasprotnih teženj. Ponekod ni bilo odpora niti takrat, kadar je šlo za očitne nepravilnosti in birokratizem. Takšni pojavi ne nasprotujejo le koristim gibanja vseh sil v socialistični graditvi, marveč so tudi v načelu zgrešeni. Metode dela v sindikatih Tudi m°tode dela v sindikatih morajo biti prilagojene njihovim funkcijam in značaju. , V delu organizacij in vodstev mora biti prva naloga odločno obravnavanje konkretnih problemov, vsakdanjih praktičnih vprašanj, učinkoviti ukrepi za boljši in kul-turnejši življenjski standard. Iz tega izvira potreba in nujnost, da sindikati kot celota in posamezne organizacije sodelujejo pri sprejemanju sklepov in prevzemajo zanje tudi odgovornost. Predstavniki sindikatov naj aktivneje sodelujejo v delu predstavniških organov, družbenih organov upravljanja, delavskih svetov, raznih komisij itd., ker si niti polnega sodelovanja niti odgovornosti ne moremo misliti brez neposrednega sodelovanja pri sprejemanju sklepov. Metode delovanja in dejavnosti sindikatov ni treba, da bi bile politične in tudi nalog sindikatov ni treba izpolnjevati s takšnimi oblikami političnega dela, ki so lastne Socialistični zvezi kot splošni politični organizaciji. Sindikati naj usmerjajo delavce v Socialistično zvezo. Ce posvečajo pozornost delavskim organom upravljanja, če vežejo širše sloje delavcev na delavske svete če se bo v skupščinah zavodov za socialno zavarovanje čedalje več delavcev učilo obravnavati socialne in družbene probleme, bo vse to najboljši način, da bodo delavci, uslužbenci in inteligenca naše dežele politično in družbeno de-javnejši. da bodo z večjo vnemo sodelovali v delu SZDL. V delavskih svetih je zdaj nad 150.000 delavcev in uslužbencev, v mestnih in okrajnih zborih proizvajalcev pa 9.200 odbornikov. V skupščinah zavod za socialno zavarovanje je 10.000 do 12.000 zavarovancev. To je najboljše potrdilo, da smo vzpostavili široko omrežje družbenih organov, ki so najboljša šola družbene dejavnosti in praprava na politično delo delavskega razreda. V socialistični skupnosti ne more biti protislovij med koristiri celote in individualnimi koristmi Na plenumu Zveznega odbora SZDL so zlasti poudarjali, da je treba povezati individualne in kolektivne koristi, da morajo sindikati delovati kot organizacija. ki predstavlja delavski razred kot celoto glede na posamezne delovne kolektive ali posa- mezne delavce. V socialistični družbeni skupnosti v načelu ne more biti protislovij med koristmi celote in idividualnimi koristmi. Upoštevanje koristi celote glede na posamezne koristi in nasprotno, zlasti pa, da se neupravičene zahteve posameznih skupin ne uveljavljajo na račun drugih skupin ali celote, je važno v več ozirih. Predvsem ima socialistična skupnost vse pogoje, da se harmonično razvija, vsak posameznik pa v uresničevanju koristi celote more in mora upoštevati tudi svoje koristi. Z našim družbenim redom so nezdružljivi kakršnikoli privilegiji, sebično poudarjanje zahtev pa gre zmeraj neogibno na račun drugega dela delavskega razreda in ostalega prebivalstva. Z zanemarjanjem koristi celote oz. razne vrste partikularizma v podjetjih in komunalnega lokalizma preprečujejo vsestranski in skladen razvoj celotnega socialističnega družbenega reda in gospodarskega sistema. Zapostavljanje upravičenih posameznih ali skupinskih koristi pomeni ponekod tudi nevarnost, da bi gospodarski sistem kompromitirali in zmanjšali gmotno pobudo neposrednih proizvajalcev. Pobuda pa je eno najbolj bistvenih načel našega gospodarskega sistema. Vsi takšni pojavi utegnejo škodovati tudi enotnosti delavskega razreda in zato so škodljivi tudi z moralno-politič-nega stališča. Sodelovanje v krajevnih skupnostih Ko se je dotaknil vprašanja zaščitnih funkcij, ki je tudi povezano z značajem sindikatov, je Djuro Salaj poudaril, da zaščitna funkcija sindikatov ni v tem, da ščitijo delavski razred pred nekom, marveč da mu pomagajo, da sam sprejema najboljše sklepe, da sam kar najbolje skrbi zase in za svojo socialistično skupnost, ki mu edina lahko omogoči ureditev vseh njegovih vprašanj. Škodljivo in nekoristno bi bilo, če bi iz tega povzeli sklep, da se sindikatom ni treba boriti proti raznim nepravilnostim, izigravanju in pačenju predpisov, proti „vsemu, kar ograža koristi posameznika ali posameznih delovnih kolektivov. V naših razmerah je boj proti nezakonitosti pravzaprav boj za boljše delo, za uspešnejše delovanje in smotrnejše odločanje samih samoupravnih organov. Naš sindikat se mora orientirati na krajevne skupnosti in gospodarske organizacije. Ker se bo v prihodnje obseg pravic komun in podjetij še povečal, je Beograd, 24. junija. Na današnjem posvetovanju predstavnikov tobačnih tovarn je prišel na dnevni red predlog nekaterih tovarn, da preidemo v državi na prosto formiranje maloprodajnih cen tobačnih izdelkov. To prosto formiranie cen naj bi veljalo le za tobačne tovarne, ne pa tudi za trgovsko mrežo. Tovarne trdijo, da pogosto ne morejo izpolniti svojih obveznosti, ker so cene tobačnim izdelkom vnaprej dol,- medtem ko morajo kupova i prostih cenah vse surovine n ves material, ki je potreben v proizvodnji cigaret. Po nekaterih trditvah tudi ni pravega razmeria v cenah posameznih kvalitetnih skupin tobaka, kar povzroča precejšnje težave v tehnološkem procesu proizvodnje. Tako je na primer povpraševanje po tretji kvalitetni skupini tobaka zelo majhno, spričo česar so tovarne prisiljene, da kopičijo to vrsto tobaka po skladiščih ali da ga dajejo v cigarete IV. kvalitetne skupine, to ie v »Dravo«. Za primer, da ne bi mogli preiti na prosto oblikovanje malo-prodainih cen tobačnih izdelkov, predlagajo tovarne nekatere spremembe v cenah posameznih cigaret, ne da bi se zaradi teh sprememb količkaj spremenil skupni finančni efekt davka na promet. Po tem predlogu naj bi se »Drava« podražila od 26 na 28 din, »Zeta« in podobne cigarete nai bi se pocenile od 38 do 34 din. »Drina« in podobne cigarete pa od 60 na 55 din. Na posvetovanju ie prišla do izraba še trditev, da sedanie maloprodajne cene tobaka ne ustrezajo tržnim prilikam in da so tovarne žaro pogosto v težkem finančnem položaiu,. iz katerega si kdai pa kdai poiščejo izhoda s tem, da zmanjšujejo obseg cigare* treba vso pozornost in skrb posvetiti razvijanju mestnih in okrajnih sindikalnih svetov. Se zmeraj se zelo pogosto dogaja, da sindikalni sveti v komunah ne delujejo kot organi krajevne skupnosti, da se ne zanimajo dovolj za probleme komune, marveč so bolj usmerjeni na notranje vprašanje sindikatov. Naloge sindikalnih svetov Sindikalni sveti niso dovolj orientirani na to, da bi pomagali delavcem in uslužbencem poglabiti se v potrebe komunalne skupnosti, iskati čim priklad-nejše načine za Informiranje članstva o življenju, perspektivah razvoja ter tekočih zadevah mest in okrajev. Ker je upravljanje preraslo meje kolektiva in se razširilo na komuno, mora biti skrb za nujno potrebno znanje za upravljanje v sedanjih razmerah mnogo širša in zajemati mora mnoga nova področja. Predsednik centralne sveta ZSJ se je dotaknil tudi dejavnosti sindikatov na področju skrbi za neposredne potrebe delavcev in uslužbencev (za boljše izkoriščanje prostega časa, za organiziranje zabave, počitka, letovišč, za zagotovitev življenjskih pogojev, udobnejša stanovanja, boljše prehrane itd.). Potem je opozoril na to, kako važno je vskladiti organizacijsko sestavo naših sindikatov z značajem in njihovo vlogo, z vsem našim družbenim In gospodarskim sistemom in organizacijo komun. Na koncu je predlagal plenumu, naj pozove vse sindikalne organizacije in vodstva, da se temeljito in vsestransko seznanijo z delom plenuma Zveznega odbora SZDL in da čimprej začno proučevati in obravnavati organizacijsko sestavo našega sindikata. Za to naj se ustanovi komisija, ki bo pripravila predloge za obravnavanje perečih vprašanj. V razpravi so govorniki poudarjali da so ugotovitve o delu sindikatov, navedene na nedavnem plenumu Socialistične zveze, ter njegova priporočila o nadaljnjem delu, važna za bodočo delavnost sindikalnih organizacij. S tem je določeno mesto sindikatov v vsem sistemu delavskega samoupravljanja in komunalne samouprave. Pomoč ZSJ poplavljencem Na popoldanski seji je plenum sprejel sklepe, v katerih Je v celoti pritrdil priporočilom ln ugotovitvam zveznega odbora SZDLJ o vlogi in nalogah sindikatov v boju za socializem, ter sklenil, da bo kongres sindikatov Jugoslavije novembra v Beogradu. Sklenili so, da bodo žrtvam poplav dodelili pomoč v znesku 355 milijonov din. Prizadetim v Celju bodo dali 2 milijona, v Ugljeniku, Banovičih ln Su-haču 1,25 milijona, v Slavonskem Brodu in Samboru pa 300.000. te, poslabšajo kvaliteto in podobno. Ta trditev ni drugega, kakor priznanje tobačne industrije, da ne skrbi za standardno kvaliteto, kar je nedolgo tega že bilo ostro kritizirano v Ljudski skupščini in v javnosti. S tem v zvezi so mnogi drugi, med njimi tudi zvezna industrijska zbornica, dali resne pripombe ne samo na kvaliteto tobaka, temveč tudi na kvaliteto nekaterih drugih izdelkov široke potrošnje. Ob tem so bili dani tudi razni predlogi za zaščito interesov potrošnikov. Družba je namreč dolžna, da posreduje ne le. kadar gre za standardno proizvodnjo izdelkov široke potrošnje, temveč tudi za to, da se onemogočijo poskusi in praksa posameznih podjetij, ki rešujejo svoje lastne finančne težave na breme potrošnikov. Nafvišje prodajne cene belega in sivega surovega železa Beograd, 23. junija. Po sklepu Zveznega izvršnega sveta znaša najvišja prodajna cena belega surovega železa II 42.500 din, sivega surovega železa pa 57.000 din za eno tono. Ceno belega surovega železa I dobimo na ta način, da ceno belega surovega železa II pomnožimo s koeficientom 1.06, ceno belega surovega železa III pa, če pomnožimo s koeficientom 0,96. Antiperonospoma služba Napoved: Na Štajerskem so bile v današnji noči ponovne okužbe s peronosporo. Ce bo vladalo dovolj toplo ln vlažno vreme, se bo bolezen kmalu zopet pojavila. — Cas škropljenja bomo objavili pravočasno. Kmetijski raziskovalni ln kontrolni zavod - Uprava hidrometeorološke službe C čarete no nr^stlh crniah? Nikakor ne gre, da bi posamezna podjetja reševala svoje linančne težave na breme potrošnikov IZ ZAKONODAJNIH ODBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE Razprava o načrtu zakona o zdravstvenem zavarovanju končana ImiHMinnnia IrmoKielrih cevnnelrih rial mr- to izbrala redakcijsko komi- tih in materialu pa sta zako- Zavorovanje kmetijskih sezonskih delavcev — Zdravstveno zaščito uživajo tudi mobiliziranci pri javnih delih v primeru elementarnih nezgod (Od našega beograjskega dopisnika) Beograd, 24. jun- Zakonodajna odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine sta včeraj dopoldne pod predsedstvom ljudskega poslanca Janeza Hribarja zaključila obravnavanje načrta zakona o zdravstvenem zavarovanju de. lavcev in uslužbencev. Ko sta sprejela nekaj manjših sprememb v 6. poglavju načrta zakona, ki obsega kazenske in druge zaščitne ukrepe, sta začela odbora obravnavati zadnje poglavje načrta zakona, ki vsebuje prehodne in končne odredbe. V razpravi o tem poglavju je ljudski poslanec Ivan Šiftar ponovno postavil vprašanje sezon, delavcev, ki ga načrt zakona — po njegovih besedah — ni dokončno rešil. Dejal je, da v njegovem okraju (Murska Sobota) živi okoli tri tisoč sezonskih delavcev; večina moških so gradbeni delavci, med kmetijskimi sezonskimi delavci pa so v večini žene — 60 do 75 odstotkov. Večina teh sezonskih delavcev dela na državnih posestvih, predvsem na Belju. Sezonski delavci zaradi značaja svojega dela večinoma ne morejo doseči delovnega staža, ki je potreben za priznanje pravic zdravstvenega zavarovanja, namreč 6 mesecev neprekinjenega delovnega razmerja ali pa v zadnjih dveh letih 12 mesecev s prekinitvami- Dokler so v delovnem razmerju, ti delavci sicer uživajo določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja, postavlja pa se vprašanje, kako je s to pravico v tako imenovani »mrtvi sezoni*, pozimi, ko ne delajo. Tov. Šiftar je predlagal, naj prispevek za zdravstveno zavarovanje sezonskih delavcev v »mrtvi sezoni* plačajo državna posestva, na katerih ti delavci delajo, enako kakor za svoje stalne delavce. Sezonski delavci nimajo svojih predstavnikov v delavskih svetih važnejši amandma ljudskega poslanca Ivana Šiftarja, ki je zahteval, da se določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja priznajo tudi tistim osebam, ki so se ponesrečile pri javnem delu, za katerega so bile mobilizirane zaradi elementarne nesreče, karšna je bila na primer nedavna velika poplava v Celju in okolici. Načrt zakona prvotno namreč ni urejal tega vprašanja in je zato z amandmajem poslanca Šiftarja odstranjena vrzel, ki bi jo drugače imeli v naši bodoči zdravstveni zakonodaji. Omeniti moramo tudi amandma ljudskega poslanca dr- Jerka Rad-miioviča, ki je zahteval, da žene, stare nad 40 let. zadrže pravico do zdravstvene zaščite tudi po ločitvi zakpna, ako jim je sodišče prisodilo vzdrževanje. Zakonodajna odbora sta na- to izbrala redakcijsko komisijo, ki bo izdelala končno besedilo načrta zakona o zdravstvenem zavarovanju tlelav-cev in uslužbencev. V to komisijo sta izvoljena iz zakonodajnega odbora zveznega zbora ljudska poslanca Ivan Šiftar in dr. Radmilovič, iz zakonodajnega odbora zbora proizvajalcev pa ljudski poslanec Benčič. Med prihodnjim plenarnim zasedanjem zvezne ljudske skupščine, ki bo bržkone prve dni julija, se bosta sestala odbor za vprašanje dela in socialnega zavarovanja zbora proizvajalcev, da proučita spremembe, ki sta jih v načrtu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev izvršila zakonodajna odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine. Na ta način bi bilo besedilo načrta zakona v pristojnih skupščinskih odborih definitivno določeno. Zvezni izvršni svet bo do jeseni, ko bo načrt zakona predložen v odobritev zvezni ljudski skupščini, seveda še imel priložnost, da da nanj svoje pripombe. M- P. Predlog zakona o sodiščih bo predložen zvezni ljudski skupščini na prihodnjem zasedanju Beograd, 24. jun. Na včerajšnji skupni popoldanski seji sta zakonodajna odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine obravnavala prvi del predloga zakona o sodiščih, ki ima ustavni značaj. Odbora sta prvemu delu predloga zakona o sodiščih dodala nov člen, ki razpravlja 15. poglavje ustave od 31. januarja 1946. leta- Odbora sta na skupni seji tudi proučevala predlog glavne zadružne zveze, raj zvezna ljudska skupščina takoj izdela zakon o stanovanjskih zadrugah, o podeljevanju kreditov za gradnjo zadružnih hiš in dobavi materiala. Zakonodajna odbora bosta glavni zadružni zvezi odgovorila, da ta zakona že pripravlja zvezni izvršni svet. Zahtevo po kredi- tih in materialu pa sta zakonodajna odbora odstopila zveznemu izvršnemu svetu, ker to ni stvar zakona. Zakonodajna odbora sta nato na ločenih sejah glasovala in sprejela prvi del predloga zakona o sodiščih, kakor je znano, sta za sprejem prvega dela zakona o sodiščih pristojna zakonodajna odbora obeh zborov, za ostale dele zakona pa odbor za organizacijo oblasti in uprave. Zakon o sodiščih bo predložen v odobritev plenumu zvezne ljudske skupščine na prihodnjem zasedanju. Zakonodajni odbor zveznega zbora je nato na svoji ločeni seji obravnaval tudi predlog odbora za predloge in pritožbe, naj zakonodajni odbor da zvezni ljudski skupščini pobudo za priporočilo, naj krajevni organi zabranijo kupovanje dekiet pri sklepanju zakonov, kar je še v navadi v nekaterih južnih krajih naše države- Zakonodajni odbor je ta predlog odklonil, ne samo zaradi tega, ker za to ni pristojen, temveč predvsem zarad: tega, ker meni, da bi bilo tako priporočilo skrajno nepolitično. Odbor je naglasil, da se to vprašanje lahko reši samo s prosvetnim delom na terenu, ne pa z zakonskim predpisom. Zakonodajni odbor je obravnaval tudi predlog odbora za predloge in pritožbe, po katerem naj bi dal pobudo za izdelavo zakona, s katerim bi se priznalo svojstvo vojnega invalida tistim osebam, ki so bile pohabljene v boju z režimi stare Juoslavije. Zakonodajni odbor je ta predlog odstopil v proučevanje odboru za socialno politiko zveznega zbora. M. P. S tiskovni» konference zemljiške knjige in sicer v zvezi z lastninsko pravico državljanov na stavbe, ki so zgrajene na zemljišču splošnega ljudskega premoženja. Končno je odbor razpravljal o odločbi o tistih sredstvih za samostojno razpolaganje, ki ne gredo v osnovo za določanje zne- gredo domov in niso udeleženi niti pri eventueinem dobičku državnih posestev. Poverjenik zveznega izvrš pri odboru za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta j\Ja dnevnem redu sej je bil _ XT , tudi predlog odločbe o proglasit- Beograd, 24. junija, rsa dnev- 2adružnih domov za objekte nem redu tiskovne konference, ki družbenega standarda. S sprejetje bila danes s spredstavniki od- jem rega precji0ga kmetijskim za-bora za gospodarstvo zveznega iz- drusam orzjoma drugim upravi- nikov v delavskih svetih na yrsne”a syera’ 50 najvaznej- te|jem zadružnih domov ne bi „„ . — — državnih Dosestvih- do ooteku -n. gospodarska vprašanja, ki so b;j0 treba plačevati obresti, ki se ska, ki ga dajo gospodarske orga-delovne pogodbe ’g^edo do- ^ ^j^ejT obraVMVa ‘ Plačujejo sedaj za te domove kot nizacije zvezi kot posojilo. Odbor Med razpravo o načrtu zakona o davku na dediščine in darila je odbor za gospodarstvo predložil, da bi bil ta davek nižji od nega sveta tov. Zdenko Has dosedanjega. O tem bo sklepala je dejal, da se v sezoni polo- zvezna ljudska skupščina verjetno ^ebTTudi navodilo žaj sezonskih delavcev glede na svojem prvem jesenskem zase-pravic iz zdravstvenega zava- danju. rovanja ne razlikuje od Do večjega števila predlogov ostalih, delavcev; tudi člani je prišlo glede uredbe o spremem- njthov’ih družin imajo te pra- in dopolnitvah uredbe o do-vice. Sedaj bodo tudi oni ka- hodku. Glede na predlog zakona kor tudi elani njihovih dru- 0 obdavčitvi avtorskih honorar- Zadar, 24. jun. Jutri ob 9. se ztn dobili zdravstvene izkaz- jev je treba namreč rešiti tudi bo začela prva letna skupšči- nice, tako da bodo lahko brez vprašanje obdavčitve drugih ho- na Turistične zveze Jugoslavi- vsakih težav uživali pravice norarjev, tako honorarjev za pouk je. Po letu 1952 je bilo v naši zdravstvenega zavarovanja, se- ;n dru»e posle ki niso v zvezi državi 96 turističnih društev z veda dokler delajo. Iz gospo- z „dn;m delovnim razmerjem. 19 000 člani. To število se je darskih razlogov (v Jugosia- Razprava je tek'a tudi o pred- doslej povečalo na 66.000 čla-viji imamo okoli 200-000 grad- uredhe 0 dopolnitvi uredbe nov, ki delajo v 270 turistič- benth delavcev tn okoli 100 0 ustanavljanju podjetij in nih društvih. Razen tega so v tisoč kmetijskih sezonskih de- 0brtov. Tu je treba v glavnem vseh republikah ustanovljeni vrsti vprašanj, ki so v zvezi s avcev) pa je nemogoče te de- rešiti vprašanje komunalnih pod- republiški sveti v nekaterih pospeševanjem turizma v naši iavce brez rezerve vključiti v jeti j, to se pravi njihovih statutov, republikah pa tudi regionalne državi plačujejo sedaj osnovna sredstva. V razpravi o zakonskem predpisu o odpovedi poslovah prostorov je odbor zavzel stališče, da je za takšno odpoved potrebna navedba razlogov. Dopolniti bo o vpicu v za gospodarstvo je še predlagal, da se spremeni uredba o tinanem inšpekciji in sicer v tem, da bi smeli finančni organi kontrolirat: tudi uporabo finančnih sredstev v družbenih organizacijah in združenjih. Prva skupščina Turistične zveze Jugoslavije pogoji za zmzanje cen za dnevno oskrbo v manjših turističnih krajih in razni ukrepi za razvoj lokalnega turizma. Razpravljali bodo tudi o ukrepih za zgraditev modernih poti, modernizaciji našega železniškega prometa, letalskega in pomorskega prometa, pa tudi o zakonu o turizmu, o izkoriščanju letnega dopusta in o socialno zavarovanje, kajti računati moramo z njihovo »mrtvo sezono*. Če hočemo rešiti vprašanje njihovih pravic iz zdravstvenega zavarovanja v tako imenovani »mr ter odnose komun do teh podjetij. Kar se tiče uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, je zajela razprava le način izplačevanja obračun- tvi sezonit, potem bi morali skih plač in dajanja akontacij na nekako zagotoviti kontinu- plačo med mesecem. Člani odbora iteto njihovega dela- Za- s° obravnavali se odločbo o pe-sedaj je njihovo vprašanje riodičnem obračunavanju in raz-urejeno s čl. 129 načrta zako- delitvi skupnih dohodkov gospo-na, ki pooblašča zvezni izvrš- darskih organizacij, ni svet, da lahko s svojim predpisom določi, pod kate-terimi pogoji bodo sezonski delavci s posebnimi pogodbami, sklenjenimi z okrajnimi Glede na to, da je treba vskladiti položaj podjetij za promet z žitom z novim gospodarskim sistemom, je obravnaval odbor za gospodarstvo tudi to vprašanje. turistične zveze za širjenje turističnega področja. 270 društev ima 80 iniciativnih odborov za osnovanje novih turističnih društev. V poročilu sekretarja Turistične zveze Jugoslavije Ljuba Babiča bodo predlagani boljši Izmenjava londonskih in dubrovniških dijakov Dubrovnik, 24. junija. V začetku prihodnjega meseca bo odpotovalo iz Dubrovnika v London 20 dijakov srednjih šol. V Londonu bodo mesec dni kot gostje pri družinah angleških zavodi za socialno zavarova- Dal je je odbor predloži! odločbo dijakov. Na povratku bo z nji- nje, lahko podaljšali uživanje pravic do zdravstvene zaščite po odredbah tega zakona v času izven delovne sezone. V teh pogodbah bosta določeni tudi osebna pravica in obveznost iz zdravstvene zaščite. Ob koncu svojega dela sta odbora sperejela nekaj amandmajev, izmed katerih je naj- o položaju prodajaln industrijskih podjetij, ki obsega tudi prodajalne »Jugopetroia"«, domače obrti in podjetij za zbiranje industrijskih odpadkov Da bi železniško-trmsportna podjetja in podjetja P'H" lahko sestavila tarifne pravilnike, ie odbor obravnava! dvo-ie navodil, namreč navodili o razvrstitvi oseb teh dveh strok. odpotovalo v Jugoslavijo ustrezno število dijakov angleških srednjih šol, ki bodo v enakih okoliščinah preživeli mesec dni v Dubrovniku. 0 davku na avtorske honorarje Beograd, 24. junija. Na današ-ji predpoldanslki seji je odbor za prosveto zveznega zbora zvezne Ljudske skupščine v načelu sprejel predlog zakona o davku na dohodek od avtorskih pravic in o skladu za napredek kulturnih dejavnosti. V prav živahni načelni razpravi so poslanci sicer poudarili, da je sprejetje tega zakona potrebno in koristno, vendar so obenem omenili nekatere pomanjkljivosti. Tako je bila pripomba, da bi bilo treba predloženo davčno lestvico za avtorske honorarje izpopolniti s podatki o tem, kakšen bi bil finančni efekt obdavčenja in katere kategorije umetnikov, kulturnih in znanstvenih delavcev bi morale plačevati ta davek. Zlasti dolga je bila razprava o vprašanju, ali je treba po tem zakonu obdavčiti tudi javna znanstvena in stro- kovna predavanja ter honorarni predavanja v šolah. Odbor je sprejel prve tri člene zakonskega predloga. Sprejel je odločbo, da se plača davek na honorar od književnih, likovnih, umetniških ter strokovnih in znanstvenih del v originalu, prevodu, kopiji ali reprodukciji, kakor tudi od nagrad za takšna dela, ki jih kdo prejme v natečaju; dalje naj bi se plačeval ta davek od dohodka za izdelavo idejnih skic, načrtov, stripov, križank, od publicistične dejavnosti, od opravljanja recenzije in redakcije in od vseh drugih dohodkov od avtorske pravice. Sredstva, ki bi se ustvarila na ta način, naj bi po predlogu zakona služila za socialno zavarovanje umetnikov in za napredek kulturnih dejavnosti. Skupščini bo prisotvovalo okoli 150 udeležencev, med njimi tudi voditelji našega javnega in družbenega življenja. L. M. Odhod zastopstva naših sindikatov na Finsko Beograd, 24. jun. Jutri bo odpotovala v Helsinki delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik centralnega sveta Djuro Salaj, da vrne obisk finskim sindikatom, katerih zastopniki so se lani mudili 14 dni v Jugoslaviji. OBJAVA »Tekstll-obutev« v Nazorjevi ulici ima zaradi polletne inventure dne 26., 27., 28. in 29. t. m. svojo poslovalnico zaprto. »PRIVREDNI PREGLED« prinaša v današnji številki: — TRANSPORTNE TARIFE V NAŠEM GOSPODARSTVU — POTREBNE KOREKTURE V SISTEMU AMORTIZACIJE OSNOVNIH SREDSTEV — S POVEČANJEM POTROŠNJE PLINA BUTAN BI SE MANJ PORABILO DRV — POSVETOVANJE PROIZVAJALCEV LESNE INDUSTRIJE, KERAMIKE, CELULOZE IN PAPIRJA — ALI SE MORE USTANOVITI BANKA ZA IZVOZ IN UVOZ? — KAKO ZBOLJŠATI STRUKTURO PREHRANE? — ZMANJŠANJE ŠTEVILA PRODAJALNIC IN UMETNA OSAMOSVOJITEV TRGOVIN V NEKATERIH MESTIH BiH — KOMERCIALNA, FINANČNA IN KNJIGOVODSKA PRAKSA: kalkulacije gradbenih podjetij — UPORABA NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV: vprašanja in odgovori Poleg tega prinaša »Privredni pregled« v današnji številki vesti in dogodke, pregled cen na notranjem in umanjeni trgu, pregled tečajev na deviznih obračunskih mestih, aktualnosti iz prakse drž. arbitraže itd. — »Privredni pregled» izhaja vsak ponedeljek in petek. J ‘ aČetrvMc fizijski Locamo Zanimanje za rwashingtonski Weekend* m njegove rezultate, ki je bilo ie od vsega početka precejšnje, je še poraslo, odkar je Eden v zunanjepolitični razpravi britanskega parlamenta, ki je bda v sredo, izpovedal britanske ideje o »locarnskem sporazumu Daljnega vzhoda*. Ta nepričakovana sugestija, ki jo je londonska vlada objavila dan pred odhodom Churchilla in Edena na Washingtonski sestanek, predstavlja pač svojstvenost britanske zunanje politike, ki bi namesto predlaganega »antikomunističnega bloka v Aziji*, raje videla sistem tf-.kasnega sodelovanja s Kitajsko. Tudi, ce bi do tega azijskega Locarna ne prišlo, kar je skoraj gotovo, iz sedanje britanske pobude :n njenih že od prej znanih pogledov do nameravanega jugovzhodnega azijskega obrambnega sistema, je jasno razvidna razlika med stališči ZDA in Velike Britanije do azijskih vprašanj. Angleži predvsem stremijo, da bi v pacifiški pakt prišle države Colombo načrta, kar naj bi mu dalo pravi pomen in vpliv, vtem ko so ZDA bolj naklon jene misli, naj bi bile v njem države, Kitajski izrazito nenaklonjene. I' sekakor, osrednja točka wa-shmgtonskih razgovorov med Churchillom in Edenom ter Ei-senhorverjem in Duliesom bo prav vprašanje jugovzhodne Azije, oziroma: pacifiškega pakta. V tem vprašanju so največja nasprotja med Veliko Britanijo in ZDA, kar je v zunanje politični debati britanskega parlamenta potrdil tudi Eden. Razen vprašanj, ki se tičejo jugovzhodne Azije in Azije sploh, pa bodo seveda na rvashington-sreern sestanku, ki ne bo imel določenega dnevnega reda, prišla na v'-sto se d*uga vprašanja; Evropska obrambna skupnost, Srednji vzhod, atomska in hidrogenska bomba in, tako vsaj pravijo, tudi vprašanje sklicanja konfe- rence na -.višjih predstavnikov vekah držav, do katere naj bi bajt prišlo v Londonu. Štiri dni bodo trajali razgovor Washington-,. Morda se bo nt n -h izpolnilo Churchillovo upa n namreč, da se da ob takil. osebnih stikih najvišjih predstav m sov v nekaj dneh doseči veliki več, kakor■ pa se lahko v neka letih doseže po normalni diplo rnatsk: poti. Vendar zaenkrat m kaže, da bi se to uresničilo. Vzhodni weekend A enadna Ču En Lajeva odločitev, da sprejme vabilo indijske vlade, ki mu je bilo sporočeno že pred mesecem oni ter na svojem povratku v Terting ooišče indijskega ministrskega predsednika Nehruja, je vzbudila tako v Ženevi, kakor drugod po svetu veiiko zanimanje. Poseben poudarek js dal temu sestanku indijski predsednik Nehru, ko je uradno obvestil prijateljske južnoazijske države Burmo, Indonezijo in Ceylon, ki niso voljne sodelovati pri ameriškem nacrtu južnoazij-skega pakta, da bodo natančno obveščene o razgovorih s Cu En Lajem. Te države so namreč prav tako kot Indija zainteresirane na končanju in-dokitajske vojne, kar bo vsekakor glavni problem razgovorov v New Delhiju. Za končni izid ženevske konference ni bil od delhijskega niš manj važen bernski sestanek med Cu En Lajem ter francoskim ministrskim predsednikom Mendes-France-om, po katerem so na tiskovnih konferencah obeh strani sporočili, da so razgovori utrdili upanje v uspešen zaključek indokilajske razprave v Ženevi. V Franciji so ta sestanek posebno teplo pozdravili, ker ga sinatrajo kot dokaz naglega ukrepanja novega ministrskega predsednika, čeprav mu nekateri kot n. pr. »Franc Tireur« zamerijo, da se ni skušal sestati tudi s Ho Si Minhovim predstavnikom, s čimer je po sodbi lista podprl tezo, oa je Vietminh samo satelit Pekinga. Splošno pa francoski tisk sodi, da je bil sestanek koristen s stališča reševanja indokitajskega vprašanja ter da je doprinesel predvsem k odstranjevanju spornih točk, kar je brez dvoma v sedanjem trenutku, ko je ženevska konferenca prišla v odločilno fazo, zelo pomembno. Oba Ču En Lajeva sestanka, tako bernski kakor delhijski, ki ga nekateri ocenjujejo kot protiutež angloameriškemu sestanku v Washingtonu, kažeta, da si Peking zelo prizadeva, da bi dosegel rešitev. in-dokiiajskega vprašanja in si tako morda odprl tudi vrata v OZN. Predvsem pa si bo Cu En Laj v New Delhiju gotovo tudi skušal zagotoviti podporo Indije, Burme, Idonezije in Ceylona proti ameriškemu načrtu, o katerem bodo skoro hkrati razpravljali ameriški in angleški državniki v Wa-thingtonu. Dosedanja praksa zanika Piccionijeve besede o pravičnem obravnavanju narodnostnih skupin Trst, 24. jun. {Po telefonu). Pi-cionijev govor pred rimskim parlamentom — poudarjajo politični opazovalci v Trstu — ni prinesel jasnega odgovora uradne Italije v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Njegov govor ocenjujejo kot korak naprej k bolj realističnemu gledanju na odnose z Jugoslavijo, kar pa še ne pomeni, da se za tem skriva tudi iskrena želja. V Trstu poudarjajo, da je govor preveč zavit in skrajno previden ter da je važnejše tisto, kar ni povedal. Govoril je v glavnem italijanski desnici in mednarodnim reakcio- Sporcčilo sekretariata za zunanje zadeve Beograd, 24. jun. (Tanjug). Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je objavil naslednje sporočilo: >Avstrijska vlada je uradno obvestila državni sekretariat za zunanje zadeve, da po avstrijskih zakonih poteče rok za prijavo odškodnine za premoženje, ki je bilo odvzeto med vojno v Avstriji, 30. junija t. I. Prizadete osebe naj pošljejo prijave najpozneje do 30. junija uradu za zaščito jugoslovanskega premoženja v Beogradu.* Končano zasedanje mednarodne organizacije deta Ženeva, 21 jun. (AFP). Po tritedenskem deiu se je danes v Ženevi končalo 37. zasedanje mednarodne konference dela, ki je v komisijah proučevala tehnična vprašanja in organizirala debato o socialni politiki. narnim krogom. Seveda tudi to spolzko previdno govorjenje ne bo moglo rešiti uradne Italije, da ne bi prej ali slej morala javno povedati svojega stališča v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Pozitivni znak, ki daje nekaj upanja, da bodo v Italiji začeli bolj realistično presojati odnose z Jugoslavijo, je tudi nekoliko bolj pomirljivi ton dela italijanskega tiska. Toda sodeč po razpravljanju na dveh izrednih zasedanjih tržaškega občinskega sveta in po sprejemu klerofašistične resolucije, s katero nasprotujejo vsaki razdelitvi ter zahtevajo priključitev obeh con Italiji, se pokaže Picionijev govor v povsem drugi luči, v kolikor je tržaška iredenta barometer razpoloženja palače Chiggi. Se bolj značilna pa je izjava tržaškega župana Bartolija, ki je — kot je znano — dobro zapisan pri papežu in desničarskih rimskih krogih: »Ne smemo izgubiti upanja na celo Istro in ne samo cono A in B. Vse to ozemlje spada k Italiji.« V tržaških naprednih krogih menijo, da so desničarskih rimski krogi s pomočjo Bartolija povedali to, kar v sedanjem trenutku sami ne morejo, da bi videli, kakšen bo odmev v svetu. Poudariti pa je treba. da je bila soglasna s to fašistično resolucijo tudi kominfor-movska agentura v Trstu z Vida-lijem na čelu, ki ni glasovala proti ter tako tudi v sedanji fazi reševanja tržaškega vprašanja, ko gre za koristi socialistične Jugoslavije, podprla imperialistične zahteve italijanskih buržoaznih strank. Ptccioni Je govoril o Trstu Beograjski krogi se vzdržujejo komentarjev Rim, 24. junija. (Tanjug). V debati o proračunu ministrstva za zunanje zadeve v italijanskem senatu, je minister za zunanje zadeve Piccioni navedel osnovne probleme italijanske zunanje politike. Zlasti se je pomudil pri tržaškem vprašanju. Ko je navedel zgodovino pogajanj o Trstu, je Piccioni dejal, da je po mnenju italijanske vlade pri sedanjem položaju mogoča samo začasna rešitev. Izjavil je, da morata biti vsaka dejanska rešitev ali modus vivendi, ki bi ju mogla sprejeti italijanska vlada, takšna, da v nobenem primeru ne bi ogrožala »gospodarskega napredka in bodočega prospe-ha tržaškega pristanišča«, v korist Trsta in tržaškega ozemlja ter vseh držav, ki predstavljajo tradicionalno zaledje tega pristanišča«. Piccioni je dodal, da bi morala biti »ureditev vprašanja v tem smislu uvod v postavi- V »ekaj vrstali Peking, 24. jun. (Nova Kitajska). Kitajske enote iz Cekjan-ga so odbile vse pomorske in letalske napade Cangkajškovih sil na kopno in jim prizadele resne izgube. Med 11. majem in 5. junijem so kitajske sile poškodovale 19 lovskih letal ameriškega izdelka, od 12. aprila do 6. junija pa poškodovale 7 ladij vojne mornarice s Formo-ze in zajele 1 motorni čoln. Jeruzalem, 24. jim. (AFP). — Posebni odposlanec predsednika ZDA Eisenhowerja na Bližnjem vzhodu Johnston, ki bo izdelal enotni načrt za izkoriščanje voda reke Jordana, je obiskal sinoči predsednika izraelske vlade Sareta ter visoke vladne funkcionarje. V Trstu poudarjajo, da v kolikor se nekateri italijanski krogi nagibajo k bolj realnemu presojanju jugoslovansko - italijanskih odnosov, bi se to moralo začeti odražati v Trstu predvsem v tem, da bi začeli odstranjevati vse tisto, kar danes zastruplja jugosiovan-sko-italijanske odnose. Dosedaj še nihče v Rimu ni vsaj delno omenil, da je treba Slovencem povrniti škodo, ki so jo povzročili fašisti, da so še vedno v veljavi fašistični zakoni in vse posledice četrt stoletne italijanske okupacije. Dokler se pa ne bo začela uveljavljati taka politika tudi v praksi, toliko časa ostanejo besede Picionija o »širših in trdnejših osnovah jugoslovansko - italijanskih odnosov• in o »pravičnem obravnavanju narodnostnih skupin* samo prazne fraze, preračunane na varanje javnega mnenja. S. Lenardič KAIRO, 24. jun. Egiptovsko revolucionarno sodišče je pred dnevi obsodilo na zaporne kazni od enega do 15 let ječe 16 egiptovskih oficirjev, ki so bili obtoženi, da so kovali zaroto proti sedanjemu režimu, katerega so hoteli 28. aprila vreči in se polastiti oblasti. Na čelu skupine oficirjev je bil Ahmed Ei Masry, sodišču pa je predsedoval Mohamed Hussein. Revolucionarni svet pa Je razveljavil sodbo proti dvema oficirjema, ki sta bila obsojena eden na eno leto, drugi pa na sedem. ZAHTEVA GUATEMALSKEGA PREDSTAVNIKA V OZN Varnostni svet na] ponovno razpravlja o GnatemaU Imenovali bodo anketno komisijo — Argentinski senat podprl Guatemalo tev prihodnjih italijansko - jugoslovanskih odnošajev na širšo in solidnejšo podlago«. Pripomnil je, da bi morali ti od-nošaji temeljiti na načelu recipročnosti, ki mora zlasti priti do izraza v enakopravnem obravnavanju etničnih skupin obeh strani. BEOGRAD, 24. jun. (Tanjug) Tiradni krogi v Beogradu danes niso hoteli komentirati govora, ki ga je imel italijanski minister za zunanje zadeve Piccioni pred italijanskim senatom. Diplomatskemu uredniku Tanjuga so pri tem izjavili, da jugoslovanska vlada z velikim zanimanjem spremlja sedanje obdobje reševanja tržaškega vprašanja. Britanski delegat odpotoval iz Ženeve Ženeva, 24. jun. (AFP) Danes je odpotoval iz Ženeve v London lord Reading, ki je vodil britansko delegacijo v odsotnosti ministra za zunanje zadeve Anthony Edena. Vodstvo britanske delegacije je prevzel sir Lionel Lamb, britanski veleposlanik v Bernu. Ko je odpotoval iz Ženeve, je lord Reading izjavil le to, da bo v Veliki Britaniji ostal nedoločen čas. Nerv York, 24. jun. (ATP). V brzojavki, ki jc je poslal predsedniku Varnostnega sveta Združenih narodov, je guatemalski zastopnik v OZN dr. Castillo Arriola uradno zahteval, naj bi dne 24. junija nujno sklicali sejo Varnostnega sveta. Kfi utemeljuje svojo zahtevo, navaja Castillo Arriola, da so bila odprta mesta v Guatemali izpostavljena napadom iz. zraka, civilno prebivalstvo pa so obstreljevali in bombardirali. Guatemalski zastopnik je tudi opozoril, da je skrivna radijska postaja sporočila namen napadalnih skupin, da bodo bombardirale Guatemala City in druga važna mesta. Ameriška delegacija, katere vodja Cabot Lodge predseduje Varnostnemu svetu, je sporočila, da je že zavzela stališče do guate-malske zahteve. Komisija za mir organizacije ameriških držav, sestavljena iz 5 članov (Čile. ZDA, Argentina, Brazilija in Kuba) je sporočila sinoči, da se strinja s predlogom Nicarague in Hondurasa, da bi sestavili anketno komisijo za Guatemalo. Komisija se strinja. s"tem, da bodo takoj obvestili o tem odpravnika poslov Guatemale v ¥a-shingtonu in Varnostni svet. Argentinski senat je objavil deklaracijo, v kateri potrjuje soglasje z načeli, da mora narod sam odločati o svoji suverenosti, in izraža željo, da bi nehali prelivati kri v državah Amerike. — Argentinski senat izraža na koncu upanje, da bo Guatemala našla gospodarsko in politično neodvisnost v miru. V Mehiki in Boliviji so že sprejeli podobne resolucije v znamenju simpatij do sedanje gua-temalske vlade. Trenutni položaj na guate-malskih bojiščih je ob kopici docela nasprotujočih si vesti, od katerih imajo tiste »uporniške radijske postaje« predvsem namen begati guatemal-sko javnost, preveč nepregleden, da bi bilo mogoče podati popolnoma točno sliko, kako se tamošnji dogodki razvijajo. Ne glede na to pa je vendarle mogoče ugotoviti dvoje: pohod zavojevalcev ne samo da ni bil lahek sprehod, kakor so si ga nekateri zamišljali, ampak je naletel na trd odpor vsega guatemalskega ljudstva, ki je izpričalo popolno podporo sedanji legitimni vladi. In dalje, svetovna javnost, še posebej pa javnost držav Latinske Amerike se je ob vdoru v Guatemalo vznemirila veliko bolj, kakor pa so pričakovali tisti, ki so v ozadju celotne spletke. Toda s samim tem nevarnost, ki grozi Guatemali še ni odstranjena. O tem priča stopnjevana ostrina člankov, ki se pojavljajo v gvatemalskemu režimu sovražnemu tisku sosednih držav. O tem dalje pričajo tudi akcije držav., ki so obtožene, da so dale podporo agresorjem in ki skušajo sedaj ne samo oprati sebe, pač pa se same postaviti v vlogo tožnika. Ne gre torej samo za to, da se napad na Guatemalo nadaljuje, da sc popolnoma ignorira apel Varnostnega sveta, zaradi česar je bila gvatemalska vlada prisiljena ponoviti svojo pritožbo pri Varnostnem svetu, pač pa tudi za to, da sta sedaj Honduras in Nikaragua predložili medame-riški komisiji za mir protest zoper guatemalsko pritožbo, da je z ozemlja teh dveh držav prišlo do vdora v Guatemalo. To se pravi, ker je Guatemala umaknila svojo pritožbo pri medameriški komisiji za mir in se odločila, da se raje pritoži pri Varnostnemu svetu, skušata obtoženi državi sedaj sami spraviti celoten primer pred odbor medameriške konference, računajoč na znane sklepe konference v Caracasu, na to, da bodo tu na ta ali oni način dosegle podporo večine držav Latinske Amerike, s samim tem obsodbo Guatemale in končno, da bodo ob takem položaju mogle »dokazati izrazito revolucionarni značaj dogodkov v Guatemali«. Ob takem, razvoju bi se pač oborožene in druge spletke proti Guatemali mogle nemoteno nadaljevati, bi pač agresorji in tisti, ki so za njimi, mogli doseči smoter, ki so si ga zastavili. Vprašanje je le, če bo do takega razvoja prišlo. Resolucije, ki so jih doslej sprejele narodne skupščine Čileja, Mehike, Argentine, Urugvaja, Bolivije, demonstracije, ki so v večini mest držav Latinske Amerike v prid Guatemale, kažejo, da le ni vse tako, kakor so si predstavljali ali si morda še vedno zamišljajo mogočniki United Fruitsa. New York, 24. junija. (AFP) V pooblaščenih krogih potrjujejo, da se bo Varnostni svet sestal jutri dopoldne ali popoldne in proučil zahtevo Guatemale. Guatemalska vlada zahteva od Varnostnega sveta, naj stori vse potrebno, ker je ostal brez odmeva poziv za ustavitev sovražnosti v Guatemali. New York, 24. junija. (AFP) V brzojavki guatemalskemu ministru za zunanje zadeve Toriellu, je honduraški minister za zunanje zadeve Valenzuela protestiral proti »bombardiranju honduraškega letališča v San Pedru Copan.. »Letala, ki so napadla letališča, so po njegovih navedbah priletela iz Guatemale. Churchill odhaja v Washington V Churchillovem spremstvu je 20 oseh — V Washingfonu bodo govorili tudi o vprašanju Sueza London, 24. junija. (Tanjug). Britanski predsednik vlade Winston Churchill odhaja v Washington na razgovore. Poslanci vseh treh parlamentarnih skupin so izrazili sinoči v debati o zunanji politiki naj- POTDVANJE KITAJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA „Ženevska konferenca napreduje“ Ženeva, 24. jun. (Reuter.) Kitajski minister za zunanje zadeve Ču En Laj je izjavil danes ob odhodu iz Ženeve v New Delhi, da »ženevska konferenca napreduje*. Kitajska delegacija v Ženevi »se bo še naprej trudila za sklenitev miru v Indokini«. — je izjavil Ču En Laj pred odhodom v New Delhi — Sodijo, da bo kmalu po obisku Ču En Laja Nehru obiskal Peking boljše želje za uspeh Churchillove misije. Churchill potuje, kakor se je zvedelo, na lastno pobdo. Z njim odhajajo minister za zunanje zadeve Anthony Eden, strokovnjaka za atomso energijo Cherwell, dolgoletni sodelavec Churchilla v vprašanjih nuklearne energije, in Edwin Plowden, predsednik vladnega zavoda za atomsko energijo. Dejstvo, da sta se pridružila ta dva znastvenika, je za politične kroge pomembno znamenje za vsebino bri-tansko-ameriških razgovorov. V spremstvu so tudi poslanec Christofer Soames, vodja Churchillovega kabineta Colville, namestnik državnega podsekretarja v zunanjem mi- nistrstvu Harold Caccia, vodja oddelka za vprašanja Daljnegt vzhoda Allen, vodja Edenove-ga kabineta Anthony Rum bold ter osebje tajništva. V skupini je nekaj manj kot 20 oseb. Sestanek v Beli hiši Washington, 24. jun. (AFP). Po včerajšnjem sestanku v Beli hiš, na katerem je državni podtajnik Bedeli Smith podal parlamentarnim voditeljem poročilo o ženevski konferenci, iz javljajo v ameriških parlamentarnih virih, da se je sestanek nanašal na probleme Indokine in Koreje. Minister za zunanje zadeve je dejal, da so perspektive za sistem kolektivne varnosti v jugovzhodni Aziji »razveseljive«, kategorično pa je odklonil, da bi karkoli povedal o razgovorih, ki jih .bosta imela Churchill in Eden v Washingtons Ankara, 24. jun. (AFP). Predsednik turške vlade Adnan Menderes je sprejel sinoči predsednika libijske vlade Mustafo ben Halima in 2 libijska ministra, ki ga spremljata. Navzoč je bil tudi minister za zunanje zadeve Köprülü. Govorili so o problemih Srednjega vzhoda, zlasti o utrditvi prijateljstva med Turčijo in Libijo ter sklenitvi kulturnega sporazuma med tema državama. Ču En Laj potuje v Indijo na povabilo predsednika Nehruja, s katerim bosta govorila o azijskih problemih. Po mnenju krogov, ki so blizu ženevski konferenci, se bodo razgovori nanašali predvsem na neuspeh korejskih pogajanj v Ženevi, pa tudi na Indokino. Poleg tega pričakuje, da bosta proučila problem predlaganega obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo, sprejema Kitajske v OZN ter trgovinskih in kulturnih zvez med Kitajsko in Indijo. Diplomatski opazovalci so prepričani, da bi utegnil po tem obisku Nehru obiskati Peking. Zastopnik kitajske delegacije je izjavil, da je Ču En Laj pripravljen vrniti se na ženevsko konferenco, ni pa povedal, kdaj bi to moglo biti. Colombo, 24. jun. (Reuter). Kakor se je zvedelo v obveščenih krogih, sodi predsednik indijske vlade Nehru, da so možnosti za Polom razorožitvene konference mir v Indokini večje, čeprav je pred tednom kazalo, da so se razgovori v Ženevi razbili. V sporočilu, ki ga je poslal predsedniku ceylonske vlade Kotala-vali, je Nehru dejal, da je nastala sprememba, ko je Kitajska predlagala, naj bi se tuje čete umaknile iz Laosa in Kambodže in pospešili sklenitev premirja. New Delhi, 24. jun. (AFP) V intervjuju, ki ga je dal pred odhodom iz Ženeve v New Delhi delhijskemu časopisu »Hindu« iz Madrasa, je kitajski minister za zunanje zadeve Cu En Laj izrazil upanje, da se bodo vojskujoče se stranke v prihodnjih treh tednih pogajale z dobro voljo za sklenitev premirja, »temelječega na pametnih in pravičnih pogojih, ki bodo sprejemljivi za vse prizadete strani«. Rekoč, da bi morali vsi udeleženci na ženevski konferenci podpreti tako rešitev, ne pa da se temu upirajo, je Ču En Laj dejal: »Povečati bomo morali našo budnost do spletkarenja nekaterih sil na konferenci in izven nje, ki bi hotele internacionalizirati vojno v Indokini«. Ko so ga vprašali o skupnih problemih azijskih držav, je Cu En Laj dejal, da mir in varnost čedalje bolj ogroža »agresivna politika, katere smoter je ločitev azijskih držav v nasprotne vojaške bloke«. Izrazil je mnenje, da bi se morale azijske države posvetovati in določiti skupne ukrepe za ohranitev miru v Aziji in na svetu. Danes so v New Yorku in Londonu istočasno objavili poročilo o razgovorih zastopnikov ZDA, ZSSR, Francije, Velike Britanije in Kanade v pododboru komisije OZN za razorožitev, ki je imel v torek svojo zadnjo sejo. Poročilo vsebuje tudi nadroben načrt o razorožitvi in prepovedi atomske in vodikove bombe, ki je bil predložen na zasedanju pododbora in ga je sovjetski zastopnik odklonil. Načrt sta predložili vladi Velike Britanije in Francije ob podpori ZDA in Kanade. Kakor navaja poročilo, niso napredovali niti glede zmanjšanja vseh oboroženih sil in tako imenovanega konvencionalnega orožja niti glede mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo, ker je sovjetska delegacija zavrnila vse predloge zahodnih sil v tem smislu. Sovjetski predstavnik Malik je predložil davno znani načrt, ki ga ZSSR predlaga že leta in leta. Sovjetski delegat, je rečeno v poročilu, je poudarjal na sejah pododbora, da so vsi zahodni predlogi za nadzorstvo nad atomskim orožjem samo poskusi, da bi zvedeli za sovjetske vojaške tajnosti in moč sovjetske armade. Anglo-francoski načrt je predlagal sklenitev pogodbe o razorožitvi, ki bi obsegala: L popolno prepoved uporabe in proizvodnje nuklearnega orožja in orožja za množično uničevanje vsake vrste ter izkoriščanje zalog nuklearnega orožja za miroljubne namene; 2. občutno zmanjšanje vseh oboroženih sil in konvencionalne oborožitve; 3. ustanovitev nadzornega organa z ustreznimi pravili in pooblastili, ki naj bi zagotovila učinkovito nadzorstvo nad prepovedjo in zmanjšanjem oborožitve. Po tem predlogu naj bd svetovna organizacija o razorožitvi potrdila ta načrt. Jules Hoch, francoski zastopnik v pododboru, je izjavil danes, da je ostal optimist glede razorožitve, čeprav na zasedanju niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. Konec zasedanji po njegovem mnenju nikakor ne pomeni ustavitev ali od’oži-tev pogajanj na nedoločen čas. »Pododbor je bil mnenja, .da .je napočil čas, ko je treba poslati poročilo komisiji za razorožitev, ki se bo sešla julija v New Yorku«, je dejal in pripomnil, da bo Generalna skupščina OZN jeseni proučila ta problem. Jules Moch je izrazil prepričanje, da bodo vse države sveta privolile na dokončno razorožitev, da pa bo za to treba dosti časa. Dodal je, da je anglo-francoski načrt za razorožitev podlaga za kompromis, nikakor pa ne dokončni načrt. ’ 4 Str. / SLOVENSKI P030CEVILEC l • St. 147. - 25. junija 1954 Mokronog bo praznoval 1. julija občinski praznik Izmed številnih dogodkov med NOB v Mokronogu in okolici, je občinski ljudski odbor na predlog občinskega odbora ZB izbral za občinski praznik 1. julij, kot spomin na uspešni partizanski napad na postojanko v Mokronogu in tovarno usnja 1. julija 1942. Prvotno so trg Mokronog leta 1941 zasedli Nemci, pozneje pa so ga prepustili Italijanom. Prebivalci občine Mokronog pa z nobenimi niso bili zadovljni, pač pa so za- Med prvimi talci na Dolenjskem, ki so bili ustreljeni 28. aprila 1942 pri Radohovi vasi, so bili trije iz Mokronoga. To so bili Franc Kodrič, Ivan Majcen in Franci Žlajpah. Aretirani so bili zaradi sodelovanja s partizani, odpeljani v novomeške zapore, tam pa na morišče v Radohovo vas. Ti zločinski uboji zavednih občanov so ostale prebivalce mokronoške doline le še podžgali, da so še bolj množično odhajttli v partizane in se oklepali Osvobodilne fronte. čeli misliti, kako bi se iznebili vsiljivih tujcev. Narodna zavest, ki je bila v Mokronogu že’ prej na visoki stopnji, se je v pripravah na splošni oborožen: upor še okrepila. Že polet: 1941. leta so odšli prvi občani v partizane in mokro-noška partizanska cesta je sodelovala pri napadu na Bučko že 2. novembra 1941. Iz kraja, kjer sedaj stoji pod Pričo skromen spomenik, je že 22. oktobia 194! znani narodni junak Milan Majcen od-dai prvi strel na okupatorja v mokronoški dolini- Okupator se je dobro zavedal, kakšne nevarne revolucionarje ima v Mokronogu, zato jih je začel zapirati že jeseni 1941. Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 55. kola dne 23. junija 1954 v Beogradu. Srečke, ki se kon- čujejo s spodaj so zadele dobitek označenimi Številkami dinarjev: 20 1.000 8530 5.000 0165493 10.009 C451930 10.000 0683970 10.000 1 100 15231 50.109 0683971 200.C00 0165491 500.100 9772 4.C0O 75732 100.090 €957032 10.900 0165432 10.909 06S3972 10.000 33 300 603 3.000 8093 4.000 0123 10.000 0957033 1,000.030 614 2.900 2024 4.000 2364 5.0C0 7824 8.000 0957034 10.000 0393124 10.900 6825 8.Ö00 1315 20.000 0533123 300.009 IS 300 06 500 1996 5.000 3206 10.500 05S312S 10.000 1020076 10.000 7 109 0957 4.100 1020077 200.100 6? 390 6239 6.000 679g 6.0ft® 045192g 10.000 1020078 10.000 1479 4.090 5739 6.0*0 4249 30.O*® 56389 59.000 0451929 200.000 Sftunno je bilo Izžrebanih 304.438 dbbitkov fn 8 Tjrsmij v vrednosti 8fr.409.0C® dinarjev. V mosTiih 7% !zpl3?!lo so vezani Višek sodelovanja prebivalcev s partizanskimi enotami je bil dosežen v noči od 30. junija na prvi julij 1942- V Mokronogu je bilo takrat okrog 1000 črnosrajčnikov. Navzlic tolikemu številu okupatorjev je bila v Mokronogu in okolici organizirana dobra vaška zaščita, ki je bila v stalni zvezi s partizanskim bataljonom, ki je bil v okolici Trebelnega. V Mokronogu je obratovala že pred vojno znana Kalinova tovarna usnja, ki je med okupacijo delala za okupatorje. Tej je veljal glavni partizanski napad, ki je s pomočjo prebivalcev tudi popolnoma uspel. V noči iz 30. junija na 1. julij je partizanska četa pod vodstvom tovariša Prleka napadla postojanko v Mokronogu- Ker so imeli partizani za napd samo eno strojnico, so to hitro premikali iz Priče na Žalostno goro in obratno, tako da so ustvarili videz velikega napada. V resnici je vsa četa razpolagala le z 21 puškami in eno strojnico. Fa- šisti, že poprej prestrašeni zaradi pogostih obiskov partizanov v okolici, so se v strahu umaknili v grad in se tara zabarikadirali. Partizani so nato vdrli v trg in v tovarno usnja ter so s pomočjo domačinov, ki jih je organizirala vaška zaščita, odnesli zalogo usnja, pripravljeno za okupatorjevo vojsko ter jo odpeljali na varno. V celoti je to noč sodelovalo pri akciji poleg partizanov tudi okrog 300 domačinov. Ta akcija je bila najboljši odgovor okupatorja na njegovo nasilje, njej pa je sledil neposreden množični odhod Mokronožanov v partizane. vse od 15 letnih fantov do sivolasih možakarjev. Komandant partizanskega bataljona, ki je takrat napadel Mokronog, je bil Žan More iz Novega mesta, politični komisar pa domačin iz Mokronoga Nace Majcen. Vaško zaščito pa sta vodila Ferdo Šetrajčič in Jože Dolenjšek. Tudi m>vd žrtvami za našo skupno stvar ima občina Mokronog časten delež 91 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja je visok krvni davek mokronoške občine za našo svobodo. Sam Mokronog je bil večkrat hudo bombardiran. Na prvo praznovanje občinskega praznika se Mokrono-žani že dlje časa skrbno pripravljajo. Do tega dne bo lepo preurejen trg in dokončan zadružni dom z veliko dvorano. Tudi nekaj stavb bo obnovljenih, žal pa bo ta dan še vedno vidnih mnogo sledov vojne, ker se vsega v enem letu ne da poraviti. V kritiko Mokronožanov je namreč treba pripomniti, da se za obnovo trga in njegov gospodarski razvoj po vojni niso dovolj zanimali, vsaj ne v toliki meri, kot drugi kraji-Prebivalci žele. da bi se obnovila tovarna usnja, vendar dosedaj iz objektivnih vzrokov to ni bilo možno. Več možnosti je, da bi dobil Mokronog v doglednem času obrat elektroindustrije, ki bo pomenila začetek hitrejšega gospodarskega razvoja občine. Sodeč po pripravah za praznovanje občinskega praznika in sprejem številnih gostov, ki bodo ta dan prihiteli med naše Mokronožane. bo to praznovanje obenem mobilizacija prebivalcev za hitrejši gospodarski napredek. (r) V Celju ne bo več gostiln dobitki že upoštevani. Dobitke izplačujemo samo po uradni žrebni listi. Srečka štev. 0957033. k! Je zadela 1.030.000 dinarjev. Je bila prodana v Ljutomeru, srečka št. 75.32, ki ie zadeta 100.000 dinarjev. pa na .Tesenčrah. Srečna dobitnika naj se Javita zaradi izvlačila pri Jugoslovanski loteriji, direkcij! za LRS v Ljubljani, Beethovnova 10. V sredo dopoldne se je sestal gospodarski svet ljudskega odbora celjske mestne občine. Pod predsedstvom Ivana Uranjeka so člani sveta najprej proučili škodo po poplavi in vse ukrepe, ki so bili storjeni za njeno odstranitev. V nadaljevaniu so pretresali predloge o izvajanju uredbe o obrtništvu, trgovini in gostinstvu. V smislu zakona o obrtništvu tudi v Celju ne bodo mogli več delati zasebni obrtniki z več kot petimi delovnimi silami. Ta omejitev se v mestu nanaša na tri zasebne obrtne mojstre in sicer na gradbenega mojstra Jezernika, na tesarskega mojstra Aljančiča ter na kleparskega in vodovodno-inštalater-skega mojstra Dolžana. Glede na izvajanje tega sklepa bodo morali omenjeni zasebni obrtniki omejiti število zaposlene delovne sile. Po skoraj enoletnem proučevanju in neštetih razpravah je gospodarski svet dokončno pristal na predlog o decentralizaciji trgovske mreže v mestu. Decentralizacija se bo začela izvajati 1. julija in bo dokončno izpeljana do 1. avgusta. Ta vmesni rok je potreben tudi zaradi tega, da se rešijo še mnoga sporna vprašanja, med katerimi zavzema kreditiranje novoustanovljenih poslovalnic prvo mesto. Po predlogu o decentralizaciji se pre-osnujeta v celoti špecerijski podjetji »Špecerija« in »Potrošnik«. Vse poslovalnice bodo odslej samostojne trgovine, tako glede nabave in prodaje, kakor tudi glede določanja cen. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra bo do konca leta ostalo združeno le knjigovodstvo. Poleg tega se bo osamosvojila poslovalnica grosističnega podjetja Kovinotehna v Stanetovi ulici. Podjetje Usnje bo ločilo trgovino na drobno in na debelo. Podjetji Podplat in Jadran ostaneta de-tajlistični podjetji s pravico trgovanja na debelo v mejah celjskega okraja. Na novo bo ustanovljeno le grosistično podjetje iz de'a sedanjega Potrošnika. Spričo tega, da nova uredba prepoveduje delovanje zasebnih gostil v mestih, je terjala rešitev te naloge v Celju veliko truda, tudi zaradi izredno močnega in številnega zasebnega sektorja. Po predlogu, ki ga je gospodarski svet potrdil in ki ga bo predlagal v sprejem ljudskemu odboru mestne občine, bo organizacija gostinske mreže v Celju takšna: doslej zasebna restavracija »Pri mostu« se bo združila z državnim podjetjem »Savinjo«. Gostilna Miklavžin in točilnica Halužan se združita v novo socialistično podjetje. Go- Dve največji podjetji kovinske široke uspešno izpolnjujeta svoje naloge TAM-tovarna avtomobilov, ki leži v senci lepih borovih dreves na Teznem, je eno izmed podjetij, ki so bila najbolj prizadeta z izpadom električne energije v mesecu januarju. Po uradnih podatkih elektrosistema je podjetje dobilo januarja le 403.000 kWh, medtem ko je lani v istem mesecu porabilo 760.000 kWh. Ta razlika postane še očitnejša, če pomislimo, da bi tovarna zaradi povečane proizvodnje v tem času rabila 900.000 kWh. Zaradi tega enomesečnega izpada se je kolektiv zavzel, da bo zamujeno nadoknadil. Prvi mesec, ko so lahko delali spet z vso močjo, je bil maj. Takrat so v podjetju izdelali nad 200 kamionov. Enako nalogo so si zadali tudi za junij in po sedanjih perspektivah kaže, da jim bo to tudi uspelo, čeprav imajo stalne težave pri nabavi materiala. V tem letu nameravajo izdelati 1.480 kamionov znamke »Pionir« in pred kratkim jim je uspelo dovršiti že tretjino tega števila. Od 120 avtobusov so jih napravili že nad polovico, večje težave pa imajo s prikolicami in to predvsem zaradi plasmaja izdelkov, za kar ležijo vzroki izven podjetja: dolgotrajno razčiščevanje vprašanja regresa in spremembe, ki so nastopile v zvezi z reorganizacijo zadrug. Letos so močno povečali proizvodnjo kvalitetnega orodja, s katerim so napravili neprecenljive usluge domačim kovinskim podjetjem. Prej so izdelovali zelo malo orodja in so bila podjetja vezana na uvoz. V TAM imajo sedaj toliko domačih naročil, da komaj ugodijo vsem kupcem. Posebno pozornost so posvetili tudi proizvodnji rezervnih delov za avtomobile, ki se je trikratno povečala. Toda tudi to povečanje proizvodnje ne more zadostiti potrebam in težavam, ki so nastale zaradi prejšnjega načina proizvodnje, ko so stalno zahtevali le gotove kamione, niso pa skrbeli za potrebni rezervni material in zato mnogi pokvarjeni kamioni niso bili v prometu. Tako seveda danes niso v stanju zadostiti vsem potrebam, ki so se nabrale v toku petih let. Podjetje je deloma vezano na uvoz, ker domače kapacitete še niso zadostne in to predvsem pri jeklu, železu in pločevini. Dobili so že prve vzorce stekla iz domačih tovarn, ki bodo kmalu izpodrinile uvoženo steklo iz tujine. privatnih stilna »Na gričku« (Petriček) se bo pridružila Ojstrici. »Brani-bor« in točilnica KZ na Mariborski cesti bosta do nadaljnje odločitve ostala še v sklopu Kmetijske zadruge. O bodočem poslovanju gostilne Vovk na Mariborski cesti bo odločal zbor volivcev. Privatna gostilna »Nana« se bo priključila restavraciji »Pošta«, zasebna točilnica »Me-štrov« Majoliki, gostilna »Pri turški mački« pa državnemu podjetju Ojstrica. Gostilne družbenih organizacij bodo ostale »Pri ribiču«, s tem da bo tu treba rešiti tako imenovani dvojni zakup, nadalje restavracija »Kladivar« in buffet »Beton«. Ljudska restavracija v Gaberju se osamosvoji. Pavšalizi-rane — tudi to je oblika družbenega sektorja — bodo naslednje gostilne: Širše, Pilih, Ožek, Culk, Naprudnik, Draksler, Cilenšek, Velenšek, Superger, Hrašovec, Belaj, Ota, Grobelnik, Podpečan, Ušaj, Pantner, Vedenik in vinarska zadruga Brežice na Mariborski cesti. Kot privatna gostilna bo ostala le ona na Anskem vrhu. Kaže pa, da bo na novo odprta še bivša gostilna »Pri koči« v Lokrovcu. M. B. Na Irskem v mestu Limerlk-ku se bo 13. julija začel mednarodni kongres proizvajalcev sladkorne pese. Prijavljenih je okoli 150 delegatov iz 9 držav. V »Metalni« imajo za to leto ogromno naročil in tako dovolj dela. Položaj, ki je postal v začetku leta ugoden, je postal v maju manj rožnat, ker je pričelo primanjkovati materiala. Železarni v Zenici in na Jesenicah ne moreta zadostiti vsem podjetjem, ki povprašujejo po valjanem materialu, z uvozom pa je težko, ker so dobavni roki negotovi. Naročila v prvih petih mesecih so v redu izpolnili, pričakujejo pa, da bodo to zmogli tudi v bodoče, ker se vprašanje oskrbe z materialom že rešuje na pristojnih mestih. »Metalna« je podjetje, ki dela na različnih krajih po vsej naši državi. Veliko delo so napravili v Jablanici, kjer so montirali že pretežno večino hidromehanske opreme. Sedaj delajo hidroopre-mo za hidrocentrali Jajce in Medjuvršje, izdelali pa so tudi že del cevovodov za Mavrovo. Za halo aglomeracije v Zenici so dobavili konstrukcijo, v delu pa je ravno sedaj tudi konstrukcija za podaljšek martinarne na Jesenicah in portalni žerjavi za železarno v Zenici. Za termoelektrarno v Svetozarevu bodo zgradili velik portalni žerjav za razkladanje premoga, v načrtu pa imajo še celo vrsto del. Vreme in rastje junija 1954 Po izboljšanju vremena v zadnji dekadi maja, je nastopilo ponovno poslabšanje v začetku junija. Deževno vreme je trajalo vseh prvih 7 dni; maksimalne padavine so bile dne 4. junija v kasnih popoldanskih In večernih urah, ko je v ozkem pasu od Pake do Sotle padlo tudi nad 100 mm (Dobrna 150 mm). V večini Slovenije je bilo nad 200'/« dolgoletnih vrednosti za prvo dekado junija, v Krškem pa je bilo celo 559“’». Sicer je padlo tudi v tej dekadi največ moče v Julijskih Alpah (Bovec 230 mm), najmanj pa v vzhodnih Halozah (Zavrč 21 mm); zadnji trije dnevi so bili brez padavin. Srednje dekadne temperature so bile V višini dolgoletnih pov-prečkov, saj so nihali odstotki med + 0.5°C in — 0.5'C. Najvišje vrednosti izkazuje obmorski pas, kjer je znašal dekadni povpreček 19.0"C, (Koper, Škocjan). V notranjosti je bila najvišja dekadna vrednost v Črnomlju 18.4°C, sicer pa so nihale temperature med 15 in 17°C. Izrazito nižje so bile le v alpskem svetu (Jezersko 12.5, Planica 12.7’C). Najnižjo temperaturo je zabe-ližila Planica in sicer 8. junija, ko je zdrsnilo živo srebro na + 2.9°C. Dekadni maksimum je bil ob zaključku dekade, ko se je živo srebro dvignilo na 29.5“C v Krškem in samo za 0,1"C manj v Črnomlju. Sicer so se maksimalne vrednosti gibale med 25 in 27°C in le alpski predeli so imeli nekoliko nižje ekstreme. Ponovni nastop deževnega vremena v tem obdobju je zaviral opravljanje poljskih del (okopavanje koruze, osipanje krompirja), zlasti pa še košnjo do konca dekade. Sele tedaj se je lepo vreme zopet ustalilo in omogočilo razmahnitev košnje predvsem na Primorskem in v vzhodnem predelu Slovenije (Lože, Sežana, Planina pri Sevnici, Rogaška Slatina, Bizeljsko, Maribor, Svečina). Žito je v tem času zadovoljivo napredovalo. V alpskem in predalpskem svetu je nastopilo v tem času klasenje, v nižinskih predelih ostale Slovenije (Bizeljsko, Krško, Novo mesto, Črnomelj, Zavrč, Ljubljana) pa cvetenje ozimne pšenice. V osrednji Sloveniji so zabeležili cvetenje ozimne rži, v naj toplejših lokalitetah pa še mlečno zorenje ozimnega ječmena. — Na Primorskem so vzcvetele v začetku junija zgodnje sorte krompirja. Letos bo tovarna osvojila novo proizvodnjo prekladalnih mostov z elevator ji. Take mostove rabijo predvsem termoelektrarne in železarne, ki morajo premog, rudo ali koks dovažati v velikih množinah na mesto, kjer se potrebuje. Taki mostovi se gibljejo po posebnih progah in upajo, da jih bodo začeli izdelovati prav v kratkem. Visokotlačni cevovodi za hidrocentrale so take kvalitete, da lahko tekmujejo z inozemskimi izdelki. Podjetje je delno v posesti takih naprav, ki garantirajo sigurnost teh cevi, seveda pa je potreben zato tudi prvovrsten varilni kader. Obe veliki podjetji sta do sedaj kljub nepredvidenim oviram izpolnili svoje družbene obveznosti. Letos je našo industrijo presenetilo pomanjkanje električne energije, zato si delovni kolektiv »Metalne« šteje v posebno čast, da bo še v tem letu pričel z izdelavo hidromehanske opreme za hidrocentralo Vuhred, ki bo že tretja dravska elektrarna, ki jo dopolnjuje »Metalna«. S tem bo podjetje znatno pripomoglo k čim hitrejši izgradnji dravskega hidroenergetskega sistema in k boljši preskrbi z elektriko. -ab- v začetku S trgatvijo zgodnjih češenj so začeli tudi v okolici Krškega in Murske Sobote. Dež, ki je v tem obdobju često padal v obliki hudih^ nalivov je povzročil uničujoče poplave (Celje, Šoštanj, Krško), kjer je povodenj uničila večje površine njivskih posevkov in travnikov. Agrometeorološki odsek Uprave hidrometeorološke službe IZ ZfiGORJÄ Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine v Zagorju so navzoči obravnavali predvsem pereče probleme šolstva. Tako je zlasti velika stiska s prostori, saj se v dveh učilnicah stiska dopoldne in popoldne nad 200 učencev. V ta namen so sestavili posebno komisijo, ki bo izbrala zemljišče za novo šolo in preskrbela potrebne načrte. Gradnjo šole, ki je res potrebna, bo treba prihodnje leto upoštevati v proračunu okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Z novo šolo bi tudi Loke, kjer ni stiska za učilnice nič manjša dobila 4 razredno osnovno šolo. Nato so razpravljali še o učnih uspehih in ugotovili, da so učni uspehi zlasti v osnovnih šolah vedno boljši, kar dokazuje, da poučuje v teh šolah že res dober predavateljski kader. Najboljši učenci posameznih razredov vseh šol v Zagorju so bili pred nekaj dnevi na sprejemu pri predsedniku ljudskega odbora mestne občine Zagorje, tov. Alojzu Lukaču, kjer so za svojo marljivost v šolskem letu prejeli knjižne nagrade. V Zagorju bo začela v prihodnjem šolskem letu delovati tudi enoletna gospodinjska šola. Glavni problem predstavljajo prostori in finančna sredstva. Ta šola naj bi vzgajala strokovni kader za uslužnostna podjetja v Zagorju. * Kmetijska šola na Izlakah je te dni zaključila pouk. Učenci se pripravljajo na ekskurzijo po Sloveniji. V Zagorju se kažejo vse večje potrebe po ustanovitvi knjižnice. Knjižnice na Izlakah, v Ko-tredežu in pri KSS sicer obstojajo, toda že davno ne zadoščajo za vedno večje potrebe in želje svojih bralcev. M. L. Oglcsšufta V SLOVENSKEM POHÜCEYÄLCÜ! Na tone ajdove moke je propadlo Karl Rajer, delavec iz Ljubljane nam je poslal dopis, v katerem nas obvešča, da so pri podjetju »Moka« zamešali 15 ton ajdove moke med otrobe in jo prodajajo zdaj kot posebno svinjsko krmo. Delavec Rajer postavlja pri tem naslednja vprašanja: 1. Zakaj so namleli tako velike količine in zakaj ne meljejo sproti, kolikor to zahteva trg, ko je znano, da ajda v zrnu ostane dlje časa, zmleta pa se hitro pokvari. 2. Zakaj niso znižali cene, da bi moko vendarle pravočasno prodali in bi si jo delovni človek lahko ceneje privoščil, in 3. na kak način bo podjetje krilo nastalo izgubo? Obrnili smo se na prizadeto podjetje in smo dobili naslednji odgovor: Predvsem ne gre za 15, pač pa le za okroglo 7 ton, ker je od skupne količine 15 ton šlo nekaj nad 7 ton še pravočasno v promet. Glavni vzrok, da se je ajdova moka pokvarila je v tem, da je cena pšenični moki, ki je določena, pri zadnjem znižanju padla od 100 din za kg na 50 din za kg pri cenah na debelo, omenjena ajda, ki je v prosti prodaji in veljajo zanjo ekonomske cene, pa je bila nakupljena še po stari ceni. Namleli so jo zato tako velike količine, ker so vsi takrat računali še na stare cene in je bilo prej povpraševanje po ajdovi moki veliko, po padcu cen pšenični moki pa je to povpraševanje naenkrat prenehalo. Drugi, nič manjši vzrok pa je v tem, da so velike količine ajde zmleli tudi razni špecerijski grosisti, čeprav to ne spada n njihov delokrog, in tudi vsa večja mlinska podjetja, ki meljejo vse vrste moke v lastni režiji. Tudi pri njih bodo zdaj propadle še večje količine ajdove moke, kakor pri »Moki«, predvideti vse' to vnaprej pa ni mogel nihče. Ko so pri »Moki« opazili grozečo nevarnost, so znižali ceno tej moki najprej od 76 din za kg na 50 din in nato celo na 45 din na debelo, kljub temu pa je marca prodaja povsem zastala. Do znižanja cene za ajdovo moko v nadrobni prodaji pa kljub padcu cen na debelo ni prišlo, ker so v nadrobnih trgovinah s to cenejšo ajdovo moko krili izgubo za stare zaloge. Ko je nato propadel še poslednji poskus, da bi prodali preostalo ajdovo moko v posebni stojnici na živilskem trgu v nadrobni prodaji, do česar pa ni prišlo, ker je po predpisih živilski trg namenjen sam.o neposrednim proizvajalcem, so jo zmešali med otrobe in prodajajo zdaj vse skupaj kot neko posebno svinjsko krmo po ceni 13 din za kg. Ker so sami otrobi cenejši in jih tako ta mešanica stane 24 din kilogram, je tako pri kilogramu te mešanice le 6 din izgube. Pri 7000 kg ajdove moke in pri mešanju v razmerju 40% ajdove moke in 60% ofrobor, bo znašala torei izguba »le« nekai nad 100.000 din. Pri podjetju, ki ima mesečno do 2400 ton prometa. kakor je to »Moka«, in predstavlja promet z ajdovo moko le najmaiši del niegove dejavnosti, je to »malenkost«, izguba pa bo pokrita iz razlik v ceni drugih artiklov. Naj bo tako ali drugače. Mnenja smo, da je šlo — vzeto v celoti — pri vsem tem le za anarhično mletje ajde in da bo moral škodo, ki bo zaradi tega nastala bodisi pri »Moki« bodisi pri ostalih trgovskih podjetjih, vendarle nositi potrošnik. Zato je dolžnost tako kolektivov trgovskih podjetij kakor tudi gospodarskih nadzornih organov storiti vse, da do takih pojavov ne bo več prišlo. -ms- HiiiiiimmmiiMiiiiiiiiiiiuiiiiumiiiiiimmiiiiiumiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimiiiniiiiiimiiiiHiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiumiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiMiiiiiiMiiiiiiimiiuiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiimiNiiiiiiiiiiim^ POMENKI OB OBISKU V DB2AVKEM DEŠKEM VZGAJALIŠCU V VERŽEJU stvenih organov in ti (ali pa tudi sami starši, ki niso bili več kos vzgoji svojih otrok), so jih prepustili prevzgoji zavodu. »Prevzgojite jih, napravite nam iz njih dostojne, dobre državljane.« -Srečaval sem te mlade fantiče ES prašni cesti prijazne prekmurske vasice, v Veržeju. Zlasti eden med njimi je bil najbolj opazen. Večkrat se je sklonil in že je tiščal v roki debeli čik. Potlačil ga je v žep in ko sem ga zmotil pri njegovem opravilu, je zaklel kot pravi stari čikar. »Pobiraš čike?« »Ne«, mi je odvrnil ter to tudi trdovratno trdil, v žepu pa stiskal člk v pesti. »Videl sem te,« sem mu zatrjeval. »Ni res,« je' naprej lagal. Toda napel sem drugo struno. Potegnil sem iz žepi cigarete in mu eno ponudil. Drobne ustnice so se trm raztegnile v prijazen nasmeh. Vzel je cigareto in mi pokaza! čike. »'Boš prižgal?« »Ne, ne kadim, Martinu bom odnese!.« 'Ko sem pozneje obiska! mlade gojence v njihovem zavodu, sem celo zvedel da . jjg mladenič,\ ki sem ga srečal, govoril resnico. Jože je cigareto skupaj z najdenimi člki izročil Martinu. On kadi, druge, mlajše pa. ima pod svo;o komando in mu zbirajo čike. To» rorizira jih. Ko je bil še v zavodu v Smledniku, je kaj rad grozil součenkam z nožem in jih prisiljeval, da so poklekale v blatu pred njim. Odkod tako obnašanje, ta čuden nagon maiega fantiča? Martin mi je vse sam obrazložil, seveda v zaupnem pomenku v senc košatih dreves na dvorišču zavoda. »Oče me je pretepal ko bivola Zgrabil me je za vrat in me stiskal, dokler nisem izgubil duše Ves plav sem bil. Če sem mu ušel, je že bil za menoj in vrgel name tudi nož, če me ni ujel. Ko pa sem jaz samo malo v šoli udaril učiteljico s stolom čez hrbet, pa san prišel v zavod.« Taka je dobesedna povest 13-letnega Martina, ki je doma tam nekje s Posavja. Žalostne zgodbe mladih fantov Slične zgodbe bi lahko povedali o skoraj vseh ostalih 80 gojenci v Državnem vzgajalilču v Veržeju. Vzgojna zanemarjenost, manjše tatvine, potepanje, nemoralno okolje, v katerem je fant živel, neznosne razmere v družini, so jih pognale v roke skrb- Poleg vsega, kar sem že naštel, pa so ti fantje v najbolj kritičnih letih. To je doba mladih realistov in pubertetnikov, čas, ko otrok ne trpi in tudi ne prizna nobene VzgaJalUC« v Veržeja avtorite, ne staršev, ne učiteljev. Le težko se mu približaš. Silno občutljiva je v teh letih otroška duša in treba jo je nadvse skrbno oblikovati. To živo testo se izredno težko gnete. Zato sem se silno začudil, ko sem zagledal med že itak maloštevilnim vzgojnim osebjem v tem zavodu v glavnem mlade ljudi, za katere sem zvedel, da imajo malo prakse za seboj. Za zavod, ki ima 81 gojencev in popolno osnovno šolo, so le štirje učitelji in štirje vzgoji-'elji — dva moška, ostale so ženske. Od teh ima ena le štiri gimnazije, stara je dobrih 18 let ter ma za seboj samo 1 leto službe. Ne smem reči, da se ti vzgojitelji ie potrudijo, nasprotno, zelo s’ otizadevajo, v svojem poslu, da-o od sebe, kolikor največ morejo. In tovariši, ki s3 že verkiat ibiskali zavod, so mi povedali, da ;o se gojenci že mnogo spremenili, odkar so prišli v Veržej. Toda uprava zavoda se še vedno ni dokopala tako daleč, da bi zatrla kajenje v spalnicah, kaj šele v skrivališčih po grmcviu, da bi obvladala razposajenost in podivjanost nekaterih fantov, izpade na mlade učiteljice it-d. Učitelji si nikakor ne morejo ustvariti prave avtoritete, potepanje po vasi se nadaljuje. Vzrokov je več. Prvi ie nedvomno ta, da je premalo vzgojnega osebja. Dopoldne pri pouku še gre, toda pomol d ne, ko se mali razposajenčki podajo v naravo na razna dela, na zavodsko ekonomijo, jih vseh ne more več spremljati oko vzgojitelja. Preveč je teh zagorelih okroglih fantičev, ki se jim podi po giavi sto misli naenkrat. Seda; v počitnicah pa tudi mso dovolj zaposleni, nimajo zanje primernih politehničnih delavnic, v katerih bi se gojenci z veseljem in dovolj zaposlili. Primanjkuje kadrov in denarja na nabavo opreme. Okraji pa tako neredno plačujejo svoje prispevke. Najboljši vzgojitelji — znanje, praksa in ljubezen do poklica Druga pomankljivost je strokovna usposobljenost učiteljev in vzgojiteljev. Drugod po svetu imajo za take zavode posebno šolane vzgojitelje. Tak vzgojitelj mora biti izredno dober pedagog, dober psiholog, sociolog in mora znati poleg dobrega podajanja snovi tudi dobro vzgajati. To drugo je v zavodu važnejše od prvega. Zato je poleg prakse potrebna še ljubezen do pcŽRlca. To- da doslej smo na ta mesta večinoma postavljali učitelje z dekreti. In ker so pač mladi, novinci, bolj »premakljivi« kot starejši kadri, ki so se že vsidrali na svojih mestih, so pač te poslali »po službeni potrebi« v Veržej in v ostala naša vzgajališča. In rešitev tega položaja? Na naši višji pedagoški šoli v Ljubljani so v lanskem študijskem letu ustanovili posebni oddelek za tovrstne specialne šole. Toda že tu je bil odziv slab. Le devet študentov je na tem oddelku. Upajmo, da jih bo letos več. Svet za prosveto je tudi razpisal natečaj. Za Veržej je iskal pet ljudi. Prijavil se ni nihče, le dva vzgojitelja iz Veržeja sta prosila za premestitev. In tako bodo verjetno tudi letos prišli novi vzgojitelji v Veržej le po tej nesrečni »službeni potrebi«... Zveza med starši in zavodom — mrtve črke na uradnem papirju Zaradi pomanjkanja vzgojnega osebja je zato v zavodu le slab »kasamiški red«. Tu prevladuje skupna, namesto individualna vzgoja. Vzgojitelj se ne more posvetih manjši skupini, kaj šel* O čem je vredno razmisliti ? ^ KtLTlIHM RAZGLEDI f Pretekle dni so na pravni fakulteti ljubljanske univerze mnogo razpravljali o primeru študenta VIII. semestra Staneta Žmitka. Ta je imel 16. III. pri seminarski uri meddržavnega prava referat, kateremu sta bili posvečeni še dve seminarski uri, 13. in 27. aprila. Avditorij seminarja, fakultetni svet in disciplinsko sodišče pravne fakultete so oceniti seminarski referat in stališča, ki jih je iznašal S. Z. na razpravi obeh seminarskih urah, kot sovražni propagandni izpad proti notranji in zunanji politiki naše države ter njeni družbeni ureditvi. Na tem mestu zadovoljuje zgornja ocena navedenih seminarskih ur in tokrat ni potrebno podrobneje iznašati stališč imenovanega študenta, da bi bila dokazana objektivnost pravkar zapisane ocene. Prav pa je postaviti ob tem primeru nekaj vprašanj, o katerih je potrebno in vredno razmisliti. Prvič: študent S. Z. ni naiven ali zaletav mladenič. Nasprotno. Pred leti je že diplomiral na ekonomski fakulteti ljubljanske univerze, pa se potem vpisal še na pravno. Na obeh fakultetah je polagal vse izpite sproti, in to z najboljšimi ocenami. Tako je položil potrebne izpite na primer iz teorije o državi itd. Ko je pa v seminarskem delu obravnaval to vprašanje. je razvijal »ideje«, ki z znanostjo nimajo ničesar skupnega. Odpira se vprašanje: ali so te S. Z.-ekove »ideje« rezultat pridobljenega znanja in študija na dveh fakultetah. v kar bi moael biti malokdo prepričan, ali pa to dejstvo dokazuie. da se na visokih šolah nekateri študentje »učijo« le zaradi izpitov in d’vlom in da posamezni profesorji tako »naučeno zna-vie ncenivšejo na naših Silah z najboljšimi ocenami, čeprav tena znanja študent ni osvojil za sobe, marveč le za profesorje? Postavilo se je tudi naslednje vprašanje: Kako to, da se dogaja, pa čeprav bi bili to samo posamezni primeri, da odhajajo iz naših visokih šol izobraženci, ki bodo — celo z več diplomami v žepu — delovali v življeniu predvsem proti neodvisnosti in suverenosti naše domovine in proti socialističnemu napredku v njei. za povratek stareaa, parazitskega sistema? Ob tem mora naša javnost nujno postavit» tudi nadaljnje vprašanje: Alj se v celoti smotrno izkoriščajo ne ravno maihna sredstva, ki jih dale vsa leta po voini naša družba za visoke šole in univerze? Alf morejo biti naši delovni ljudje zadovoljni, če se na račun nji-houeaa viška dela izkoriščajo akademska tla in oblike *-nan-s*venena* d°lq na univerzi za posmehovanje, podcenjevanje in celo zaničevanje njihovih vsakodnevnih naporov. da bi Čimrrrei dosegli višjo stopnjo socialistične ureditve in boli-š° voooie za hitrejši, drier materialne in kulturne ravni slehernega državljana7 In končno: Ali ni naša družba upravičena pričakovati, da bodo univerze in visoke šole prijaiaio predvsem i-ohrnroji-ge. ki h odo kr,* zavedni d--av-Jinni socialistične donenz'ne s supiim rvanjem., pridoklienim na sedaniih šolah, služili napredku in svojemu Hud strni? Drugič: Mislim, da je nesporno. da so univerzitetni profesorji in predavatelji predvsem, odgovorni za to, v kakšne namene se izkoriščajo oblike študijskega in znanstvenega dela na visokih šo- lah. V primeru, ki je predmet obravnave, so fakultetni organi sami ugotovili, da je S. Z. pod krinko »svobode znanosti« na docela neznanstven in neakademski način nastopil pod videzom »strokovnega« dela s politično propagandnim pamfletom. V tej zvezi se ni mogoče izogniti vprašanjem, kako to, da prisotni profesor, ki je seminar vodil, takega nastopa in sovražnega izpada ni takoj prekinil? Na dveh nadaljnjih seminarskih urah je celo dovolil, da je S. Z. naprej razvijal svojo »ideologijo«. In kar je najvažnejše, na željo nekaterih študentov na zaključku tretje seminarske ure, naj pove profesor o stališčih S. Z. svoje avtoritativno mnenje, ta tudi tedaj tega ni storil. Ali je mogoče taka pozitivistična stališča in prakso ocenjevati za znanstveno? Tudi fakultetni svet pravne fakultete v Ljubljani, ki je obravnaval na svoji izredni seji opisani primer, je med drugim ugotovil, da je profesor opustil dolžnosti, ki jih ima v socialistični družbi, s čimer je škodoval ugledu pravne fakultete ljubljanske univerze in je zaradi tega njegovo ravnanje obsodil. Tretjič: Ob primeru S. Z. se je ponovno pokazalo, da so doslej predvsem študentje aktivni v idejnem in političnem boju na univerzi in visokih šolah. Oni so bili namreč prvi in edini, ki so se spustili v o-stro polemiko z neznanstvenim nastopom pri omenjenih seminarskih urah. To dejstvo je gotovo ohrabrujoče zlasti zaradi tega, ker je absolutna večina navzočih študentov zavrnila izvajanja S. Z. in kar je še važnejše, z argumenti dokazala ne le neznanstvenost referentovih stališč, marveč predvsem njihov sovražen političen namen. Tudi sicer je bila študentska organizacija tista, ki je vztrajala, da organi fakultete take pojave na univerzi ocenijo tako, kar oni v bistvu so in kar pomenijo. Četrtič: Opisani primer izkoriščanja oblik študijskega dela na ljubljanski univerzi za frontalen napad na. neodvisnost države, na ni eno družbeno ureditev, notranjo in zunanjo politiko, navad, pred katerim ni izvzet niti pred- sednik republike, je žal pokazal, da so bili zlasti profesorji in drugi predavatelji odmaknjeni od neposrednega znanstvenega vplivanja na celotna dogajanja na fakulteti. Pri tem mislim predvsem na to, da samo administrativno ali disciplinsko reševanje takih pojavov za visoko šolo res ne more biti dovolj. Od univerze se sme pričakovati. da bi predvsem s političnimi in argumenti znanosti obračunala s pojavi, ki so v svojem bistvu napad na svobodo znanstvenega dela na visokih šolah in na znanost samo. In končno. S tem, da je S. Z. zlorabil univerzo in izkoristil seminarsko delo za nestrokovne namene, ni dokazal drugega kot to, da mu za znanstveno delo na visoki šoli ni. S svojimi političnimi pamfleti in sovražno propagando se je sam izbrisal iz seznama tiste mladine, ki se hoče znanstveno usposobiti 2a odgovorne naloge, ki jih imajo izobraženci v socialistični družbi. Zato je bilo nujno, da je tudi pravna fakulteta zaprla za njim univerzitetna vrata. Pomen 11. Ljubljanskega festivala fol POT DO MODERNE ZNANSTVENE USTANOVE Neizkoriščeni lesni odpadki In 2.§00 ton sladkorja III. V biokemičnem — mikrobiološkem oddelku Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani mora več mladih inženirjev, tehnikov in laborantov zaradi uspešnega reševanja nalog pogostokrat delati tudi ponoči. V enem izmed laboratorijev tega oddelka raziskujemo bolezni moke in kruha, ki povzročajo znane hude okvare, da je kruh neredko popolnoma neužiten. Gre za vprašanje uporabe raznih vrst moke in različno vodenega testa ter peke z dodatki, ki so bodisi kemičnega ali mikrobiološkega značaja. Kruh naj ostane čim dlje zdrav, se pravi svež, okusen in brez znakov infekcije, ki se običajno pojavljajo že čez nekaj dni spričo okužbe iz zraka, oziroma skladiščnega prostora. Smo pred tem, da odpravimo okvare v kruhu s pomočjo izsledkov, do katerih smo prišli v tem laboratoriju. V drugem laboratoriju našega oddelka gojimo in ohranjamo pri življenju več sto kultur mikroorganizmov. Zbirka vsebuje plesni, kvasovke in bakterije, ki so kot posamezni individuji zahtevni vsak po svoje tako glede hrane, kakor tudi glede časa, po katerem jih moramo precepiti na nova določena hraniva. V bakterijski kuhinji pripravlja tehnik dnevno taka hraniva, ki jih sezonsko kuha za celoletno uporabo. Češnje, korenje, krompir, češplje, riž, kaša, pivina, mesni izcedek z želatino in agarjem ali brez njega, so osnovna gojišča za mikrobe. Tu so tudi mikroorganizmi iz Francije, Holandije, Nemčije, Anglije, Amerike in Japonske. Zamenjava z drugimi ustanovami po svetu nam bo tudi v bodoče omogočala razširitev dragocene zbirke. Njen smoter ni zgolj v tem, da predstavlja izbrano količino mikroorganizma, marveč služi ta kolekcija prvenstveno ■»a izbiro čisto določenih vrst, « katerimi opravljamo znanstvene preiskave. Naše najaktualnejše naloge so izkoriščanje odpadnih produktov domače industrije. Ti odpadki predstavljajo ogromen mrtev kapital! Pri tem mislimo na odpadke lesa v gozdovih, na slamo po strniščih, ter tudi na sulfitno lužino, ki odteka v naše potoke in reke. Samo v slovenskih gozdovih obleži 4 milijone ton lesnih odpadkov. V slovenski lesni industriji pa propada neizrabljenih kakih 1.2 milijona ton odpadkov. Slovenske tovarne celu- loze odvržejo okoli 140.000 kub. metrov sulfltne lužine, torej med drugim tudi kakih 2.800 ton sladkorja! Lesne odpadke, slamo žitaric, koruzno ličkanje, stebla in štore, odpadke sončnic itd. izlužimo v vodo in kislino pri določeni temperaturi in določenem pritisku, da dobimo tako imenovane hidrolizate, ki vsebujejo vrsto sladkorjev, nastalih iz prvotne celuloze in njej sorodnih, zapletenih spojin. Ce prenesemo soj mikroorganizma v tak hidrolizat. se ta razmnoži in predvsem zaradi sladkorja in naraste v maso celic, ki vsebujejo v gotovem razmerju količine maščobe ;n beljakovin. To razmerje zavisi od nas samih, ki lahko usmerjamo fermentacijo tako, da prisilimo s pomočjo določenih dodatkov mikroorganizem k tvorjenju maščobe ali beljakovin v celicah. Posrečilo se nam je med drugim vzgojiti množične kulture gliv, ki so vsebovale več kot 50n/o masti in druge s povprečno 45°/o beljakovin (oboje preračunano na suho substanco). Iz tega je jasno razviden gospodarski pomen, zlasti če si predočimo, da lahko z mikrobiološko mastjo in prav tako beljakovino zamašimo vrzeli v agronomiji, zlasti pri krmi. Mnogi problemi nas še čakajo in z veseljem se jih bomo lotili, uverjeni v uspeh. Se nekaj dni in Ljubljana bo postala središče pomembnih manifestacij naše kulturne ustvarjalnosti. V čem je pravzaprav pomen 11. Ljubljanskega festivala? Ljubljana naj bi postala jugoslovanski Salzburg. Nedvomno plemenita, domoljubna zamisel. Toda mar ni preveč drzna? Turistično društvo, ki je sprožilo to misel pred tremi leti, je pri tej zasnovi računalo z nedvomnimi pogoji, ki sta jih naklonili naši slovenski prestolnici narava in kulturna tradicija-Namen je vzvišen: preroditi Ljubljano; ptedahniti jo s pogumno kulturno pobudo. Še več: preoblikovati jo v pomembno festivalno žarišče z mednarodnim prizvokom, razširiti njen sloves preko državnih meja in s tem proslaviti domovino pred vsem kulturnim svetom. Nekateri se tej zamisli posmihajo. Tudi Salzburgu so se posmihali. Razvoj pa je prekucnil črnogledi pesimizem. Namen ljubljanskih festivalov pa je. tudi posredovati našemu delovnemu ljudstvu dokaze in vrhunska dela naše kulturne ustvarjalnosti in tako smotrno dvigati njegovo kulturno raven. Končno želijo prireditelji ljubljanskih festivalov opozarjati na to kulturno dejavnost tudi goste iz inozemstva in s tem posredno pospeševati koristi turizma. Lanski festivalni program je bil prenatrpan s prireditvami vseh vrst- Prevladovala je količina. ki so ob njej želeli prireditelji izluščiti pravilno pot in otipati smer, ki naj bi zagotovila bodočim festivalom preprečljiv uspeh in kontinuiteto. Živ odsev tega dragocenega spoznanja je umetnostni program JI. Ljubljanskega festivala, ki ga bo naša kulturna javnost lahko povzemala vsak dan iz programnih objav v dnevnem tisku in radiu. Ta program kaže prevsem dvojno značilnost. Ljubljana je nedvomno doživela v zadnjih desetletjih Jeseniška postala v grobem dograjena O pomenu Jesenic kot prometnega vozla in tujskopro-metnega in industrijskega značaja ni treba izgubljati besed. Že tako je treba obžalovati, da so minila dolga leta, preden se je v tem kraju začelo graditi novo postajno poslopje, ki je bilo v zadnji vojni popolnoma porušeno. Potniški promet z inozemstvom se razvija v glavnem z Avstrijo. Francijo, Švico. Češkoslovaško in Italijo. Razumljivo je. da dobivajo potniki tukaj prve vtise o naši državi in da je bilo zaradi tega pri izdelavi načrtov misliti na posebne potrebe in zahteve glede ureditve kolodvorskih prostorov ter komunikacij. Pri izdelovanju načrta je bilo treba upoštevati dva težka pogoja. Prvi je ožina zemljišča — širina 20 m — med železniško harfo in tranzitno cesto z omejeno dolžino 140 m in drugi — izredno težko fun-diranje tal- Maketa kolodvora s peronom Načrt obsega potniški del kolodvora z vestibulom, čakalnicami, restavracijami, sanitarnimi prostori pod zemljo in s podhodom na otočne perone, nadalje službeni del prometnega urada z obmejnim sektorjem, carino, Putnikom in avstrijskim zastopstvom, kakor tudi železniško avtomatsko telefonsko centralo, zaklonišče, akumulatorje, delavnice, centralno kurjavo in zračne ventilacijske naprave. Načrt predvideva tudi elektrifikacijo železnice te proge. Strešna konstrukcija bo pokrita z bakreno pločevino, zunanje ploskve pa obložene z brušenimi kamenitim; ploščami. S svojo horizontalno usmerjenostjo ustvarja kolodvor v zvezi s centralno zazidavo trga pred njim — z večnadstropnim hotelom, kubično zasnovanimi stavbami mestne uprave in banke — harmonično prenekatere nepozabne ure kulturnega, umetniškega užitka. Ob sodelovanju ljubljanske in zagrebške Opere, zagrebškega drž. simfoničnega orkestra ter plesnega ansambla »Taneč« iz Skoplja na 11-Ljubljanskem festivalu pa lahko sodimo, da še nismo imeli priložnosti, uživati v kratkem časovnem razdobju 14 dni strnjeno umetnostno kvaliteto tako visoke stopnje. Dopolnjuje jo še sodelovanje našega Slovenskega okteta, Akademske folklorne skupine »France Marolt« ter Študentske plesne skupine iz Bele krajine, nadalje pomembna razstava klasicizma in romantike na Slovenskem v Narodni galeriji, razstava slovenskih zemljevidov v Narodni in univerzitetni knjižnici ter na turistično gospodarskem področju izvirno zasnovana Turistično gospodarska razstava v Emoni. Druga značilnost: Umetno-stna programna smer II. Ljubljanskega festivala je rezultat spoznanja, da si bomo mogli pridobiti kulturno veljavo v zunanjem svetu le s prednostnim izvajanjem specifičnih domačih opernih in baletnih umetnin, ki so za tujega gosta nove, zanimive ter privlačne in ki sočasno vzbujajo v našem delovnem človeku občutek lastne kulturne vrednosti in zavesti. Zato prevladuje v letošnjem festivalnem opernem programu linija domače umetnostne ema-nacije. Obžalovati pa je, da niso mogli prireditelji tudi letos razviti v inozemstvu široko razpredene propagande, ker bi utegnilo neogibno razočaranje spričo nastanitvenih težav in nezadostnosti hotelskih kapacitet za zmerom odvrniti tuje goste od Ljubljane. Ljubljanski festivali naj bi postali tradicija. Ni dvomiti, da bi prinašala v svojem razvojnem izpopolnjevanju slovenski prestolnici lepe koristi, da pa bo kontinuiteta festivalov zagotovljena le z naslonitvijo na čim širšo organizacijsko osnovo- Jugoslovanski zapiski Pisatelja Josipa Pavičiča poznamo iz razdobja med obema vojnama, ko je cenzura stare Jugoslavije zaplenila njegov »Memento«, literarno obtožbo proti tedanjemu, režimu, Letos je pri zagrebški Matici Hrvatski izdal novo delo »Zapiski iz davnine«, ki je dejansko avtobiografski roman. Razdeljen je na dva dela, v katerih pripoveduje o »Amerikancih«, izseljencih in povratnikih, ter o težkem življenju Like pred osvobodilno vojno. fr Novosadska »Matica Srbska« je pred kratkim izdala drugo zbirko pesmi Miroslava Anti- ča »Sinje nebo«. Antič je kvaliteten pesnik mlajše generacije, čeprav njegova druga knjiga nekoliko zaostaja za prvo. Novost v zbirki je ritmi-zirana proza, v kateri je dosegel pesnik doslej najgloblji izraz. fr N. Paniča - Surepa »Reka« ima bolj grafično kot vsebinsko vrednost. Sto numeriranih in podpisanih izvodov v litografirani bibliofilski izdaji je okusno opremljenih. Besedilo je vrezano v kamen z arhaičnimi črkami starih cirilskih. spisov. Tudi slog Pani-če.ve lirike je nekoliko arhai-ziran. —v razgibano kompozicijo v delu jesniškega središča. Cb južnem Jadranu bodo zgradili novo letališče D-ör . ik, 24. Jun. Po mnenju članov komisije, ki naj bi izdelala predlog za zgraditev letališča ob južnem Jadranu, naj bi se novo letališče večjega obsega začelo graditi prihodnje leto pri Trebinju, ki je najbliže Dubrovniku (20 km). Znano je, da so letalske proge, ki vežejo inozemstvo in notranjost naše države z južnim Jadranom, pretežno turističnega značaja. Začasno dubrovniško letališče v Gružu, ki ne zadošča več potrebam razvitega letalskega prometa, je po številu potnikov na prvem mestu med sezonskimi letališči. Med razlogi, ki govore proti graditvi letališča na Tivatskem polju, poudarjajo strokovnjaki tudi njegovo oddaljenost od Dubrovnka (58 km). Ako bi se letališče zgradilo v Tivatu, bi avtobusna vožnja od letališča do Dubrovnika trajala delj kakor pa vožnja z letalom iz Beograda do Tivata. Razen tega bi se pri Trebinju moglo zgraditi letališče četrte, pri Tivatu pete, a na Konaveljskem polju celo šeste kategorije. A PRIREDITVENI PROGRAM II. LJUBLJANSKEGA FESTIVALA od 30. junija do 14. julija 1954 30. VI.: Hrističev balet »OHRIDSKA LEGENDA«. Veronika Mlakar in Duško Tminič iz Beograda kot gosta: L VIL: VEČER OPERNIH ARU. Pojejo Vilma Bukovec, Nada Vidmar, Rudolf Franci in Friderik Lupša. 3. VIL: Leoncavallova opera »GLUMAČI« in Barano- vičev balet »LECTOVO SRCE«. Zagrebška opera. 4. VIL: Verdijeva opera »OTELO«. Zagrebška opera. 5. VIL: Gotovčeva opera »MORANA«. Zagrebška opera 6. VIL: VEČER OPERNIH ARIJ. Pojejo Valerija Hey- balova, Nada Putarjeva, Anton Dermota, Tomislav Neralič in Vladimir Ruždjak. 8. VIL: VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV. Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt« in Študentska mladina iz Bele krajine. 9. VIL: KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA. 10. VII.: VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV. Plesni folklorni ansambel »Taneč« iz Skopja. 13. VIL: Gotovčeva opera »ERO IZ ONEGA SVETA«. Ljubljanska opera. 14. VII.: KONCERT II. LJUBLJANSKEGA FESTI- VALA. Državni simfonični orkester iz Zagreba. Vse prireditve bodo na prostem, na Trgu francoske revolucije pred Križankami s pričetkom ob 20.30. Le Slovenski oktet bo nastopil v Filharmonični dvorani s pričetkom ob 20.30. V primeru deževnega vremena bodo prireditve pod streho, o čemer bo občinstvo obveščeno. RAZSTAVE RAZSTAVA KLASICIZMA IN ROMANTIKE NA SLOVENSKEM v Narodni galeriji. Otvoritev 29. junija ob 18. Razstava bo odprta vsak dan od 10 do 18. RAZSTAVA ZEMLJEVIDOV NA SLOVENSKEM v Narodni in univerzitetni knjižnici. Odprta bo ob delavnikih od 10 do 13, ob nedeljah od 9 do 13. Otvoritev 30. junija ob 18. TURISTIČNO GOSPODARSKA RAZSTAVA v Emoni Odprta bo od 10 do 22. Otvoritev 30. junija ob 11. HHIItmtlllflllltlMtlMi:illtlllllllHllMllllllllllflltlMfMIIIIHUIHfllMIIMIIIiMMHIIIItlllMlllltU1IIIIIIIIIHIIIIMIMIIIMIHIItlllllltHlllllltlHllllHIMIMIItlllllll»t1ll llllllllllilSlllllil:!>!i:ilflllltUllllltltl!lltllIlllt1ltllllllitllllllUIIIIIMIMHIMHItlllltlHiiilfHIIHII!linillltllltllHltllflltltlltlHMIItlllllinlHIIIIIIHIIIIIIIIMIIIffmif 1111111111111111 lillimUlil 1HUIIIIItlllCÜHimilllil posamezniku. In to mlad pubertetnik, ki je vseskozi realist, silno dobro in globoko občuti. Ljudska oblast izredno skrbi za te zavode. Hrana je dobra, postelja je čista, gojenec je oblečen skrbno, a nekaj vseeno silno pogreša mlada duša kritičnega realista m pubertetnika — to je povezava z domom, s starši, z okoljem, v katerem je poprej živel. Ta pa obstaja na primer v Veržeju skoro izključno le po strogem uradnem papirju. Ob sprejemu gojenca dobi zavod od skrbstvenega organa vse potrebne podatke o otroku in ko je mali Janezek, Tonček ali Miha goden za odpust, gre spet pošta na svet za skrbstvo. Ta si ogleda položaj na domu, pogovori s starši in spet priroma pismo nazaj v zavod: »Doma je vse v redu, labko ga odpustite,« ali »Doma se razmere še niso 'p e-menile, imejte še fanta.« T-d. ’»o odpustijo gojenca, roma z njm le pismo. Nekaj je tudi pismenih »vez med 9tarši in otroki in primerov obiskov v zavodu. Toda le za to edino zvezo, pravijo na tioravi zavoda, da ie mnogokrat bolj Škodljiva, kot koristna. Ob tem se nam odpre novo težko vprašanje: Kako pa starši •odelujejo pri vzgoji svojih malč- kov v zavodu? Začel bi kar z dopisnico, ki mi je prišla v roke v Veržeju. Mati z Gorenjske piše svojemu Janezu: »Nisem več v službi, a imam že z Joškom, tvojim bratom toliko opravka, da ne bi mogla še tebe krotiti, ker dobro vem, da me ne bi ubogal. Le navadi se biti podrejen, ker drugega ti itak v življenju ne kaže, posebno ker se nisi hotel učiti. Malo upam, da bi že pozabil vse neumnosti, ki si jih nama počenjal. Kako srečna bi bila, če ne bi bil tako po-kvarien ...« Do pičice takšno je bilo spo-o-čilo matere sinu. Zato sem se zanimal za Janezka. Na belem listu zavodske kartoteke sem prebral o njemu: »Neznosno stanje v družini, pijančevanje, mati zadavila očeta, vzgojna zanemarjenost fanta, male tatvine. V začetku silno razposajen, učiteljica ga ni mogla krotiti v razredu.« Toda nato: »Janez se je leno popravil. Pridno dela, napreduje pri učenju, posvaril je Frančka, ko ga je dobil na tuji črešnii pred krajo...« Te dobre lastnosti vedno bolj polnijo papirnati karton in izpodrivajo tiste prve, negativne. Le mati, ki je sama zakrivila vzgojno zanemarjenost svoje- ga otroka, in mu to še vedno očita, še ne ve, kako se je fant popravil. Tudi to mater bi morali Dosvariti, kako naj pna sedaj sodeluje pri vzgoji svojega Janeza. S takimi pismi pa gotovo ne pomaga k njegovi prevzgoji. Toda kdo naj to opravlja v zavodu? Za to bi rabili posebnega človeka, tako imenovanega sociologa, ki bi ime! zveze z družinami gojencev. Dobro bi moral 01-znati (in tudi obiskovati) družine ter okolje, v katerem je otrok živel. Le z obdelavo družine in otroka bi naši zavod! dosegli svoj pravi cilj. Toda kje dobiti te socialne delavce? K temu povemo lahko le toliko, da je republiški svet za zdravstvo na svoji zadnji seji osvojil predlog uredbe o ustanovitvi naše prve šole za socialne delavce. A do tedaj, dokler ne dobimo šnlanih sociologov? Ne bi mogli tega dela prevzeti prosvetni delavci po vaseh. Učitelji, ki so poznali orroka In navadno dobro poznajo tudi razmere v posameznih družinah? Mati mn Je priigrala cigareto Toda v zavodu Veržeju so mi potoži!:, da se ='Primorje« z zidavo 6 razredne šole. Do gradbišča bodo zgradili tudi lepo asfaltirano cesto; šola sama pa bo že letos pod streho. Tudi ljudski odbor mestne občine bo iz svojega proračuna zgradil eno dvostanovanjsko hišo za učiteljstvo ter popravil šole v Predmeji, Ustju, Lokavcu in Otlici. Letošnji šolski uspehi in razvoj gimnazije Letos je obiskovalo gimnazijo v Ajdovščini 55 dijakov več kot lani. in sicer 402 dijaka. Prevladovali so otroci delavskih staršev — 50%, 140 otrok je kmečkega in obrtniškega porekla, ostali pa so otroci invalidov, upokojencev ali otrok padlih borcev. Od vseh učencev jih je izdelalo 256. popravljalne izpite ima Svečan pocrsb čspovan-sksga predsednika Po ’k ra JO bolezni je umrl predsednik občinskega ljudskega odbora v Cepovanu Rafael Hvala, star 46 let. Občinski ljudski odpor ZB in ostale množične organizacije so mu prired'le svečan pogreb na Lokvah, kjer so pokopali njegove posmrtne ostanke. Na njegovi z/idisii pot; ga je spremljalo veliko število ljudi, saj so prispeli celo iz Srednjega In Gornjega Lo-kovca. Prav tako je bila udeležba iz drugih vasi te občine. 77 dijakov, ostali bodo morai. ponavljati razred. Težave imajo predvsem v prvem razredu, ker pridejo nekateri otroci v gimnazijo z nezadostnim znanjem. Kljub temu je učni uspeh za 7% boljši od lanskoletnega. % sensor««-.*' -~ imela okrog 20.000 vreten, t. j. za 100% več, kot jih je imela predilnica v bivši Avstriji. S tem bo za ta okoliš istočasno rešen tudi problem zaposlitve ženske delovne sile. Turizem na zadnji lestvici V Ajdovščini ne posvečajo turizmu nobene pozornosti. Vendar ima Ajdovščina mnogo pogojev za njegov uspešen razvoj. Poleg raznih domačih zanimivosti so tu še lepe izletniške točke, tako Veliki rob, Najboljši uspeh so doseglrv IV. razredu in to z 31% pozitivnih ocen. Od 55 dijakov jih je izdelalo 45. Vendar se je prijavilo za V. razred le 16 dijakov, 13 pa iz nižjih gimnazij v Vipavi, Črnem vrhu in Dobravljah. Vedno bolj v ospredje pa stopa vprašanje, ali je višja gimnazija v Ajdovščini potrebna. To sicer Ajdovci in okoličani tudi želijo, vendar je odziv v višjo gimnazijo pri dijakih, kot je videti, zelo majhen. Tako tudi ni v vsei gimnaziji v Ajdovščini mod dijaki nikogar, ki bi se prijavil na učteljišče. Dekleta se raje čimprej vključijo v administrativno delo, medtem, ko 'O se dijaki odločili za razne druge poklice. Industrija se širi in krepi V industriji je nedvomno dosegla največji uspeh in razmah tekstilna tovarna, ki so jo uredili v prostorih nekdanje predilnice. Letos dela s polno zmogljivostjo. Tako so plan proizvodnje v primeri z lanskim dvignili za 20%, po vrednosti pa za 30%. Letošnji proizvodni plan za prvih 6 mesecev so tudi že presegli za 4%. Nad polovico tovarniških izdelkov izvozijo, ker so znani po dobri kakovosti. Največja letošnja pridobitev tekstilne tovarne je lastna barvama, ki bo začela obratovati v začetku II. polletja. V 10-letnem okrajnem gospodarskem načrtu pa se bodo še bolj osamosvojili. Zgraditi nameravajo še predilnico, ki bo Golaki in Kucelj, ki so znani po lepih očnicah. Ti hribi nudijo krasen razgled čez vso Vipavsko dolino in Kras, tja d# Jadranskega morja. —jp IZ PREKMURJA Pevski zbor KUD »Stefan Kovač« v Murski Soboti, ki si je pridobil že sloves enega najboljših pevskih zborov v Sloveniji, je s svojim koncertom, ki ga je priredil v Murski Soboti, slavil svoj 300. nastop. Ob tej priliki sta Mestni odbor SZDL in Okrajni odbor Ljudske pro-svete izročila kultumo-umetniškemu društvu »Stefan Kovač« kot priznanje za njegovo delo dve umetniški sliki. Na jubilejnem koncertu pevskega zbora je sodeloval tudi društveni orkester. Tako abor kot orkester sta žela za svoja izvajanja polno priznanje. • Na zadnji redni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti so odborniki razpravljali med drugim o reorganizaciji šolstva v Prekmurju. Ob osvoboditvi je bilo šolstvo v tem predelu Slovenije izredno zaostalo, saj so bile po goričkih vaseh le dvorazrednice, ki so nujno zahtevale reorganizacijo. Danes imamo v Prekmurju že lepo število gimnazij in večrazrednih šol. Zelo pereče pa je vprašanje šolskih poslopij. Najbolj nujno so potrebne nove šole v Turnišču, Bakovcih in Bogojini, preureditve šol pa v Rogaševcih, na Tišini in drugod, z ozirom na to, da se prosvetni delavci zavzemejo za osemletne šole, ki bi imele učni program enak onim na niž- jih gimnazijah In bi se v teh Šolah otroci učili tudi kmetijskih predmetov, je v Rakičanu pri Murski Soboti že drugi tečaj za učitelje, na katerih pridoihcivajo potrebno znanje za pouk predmetov iz kmetijstva, D. H. V Podzemlju bo 18. julija velik letalski miting Letošnji praznik dneva vstaje 22.julij bo proslavila tudi Letalska zveza Slovenije, ki se bo vključila v velike proslave v Beli krajini. V ta namen bo 18. julija priredila velik aero miting v Podzemlju, na katerem bodo sodelovale vse vrste letal našega civilnega letalstva. Znano je, da Je imelo naše letalstvo v Sloveniji svoje prve letalske baze v Beli krajini in sicer na Krasinru, PTedgradu in Dra-gatušu, kakor tudi v Črnomlju. Na vseh teh bazah so razvili svojo veliko dejavnost in oskrtaovall naše zaledne enote z raznim materialom. Predvsem pomembno vlogo je odigralo pri evakuaciji ranjencev. V spomin na svojo ustanovitev in delovanje bo Letalska zveza Slovenije odkrila v Črnomlju v novem parku pred železniško postajo lep spomenik, ki bo pričal o ustanovitvi in razvoju našega letalstva, V. J. Uspeh mladih glasbenikov v Ravnah Leto je od tega. ko je bila v Ravnah ustanovljena nižja glasbena šola pod vodstvom tovariša Marjana T a n c i k a , kateremu pomaga sedemčlanski predavateljski zbor. Glasbena šola je zaključila šolsko leto s prvo javno produkcijo dne 29. maja t. 1. v Titovem domu v Ravnah na Koroškem pred polno zasedeno dvorano. Poslušalci so s pozornostjo sledili izvajanjem mladih glasbenikov. Nastopili so učenci klavirja, violine, flavte, klarineta. Večina dijakov je pokazala lep napredek pri študiju inštrumentov in doživeto podajanje skladb, katere so bile vzete iz del domačih in tujih skladateljev. Solo je zaključilo 60 dijakov, ki so študirali v težkih pogojih, saj je za vse oddelke primanjkovalo inštrumentov, zlasti klavirjev. Upamo, da se bodo razmere v prihodnjem šolskem letu zboljšale. Zanimanje za delo glasbene šole je v kraju veliko, saj se je doslej prijavilo za prihodnje šolsko leto nad 100 dijakov, ki jim želimo mnogo uspeha. S. F. MARIBOR Dnevne vesti za petek, 25. VI. 1954 Dežurna lekarna »Studenci« — Gorkega 18. Slovensko nar. gledališče ob 20: Bizet: Carmen. Izven in za premierski abonma. V soboto ob 20: H. Berger: Balada o golem možu. Red B. RADIO MARIBOR 5.00 do 9.00 prenos sporeda Radia Ljubljana: 9.00 domača poročila in objave: 9.10 domači napevi: od 12.00 do 24.00 prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MARIBOR PARTIZAN: amer. barvni film »Niagara«. UDARNIK: nemški film »Primamljive zvezde«. POBREŽJE: zaprto! STUDENCI: zaprto! LETNI KINO »ŠOLA«: amer. film »Zgodbe iz predmestja«. PTUJ MESTNI KINO: ameriški barvni film »Niagara«. MURSKA SOBOTA KINO »PARK«: ameriški barvni fikn »Dumbo«. Krotke iz celjskega okraja Prekmurske organizacije Socialistične zveze po občinskih konferencah Na razširjeni seji okrajnega odbora SZDL v Murski Soboti, ki so se je poleg odbornikov udeležili tudi predsedniki občinskih ljudskih odborov in obč. odborov SZDL, so se odborniki pogovorili o stanju v organizacijah SZDL po občinskih konferencah. Odborniki so ugotovili, da imajo organizacije SZDL v Prekmurju še vse premalo stikov s svojimi člani in da ne spremljajo dovolj budno dela ostalih društev, kot so »Partizan«, gasilska društva in mladinska organizacija. Odborniki so na seji posebej razpravljati o delu mladine v Prekmurju in so ugotovili. da je mladina voljna delati in da le tedaj, če se nihče ne zanima zanjo, zaide na stran-pota. Okraj, odbor SZDL je ob teh ugotovitvah sprejel vrsto sklepov za nadaljnje delo, med katerimi je posebno pomemben sklep, da mo- ra okrajni odbor spremljati vsa dogajanja na gospodarskem, političnem in kulturno-prosvetnem polju in mora to delo voditi in preprečevati napake. Zaradi tega mora vsak odbornik okrajnega odbora SZDL biti seznanjen z vsem dogajanjem v svojem okolišu in mora imeti stalen stik z občinskimi in vaškimi odbori SZDL. Občin. in vaški odbori SZDL v Prekmurju bodo v bodoče skrbeli za delo mladine tako, da jo bodo vključevali v telesno-vzgojna, gasilska in kulturno-umetniška društva, da bodo ustanavljali kmetij-sko-nada!jevalne šole in razne tečaje, jo usmerjali v poklice in predlagali pomoč revnejšim v obliki štipendij. Okrajni odbor je sprejel tudi sklep, da se bo udeležilo proslav »Štajerska v borbi« na Ostrožnem vsaj 12% volivcev iz Prekmurja, dočim se bodo udeležili proslav ob 20. obletnici »Ljudske pravice« v Dolnji Lendavi po možnosti vsi člani SZDL. D. H. Na tretji skupni seji obeh zborov OLO Celje je bil sprejet odlok o decentralizaciji trgovske in gostinski mreže. Medtem ko se bodo po tem odloku trgovine osamosvojile v poslovanju, pa bo knjigovodstvo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra še vodeno v okviru sedanjih podjetij. Za povečanje števila knjigovodskega kadra je okrajna Trgovinska zbornica sprejela nekaj absolventov ekonomske srednje šole. Leti bodo opravili strokovni tečaj In bodo šele po nekajmesečni praksi nastavljeni za knjigovodje v novih poslovalnicah. Ljudski odborniki celjskega okraja so predlagali pristojnim forumom, naj proučijo problematiko združitve doslej ločenih trgovinskih in gostinskih zbornic za Celie-mesto in okraj. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi bila ta združitev izvedena tako, da bi dosedanja trgovinsko-gostinska zbornica za mesto postala okrajna trgovinska zbornica. dočim b? zbornici za okraj prevzeli gostinski sektor. ♦ Na zadnji seji je OLO Celje snremenil svoj okrajni družbeni plan v tisti točki, ki obravnava delitev dobička med okrajem in kolektivi. Ta sprememba ni nastala zaradi škode po nnplavi, marveč je bolj tehnični popravek. Po tej spremembi bo celjski mehanični tkalnici Metki ostalo 20% dobička. Hmezadu pa 30%. Ostanek dobička od Hmezada (70%) bo vrnjen Savinjski dolini. Ta denar bo porabljen predvsem za regulacijska dela Ložnice itd. Iz presežkov dohodkov lanskega leta je okrajni ljudski odbor v Celju dodelil investicijske kredi-dite tovarni kovanega orodja Zreče (32 milijonov), Juteksu v Žalcu (10 milijonov), LIP Slov. Konjice (6 milijonov) itd. . • Po sklepu OLO Celje bo tudi v celjskem okraju veljal odlok o kategorizaciji stanovanj po točkovnem sistemu. Po tem sistemu se bo določila višina najemnine iz produkta med številom točk, ki so bile ugotovljene pri popisu, nadalje s površino stanovanjskih prostorov in ceno za en kvadratni meter takšnega prostora. V Celju znaša ta cena v središču mesta 0.30 din, v obrobnih predelih pa 0.25 din. * Ljudski odborniki OLO Celje so ustanovili klub odbornikov celjskega okraja, v začasnem odboru so tov. Olga Vrabičeva kot predsednik, Marcian kot podpredsednik in Inž. Štrukelj kot tajnik. Kaže. da ima pristojni svet pri OLO Celje precejšnje težave pri nameščanju stalnih zdravnikov na podeželju. Medtem ko bo namestitev zdravnika v okolici 2alca v kratkem rešena in še to po precejšnjih zaoetljajih, pa si Vitanj-čani že dlje- časa zaman prizadevajo. da bi v svoj okraj pod Pohorjem dobili stalnega zdravnika. I. KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE Visoka zmaga Kladivarja nad Mladostjo—105:78 točkam Celje, 24. junija. Včeraj popoldne je bilo na stadionu Borisa Kidriča tekmovanje I. kola zvezne atletske lige med člani zagrebške Mladosti in domačega Kladivarja. To tekmovanje bi moralo biti že v nedeljo 6. junija. Toda zaradi poplave, ki je močno poškodavala lepi stadion in večino njegovih naprav, je bil miting odložen. Do včerajšnjega prvega nastopa so atleti in funkcionarji društva žrtvovali nešteto prostovoljnih ur, da so stadion usposobili za prvi nastop. Ni manjkalo mnogo, da bi bil njihov trud spet zaman. Naliv v dopoldanskih urah in ploha popoldne pred začetkom mitinga sta stadion ponovno preplavila. Eno uro pred nastopom se je na stadionu že zbrala večina delavnih funkcionarjev, ki so odstranili vodo. Proga in vsa ostala nastopna mesta so bila omehčana. Zato tokrat ni bilo vrhunskih rekordov, bilo pa je dosti več borbenosti, zlasti pri domačih tekmovalcih in precej odličnih rezultatov. Atleti Kladivarja zmagali premočno, čeprav so nastopili oslabljeni. Od 17 disciplin so zmagali desetkrat. Njihova premoč je bila še izražena v končnem točkovnem rezultatu, ki se glasi 105:78 v njihovo korist. Na tekmovanju je prijetno presenetil Vipotnik, ki je v odličnem času 51.0 sek. zmagal na 400 m. Zanimiva borba se je vodila tudi na 400 m zapreke. Marjan Kopitar je v tem teku zaostal za reprezentantom Zupančičem komaj za eno desetinko. Vsekakor pa je bil raz- Dve točki vendar ostali doma Te dni so imeli predvsem ljubitelji košarke glavno besedo, saj so gledali kar dve tekmi za točke, izmed katerih je Proleter iz Zrenjanina pobral dve (Proleter : Ljubljana 55:51) preteklo sredo pa se je pomeril še z domačim AŠK, ki je s težavo rešil čast slovenske košarke. Kakor smo že zapisali, sta naša predstavnika v zvezni ligi kaj slabo začela v .tej hudi konkurenci (po tritedenskem odmoru), saj sta večino tekem prav lahkomiselno zapravila. Precej ostra kritika je po tekmi s Proleterjem veljala ekipi Ljubljane. Glede na odlično igro gostov, so mnogi pričakovali, da bo moral tudi AŠK položiti orožje. Z razliko od ponedeljske igre Ljubljane, pa je AŠK uspelo z veliko požrtvovalnostjo in zagrizenostjo ugnati odličnega nasprotnika, ki je priznal svoj poraz šele v zadnji minuti igre. To nazadnje kaže tudi sam rezultat 57:51 (31:31) v korist AŠK. Za tesen, toda zaslužen uspeh gre zasluga predvsem prodornemu Kristančiču in zelo razpoloženemu Debevcu, ki sta z ostalimi tovariši vred v odločilnih trenutkih tekme s taktičnimi odličnimi potezami zagotovila svojemu moštvu zmago. DREVI PARTIZAN (BGD) : LJUBLJANA Številni gledalci bodo drevi spet »trepetali« za usodo košarkarjev Ljubljane, ki se bodo v današnji tekmi pomerili z odlično ekipo beograjskega Partizana. Glede na zadnjo slabo igro, je nervoza v domačem taboru upravičena, toda iz razgovora z načelnikom sekcije Karlom Danevom pa tudi z igralci samimi, pa smo posneli, da domačini tokrat ne mislijo več tako lahkomiselno igrati, temveč, da se bodo zagrizeno vrgli v to borbo, želeč popraviti slab vtis iz bližnjih preteklih dni. Začetek glavne tekme ob 20.30 s predtekmo. burljiv tek na 800 m. Vipotnik ni imel resnega tekmeca, zato pa se je v zadnjih metrih pred ciljer razvila ogorčena borba za drugo mesto. Urbajs, ki je bil še približno 50 m pred ciljem na četrtem mestu, je v ostrem finišu prehitel oba gosta in zasluženo osvojil tri točke za domače društvo, Lorger se je znova uveljavil na vseh svojih progah; najkrajšo je pretekel v 10.9 sek. Zanimivemu mitingu je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, kar je za delavni dan lepo število. Med gosti je bil tudi član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka ter predsednik OLO Celje Riko Jerman. Rezultati: 110 zapreke: Lorger 15.0, Zupančič (oba Ki) 15.6, Mazalin (Ml) 16.4; krogla: Golc (K) 13.65, Galin (M) 13.63, Polutnik (K) 13.35 — osebni rekord; višina: Miler (M), Urbajs (K) in Kršlak (M) 175 cm; 100 m: Lorger 10.9, Kopše (oba K) 11.1, Oslakovič (M) 11.2; disk: Minulo sredo sta bila dva švicarska stadiona prizorišče obeh dopolnilnih tekem za določitev sedmega in osmega četrtfinalista, ki bodo v soboto in nedeljo nastopili za nadaljnje odločitve. Medtem ko je bila zmaga Nemčije v tekmi proti Turčiji komaj dvomljiva in so jo Nemci res pospravili s precej višjim izidom, kakor so računali poznavalci, je Italijanom v dvoboju s Švicarji še enkrat izpodle-telo, toda to pot dokončno. V četrtfinale sta se plasirali Nemčija in Švica; prva bo v nedeljo nasprotnik Jugoslavije, druga pa bo v soboto igrala proti Avstriji. Včerajšnji švicarski tisk zmage Nemčije nad Turčijo ne povišuje kdo ve kako. Listi na-glašajo. da so Turki igrali skoraj dve tretjini tekme brez enega svojih najboljših igralcev in imeli še poškodovanega vratarja. Drugi kritiki pravijo, da bi bilo napak misliti, da so Nemci kljub visokemu rezultatu pokazali kakšno izredno igro. Tudi vrsta drugih športnih poročevalcev se strinja v oceni, da igra Nemcev ni bila na posebni višini in je posebno njihova obramba kazala marsikatere vrzeli. To se pravi z drugimi besedami: Jugoslavija bo imela še besedo! Italijani so morali v ponovni tekmi s Švico na kolena ter pobrati šila in kopita. Ze njihov prvi nastop proti istemu nasprotniku je pokazal, da v njihovih vrstah nekaj ni v redu. Značilno je bilo, da so bili edino italijanski igralci tako nedisciplinirani. da se je moral z izgredi nekaterih ukvarjati tudi sodniški odbor pri priredi-teljskem odboru, ki Da je nazadnje izdal prizadetim igral- ŠAH Prvi poraz Pirca München, 24. junija. Partije XVII. kola evropskega conskega turnirja so se končale takole: Donner: Golombek 1:0. Wade : Rabar 0:1, Jacob : Bhend 0:1, Ribeiro : dr. Aitken 0:1, dr. Lehmann : Pirc 1:0, Kramer : Castaldi remi, Burstein : Mulcahy remi, Unzicker : Lok-wenz remi, Toran : Fuderer prekinjena. Stanje točk: Unzicker 13.5, Donner 13, Rabar 12.5, Fuderer 12 (1), Pirc 11.5, Golombek 11, Toran 10.5 (1), Kramer 10, Bhend in Castaldi 8.5, Lokwenz 8, dr. Lehmann 7 in pol itd. Golc 44,15, Peterka (oba K} 43,25, Galni (M) 37.39; 1500 m: Zuvela (M) 4:12.2, Gajšek (K) 4:21.4, Filipovič (M) 4:22.0; 400 m: Vipotnik in Zupančič (oba K) 51.0, Vrančič (M) 51.5; troskok: Volarič (M) 13.56, Zagorc (K) 13.47, Čelik (K) 12.40; 200 m: Lorger (K) 22.8, Oslakovič (M) 23.1, Kopše (K) 23.1; kladivo: Galin (M) 48.14, Peterka 45.68, Jančič (oba K) 40.82; 400 m čez zapreke: Zupančič 55.8, Kopitar (oba K) 55.9, Miler R. (M) 56.5; 5000 m: Kodrin (M) 16:12.4, Mlinarič (K) 16:45.0, Cvenk (M) 17:04,0, daljina: Miler B. (M) 6.48, Volarič (M) 6.35, Čelik (K) 6.28; skok ob palici: Miler B. (M) 360, Glavač 360, Vehovar (oba K) 360 ; 800 m: Vipotnik (K) 2.00, 2. Urbajs (K) 2:04.2. Vrančič (M) 2:04.2; kopje: Kopitar J. 59.35. Rojc (oba K) 52.95. dr. Miloš (M) 48.04; 4X100 m: Kla-divar (Vehovar. Kovač. Čelik, Lorger) 44.1, Mladost (Krajšek, Vucelič, Oslakovič, Volarič) 45.0 sek. M. B. cem samo stroge opomine. Po zmagi nad Belgijo so Italijani zanesljivo računali, da imajo zadnjo zapreko za vstop v četrtfinale že za seboj. V sredo pa so jim isti Švicarji dali še eno lekcijo in jih povsem zasluženo izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Zdaj bodo morali morda le začeti razmišljati o tem. ali se je izplačalo investirati toliko težkih milijonov za kupljene nogometne »umetnike« s celega sveta, ki jim pa na svetovnem prvenstvu niso mogli prihraniti tak.ga slovesa. NEMČIJA : TURČIJA 7:2 r ) ŠVICA : ITALIJA 4:1 (1. Študenti imajo svoj smučarski klub Te dni so akademiki ljubljanske univerze ustanovili svoj smučarski klub. Odbor, ki je že predtem deloval samostojno, je že lani izvedel prav pestro smučarsko sezono,' v njej pa predvsem državno akademsko prvenstvo v Zagrebu in pa veleslalom v Krnici, ki bo odslej stalno na sporedu vsake sezone. Potreba po samostojnem smučarskem klubu je bila zdaj že močno pereča in ko so akademiki dobili še zagotovilo za materialne pogoje delovanja, so se odločili za ustanovitev samostojne smučarske edinice, ki jo bo letos vodil univ. -profesor dr. Anton Peterlin. Kot prvo nalogo si je klub privzel utrditev in udomačitev v športnem in javnem življenju, močno pa bo potreben tudi glede na študentsko svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Jahorini. Klub posluje začasno v prostorih PD Univerze ob Miklošičevi c. 5a vsak ponedeljek in sredo od 12. do 13. ure. * Gorske avtomotodirke na progi od Šoštanja do Št. Vida bodo v nedeljo, 27. t. m. s pričetkom ob 14. uri. Spored obsega dirke 6 raznih kategorij motornih vozil ter motorjev s prikolicami in avtomobilov posebej. Prireditelji vabijo gledalce iz bližnje in daljne okolice, naj obiščejo ta dan okolico Šoštanja in Velenja, kjer je v zadnjem času videti mnogo novega in lepega. Posvet smučarskih trenerjev, združen s predelavo vadbenega gradiva za poletni trening, bo v soboto, 26. t. m. ob 20 v prostorih SZS v Ljubljani in v nedeljo, 27. t. m. ob 8. uri na Inštitutu za telesno vzgojo. Vabljeni so vsi smučarski trenerji, inštruktorji in vodniki. Zadnja spopada pred četrtfinali Herkimer ni dobro razumel, o kom govori, zato je nekoliko počakal. »Prijezdijo ti v vas kot satani,« je nadaljeval Pjotr, »napadejo otroka, pobesijo po drevesih nedolžne ljudi. Človeku se ustavi pamet. Mlajši sin je pobegnil in se nikoli več ni vrnil. Bratec gospe nadporočnikove.« Klepetanje prav gotovo ni bila Pjotrova navada. Pravzaprav ni nikoli prišla iz njegovih ust beseda o ljudeh, ki so bili njegov svet. Tu pa je bilo drugače. Pred velikim in zanesljivim možem pri mizi je začel pripovedovati kar sam od sebe. Gotovo ga je Betka zelo cenila, sicer mu ne bi bila dala njega na pot, ki ni bila nikak sprehod. Čutil je zaupanje vanj. Zaupanje, ki ga je vlival Herkimer milijonom ljudi, kadar je prihajal njegov glas preko oceana. Nekaj je gnalo Pjotra, da je govoril. Čisto gotovo je moglo biti samo dobro, če zve ta Anglež ali Amerikanec vse: kakšnemu edinstvenemu in čudovitemu gospodu je Pjotr nekoč služil, kako nedopovedljivo težko je bilo življenje gospe nadporočnikove, in ali je morda kaj slišal o gospodu Gelbfischu in o pokojni gospe teti. Le o Elizabeti ni bilo v Pjotrovem pripovedovanju skoraj nič. Herkimer ga tildi ni spraševal o njej. V razgovoru je začela s Pjotrove vojaške nemščine počasi odpadati skorja rje. Herkimer je razumel že skoraj vsako besedo. Molče je kadil predse, zdaj pa zdaj hvaležno naredil požirek Meukowa iz 1. t872 in pozorno, kakor prej še nobenega veljaka, poslušal ukrajinskega kmečkega sinu. 4 Ko je drugi večer stopil v belo hišo, je vedel marsikaj, kar se je v njej godilo prejšnja leta. To je bil najbrž vzrok, da niti gospod Gelbfiscb niti Recba nista v njegovi navzočnosti občutila čisto tujega človeka. Že pri mizi je vladalo prijetno vzdušje. Pjotr je brezhibno stregel; s pomočjo ukrajinske žene, ki je prišla nedavno v hišo, je pripravil odličen obed. Tudi Betka je prišla dosti prej kot sicer in ljubosumno nadzirala delo v kuhinji. Kavo so pili v salonu. Herkimer je stal zraven Henrika; bil je kot stolp poleg nežnega malega moža. Betka je opazila, da mu je mučno. Videla je tudi, da se nikoli ni upal skloniti in se »ponižati« k njemu. Kot olajšan je sedel, ko je mati dala znamenje. Zdelo se ji je, da govori, Herkimer z njima prizanesljivo spoštljivo, kot bi govoril z odličnima bolnikoma. Bilo ji je, ko da zveni iz njegovega glasu občutek krivde. Tiho je sedela in opazovala človeka, ki ga skoraj ni poznala, a mu je bila dala dva dni poprej na njegovo nejasno pot brez pomisleka za spremljevalca svojega prijatelja in dragega zaupnika. Kakor je bila sicer živahna, se je malo udeleževala pogovora in je mnogo kadila. Vsi so se dobro počutili. Betka je slišala materin smeh. Tudi Henrik se je zdel nekam olajšan in veder kot že dolgo ne. Vzrok temu ni bil morda v tem, ker bi bil Herkimer posebno zabaven ali ker bi tako čudovito pripovedoval. Herkimer ni govoril skoraj nič. Bil je nenavadno sposoben v tem, da je znal poslušati in pripraviti drugega do tega, da je govoril. Mogoče, je mislila Elizabeta, je ta dar v zvezi z njegovim poklicem, o katerem pa si še ni bila čisto na jasnem. Govorili so o potovanjih in o Herkimerjevi rojstni deželi. Omenili so Panamski prekop. Pokazalo se je, da se je bil tudi Gelbfisch peljal nekoč po njem, in sicer na svojem potovanju okrog sveta; petnajst let je že minilo od takrat. Herkimerju je bilo to že dovolj, da je Henriku prepustil glavno besedo. Z ničimer ni izdal, da je bila pot okrog planeta, ki je bila v Henrikovem življenju prava pustolovščina, njemu zaradi poklicnih potovanj po Vzhodu in po Zahodu nekaj vsakdanjega. Kazalo je, da ve o ameriških pristaniščih, o nenavadnih krajih v Aziji in v Afriki prav toliko, da mu lahko pomaga s kako besedo. Učinek je bil tak, da se je Henrik čedalje podrobneje spominjal teh krajev, da je pripovedoval vedno pestreje in postajal čedalje bolj vesel. V sobo je stopil Pjotr in ponudil iz pisano poslikane steklenice žganja, kristalno čiste, ognjevite slivovke: kmečki proizvod iz okolice. »Naš gospod gost,« je zamrmral, ko je stal pred Elizabeto, »tudi kadi.« »Ljubi bog,« je vzkliknila Elizabeta in pokazala na pepelnik, ki ga je bil Pjotr pravkar izpraznil. »Jaz pa sem že pri dvajseti —.« Herkimer je s precejšnjim olajšanjem prižgal svojo pipo. Modri dim se je vlekel skozi odprto okno. Zunaj je bila lepa, svetla noč. Če se je pogovor za trenutek ustavil, je bilo slišati murne in rahlo šumenje reke. Vsi so se začudili, kako pozno je že, ko je Herkimer vstal. Elizabeta je šla naprej, da ga pospremi iz hiše. Med vrati se je obrnil in se ji nekajkrat priklonil. Ko se je zravnal, se je s temenom skoraj dotaknil zgornjega podboja. Tesno ob svojem obrazu je opazil malo kovinsko puščico, ki je bila še vedno na svojem mestu. »Kaj pa je to?« je vprašal.