OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 17, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 161
NOV GROB
Richard paul majetich
Včeraj zjutraj je umrl v University bolnišnici štiriletni Richard Paul Majetich, sinček družine Joseph in Gertrude, rojena Havjinski, 13515 Eaglesmere Ave. Družina se je preselila v Cleveland pred šestimi tedni iz Natrona Heights, blizu Pitts-burgha, Pa.
Poleg žalujočih staršev zapušča dva bratca Robert in Jerome. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti 13515 Eaglesmere Ave. v cerkev sv. Jeromija ob 8.30 uri in iiato na pokopališče Calvary pod Vodstvom pogrebnega zavoda Mary A. Svetek.
JUGOSLAVIJA SE BO BORILA, LE ČE BO NAPADENA
BELGRAD, 15. avg.—Danes je bila podana v javnost vsebina intervuja, katerega je imel jugoslovanski premij er, maršal Tito, pred dvemi tedni z indijskim časnikarjem 'Kamalesh Benerji.
Maršal Tito je tedaj izjavil, da se Jugoslavija ne bi avtomatično borila na strani Rusije v slučaju vojne med Ameriko in Rusijo.
"Noben napadalec ne more računati na simpatije jugoslovanskega ljudstva, ne glede kdo je, ker to ne bi bilo s moralnega stališča prav," je rekel Tito, nato pa je nadaljeval; "Agresija ni naša metoda za razširitev revolucionarnega gibanja po svetu."
Intervuj je trajal dve uri na nekem otoku pri Brioni, kjer se Tito nahaja v zatišju.
"Borba je upravičena"
"Borba kojrejskega ljudstva za
združitev in osvoboditev bi bila brezpogojno upravičena, če bi jo korejsko ljudstvo samo vodilo," je rekel Tito. Dalje je rekel:
"Ampak kakšni so motivi današnje borbe? Ali bo borba ljudstva Severne Koreje proti ljudstvu Južne Koreje dovedla do samostojnosti? Jaz dvomim, da bo."
Tito je prerokoval, da se bo komunistična Kitajska uprla sovjetskemu vladanju, ko jo bodo pričeli Rusi ekonomično izkoriščati, kakor so storili z Jugoslavijo.
Rekel je, da je bila resolucija za izključitev Jugoslavije "namen povdariti, da se s sovjetskim načinom vladanja sveta nadaljuje pod pretvezo, da je ruska (komunistična) partija najbolj izkušena na svetu."
PRAZEN SODČEK PIVE POVZROČIL EKSPLOZIJO
Prebivalci prijaznega mesteca Maple Heights so včeraj preživeli nekaj minut strahu, ko so nenadoma zaslišali zamolklo grmenje, kateremu je sledil pok eksplozije, ki je rahlo stresla okna po vsej okolici.
Eksplozija se je primerila v peči za topljenje svinca pri Aluminum Smelting & Refining Co. na 5463 Dunham Rd., ko je eden delavcev vrgel v ogenj star sodček iz aluminija, v katerem se je nahajalo pivo.
V bližini peči, v kateri je sodček eksplodiral, je delalo 12 mož, toda ni bil nihče poškodovan.
Konferenca o problemu starih ljudi
Washington, 12. avg.—Tu
3e v teku dvodnevna konferenca Zastopnikov iz vseh delov dežele, katere namene je proučiti pereče probleme, ki nastajajo Vzpričo vedno večjega števila starih ljudi. Dolgost človeškega življenja se je v zadnjih desetletjih znatno zvišala. Masna produkcija pa meče iz zaposlitve d judi v čim mlajših letih. To Ustvarja položaj, ko bo treba napraviti nekaj konkretnega, da se za vse te milijone starajočih moških in žensk preskrbi njim prikladno delo. Omisliti in izvesti bo treba zanje izobraževalne te-da bodo zadobili novo ve-'^o sami v sebi, in se iznebili ma-lodušna, češ, da so odveč. Tre-ba bo pa tudi preobraziti splošno publiko, da bo stare ljudi eenila in spoštovala. Najbolj de-^oralizujoči faktor za stare ljudi je posedati okrog brez vsake-Sa dela in smotra. Tozadevni za-Vodi kakršne imamo dandanes ^e odgovarjajo, ker so brez programa. Tu stari možje in žene, kamor jih porinejo otroci ali sorodniki životarijo. Zastopniki l^odo konferirali tudi s predsed-^ikom Trumanom. Vzpričo zakona za socijalno zaščito dobi
podporo danes 2,800,000 starih oseb.
Vozniki srednje Starosti—najboljši!
CHICAGO, 12.avg.—Predsed-^ik ene tukajšnjih večjih zavarovalnih družb je obelodanil statistiko, da imajo vozniki med 40 49 letom starosti najmanj ^'ttrtnih nezgod. V tej skupini Je na vsakih sto milijonov preloženih milj le nekaj nad šest odstotkov smrtnih nezgod, kar ]e za 44 odstotkov bolje, nego povprečni odstotek za vse druge starostne skupine. Najslabši so ^iadoletni vozniki pod dvajse-tim letom starosti, pri katerih pride na vsakih sto milijonov Prevoženih milj skoro 29 odstotkov smrtnih nesreč.
gobro. da veste
Cene ženski obutvi so se pri ele višati. Povod temu so dali
Ameriške sile napadle tanke Severnih Korejcev in jih zažgale z gasolinom
z AMERIŠKO 24. DIVIZIJO, KOREJA, 16. AVG.—Utrujeno moštvo 24. divizije se je danes počasi pomikalo naprej z tanki, bazookami, puškami in bajoneti. To je bil njih že drugi dan ofenzive proti sovražnikovemu glavnemu oporišču ob komolcu reke Naktong.
Bila je to huda bitka proti 10,000 dobro zasidranim sovražnikovim silam, in dušeča vročina ni bila v nikako pomoč.
V zgodnjih jutranjih urah ponovnega napada so amAriške sile uničile dva sovražnikova tanka. Enega se je podrlo s napadom Lz letala, drugega so pa naskočili in uničili infantcrijci. Ko-mandat nekega ameriškega bataljona je povedal kako je bil drugi tank uničen, ko je rekel: "Nekateri naši možje so splezali na vrh njega, zlili so pet galonov gasolino v /notranjost,
nato pa vžgali. Moštvo—Severni Korejci— se je nahajalo znotraj."
Vzlic temu je Brig. gen. Pearson Menoher, komandant 24. divizije, posvaril, da vpogled v izid ni nič kaj rožnat." Rekel je:
"Dosegli smo prostor, kjer se je sovražnik prav dobro zakopal. Naju bo treba hoditi po strmih potih in jih enostavno potegniti iz lukenj. To bo počasno, mučno delo, in pred nami je še veliko težke borbe."
Pomoč za begunce Južne Koreje
WASHINGTON, 16. avg.—Ze-dinjene države, sporazumno z Združenimi narodi, so danes pripravljale načrte za brzo odpo-moč z raznimi potrebščinami žrtvam vojne v Južni Koreji, kjer je nad 1,000,000 ljudi brez domov in hrane.
ovarnarji, ki izdelujejo moške ®vlje. Za vzrok se navaja po-ražitev materij ala.
Vsled višjih cen avtomobilskih tajerjev so ljudje zopet pri-dajati stare v popravilo ali kot rečemo—"rikepati."
Ker bo letošnji pridelek sadja ^natno manjši od preteklega le-pričakujete lahko to jesen
podražitev suhega sadja.
rudy v alee postane "papa"
SPRINGFIELD, 111., 13. avg. Poznani pevec popularnih popevk, Rudy Valee je danes obelodanil, da pričakujeta z ženo enkrat prihodnjo spomlad teto štorkljo. Valee je bil že preje poročen, toda sedaj bo prvič postal "pžipa."
zvezdogledec vidi vojno
RANGUN — Burmejski zvez-dogledec, Saj a Ohn Thin je napovedal, da bosta Amerika in Anglija v vojni z Rusijo enkrat sredi septembra. Dalje je napovedal, da bo trajala vojna enajst mesecev s končno zmago Anglo-ameriških sil. Za komunizem vidi militaristično napredovanje tja do 21. januarja, 1951.
IŠČEJO GNEZDA CMRLJEV
LOGAN, Utah, 12. avg.—Tukajšnja državna kolegijska poljedelska šola in proučevalnica je pričela s kampanjo, da ji državljani preskrbijo čimveč čmr-Ijevih gnezd. Uradniki bodo plačali vsakemu državljanu 50c nagrade, če jih obvesti, kje se nahaja gnezdo za ugreniti. Lovce na čmrlje pa svarijo, naj ne odstranjujejo gnezd sami. Šola jih bo spravila v velike kletke, kjer jih bodo imele na posebnem opazovanju glede polinira-nja ali oploditve raznega cvetja. Kot znano imajo čebele in čmrljl velik vpliv na pridelke sadja in zelenjave. Njih oblet cvetja je v naravi velikega pomena. Zato hočejo vedeti več o njih dflu.
vodilen član zapustil ameriško delavsko stranko
NEW YORK, 12. avg. — Lee Pressman, bivši "New Dealer" in uradnik CIO je izstopil iz Ameriške delavske stranke, ka tero zastopa v kongresu znani Vitto Marcantonio. Za časa Wal-lacejeve kandidature, za pred sednika je Pressman pustil svojo pozicijo, kot svetovalec pri CIO, ki mu je nosila $19,000 let ne plače, da ga je podpiral v kampanji. Sedaj je za vzrok izstopa navedel, da delavska stranka čimdalje bolj izraze interese in cilje komunistične stranke. Marcantonio se je ob novici zaničljivo namrdnil, češ, da ga ni škoda in da se je pridružil paradi fakirjev.
umrl na ribolovu
BATTLE CREEK, Mich., 14. avg.—Archie Dillon in njegova žena sta se včeraj nahajala na ribolovu, ko je mož nenadoma zbolel za srčno hibo. Žena je brezupno klicala dve uri na po moč in gledala, kako je mož umrl predno so bili njeni klici slišani. "
PRAVDA KBinZIBA SLABO OGLAŠANJE '
MOSKVA, 13. avg.—V današnji izdaji Pravde se ostro kritizira ministrstvo za trgovino, k^r dovolj živo ne agitira za večjo uporabo novih konzerv, kot raznega sadja in paradižnika. Dalje tudi zahteva, da se odpravi v departmentu tatvina in nezmožnost. (Rusi najbrže raje "dihajo vodko" kot pa "tomato žus"!)
DOBILI O. K. OD C. I. O.
DELAVSTVA
WASHINGTON, 13. avg. — Vodstvo C. I. O. je v pregledu volilnega rekorda zveznih kon-gresnikov in senatorjev izdalo imenik tistih, ki sb se izkazali naklonjeni delavstvu in napredku potom njih glasovanja o raznih važnih predlogah. Takozva-ni O. K. je dobilo 130 kongres-nikov in 17 senatorjev. Od prvih smatra odbor, da jih ima 117 popolen rekord ostali pa so se sem in tja izneverili stvari delavstva. Izmed 17 odobrenih senatorjev sta samo dva republikanca. Demokratje z dobrim izkazom so: McMahon iz Benton, Conn.; Pepper, Fla.; Lucas in Doughlas, 111.; Humphrey, Minnesota; Murray, Mont.; Lehman, N. Y.; Graham, N. C.; Myers, Pa.; Green in Leahy, R. I.; Kilgore in Meely, W. Va.; in O'Mahoney, Wyo. IzmSd tisih, ki so samo enkrat ali dvakrat "narobe" glasovali sta tudi Taylor iz Idaho, čigar nominacija za jesenske volitve je še v dvo mu in pa bivši poljedelski taj-pik Anderson iz New Mexico. Izmed osmih senatorjev, ki so bili najmanj naklonjeni delavstvu je sedem republikancev in en demokrat in sicer Byrd iz Virginije. Republikanci so pa sledeči: Hickenlooper, la.; Darby, (ki ne bo več kandidat) in Scoeppel, Kansas; Wherry in Buttler, Nebraska; Brisker, O.; Guerney, S. D., (ki je bil itak poražen pri zadnjih primarnih volitvah).
Domače vesti Komunistične sile udarile
preko reke po napadu ameriških B-29 bombnikov
Poroka
V soboto, 19. avgusta se bo sta poročila Miss Helen G. Bon-chak, hčerka Mr. in Mrs. Michael Bonchak iz 1383 E. 24 St., in Mr. John Iv'ansek, sin Mr. in Mrs. John Ivanšek iz 1153 E. 61 St. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Kolumbkila na E. 26 St. in Superior Ave., poročna slavnost se bo pa vršila zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. No-voporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington št. 32 ZSZ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članstvo je pro-šeno, da se udeleži v polnem številu.
Iz bolnišnice
Mrs. Frances Spik se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1100 E. 72 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, kartice, darila in cvetlice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Prevzel gostilno
Poznani Fritz Hribar sporoča, da je prevzel L & L gostilno na 6507 St. Clair Ave., kjer bo dobro postregel svoje goste z najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom. Vsako soboto zvečer igra dobra godba za zabavo. Prijateljem in znacem se priporoča v naklonjenost.
Pozdravi
Pozdrave iz Kanade pošiljata Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek iz 15316 Ridpath Ave., ki pišeta, da sta se ustavila v raznih kanadskih naselbinah, kjer se jima zelo dopade.
Moč novih sovražnikovih sil ni znana; marini, potisnjeni nazaj 27 milj na južni fronti, se pridružili 24. diviziji
TOKIO, četrtek, 17. avg.—Sile Severne Koreje so danes sunile preko Naktonga, kjer so ameriške leteče trdnjave vprizorile največjo bitko proti kopnim silam izza invazije Normandije. Na jugu so ameriška infanterija ter marini pričeli z ofenzivo proti grozeči komunistični vojaški moči vzhodno od reke blizu Changnyong.
Naznanilo o vlogi, ki jo pri	:
stavka delavcev packard družbe za več plače
DETROIT, 15. avg.—Danes je tu odšlo na stavly) 8,000 delavcev pri Packard Motor Car Co., ki so včlanjeni pri CIO avtni uniji. Pogajanja za penzije in več plače pa so se navzlic temu nadaljevala.
Neki predstavnik unije je izjavil, da je bilo treba pod vzeti to akcijo, ker je možno, da bo vlada "zamrznila" plače.
Stavka je zajela družbo baš ob času, ko je bila produkcija novih 1951 modelov, ki imajo veliko sprememb od prejšnjih, na višku.
dobil je že 600 transfuzij krvi
SAN GABRIEL, Cal., 15. avg. —William Curry se zadnjih šest let bori proti nevarni bolezni na ledvicah. Med tem časom je dobil že 600 transfuzij krvi, brez katerih bi bil že zdavnaj umrl. Zavedajoč se dejstva, da je pri življenju radi teh transfuzij, se je zavzel, da bo pridobil dovolj ljudi, ki bi darovali kri za nadomestitev one krvi, ki je je bil deležen, ter da bo na rokah, ko jo bo tudi kdo drugi potreboval.
HLADNO VREME SLABO ZA KORUZO
COLUMBUS, Ohio, 12. avgusta. — Ohijska zadružna reportaža poroča, da je julijsko hladno vreme občutno znižalo iz gled za velik koruzni pridelek v tej državi. Koruza zahteva za dobro obroditev vročih poletnih noči, katerih pa v Ohiju letos ni bilo. Zlasti hladen in moker je bil mesec julij. V mnogih krajih tudi kmetom vsled mokrote ni bilo mogoče koruznih polj okopati in so ostala v plevelu.
Povprečni letni pridelek koruze ohijskih farmarjev skozi zadnjih deset let je okrog 166,-283,000 bušljev. Lani jo je bilo okrog 202 milijona in pol bušljev, letos pa se je ne pričakuje več, kot okrog 185 milijonov bušljev, seveda, ako ne bo zgodnje slane. Letos je bila vsled vremena pozno sajena in Če pride še zgodnja slana, ne bo povsod dozorela.
Slabo vreme je tudi zelo oviralo pospravljanje ječmena in pšenice. Žetev in mlatenje pšenice bi imelo biti že zaključeno okrog sredi julija, toda 1. avgusta je bilo še mnogo pšeničnih polj nepožetih. Tudi mnogo ovsa je še nepospravljenega.
Isto vreme je bilo sicer ugodno za pašnike in za rast sena, toda še nobeno leto ni dež pokvaril kmetom toliko sena med košnjo kot letos. Tozadevna Statistika kaže, da je bil lanski pridelek okrog tri milijone in pol ton sena, letos pa se ga vzlic vsemu pričakuje nekaj ma lega manj kot štiri milijone ton.
ofenzivi igrajo marini, je prišlo skupno s po armadi zakasnelim naznanilom, da je sovražnik porinil marine 27 milj nazaj v prvi ofenzivi v sektorju Chinju, južnozapadno od Changnyonga.
Nov vdor komunističnih sil, katerih število in moč je še neznana, se je izvršil na sektorju Južne Koreje, okrog pet milj severno od Waegwana, 12 zračnih milj severozapadno od Tae-ga. To je v neposredni bližini kraja, ki so ga včeraj ameriške sile, broječe 98 bombnikov B-29 tipa, bombardirale v poizkusu, da bi razbile eno največjih ofenziv komunistov, za katero je bila zbrana 60,000 mož broječa sila.
Ofenziva ameriških marinov in v boju dobro preizkušenega vojaštva 24. divizije se je vršila ob oporišču, katerega so sovražnikove sile močno branile. Posadka komunističnega vojaštva, broječa okrog 12,000 mož, je prekoračila reko Naktong okrog 20 zračnih milj južnozapadno od Taega, ključnega komunikacijskega mesta in baze za oskrbovanje ameriškega vojaštva.
mati in hči prosti enega in istega moža
STOCKTON, Mo., 15. avg.— Poroka Mrs. Marge Ann Sexton, stara 20 let, je danes bila postavno razveljavljena, njena mati pa je dobila svojo razporokb prošli petek. Obe ženski ste bile poročene z enim in istim moškim, Leo E. Sexton, in obe sta rodile otroke v zakonu. Mlajša ženska se je poročila ž njim leta 1948 v Wisconsinu, dočim je Sexton poročil njeno mater leta 1948.
omejitve na zemljišča
WASHINGTON, 15. avg.—Demokratski kongresnik iz Ohio, Stephen Young, je danes poročal, da je prejel na stotine pi sem in brzojavk od zemljiških prodajalcev, ki so proti kontrolam za omejitev kreditov pri nakupu zemljišč.
Toda, v zvezi s tem je Young izjavil; "Jaz mislim, da bi ti ljudje morali ravno toliko žrtvo vati kot vsakdo drugi."
Tajnica odsotna
Mrs. Dorothy Strniša, tajnica društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ, sporoča, da bo odsotna iz mesta od 19. do 26. avgusta. Asesment se bo pobiralo na 25. avgusta kakor po navadi. Članice se naj v društvenih zadevah obrnejo na predsednico Mrs. Frances Brancel, 1246 E. 59 St., tel. EN 1-0789. Nocoj se vrši redna mesečna se ja, na katero so članice vablje ne, da se je udeleže.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Ely, Minn. — Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Math-ias J. Kasch, star 45 let in rojen tukaj. Skozi 15 let je vodil restavracijo in bil veteran zadnje vojne. Zapušča brata in tri poročene sestre.
Struthers, o. — Pri družini Walter Sutton so se oglasile rojenice in pustile sinčka, pri družini Steve Pogačnik pa hčerko. — 15. julija sta se poročila Ann Jagich in Peter Duco.
Springfield, 111.— Dne 24. julija je naglo umrla Mary Veho-vec stara 57 let, rojena na Vačah pri Litiji, v Ameriki 26 let. Pri društvu ni bila nikjer. Tukaj 7Rpu8Ča moža in sina, v starem kraju pa sestro.
Moon Run, Pa. — Joseph Urankar je bil 22. julija povožen od avta, ko se je vračal domov od svojih prijateljev. Bil je na mestu mrtev. Star je bil 65 let, rojen v vasi Gaberje, fa-ra Blagovica pri Domžalah, in član SNPJ. Zapušča ženo, dva sina in šest vijukov.
Willard, Wis. — Dne 29. julija je po kratki bolezni umrla obče spoštovana Alojzija černe, stara 77 let, doma iz Podkra-ja pri Zagorju ob Savi, v Ameriki 40 let. Podlegla je raku v drobovji^ in bila trdne narave. Zadnjih 30 let je živela v Wil-lardu, prej pa v Breezy Hillu, Kans. Zapušča šest otrok, 11 vnukov in enega pravnuka. Mož ji je umrl pred več leti.
Rock Springs, Wyo. — Po
kratki bolezni je 23. julija umrl John Juch, star 83 let; doma iz Lukovce, v Ameriki 52 let. V Calif orni ji zapušča sina in vnukinjo in dva nečaka, enega tukaj, drugega v Homedalu, Idaho. — Po šestmesečni bolezni je 29. julija umrl Mike Popich, star 57 let, rodom iz Bosne, v Ameriki 37 let, član SNPJ. Tukaj zapušča ženo, hčer in vnuka, v starem kraju pa šest bratov.
Saginaw, Mich. — Dne 24. julija je Franka Eržena pri delu zadela srčna kap in je umrl par minut pozneje. Star je bil 60 let, rojen v Tržiču, Gorenjsko, v Ameriki 36 let. Prišel je v Saginaw, od leta 1927 do 1934 živel v Chicagu, od tam pa se zopet vrnU v Saginaw, Zapušča, dva vnuka, dve vnukinji, štiri sestre in brata.
Odhod v staro domovino
Po 41 letih se bo v ponedeljek podala poznana Mrs. Rose Yan-kovič iz 715 E. 160 St. na obisk v rojstni kraj. Želimo ji veselo svidenje s sorodniki in znanci ter srečen povratek!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
17. avgusta 1950
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ____________________________t.__________________________$8.50
For Six Months—CZa šest mesecev)________________________________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mespce) _______________________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)
---------------------------------------------$10.00
_______________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) _________________________________________________ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Urednikova poš+o
AVTOMOBILSKA CESTA DOGRAJENA 6 DNI PRED ROKOM
NEKATERE ZNAČILNOSTI IZ ŽIVLJENJA ROOSEVELTA
Roosevelt je imel rad, da so ga imeli ljudje radi. Obdarjen je bil z dobrim okusom in prisrčnostjo in je globoko užival ljudi in človeška razmerja. To je bila morda njegova najbolj odkrivajoča značilnost; v tem je bila njegova moč in slabost, in razlaga za mnogo stvari. Kdor želi, da bi ga vsi ljudje imeli radi, ni samo ljubeznjiv, ampak goji tudi željo po moči, iz enostavnega razloga, da ako se proces dovolj dolgo nadaljuje in je dovolj ljudi, ki ga imajo radi, postane njegova moč prej ali slej brezmejna in splošna. In obratno, vsakomur z močno voljo in občutkom za zgodovinsko poslanstvo, kakor Roosevelt, ne pri j a le, da ga imajo ljudje radi, temveč je nujno, da ga imajo radi, ker to zahteva njegova narava. Ampak Roosevelt je šel dalj; on ni samo želel, da je bilo čim več ljudi, ki so ga imeli radi, ko je živel, temveč tudi po njegovi smrti. To med ostalim pojasnjuje njegov nagon zaL zbiranje. On je tako-rekoč zbiral samega sebe—za zgodovino. Želel je, da bodo prihodnji rodovi o njem dobro govorili^ kar pomeni, da je posedal tipično željo velikega moža po nesmrtnosti, in je zavoljo tega ohranil o sebi vse, karkoli bi utegnilo zanimati zgodovinarja. Strast za zbiranje in katalogiranje je tudi značilen izraz njegovega optirnizma. Bil je pri volji, da se ohrani absolutno vse, ne da bi se bal, kakšen bo pravorek zgodovine.	^
Roosevelt, ki je bil osebno tako prijetna oseba, ni samo rad videl, da so ga imeli ljudje radi ter ni maral, da bi ga ljudje ne imeli radi, temveč on je dejansko imel rad ljudi. Točneje povedano: on je ljubil ljudstvo. Ne da bi se zavedal, je sledil enemu najbolj zdravih človeških zakonov: Ako hočeg prejemati, moraš dajati.
Za Roosevelta ni bil nihče prevelik ali premajhen, da bi ne vzbujal njegovega osebnega zanimanja. Kar je bilo osebnega, mu ni nikdar presedalo. On se je zanimal, resnično zanimal, prav tako za globoki um vrhovnega sodnika Holmesa, kakor za poštarja v Warm Springsu, katerega je vzelo cel dan, predno je raznesel pošto, ker je pre-čital vse dopisnice, predno jih je dostavil. Frances Perkins pripoveduj^, kako se je zgrozil, ko mu je tekom prvih dni New Deala nekdo rekel, da bo depresija s časom popustila in da se pač ne da pomagati, če ljudje trpijo. Njegov odgovor je bil rezek: "Ampak ljudje niso živina." Poznani odvetnik Morris Ernst mu je nekoč povedal, da je več vodilnih komentatorjev nepričakovano podprlo njegovo stališče o nekem vprašanju. Odvrnil je: "Komentatorji me ne brigajo, ampak kaj pravi Joe Palooka?"
Ideje same na sebi so bile zanj brez pomena, razen če jih je doumel kot nekaj, kar ima zvezo z ljudmi. Poosebil je dogodke najvišje zgodovinske važnosti. Mrs. Roosevelt na primer pripoveduje, da je na večer pred invazijo Evrope o tem pod vzet ju, ki bi utegnilo odločiti usodo sveta, mislil predvsem, ali bo eden od njegovih bivših služabnikov v Hyde Parku prišel živ in zdrav iz preizkušnje. Velik del zakonov, za katere se je zavzemal, je imelo svoj izvor v njegovem osebnem čustvovanju. Za program podeželske elektrifikacije se je delno zavzel, ko je odkril, da je bil njegov račun za električno luč v Warm Springsu štirikrat večji kot v New Yorku. Slično je uboštvo starih farmerjev, ki jih je dolgo let poznal v okolici Hyde Parka, užgalo iskro za program starostne pokojnine, in njegovo lastno potovanje po Zapadu je vodilo k njegovemu poznejšemu zanimanju za umetno namakanje zemlje, za reklamacijo in podobno. On sam je zapisal, da je bil celo v t^kih vprašanjih kot je bilo vprašanje zlate valute njegov glavni niotiv, kako postaviti deželo zopet na noge, "ne da bi bile pri tem uničene človeške vrednote," in da je bil najsrečnejši dogodek njegovega prvega leta v Washingtonu, ko j"e bilo odpravljeno otroško delo v bombažni industriji.
Zanimivo je bilo njegovo razmerje do milijonarjev, ki so ga skoro vsi tako strupeno sovražili. Imel je dolgo tesne družabne stike z Vincentom Astorjem in raznimi Vanderbilti; pozneje mu je mnogo bogatih mož (Averrell Harriman, Nelson Rockefeller, Edward R. Stettinius, Myron C. Taylor in drugi) služilo s spoštovanjem in udanost-jo. Vse to postavlja v ospredje zapletena vprašanja. E(n vzrok, zakaj je Roosevelt rad križaril na krovu Astorjeve jahte, je bil morda, ker ga je dražilo, da so ga nazivali "sovražnika svojega razreda," in je bil na ta način v stanju reči: "Glejte, saj prav dobro shajam z bogatimi ljudmi, čeravno me večina njih nima rada."
Razno iz Collinwooda
ženski odsek SNPJ farme je imel v tem poletju že dva jako dobro posečena piknika. Na zadnjem se je tudi kazalo film iz stare domovine in vsi, ki so bili ta večer na farmi, so bili ja»-ko zadovoljni z res imenitno kokošjo večerjo, katero so članice odseka pripravile. Pregovor pravi: "dobro blago in delo se samo hvali", tako so vsi poset-niki pohvalili to prireditev. To je tudi dobro delo za prihodnjič in tem posetnikom se bo prav z lahkoto zopet prodalo "tiket" za prihodnjo prireditev.
Prvo nagrado (upamo, da nebo polena pod noge) dobi za to prireditev Mrs. J. Leskovec, ki je sama prodala 78 tiketov in ves ženski štab je res zaslužil malo pohvale, kajti na farmi servi-rati toliko večerij, to ni noben špas, članice, ki so delale, pa ste lahko videli sami. Odsek je sedaj pridno na delu za "okna", katere farma res potrebuje, zima ni več daleč proč in brez oken se na dvorani in kuhinji dela škoda.
Ženski odsek farme se zahvaljuje Mr. J. želetu, mlajši in Že-letovemu zetu za brezplačno kazanje filma "Ta narod hoče živeti", katerega sta s svojim projektorjem kazala prvič na SNPJ farmi in nato zopet 4. avgusta v SDD na Waterloo Rd. Še enkrat, prav lepa hvala, vama.
Konvencija SNPJ se bliža! V par dneh se prične konvencija naše največje in najbolj aktivne podporne organizacije ameriških Slovencev vDetroitu, Mich, Na tej konvenciji se bb tudi določilo mesto prihodnje konvencije. Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.,- Cleveland, Ohio, je lahko ponosen, da se je ravno v tem domu vršilo že toliko važnih konvencij kulturnih, narodnih, socijalnih in podpornih organizacij. Za vse te mnoge prireditve je bil Delav ski dom zadosti velik in radi splošne vljudnosti in postrežbe je bila collinwoodska slovenska naselbina vedno pohvaljena. Vzlic mnogih velikih prireditev in raznih akcij, pa SDD še do danes ni imel čast imeti pod svojo streho nobene konvencije Slovenske narodne podporne jednote. Vsa ta leta obstoja Slov. delavskega doma je bila ta institucija vedno v prvih vrstah pri raznih akcijah in mno gokrat je delal roko v roki z društvi SNPJ.
Nova Gradiška, 15. julija. — Na svečani konferenci mladinskih, strokovnih in partijskih voditeljev Avtoceste, ki je bila danes v Novi Gradiški, sta direkcija mladinskega gradbenega podjetja "Avtocesta" in glavni štab mladinskih delovnih brigad izdala sporočilo o zaključku tega največjega objekta prve petletke. V sporočilu je rečeno :
"15. julija, šest dni pred sprejeto obveznostjo in poldrugo leto prej, kakor je določal per spektivni plan, so mladinske de lovne, brigade skupno s strokovnimi .delavci, inženirji in tehniki položile zadnje kvadratne me tre betona, asfalta in cestišča iz drobnih kock ter spojile na ta način z novo moderno cesto dve bratski republiki.
Preostali čas do svečane izročitve Avtoceste v promet se bo izkoristil za tehnično nego betona, pospravljanje strojev s cestišča, za transport preostalega materiala, demontiranje normalhotirne in ozkotirne proge, za čiščenje in olepšan je cestišča. Iz teh razlogov in v skladu s tehničnimi predpisi o izročitvi nove ceste v promet, bo svečana otvoritev najavljena naknadno.
Graditelji so s konference po slali obvestilo maršalu Titu, ini-ciatorju gradnje tega objekta, da je Ljudska mladina Jugoslavije izpolnila svojo največjo obveznost.
Brzojavka tovarišu Titu
Dragi tovariš Tito!
Z radostjo Te obveščamo, da
Cenjeni delegatje te konven cije, kaj mislite vi, ali bi ne bilo res prav umestno, da bi se prihodnja konvencija SNPJ vršila v Collinwoodu, Ohio, in ali se vam ne zdi, da je Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. že zdavnaj zaslužil to "počastitev". Pregovor pravi: "Kdor je s teboj, bodi pošten napram temu in sodeluj tudi ti ž njim in oba bosta ostala na dobičku".
Konvenciji in njeni delegaciji pa kličemo ^— pozdravljeni, želimo vam dobrih in stvarnih uspehov za SNPJ. Zdravo!
Vincent Coff.
smo 15. julija, šest dni prej, ka kor je določala obveznost, ter leto in pol prej, kakor je določal perspektivni plan, položili poslednje metre cestišča in z avtocesto "Bratstva in enotnosti" še čvrste je povezali dve bratski republiki Srbijo in Hrvatsko. Uresničena je Tvoja velika zamisel, naš dragi tovariš Tito, za katero se je nesebično borilo nad 350,000 junaških borcev naše socialistične domovine. Kmalu bo ta največji objekt naše petletke — Cesta "Bratstva in enotnosti" — izročen prometu. Kmalu bo ljudska mladina Jugoslavije slavila še eno veliko zmago, ki jo je izvo-jevala v težki in naporni borbi socialistično izgraditev pod vodstvom Tvoje slavne Komunistične partije in Tvojim, voditelj in učitelj naših narodov. Izpolnili smo svojo zaobljubo, zahvaljujoč velikim naporom našega delovnega kolektiva, ki pri svojem delu ni poznal težav in zaprek, temveč samo nalogo in obveznost. Navdahnjen po velikih idejah, za katere se dosledno bori naša Partija proti neenakopravnim odnosom med socialističnimi državami, je mogel naš delovni kolektiv izvoje-vati tako sijajno zmago.
Tudi v bodoče računaj na nas, dragi tovariš Tito, na borce za socialistično izgraditev države, ki ne bodo niti trenutek omahovali, temveč se bodo pripravljeni odzvali vsakemu pozivu. Ni naloge, ki je naš delovni kolektiv pod vodstvom Tvoje Partije in Tvojim, tovariš Tito, ne bi popolnoma izvršili!
rijan Tot si je zamislil izdelavo klešč za vlečenje žice, ki imajo mnogo daljšo delovno dobo. Dosedaj so porabili dve klešči na 8 ur, medtem ko nove klešče vzdrže tudi 15 dni. Komisija je ugotovila prihranek 90,000 din na leto.
Tov. Janko Zupan, ključavničar na rudnem dvoru, je izvedel lažji način premikanja transportnih trakov. Dosežen je bil hitrejši tempo razkladanja ob prihranku delovne sile. Celotni prihranek na času in delovni sili je bil ocenjen na 150,000 din letno.
Tov. Franc Čelešnik, delovodja v hladni valjarni, je izvedel racionalnejši način luženja kolobarjev tračnega železa širših dimenzij in s tem omogočil povečanje proizvodnje v obratu za 350,000 din na leto.
Tov. Jakob Žen, delovodja v opekarni, pa je po lastni zamisli izdelal središčne cevi za krip-talne peči. Poizkusi so pokazali odlični rezultat. Njegove cevi uporabljajo v obratu že več mesecev. Takih cevi ne bo treba več uvažati iz inozemstva, ker bomo odslej sami krili vse potrebe v državi.
IZPLAČEVANJE ZAVAROVALNINE PRIZADETIM PO TOČI
Novi uspehi jeseniških racionalizatorjev
ANGLEŠKA PRINCEZA PORODILA HČERKO
LONDON, 15. avg. — Danes zjutraj je angleška princeza Elizabetha, vojvodinja Edinbur-ška, porodila hčerko. Njen prvi otrok je bil sinček, ki je bil rojen leta 1948.
V jeseniški železarni se bije huda borba za večji delovni uči nek; za delovno silo in za čim večjo osamosvojitev od inozemstva. V to borbo so posegli po leg starejših tudi mladi borci za večjo storilnost, ki uvajajo nov, lažji in hitrejši način dela in preizkušajo nove možnosti na področju mehanike, da bi nadomestili manjkajočo delovno silo in dali železarni predmete, ki smo jih doslej 2a dragocene de vize uvažali iz tujine.
Obratni asistent v martinar-ni inž. Lojze Prešeren je z malenkostno spremembo konstrukcije zgornjega dela Siemens Martinove peči št. V (poglobitev dna in preboda) ter po toplotnem proračunu dosegel povečanje vložka od 38 do 40 na 48 do 50 ton in s tem večjo zmogljivost peči. Komisija je ugotovila doseženo večjo storitev. Peč je samo v aprilu dala 289 ton več jekla kakor doslej. Tako bo letna storitev te peči znašala okrog 3200 ton več jekla. Višja storilnost ene same peči predstavlja na leto milijonsko vrednost. "
Tov. Miha Vovk, delavec na plavžu, je izvedel mehanizacijo nakladanja peska in žlindre in s tem sprostil eno delovno silo, ki je bila doslej zaposlena pri odpiranju "samograbilca". Tovariš Vovk je tudi izpopolnil postopek izstresanja prahu in prašnih vreč grobih plinskih čistilcev. Ta postopek je bil zdravju delavcev škodljiv in tu di zamuden. Z novim postopkom je prihranil eno delovno silo za druga koristna dela.
Obratovodja v cevarni tov Komljanec je odredil, da se varilne napake na ceveh popravljajo sproti, kar je omogočilo
Roosevelt ni seveda ob takih prilikah nikoli kazal niti najmanjšega znaka, da se čuti manjvrednega; v vsem njegovem bitju ni bilo niti trohice občutka manjvrednosti, in moglo bi se reči, da je dejansko užival družbo milijonarjev, ker mu je bila s tem dana prilika, da jim pokaže, koliko boljši je od njih. Ce se mu je zahotelo, je gotovo vedel, kako udariti po bogatinih. Ena njegovih najbo^ slavnih opazk se je tikala predsednika Bethlehem Steel korporaci-je; "Pojdite in povejte Eugenu Grace-u, da ne bo nikoli več naredil milijon dolarjev na leto!"
povečanje proizvodnje obrata za 2 do 4%, hkrati pa znižanje proizvodnih stroškov za okrog dva milijona dinarjev na leto.
Tov. Valentin Lukan, delovodja apnenice, je izvedel mehanizacijo kamnoloma dolomita na Javomiku tako, da se je proizvodnja kamnoloma zvišala za 300% ob znižanju normativa delovne sile v tem obratu za štiri delavce.
Obratni ključavničar v žični valjarni tov. Alojz Komic je izdelal stroj za navijanje izmečka v tretjem in četrtem kanalu. Prej so izmeček navijali na ročni pogon, kar je bilo zamudno ter za navijalce in zanjkarje nevarno, sedaj to delo opravlja stroj na motorni pogon zelo hitro, s čimer se je znatno zmanjšal izmeček in izboljšala delovna varnost.
Sef biroja za plavžarstvo tov. Drago Cerar je poslal celo vrsto predlogov za nove naprave in tehnične izpopolnitve za že lezarno v Sisku in Siemens Martinove peči na Jesenicah. V železarni v Sisku so ^et njego vih tehničnih postopkov že uvedli v obratu, predlogi za Sie-mens-Martinove peči na Jesenicah pa so še v študiju. Tov. Cerar je z gradnjo novih plavžev v Sisku in z rekonstrukcijo plav-žeh v Varešu in na Jesenicah izvedel unifiljačijo vseh plavžev v državi.
Tov. Janko Stana, obratovodja opekarne, preizkuša izdelavo silitnih paličic — zelo iskanega predmeta laboratorijev težke industrije in zelo važne devizne postavke. Prvi uspehi so zelo zadovoljivi. Glede na izredno važnost silitnih paličic bodo 2;adevo prijavili Zvezni upravi za pospeševanje proizvodnje zaradi nabave mehaničnih pripomočkov. Komisija se bo obrnila tudi na domače znanstvene institucije za končno uresničenje tega važnega predloga. Tov. Stana je prijavil tudi prve uspehe v izdelavi elektrod za varjenje in elektrod za kinoprojektorje ter kopirnih aparatov.
Delavec v žičarni tov. Vale-
Dne 8. do 11. junija so bili v mnogih krajih Slovenije črni dnevi za kmetovalce. Po daljši dobi lepega poletnega vremena so hudourni oblaki prinesli točo, ki je prizadejala škodo kmetom v mnogih krajih od Dolnje Lendave do Jesenic in od severne meje do Save. Toča je padala v debelini lešnika do debeline golob jega jajca. V pasovih, kjer je razsajala toča, so razen žita najbolj trpeli vinogradi. Ponekod bodo v vinogradih čutili posledice te toče še nekaj let.
Med najbolj prizadete kraje spada področje med Kranjem in Kamnikom, nadalje področje severovzhodno od Krškega (Bi-zeljsko) ter Ptujsko polje. Nekoliko manj, čeprav občutno, so bila prizadeta tudi nekatera področja v okrajih Celje in Poljča-ne, v delu Prekmurja in severo vzhodno od Maribora. V nekaterih krajih je padala toča celo dvakrat.
Za marsikaterega kmeta pomeni toča hud udarec, zlasti tam, kjer kmetje niso zavarovali posevkov proti toči, kakor so to storile naprednejše obdelovalne zadruge in tudi mnogi zasebni kmetje. Tistim, ki so bili zavarovani, že cenijo škodo cenilci Državnega zavarovalnega zavoda, ki je nekaterim prizadetim že izplačal odškodnine.
Posebno preudarna vodstva zadrug so letos plačala premije za zavarovanje posevkov proti toči z vezanimi dinarji, to je z dinarji in boni. Enako so ravnali tudi nekateri kmetje. Vsi, ki so plačali premijo v vezanih dinarjih, dobe tudi odškodnino v dinarjih in bonih. Ta novi način zavarovanja posevkov, ki ga je letos uvedel Državni zavarovalni zavod, priporočamo vsem zadrugam kakor tudi privatnikom. Pri tem še opozarjamo, da se je sezona toče šele začela. Kdor noče prepustiti sadov svojega truda golemu naključju in prirod-nim elementom, naj se posluži tega zavarovanja, ki je vsakomur dostopno za nizko premijo.
Zlasti je priporočljivo zavarovanje v vezanih dinarjih. Vinogradnik, k^ zavaruje pridelek grozdja, na primer za 10,000 dinarjev in plača za to zavarovanje 450 dinarjev v gotovini in
450 din v bondih, dobi, če mu toča uniči ves pridelek, 10,000 dinarjev odškodnine v gotovini in še za 10,000 dinarjev bonov. Lahko pa plača v bonih tudi le del premije, potem pa dobi v primeru škode bone za enak del odškodnine.
Domači posnemalniki mu niso bili dobri
Tudi krajevni odbor v Česnji-cah med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino ima svoj plan oddaje mleka. Da bi se zaradi oddaljenosti od avtomobilskih cest kmetom olajšala oddaja, je okrajni ljudski odbor predlagal, naj bi kmetje delali maslo in ga oddajali namesto mleka, kar so kmetje tudi z veseljem sprejeli. Vendar pa so se pri tem pojavile težave, ker ni bUo po-snemalnikov. Kmetje so pritiskali na predsednika krajevnega odbora, ki je velik kmet, naj vendar nekje poskrbi za posne-malnike. Predsednik je najprej posredoval pri podjetju "Mleko" in poverjeništvu za državne nabave. Toda posnemalnikov le ni bilo, predsednik pa je bil s tem zadovoljen. Nedavno pa se je V tem krajevnem odboru, ker ni bilo ne mleka ne masla, ponudil organ podjetja za odkup mleka in je v nekaj urah odkril kar tri posnemalnike v dveh vaseh in enega od teh pri samem predsedniku krajevnega odbora. Upamo, da sedaj tovariš predsednik, ne bo več iskal posnemalnikov v drugih krajih, temveč bo zadovoljen z domačimi.
Lesno industrijsko podjetje v Nazarjih odkriva notranje rezerve
Pri lesnem industrijskem podjetju v Nazarjih so dosegli skupno število 177 nameščencev, znižali za 15 uslužbencev, katere so premestili v proizvodnjo, Pokazalo se je, da zaradi tega poslovanja podjetje prav nič ne trpi in bodo zato v bližnji bodočnosti število nameščencev Še nadalje znižali.
v ''Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma!
Od neplačanega uslužbenca ni mogoče veliko pričakovati
Kako se z novim uslužbencem ne bi smelo ravnati, imamo lep primer na okrajnem ljudskem odboru Črnomelj. Poverništvo za gozdarstvo je s prvim majem zaposlilo tov. Groznika Alojzija in sicer kot referenta za mobilizacijo vprežne živine. Ob nastopu službe ni prejel nikakršnega dekreta, pač pa samo zagotovilo poverjenika, da bo to naknadno urejeno in seveda tudi njegovi prejemniki. Novi uslužbenec je bil takoj poslan na delo na teren in ker je prevoz lesa zelo nujno vprašanje, se mudi skoraj ves čas zunaj, torej izven svojega službenega mesta. Dolžnost poverjenika 6d-nosno personalnega odseka bi bila, da bi novo sprejetega uslužbenca takoj vnesli v plačilni seznam in v seznam za pre-
jemanje živilske nakaznice, kar se pa do danes še ni zgodilo. Omenjeni uslužbenec za maj sploh ni prejel živilske nakaznice, za junij pa jo je dobil ob koncu meseca, prav tako tudi ni prejel nobene plače in tudi ne akontacijo, čeprav hodi ves čas po terenu in mu bi zaradi tega pripadale dnevnice, mu tudi teh nihče ne izplačuje, ker sploh še ne vedo, iz kakšnih sredstev ga bodo plačali. Poverjenik za gozdarstvo mu sicer večkrat obljubi, da bo že prejel plačo "ko se izkaže pri delu," kako naj živi med tem časom, pa seveda njega ne zanima. Seveda, resnici na ljubo je treba še pripomniti, da je tudi njegov uspeh pri delu skoraj enak "plačilu", ki ga v obliki obljub prejema.
17. avgusta 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN s
NA OBISKU PRI F, S. FINŽGARJU
Francoski časopis "La Croix Di manche" je 12. marca 1. 1950 o b prevodu Finžgarjeve kmečke povesti "Strici" pisal o pisatelju Francu S. Finžgarju, "so ga njegovi domači ko-^unisti aretirali in vrgli v za-. Ko boste brali to po-... se boste spominjali ti-ki mora še z 80 leti nositi verige." To laž je v letošnji "^^jski številki ponovila kanadska revija "Le Bulletin des ^Sriculteurs", ko je začela ob-J^vljati Finžgarjeve "Strice" v prevodu slovenskega duhovnika Grdinanda Kolednika. Svojim falcem je zatrjevala' "Zgodo-avtorja in prevajalca Ko-^dnika je hkrati zgodovina yseh duhovnikov na Balkanu,
ki
So živeli pod nacističnimi in
Oftiunističnimi režimi. Pravijo, ^ imajo danes komunisti osem-esetletnega Finžgarja v Ijub-J^iiskih zaporih ..."
Stara ljudska modrost pravi, ^ ima laž kratke noge. Tako ^^oi ta. Belogardistični emigran-' ki so pravili, in uredniki pri La croix du Dimanche" in "Le iilletin des Agriculteurs", ki so pisali te laži in klevete, pa so še posebno smolo. Pav te-Je namreč Franc S. Finžgar ponovno izpovedal svoj patrio-2eia do socialistične domovine, letošnji majski številki "No-poti", glasilu Cirilmetodij-društva katoliških duhov-^'kov LRS, je v obširnem član-"Skrivnosti usode" o osvo-,^ilni borbi in novi socialistič-Jugoslaviji napisal:
, Ko so se razletele prve bom-
. nad Beogradom, smo upravi-
®etio trepetali, zlasti Slovenci, ke:
stah
ao
so nam tam na ruskih pu-že stavili barake za popol-izselitev in pogin
In
usodo! Med vojaki, ki so ^^bežali z vojske, in med dru-ki so se umaknili pred so-^I'azniixi vdorom v gozde . . . ^ je prikazal kmečki sin Josip Brez ceremonij so ga vsi
zaželeli in izvolili za svojega voditelja . . . Poslej je mogel edi-nole gozd postaviti zoper tujčev vdor odločno afirmacijo, da je ta zemlja naša, da je nikomur ne damo, rajši poginemo. Iz-teh razkropljenih čet je po Titu zrasla narodna vojska,, ki so jo priznali vsi zavezniki . . .
Z vso modrostjo in razumnostjo spreumejmo, kaj je vse sedanje delo, da vsi napori, stiske in tudi nevšečnosti, ki nas se tarejo, niso nič drugega kakor nadaljevanje osvobodilne borbe, ki jo bo, tako smo prepričani, iz-vojeval do resnične in pravične svobode po skrivnostni usodi določeni kmečki sin — maršal Tito ... "
Glejte, takšen je Franc C. Finžgar, pisatelj romana "Pod svobodnim soncem". Zato so laži o njem v zahodnem tisku velika potvorba in dvojna krivica.
Tedni sem obiskal F. S. Finžgarja v njegovi prijazni vili ob Gradaščici. Ko sem mu kazal oba časopisa, mi je z ogorčenjem povedal, da je zvedel, kako lažejo o njem. Pripovedoval mi je, da je prevajalcu Koled-niku že napisal odločno pismo, v katerem protestira proti omenjenim klevetam. Hkrati mu sporoča, da je preko Društva slovenskih književnikov obema listoma poslal ogorčen protest in popravek, za katerega naj tudi Kolednik preskrbi, da bo zares objavljen. Nato mi je prebral svoj protest pariškemu časopisu, v katerem med drugim pravi:
"Vaš list objavlja v listku novelo Strici pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. V predgovoru k tej noveli trdi uredništvo, da mora ta osemdesetletni pisatelj, član slovenske akademije znanosti in umetnosti, nositi verige. Taka neresnica je ali mistifikacija ali zloba. Pisatelj Finžgar je ves
v blag spomm
cetrle obletnice odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče
PAUL
NADBATH
Svoje mile oci je za tisnil za vedno dne 17. avgusta 1946
štiri leta so že minula, ^dkar si Ti zapustil nas, Črna zemlja Te pokriva, ^ ran izbrisal ni še čas.
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet
ŽALUJOČI OSTALI; ANTONIJA, soproga RUDOLPH, sin FLORENCE, sinaha
Cleveland, Ohio, dno 17. avg. 1950,
čas po osvoboditvi slovenskega naroda izpod jarma okupatorjev v Ljudski republiki Sloveniji na svobodi, deluje literarno kot urednik in priobčuje razne članke v tukajšnjih listih in revijah.
Ista neresnica je tudi v reviji "Le Bulletin des Agriculteurs" (Montreal, maj 1950), češ da je ta pisatelj osemdesetletnik zaprt od komunistov v Ljubljani.
Podpisano društvo zahteva v svojem imenu in po naročilu avtorja, da te neresnice lojalno prekličete.—F. S. Finžgar 1. r."
Stem se je najin razgovor zasukal na njegovo delovanje v zadnjih letih.
Med fašistično okupacijo se je F. S. Finžgar kot pristaš osvobodilnega gibanja splošno držal kulturnega molka, ki ga je za-povedala Osvobodilna fronta. Čeprav so ga neprestano vabili in silili, naj bi pisal v kolabora-cionistično in belogardistično časopisje, se je vseh vsiljivcev vztrajno otepal. Belogardistično narodno izdajstvo je pogumno obsojal, zaradi česar ga je ge-stapo hotel odpeljati v nemško uničevalno taborišče. Tedaj je napisal svoje spomine "Leta mojega potovanja". Tik pred koncem vojne je bil ob bombardira-
nju ranjen in zaradi eksplozije je močno oglušel. Letos februarja pa je srečno prebolel novo težko operacijo. Sedaj je telesno in duševno zopet čil, živahen in zdrav, čeprav bo prihodnje leto 9. februarja obhajal že osemdesetletnico svojega plodnega "potovanja".
Ob osvoboditvi se je tudi F. S. Finžgar s slovenskim narodom obradoval svobode in kot pomlajen nadaljeval svoje delo. Do letos je bil sekretar petega razreda za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ji je s svojim bogatim znanjem pomagal pri njeni mladi rasti. Objavljal je razne članke v našem listu. Sodeluje pri Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov LRS in piše v njegovo glasilo. Predelal je svojo epsko pesnitev "Triglav", ki je z novimi ilustracijami pripravljena za ponatis. Več knjig ima pripravljenih za zadnje zvezke svojih zbranih del. Najbolj pa ga zaposluje uredniško delo za Mohorjevo družbo. Za njen koledar vsako leto tudi kaj napiše. Tako je med drugim otel pred pozabo spomine na gorenjsko suknjar-stvo, ki so bili pd^natisnjeni v šolskih čitankah.
Poleg tega dela ima F. S.
ZAVAROVALNINO
I
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
Finžgar še več načrtov, ki jih želi uresničiti. Med drugim mu je posebno pri srcu partizanska zgodba neke njegove sorodnice in treh njenih sinov. S to novelo ali romanom hoče prikazati gorenjsko vas v osvobodilni borbi.
Slovensko ljudstvo ceni svojega pisatelja. Mnoge gledališke družine po vsej Sloveniji igrajo njegove Igre. Roman "Pod svobodnim soncem", ki je preveden v češki, slovaški in španski jezik v Južni Ameriki, v rokopisu pa tudi že v angleščino, francoščino in nemščino, je bil v Sloveniji po osvoboditvi
ponatisnjen v 40 tisoč izvodih, ki so bili v kratkem razprodani. Beograjsko "Novo pokole-nje" pa je 1947 leta izdalo drugi srbski ponatis.
DRAGA VSTOPNINA V "VESELI TEATER"
Vse Ljubljančane je razveselila novica, ko je začel v,teh dneh po dolgem premoru zopet s svojo delavnostjo "Veseli teater". Hudo so pogrešane pristne šale in zdrav humor in zaupanje, da bo Veseli teater prispeval znaten delež vedremu razpoloženju delovnega človeka.
Vendar se je marsikomu, ki je bil željan biti deležen te vedrine, stemnil obraz, ko so bile objavljene cene vstopnicam. Visoke cene bodo marsikomu zaprle vrata v "hram veselja". Kako naj si dijaki in študentska mladina privoščijo tak večer s svojimi skromnimi prihranki? In končno tudi ni nikjer zapisano, da mora prav študent vedno stati na stojišču! Nekdo je potem, ko je prečital oglasni lepak, pripomnil': "To je pa res "VeseU teater", saj človek postane vesel že, ko samo prečita cene!"
Pt v.
^^ihov Vorane:
PRVI MAJ
(Nadaljevanje)
pod goro je bila še za-{)() ^ "leglo, ki se je le počasi vase. Nikjer še ni bilo travnikov in prav nobe-^'^ačije ni bilo videti iz te-kgjj morja. Naš vrh je bil ^^%oten otok sredi jutr-lo_ ^ ^ipenja. Včasih se je zde-goli bodo meglene pene po-
hoY„	sta začela rdeča vr-
^ oi-jakov bledeti. Ob-P°®tajali svetlejši tudi v Sorami. Zdaj je dan spreminjati lice cele Pohorska slemena so se
ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice in njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod nebo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je nenadoma sesedla in skozi njo so se začele svetlikati lise obdelanega polja. Naših gor se ni več dotikala rdeča sončna zarja, ampak so bili vanje uprti pravi sončni žarki, ki so prihajali naravnost od velike, rdeče sončne krogle, ki se je nenadoma dvignila iznad pohorskih plemen.
Sedaj je nastopil pravi dan.
Ves širni prostor med nebom
in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pepelnasto, skoraj prosojno barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, ki se je zmirom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadnaravno velika, orjaška drevesa so začela moleti iz meglenega dna, potem so prišli na vrsto robovi valovite do-Ime, ki so razsekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod raztresene, naposled pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom.
Medtem ko se je spreminjala podoba doline, se je spreminjalo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki, žaleči krogli, potem pa je postajalo bledejše in manjše. Nazadnje se je obdalo z močnim ven-
cem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse straihi daljši in krajši žarki, ki so bili podobni žarečim strelam. Kmalu ni bilo več mogoče pogledati v sončno kroglo.
Kakor me je zjutraj, ko sem vstajal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo, včasih spal, tako silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem mogel nikoli nagledati. Vedno sem pri njem odkril kaj novega in kaj lepšega. Posebno takrat, kadar sem pased Na vrhu. Tam me paša ni veliko motila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha je bfl že sam po sebi lep in za oči pr%va paša. Toda bilo je še nekaj drugega zraven, kar je delalo vstajanje jutra še lepše.
Naš vrh se je ob jutrnjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo
NAJHITREISA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE
PAKETOV V JUGOSLAVIJO!
V REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 bNI PREJME PREJEMIK V JUGOSLAVIJI NAŠE POŠILJKE
Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodske ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke.
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnimi 12% k cenil
POVPRAŠAJTE ZA CENE ZA OSTALE VRSTE PAKETOV!
PAKET št. 1 — $14.50
5 lbs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 4 — $13.75
5 lbs sirove kave 1 Ib čaja 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 2 — $14.25
20 lbs	bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja
5 lbs	mila za pranje
5 lbs	svinjske masti
PAKET št. 5 — $10.00
4	lbs. sirove kave
1	Ib čaja
5	lbs sladkorja
2	lbs čokolade
1	Ib kaka>»
2	lbs mleka v prahu
PAKET št. 3 -r $14.25
5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja
5 lbs riža .10 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 6 — $21.—
10 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 Ibs riža 10 Ibs spaghetti' 10 lbs svinjske masti Ibs mila za pranje
10
Najfinejša BELA MOKA ____________v močnih vrečah po 100 funtov—$|0.50
Najfinejša BELA MOKA ____________v močnih vrečah po 50 funtov—^ 5.75
BELA—KRUŠNA MOKA __________v močnih vrečah po 100 funtov—^ 9,7S
Sveža KORUZNA MOKA ________v močnih vrečah po 100 funtov—^ 9.00
FIŽOL (Red Kidney Beans)___v močnih vrečah po 25 funtov—^ 3.50
SLADKOR ----------------------v močnih vrečah po 50 funtov—^ 11.00
Čista SVINJSKA MAST ___________v majhnih kantah po 55 funtov—$20.00
Prvovrsten RIŽ __________________________v močnih vrečah po 50 funtov—||^QQ
SOLATNO OLJE --------------------------------------------v kantah po 5 kg.—$ 9.50
SUROVA KAVA-------------- v močnih vrečah po 25 funtov—$22.50
ŠPAGETI -------------------------------------------v zabojih po 50 funtov—$12.50
MILO ZA PRANJE------------------------------------v zabojih po 63 funtov—$17.50
Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO________________2200 funtov—$20.00
Naročite jih že sedaj za jasen in zimol
BICIKLI, S pumpo, zvoncem in laškou Ženski $45.00 ^oški $47.50
RAZNI GRADBENI material, barve, železo.
ŽENSKE NYLON NOGAVICE jamčene prvovrstne kakovosti, v merah 9,9V2, 10 in 10Vi. 3 pari v zaboju $5.00; dostavljeno na vsaki postaji v Jugoslaviji.
PAKET št. 8 — $27.50
5 Ibs sirove kave 5 Ibs svinjske masti 10 Ibs bele moke	.
1	Ib črnega popra 5 Ibs. sladkorja
20 koni. vanilin sladkorja
2	Ibs očiščenih mandljev 2 Ibs rozin
2 Ibs čokolade _
1 Ib kakao Vz Ib čaja Vž Ib rdeče paprike 20 paketov juhe z rezanci
PAKET št. 15 —$11.50 PAKET št. 11 — $25.00
6 parov moških nogavic
1	par podvez za nogavice
2	funta toaletnega mila 1 funt mila za britje
50 kom. klin za britje
1	kom. aparat za britje
2	kom. Nylon zobnih krtačic
6 kom. zobne paste 2 kom. Nylon glavnikov
SVs Ibs Trapist sira 12 kant sardin 2 kant svinjskega gulaSa
1.4
kg
2 kant paradižne paste Va kg.
4 kant svinjskega gulaša V2 kg.
2	kant konz. kokoši Vž kg.
3	Ibs zimske salame
12 paketov juhe z rezanci Vi. Ib črnega popra Vž Ib rdeče paprike
AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NAS!
POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA-
EXPRESS TRADING CORP.
27-18 4» avenue-long island city 1, n. y.
TELEFON: STILWELL 6-9083
tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, brnečo, prečudno pesem ali godbo. Ta godba je prihajala iz neštetih ptičjih grl in je donela iz brezovega grmovja in z vej, ki so bile neslišno napete v jutranjem zraku in se širile pod razkošno goro, čeznje pa je drgetal nevidni lok prvih jutrnjih vetričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel strmel raz to čudni, v roso vtopljeni vrh.
Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog mene, in vse te godbe, ki je brnela v mojem mladem telesu, pa se nisem zavedal, kakor se tega zaveda kdo, ki jo opazuje ali posluša pri polni zavesti, ampak sem občutil, ko da je vse to delo mojega lastnega bitja. Zdelo se mi je, da včasih gledam samega sebe.
"Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas,
ki je prihajal od daleč po zraku in je odmeval po brezovju in ma-cesnovju nad mojo glavo. To je bil glas težkih,' parnih kladiv, ki so butala doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati. To sem mogel le, če sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni podobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Vedel sem tudi, da iz teh dimnikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin in sem to sam videl.
Od tistega časa me je bilo to-
varne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem. imel od očeta, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bii tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob nedeljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikim tolarji na lajbičih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so se šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zato, ker so večinoma koj začeli nemškuta-riti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji veliki reveži. Toda moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinarski delavci, ker je bil poljski delavec.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
ANTON INGOLIČ;
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE
stran 4
(Nadaljevanje)
Kar je sledilo, se je zgodilo naglo in brez milosti; našli so Milana in revolver; revolver so spravili, Milana uklenili in odvlekli na avtomobil. Tedaj je zajokal otrok in v žgočem soncu so se zasvetili pšeničnorume-ni lasje, v njih je rdela zmečkana rdeča vrtnica, avtomobil je zdrdral skozi vas, se pognal preko polja in se ustavil šele pred visokim poslopjem v mestu. Milana so odpeljali v majhno sobo, ga nekaj izpraševali, nakar so ga zaprli v še manjšo sobico nekje v kleti. Tam je ostal do noči in še dolgo v trdi temi. Nato so ga spet odvedli v svetlo razsvetljeno sobo in dolgo izpraševali. Znova so ga odvedli v klet. Prav na konec ozkega hod-^ nika. Ustavili so se pred majhnimi vrati, ključ je zaropotal, vrata so se odprla in ed.en od vojakov ga je s tako silo sunil v temen prostor, da je ,butnil ob nasprotni zid. Sprva ni ničesar videl okoli sebe. Šele čez dolgo je razločil sebi nasproti dve temni postavi. Uprl je vanje pogled, da bi dognal, ali sta živi ali ne. Ko je dognal, da slonita ob zidu živa človeka, je za-klical polglasno: "Kdo sta vidva?"
"Milan?" je odgovorilo v dvoje kakor iz onega sveta.
Pognal se je korak proti njima.
"Oče! Danilo!"
Dalje si ni upal.
Nastala je strašna tišina. Ničesar se ni zganilo, tudi od zunaj ni prišel nikakršen glas. Milan je še vedno stal kot od kamna in buljil predse. Tema se je polagoma redčila. Prepoznal je očeta in brata. Oči so' se jima svetile od groze. Milanu so roke, ki so bile zvezane ^ težkimi železnimi okovi, ledenele.
Tedaj je očetov zlomljeni glas presekal ubijajoči mrtvaški molk.
"Sinova, kaj sta napravila? Zame je vseeno. Dočakal sem svojo starost, toda vidva sta še mlada. Konec je z vama, konec z našo zemljo!"
Odgovorilo mu je samo težko sopenje obeh sinov.
"Živeli smo na naši zemlji," je starec znova začel. "Vsi Ri-stiči, kar nas je bilo. Pred prvo vojno smo bili trije bratje, jaz najstarejši med njimi. A nikoli ni prišlo do sporov. Tudi pozneje, ko sem se jaz oženil. Pri delu nismo mislUi na sebe, tudi , ne pri jelu in prodaji pridelkov, mislili smo samo na našo skupnost. Čeprav nam je oče prekmalu umrl in smo ostali sami, delitev nikomur niti pa misel ni prišla. Vedeli smo, da nam je v skupnosti najbolje. Morali smo v vojsko. Samo jaz sem se vrnil, Kmalii potem sem izgubil še ženo, vajino mater. Tako sta ostala vidva sama. Ko bi živela še strica, bi bila danes zadruga polna ljudi, za tri, štiri hiše bi jih bilo. A nič zato, posestvo je dovolj veliko, vse bi nas preredilo, če bi bili složni. Toda ostala sta samo vidva. Milan grešil si, grešil proti svojemu rodu in svoji zemlji. Danilo, tudi ti si grešil! Ce je Milarj. grešil, zakaj si mu vrnil z enakim? Nisi mislil na zemljo, samo sebe si videl. Zdaj je propadlo vse. Ostali sta mladi ženi z majhnimi otroki. Ljubinka se bo vdrugo omožila."
"Molčite, oče, prosim vas, molčite!" je zastokal Danilo. . ' Starec je nemoteno nadalje-
val: "Prišel bo mlad človek, tvoji otroci bodo dobili drugega očeta, zemlja tujega gospodarja. In kaj bo storila Vlahinja? Že dozdaj je bila tujka med nami, z Milančkom je na skrivaj govorila vlaški ..."
"Oče!" je zaječal Milan, se opotekel nazaj k zidu in se spustil ob njem na zemljo. Zakril si je obraz z rokami in sklonil glavo do zemlje.
"Vlah bo prišel v tvojo hišo, v tvojo posteljo," je starec nadaljeval s tihim, otožnim glasom. "Tvoj otrok bo izgubljen in z njim tudi del zemlje, ki ga bodo dodelili njemu. Prešel bo v vlaške roke, to bo vlaški jezik v srbpko zemljo. In kdo jim ga je dal? Ristici, najtrdnejši kmetje v Šljivaru. Tu se bodo Vlahi uredili in od tod bodo grabili dalje. Čez leta in leta, ko bodo dobili pol šljivarske zemlje, se bo govorilo: Rističi so jih pustili v vas. Preklet naj bo njihov rod!"
Starec je umolknil, toda njegove besede' so živele dalje in parale sinovoma srce.
Nenadoma pa je Danilo dvignil zvezane roke. Naslednji trenutek je strašen krik napolnil temačni prostor. Danilo se je pognal proti Milanu, ki se je tudi dvignil.
"Izdajalec! Morilec! Ubil te bom, zadavil te bom!"
Zamahnil je z zvezanimi rokami proti bratovi glavi. Zdaj se je tudi Milan pognal vanj.
"Ti si vsega kriv, ti si zanašal prepir v hišo, ti nisi mogel trpeti Romance, ti si ji očital, da je ciganka, ti ... "
"Molči o svoji vlaški psici, molči! Če moram umreti, bom prej ubil tebe!"
"Jaz pa tebe!"
Vrgla sta se drug na drugega.
ŽENSKA DOBI DELO
PO EN DAN NA TEDEN NA PRIVATNEM DOMU. Za podrobnosti pokličite
IV 1-0551
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in
FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 1-9138
starec je obstal brez moči na svojem mestu. Kriki sovraštva in obupa so napolnjevali tesni prostor, vmes so rožljale verige. Šele ko se je enemu od sinov izvil krik bolečine, je starec planil med njiju in ju razdvojil.
Opotekla sta se spet vsak na svoje mesto in se sesedla. Oče se je spustil na zemljo nekje med njima.
Nekaj strašnega je leglo mednje. Tudi starcu je vzelo glas.
V tem bolečem molku so jim minevale ure počasi in težko.
Slednjič so se nekje v bližini začeli oglaševati petelini. Kdaj pa kdaj se je iz mesta zaslišal ropot rožljajočega življenja. Skozi okence pod stropom se je komaj opazno kradel jutranji svit.
"Zdaj je vse končano," se je starec spet oglasil njegov glas je bil zlomljen, ubit. "Vse . . . In na kakšen način! V dveh vojskah sem se boril, z Bolgari in Avstrijci, krogle so mi žvižgale mimo ušes, granate so padale okoli mene, toda ostal sem živ, zdaj pa me naj zvezanega odpeljejo v smrt? Milan, kaj si storil svojemu oČetu? Že kot otrok si bil svojeglav. Premehak sem bil s teboj, GonU si na pašo, kamor si hotel, delal, kolikor si hotel, v šolo si šel, kadar te je bila volja. In potem si legel k vlaškemu dekletu. Moral sem jo pripeljati v svojo hišo, Vlahinjo. To je bil najbolj črn dan v mojem življenju. Do današnjega. Potem si hotel svojo hišo. Postavil sem ti jo. A še ti ni bilo dovolj. Hotel si polovico posestva. Za nas dsuge ti ni bilo mar. Kakor, da živiš sam. Zdaj vidiš, da nisi sam. Z nama vred pojdeš v smrt. Ali ne bi bilo bolje, da bi z nama v slogi obdeloval našo zemljo? Nisi hotel z nama složno delati in živeti, umreti boš pa moral. Padli bomi vsi trije. Zakaj je bUo to potrebno? Zakaj, Milan? Ali tudi zdaj misliš samo nase? Ali
V NAJEM
se odda 5 sob in trgovski prostor, pripraven za brivnico ali lepotični parlor na E. 74 St. Za podrobnosti pokličite HI 2-475.1,
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjei imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
Štajerska vina!
Naznanjamo, da imamo sledeča vina v prodaji:
Sauvignon iz mariborske okolice Risling iz Tlalož Cipon iz ljutomerske okolice Draminer iz radgonske okolice Poleg gori omenjenih, imamo vedno v zalogi tudi pristna ameriška vina prvovrstne kakovosti. /
MARINKO FRUIT MARKET
456 E. 156th St., IV 1-3170
enakopravnost
se tudi zdaj ne spominjaš skupne hiše, skupne zemlje?"
Starec je premolknil. Glas mu je pošel. Toda tišina okoli njega ga je tako zabolela, da je moral nadaljevati.
"Ovce je bilo treba še ta teden ostriči, nekaj jagnet prodati, Dimo je treba čuvati, nikoli ne gre v redu. Kdo bo spal v hlevu, ko bo njen čas? Vola bi bilo treba gnati h kovaču. Ne podkuje dobro, če mu ne gledaš na roke. Kdo bo imel vse to na skrbi? In kakšna letina se nam obeta, otroka! Sta videla, kako so slive polne! Kdo bo jeseni žgal žganje! Doslej sem ga jaz vsako leto. Teden, dva. Češnje že zorijo. Kdo jih bo nabral otrokom? Tudi vinograd dobro kaže. Klet bo jeseni polna, a kdo bo sedel za mizo in natočil? In pšenica! Samo osemnajstega je bila takšna! Tedaj so govorili: letos bo konec. Tako pravijo tudi letos, a mi ne bomo dočakali konca. Vrnili se bodo naši iz ujetništva in iz gozdov pa bodo vprašali; 'Kje so Rističi?' Odgovorili jim bodo: 'Ustrelili so jih!' 'Ustrelili? Kdo? Zakaj?' se bodo zavzeli. 'Ali so padli na fronti, so šli med partizane ?' Pa jim bodo povedali: 'Podlo so izdali drug d^gega, ustrelili so jih kot izdajalce in pokopali ko pse!' Naša zamlja bo bogato rodila, oraU jo bodo in spravljali plodove z nje mi pa bomo pozabljeni kot stekli psi. Sinova moja, trpljenje moje . . " Poslednje besede je starec komaj slišno zašepetal. Sklonil je glavo in obmolknil.
Danilo je stiskal pesti, Milan pa je — s Čelom se dotikajoč vlažne zemlje — pretresljivo zajokal.
Ko so se čez dolgo s hodnika oglasili trdi odsekani koraki, so
N A KlTXb A L C I
v skladišču Nickel Plate v starosti 18 do 50 let Plača $1,37 na uro - 5 dni
tedensko.
Čas in pol nad 8 ur in nad 40 ur.
Za podrobnosti se poive pri
A. P. PHIPPS NICKEL PLATE R. R. CO. E. 9th & Broadway
begunci, pozorT
Izurjeni ali neizurjeni
delavci. Vas izučimo za delo v livarni in sicer v sledečih strokah: MOLDING
HAND STRAIGHTENING INSPECTION SHAKEOUTS BRAKEOFF PATTERNMAKER Jamčena plača od ure — poleg plače od komada. Plačane počitnice in prazniki.
5 dni tedensko.
Stalno delo.
lake city malleable co.
5000 LAKESIDE AVE.,
2 bloka severno od St, Clair
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
daniel stakich
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 11934
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju,in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave^IV 1-1874
vsi trije nemo dvignili glave in se ozrli na vrata, ki so se še vedno nejasno črtala iz polmraka. Koraki so se ustavili in ključ v ključavnici je zarožljal. Planili so pokonci in iskali drug drugega. V njihovih pogledih ni bilo več sovraštva marveč samo groza. Vojaki z železnimi čeladami so jih odpeljali do avtomobila, jih potisnili nanj in že so zdrdrali skozi ulice.
Mesto je še spalo. Težak avtomobil je ropotal po kameni-tem tlaku, kakor bi drvelo skozi mesto na tisoče mrtvaških vozov. Na vzhodu je nebo že rdelo, ni bilo več daleč do sončnega vzhoda.
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
Onstran mosta je avtomobil obstal. Vojaki z železnimi čeladami in svetlimi puškami so po-skakali na cesto. Tudi Rističi so morali iz avtomobila. Noge so jih komaj držale. Prvo, kar je Milan zagledal, je bila velika sveža jama ne daleč od mosta. S pogledom je poiskal očeta in brata. Nekaj trenutkov so si gledali v oči. Nihče izmed njih ni vedel več, čemu so jih privedli.
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
17. avgusta 1950
Počasi, do smrti utrujeni so odhajali proti obali široke reke, ki se je počasi in brezbrižno valila mimo njih.
Bilo je tik pred sončnim vzhodom.
(Konec)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
4 AKRE SE PRODA "
Proda še 4 akre dobre zemlje na Lakeland Blvd. Voda, elektrika, pripravno za zidavo hiše; kokošje-rejo, itd. Vse prilike za pridnega človeka. Pokličite do 9. ure zju-traj ali zvečer. — KE 1-1271.
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampe!, 1003 East 66th Place., Telefon: UT 1-8387.
Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar-doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND.
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu, znancem in prijateljem naznanjamo, da smo prevzeli poznano
L & L GOSTILNO
na 6507 St. Clair Ave.
KJER BOMO VEDNO POSTREGLI Z NAJBOLJŠO PIVO, VINOM IN ŽGANJEM TER Z OKUSNIM PRIGRIZKOM.
VSAKO SOBOTO ZVEČER IGRA DOBRA GODBA
ZA ZABAVO.
Prijazno se priporočamo v obisk, ker bomo nudili točno postrežbo in imeli boste dobro druščino.
FRITZ HRIBAR
LASTNIK
6507 St. CWr Ave.
euclid poultry
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkovšek lastnik
^V^sakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca.' Spreje-
N^E^j'pOS^^GA" ^^	bankete in veselice, itd.
? -r • Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement
Več udobnosti vsako miljo
aktivne hoje v življenju
Razprodaja! pmstni goodyeAr
welt "foam cushion"
Oxfords za bolničarke
Basement oddelek s čevlji
Mehko, belo usnje, ki se lepo sčisti
•	Hodite na rahlih podplatih—na tisoče z zrakom napolnjeni mehurčki.
•	Več lahkote za udobnejšo hojo
•	Ekspertno izdelani čevlji
•	Lični in lepo prilegajoči čevlji za dodatno udobnost
•	V čisto beli barvi—usnje se lepo sčisti
Poštna in telefonska naročila sprejeta—Pokličite CHerry 1-3000
Basement oddelek s čevlji
Style B Rosslia
AAA—6'/2
to 10 AA—6 to 10 A—5'/2 to 10
" C, D, E— 4 to 10

Poseben nakup!
Dekliški, otroški in dečji
Znanega izdelka
CEVLII
Sfyt» A Papoo:*
AAA—6I/2-+0 10 AA—6 to 10
A—51/2 to 11
B, C, 4 to II
•	Vse-usnjeni vrhnji del
•	Vse-usnjeni podplati
•	Vse-usnjeni notranji podplati
•	Vse-usnjena podloga
Praznični in šolski čevlji, ki so vsi prvovrstni kakovosti. Izbera črno lakiranih, belih, rjavi^ ali črnih. Dečje mere 6 do 8, otroške 8% do 12. dekliške 12% do 3. B, C, D široke.
Žal—Nobenih poštnih ali telefonskih naročil