AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER no. 137. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 11th, 1931. -i__ LETO XXXIII—VOL. XXXIIi papež grozi, da preseli svoj sedež na poljsko. mussolini se opravičuje Težko onemu, ki ga zgi^abi roka strica Sama! Paris, 10. junija. Kot se sem poroča je papež Pij v uradni noti sporočil ministerskemu predsedniku Mussoliniju, da bo premestil sedež vatikanske države v mesto Poznanj na Poljskem, ako sedanji spori med Vatikanom in med laško vlado ne bodo v zadovoljnost poravnani v najkrajšem času. Vlada republike Poljske se je izjavila, da bi papeža sprejela z največjim veseljem. Rim, 10. junija. Med Vatikanom in med Mussolini jem ni prišlo še do nobene sprave, in videti, da se položaj slabša, da-si se od obeh strani prizadeva, da stvar ne pride preveč v-javnost. Diplomatični stiki med Vatikanom in Mussolini jem so skoro prenehali. Papež je poslal že dve noti na laško vlado, in namerava poslati še tretjo in zadnjo noto, da dobi odgovor od Mussolinija. Pozna se, da je ogorčenost na obeh straneh dnevno večja. V dobro informiranih krogih se trdi, da če Mussolini tudi tretje note papeža ne odgovori, da bo poslana četrta nota, v kateri bo zagrozil papež s prekinje-njem diplomatičnih odnošajev. Takoj za tem bodo v Washing-tonu izdali takozvano "Belo knjigo," v kateri bo papež pojasnil svoje stališče in navedel vzroke svojega spora s Kviriaat lom. V' tem slučaju bo tudi papežev nuncij na laškem dvoru odpoklican. V prvi noti se je papež pritožil, da je bil razžaljen kot vladar od strani laške-vlade. Nota je zahtevala odgovor, v štirih urah, česar pa Mussolini ni storil. V vladnih laških krogih se povdarja, da je bila prva papeževa nota tako ostra, da laški vladi ni bilo mogoče odgovoriti na njo. Papež Pij je nadalje nazna- -nil, da laškega poslanca za Vatikan ne bo sprejel, dokler mu slednji ne prinese odgovora, ki bo zadovoljiv. Šele potem se lahko začno pogajanja glede usode razpuščenih katoliških društev v Italiji. Nato je Mussolini odgovoril s tem, da ni hotel sprejeti papeževega nuncija, in s tem so začasno diplomatični odnošaji prenehali. Medtem je pa poljska vlada sporočila Mussoliniju kot papežu, da bi drage volje posredovala, ako je tako zaželjivo. Ponudba je bila odklonjena. Laški kralj Viktor Emanuel se na vse načine trudi, da prepreči spor med Vatikanom in laško vlado. Imenoval je svojega osebnega prijatelja, senatorja Federzoni, da neuradno posreduje. Rim, 10. junija. Laška vlada je odgovorila na dve protestni noti papeža. Mussolini izraža svoje obžalovanje glede napadov na katoliško lastnico, toda v istem času dolži Vatikan, da je kršil določila Lateranske pogodbe, češ, da so se katoliška društva vtikala v politične zadeve. Nota Mussolinija je tako sestavljena, da obenem prosi odpuščanja, obenem pa napada. V vatikanskih krogih absolutno niso zadovoljni s to noto. Dočim prva ženska v državi ohio obsojena v smrt nima prostora v zaporih Columbus, Ohio, 10. junija., je dal zagovornikom tri dni ča-llavnatelj državnih zaporov v,sa, da apelirajo proti obsodbi, Columbusu, kamor bo poslana |kar bodo zagovorniki jutri tudi 23 letna Maude Lowther radi \st™}\> toda gotovo j?' da bo j umora, je izjavil, da v državnih j zaporih v Columbusu ni prosto- sodnik prošnjo za novo obravnavo zavrgel, ker so dokazi pre-ceitni, in ker je ženska sama iz- ra za žensko, ki je obsojena v j javila, da je kriva, smrt. Nikdar prej v zgodovini j Pričevanja na sodniji so pri-d#žave Ohio še ni bila kaka1 nesla na dan, da se je Mrs. ženska obsojena v smrt. V Columbusu imajo prostor v zaporih samo za moške, ker žensk še niso nikdar prej poslali na električni stol. Najbrž bodo Mrs. Lowther držali v okrajni ječi dc dne, ko bo morala v smrt. Jefferson, Ohio, 10. junija. scdni bailiff prebral včeraj pravdorek porotnikov v zadevi morilke Mrs. Lowther, Ko je j morilka slišala besede: "mi spo- Lowther seznanila s Tilby Smithom v nekem gledališču v Ashtabuli deset dni pred umorom, 28. maja, 1930. Naenkrat sta se zaljubila. Tilby Smith, ki je bil poročen, je naj prvo na-svetoval Mrs. Lowther, da zastrupita njegovo ženo. Pozneje Bil je dramatičen prizor, ko je*sta pa sklenila, da jo ustrelita in sicer da bo zgledalo tako kot da bi bila napadena od roparjev. Tilby Smith je bil medtem že obsojen v smrt na elektri- -O In sedaj se tudi Turki bojijo komunizma Istabul, 10. junija. Turška vlada pod načelstvom Kemal paše je začela skrbeti radi naraščaja komunizma v turških šolah. Vlada je imela tajne predsednik agente v Smirni provinci, kjer je bilo zadnje čase aretiranih več učiteljev in študentov, ker so širili komunistično propagando. Tajni agenti so priznali napram vladi, da preti od komunizma Turčiji velika nesreča. Francija se bo branila, da bi se znižala vojna odškodnina Nemcev Paris, 10. junija. Francoski so v ~ Vatikanu"~zahtevali," da zunanji minister Aristide Bri-laška vlada prosi odpuščanja, iand' Je danes v P°slan«ki zbor-pa ni tozadevno ničesar slišati. !mci francoskega parlamenta na-Vlada nikakor ni dala zadošče- iznam1' da Franci-ia bo pri-nja, pač pa je v tej najnovej- ?ustlla' da ,se skllce svetovna ši laški noti mnogo protestov konferenca, katere namen bi bil, proti papežu, ki je baje kršil i da se revidira mirovna pogodba Lateransko pogodbo. Z zani- m da se ZI"a"-»sa svota v°i.ne manjem se pričakuje nadaljnih odškodnine, katero naj Nemčija dogodkov v tem poteku. Iplaca/ .. ,Nacrt Younfa se ved: 'no stoji, je izjavil francoski *r ... . minister, "in nobene revizije ni Velika opozicija proti potrebno» Mirovna pogodba se predsedniku Španske tako glasi, da brez dovoljenja Madrid, 10. junija. Dočim Francije se ne more spremeniti, se je doslej smatralo, da bo pri in Francija tozadevnega dovo- prvih republikanskih volitvah v Španiji Alcala Zamora, prvi španske republike, ljenja ne bo dala. Medtem se pa posvetujeta nemški kancler Bruenning in nemški zunanji gotovo izvoljen za rednega pred-. minister Curtius z ameriškim sednika, dočim opravlja sedaj poslanikom v Nemčiji, Sacket-ta posel samo začasno, pa se je' tom, katerega skušata pregovo-pojavila opozicija proti njemu, riti, da nasvetuje svoji vladi, da Zamora je postal zadnje čase nepriljubljen, ker premilostno postopa z monarhisti. Za njegovega naslednika se pričakuje profesor Coffio. Naročila za domovino Mr. Anton Grdina naznanja, da je na razpolago vsak dan, da sprejema naročila za staro dmoovino. Dobite ga vsak dan v glavni prodajalni na 6019 St. Clair Ave. do 8. ure zvečer. V nedeljo popoldne in zvečer pa bo ves čas na razpolago v stanovanju na Bulevardu. Stanovanje se lahko najde, ako se peljete po Lake Shore bulevardu do 200. ceste ali Cut Rd., kjer se nahaja katoliška šola in kapela sv. Križa. Ime A. Grdina & Sons se nahaja na hiši. Piknik v nedeljo Društvo sv. Antona v New-burghu priredi v nedeljo, 14. junija, na prijaznih Goriškovih prostorih v Randall' svoj letni piknik. Društvo pričakuje polne udeležbe članstva in drugega občinstva, in zagotavlja, da bo vsakdo pogoščen z najboljšimi dobrotami, j© V soboto praznujemo god sv. Antona. pregovori Francijo, da se poda. V Nemčiji pa, kjer so pravkar naložili nove nujne davke, raste nezadovoljnost naroda od dne do dne, in bati se je najhujšega. Mr. Svete graduira V četrtek, 18. junija, bo na Western Reserve univerzi v Clevelandu graduiral kot odvetnik Mr. Jos. A. Svete, sin Mr. Joseph Svete-ta iz Lorain, Ohio. Mladi odvetnik je svoje dni z Samo devet dni! Mr. John Gornik nam naznanja, da traja njegova razprodaja samo še devet dni in se zaključi v soboto, 20. junija. V nater Johnson, ki je bil sam v ske grocerijski trgovini 43 let, "da želimo, da verižne trgovine pla- resnici je ta razprodaja nekaj odličnim uspehom izvršil Lorain nenavadnega za našo naselbino, višjo šolo, pozneje pa Notre ! Stotine odjemalcev, ki so se mu-Dame kolegij v South Bend, dili zadnje čase v »trgovini, pri-Ind. Mlademu odvetniku kot znava, da niso še zlepa kupili staršem naše prav iskrene čestitke ! takq dobrega blaga po tako iz- vanredno znižanih cenah. Roja- „ „. ii* ri i i kom prav priporočamo, da go-Colhnwoodski Sokol toyo obiščejo Gornikove prosto_ Radi dežja zadnjo nedeljo re y teh za(Jnjih dneh razprQ_ društvo Collinwoodski Sokol ni;s bolnici je umr, tisoče dolarjev v slabih časih, L gredo 7 ^ Anton Rahne ne da bi jim kdo kaj od tega Zadnjo sobotQ jfi bn poyožen povrnil, docim morajo plačevati i od nfekega truka< 0besil se je iste davke kot lastniki verižnih y L,adju truka> ge je naen_ trgovin. Te trgovine v slabih jkrit premaknil> tako da je otro_ časih prodajajo samo za gotov ka yrg]o na t!a -n je glo Mo denar, torej delajo sijajne po- remu se je posrečilo poslati prvo žensko v državi Ohio na električni stol, je star šele 31 let. pač pa sodeluje pri javni telovadbi Slovenskega Sokola v nedeljo, 14. junija, na prostorih Slov. društvenega doma na Rec-her Ave. Mali otroci število otrok v Clevelandu, starih med enim in petim letom, se je tekom zadnjih deset let znižalo za 20 procentov. Primož Kogoj Kar tako na tihem nam je sle, in zakaj ne bi torej plačevale nekoliko več davka, ker so povzročile, da je tisoče neodvisnih trgovcev, ki so prodajali na kredit, moralo zapreti vrata." Uporabite priliko! .Kct smo že sporočali, širijo te dni St. Clair cesto, in sicer cd 55. ceste do 72. Cesta bo za 10 čevljev širša, ko bodo dela i preko njegovega trupla. Policijska ambulanca ga je odpeljala v bolnico. Umrli je sin staršev Frank in Mary Rahne, ki stanujejo na 12908 Lena Ave., v West Parku. Zapušča tudi štiri brate, Franka, Viktorja, Jerneja, Karla in sestro Mary. Pogreb se vrši v soboto ob 8:30 pod vodstvom A. Grdina & Sons. Prizadeti družini naše sožalje! V smrt Včeraj popoldne so našli gotova. Seveda bodo pri tem I prikrajšali stranske hodnike, ki ustreljenega v njegovem stano- so bili doslej precej široki, ta-:vanju nf 1157 E" 61st St\r°if" Radio seja V petek, 12. junija, se v uradu "Ameriške Domovine" vrši zelo važna seja vseh članov Slovenskega Radio kluba. Treba povedal v sredo zjutraj g. Pri-' je račune zaključiti in skleniti mož Kogoj, glavni tajnik S. D. Zveze, da je v sredo minulo ravno trideset let, odkar se je poročil s svojo ljubo ženo Mary. Primožu smo najprvo čestitali, potem nam je pa še on čestital, še trideset let, Primož! več drugih ukrepov. Bodite vsi navzoči. Direktorska seja V petek, 12 .juinja, ob osmi uri zvečer, se vrši redna direktorska seja Slovenskega Doma na Holmes Ave. Novi graduanti Sinoči so graduirali dijaki East High višje šole, in med drugimi so bili tudi sledeči naši mladi učenjaki: Frances Centa, Laura Dobrič, Eva Draganič, Terezija Juriga, Stella Migac,, Helen Peterlin, Johana Turko-vich, Dorothy Widmar, William Milavec, Stanley Močnik, Edward Pečjak, William Ristov, F.udclph Salomon. Vsem gra-duantcm prav iskrene čestitke kot tudi njih staršem. Bender obravnava Včeraj so na porotni sodniji ir.brali 12 porotnikov, ki naj sodijo bivšega državnega senatorja George Benderja radi krive prisege in poneverbe. Med porotniki so štiri ženske in osem moških. Danes se začne z zaslišanjem državnih prič. Sodna dvorana je ves dan nabasano polna. Smrtna kosa V City bolnici je umrl John ko da je mel tud najbolj natr-ka Truden" Krvava sled ^ sla kani dovolj prostora loviti se iz kuhm->e v spalnico. Kako je po hodniku. V par mesecih bo l ^rečnez našel žalostno smrt hodnik precej ožji. Kdor misli !se še ne ve- Truden t bil star meriti te hodnike, naj stori tojnekako 50 let in zel° dobro po-|Filipovič, rodom Hrvat, stanu-takoj, ker pozneje bo'šlo to ne-!znan v okolici- RanJki 'ie biljj'oč na 3966'St. Clair Ave. Po-koliko težje. doma iz Loža, in je bival tu 22,greb ranjkega se vrši v soboto Izvanredna seja let- Bil je član društva Ribni- zjutraj pod vodstvom A. F. Sve- V pondeljek, 15. junija, se!ca- št 12 S- D- Z" Tu zaPušča vrši izvanredna seja direktori-!sina' v starem kraJu Pa ženo> ja Slovenskega Delavskega Do- hčerko in sina- P°£reb se vrši v petek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda A. F. Sve-tek na 15222 Saranac Rd. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja ! ma na Waterloo Rd. * 60 oseb je bilo včeraj ranjenih na Kubi v splošnem puntu med ljudmi. tek pogrebnega zavoda. Radi pive Wm. McSweeney je dobil več ubcdljajev z nožem v hrbet, ko je bdšel iz neke pivnice na Thames Ave., kjer .ni hotel plačati za pivo. Saržent Pavlik je aretiral več oseb. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NBW8PAP1H Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto ....|5.50 Za Cleveland, po polti, celo lato «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.60 Za Cleveland po raenaš*lclh: celo leto 15.50; pol leta II.OB Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številk« S cente. Tea pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerlika Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson Nil. J AUKS DEBEVIO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second clas3 matter January 5th, 1900, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 8ra, 1179. 83 No. 137. Thu., June 11th, 1931. PAPEŽ, MUSSOLINIjN AMERIKANCI Časopisje tekom zadnjih tednov je bilo vse polno poročil o resnem sporu, ki je nastal med papežem in med Mussolinijem. Vsak čas se je pričakovalo, da bo zbruhni-lo, toda vihar se je polegel, predno je prišlo do usodepol-nih spopadov. Naše mnenje glede spora med papežem in Mussolinijem smo 'že povedali, zanimivo je pa znati tudi za mnenje odličnih Amerikancev tozadevno. O Mussoli-■niju in papežu ter o sporu, ki je nastal med obema, pi|e zlasti značilno za Amerikance, odlična revija "Outlook" sledeče: "Spopad med fašisti in katoličani v Italiji bo zanimal Amerikance v prvi vrsti, ker je to konflikt med cerkvijo in državo, med posvetno in cerkveno oblastjo — in to je boj, ki je eni kot drugi stranki dobro poznan, in drugič bo zanimal spopad Amerikance, ker je to boj med dvema možema, ki' imata oba železne živce in ki uživata mednarodni sloves. "Milijone. Italijanov smatra danes Mussolinija kot nezmotljivega in nepremagljivega. Enako smatra stotine milijonov katoličanov papeža Pija za nezmotljivega in nepremagljivega. "Motijo se oni, ki mislijo, da je to prvi spopad med cerkveno in posvetno oblastjo, prvi nesporazum med Vatikanom in Kvirinalom, odkar je bila podpisana Lateranska pogodba, ki je uradno ustanovila malo papeževo posvetno državo, in ki je obenem priznala posvetno moč papeža. "Dasi je sedanji prepir med Vatikanom in Kvirinalom bolj resen kot so bili drugi nesporazumi in praske, ki so sledili takoj po podpisu Lateranske pogodbe, pa smo prepričani, da tega še ne bo konec in da se bo prej ali slej še kaj bolj resnega pripetilo. Vsa zadeva je sledeča: "Dne 26. maja je fašistovski časopis "Lavoro Fascista" obdolžil voditelje Katoliške akcije, kamor spada 15,000 katoliških klubov, da so ti klubi zadnje čase začeli z agitacijo, da razširijo svojo propagando tudi na politično polje, dočim so bili prej izključno na cerkvenem polju. To so trdili 'fašisti. Fašizem seveda ne strpi poleg sebe nobene druge politične sile. "Trditve fašistovskih listov so bile seveda uradno zanikane od vatikanskih krogov, toda fašistovsko časopisje je znalo tako hujskajoče pisati, da so kmalu sledili spopadi na cestah in napadi na katoličane. V tem položaju sta nastopila papež in Mussolini. Prvi je pritegnil katoliške klube bolj k sebi, Mussolini je pa odredil, da se dotični klubi razpustijo. In fašisti še trdijo, da so katoličani prekršili Lateransko pogodbo, ker so se podali na politično polje, a vatikanska" vlada pa še dosledno trdi, da je Mussolini prekršil določbe Lateranske pogodbe, ki daje katoliškim organizacijam v Italiji svobodno pot. "Toda najsibo glede krivic in pravic v tem slučaju že kakor hoče, najnovejše novice nam pravijo, da bo nastal nekak sporazum, dasi niti papež niti Mussolini nista take narave, da bi se podala, kajti eden kot drugi je mnenja, da bo zgubil na ugledu, ako odneha od svoje trditve. Niti Mussolini niti papež ne želi, da bi se Lateranska pogodba zadušila kar v povojih. "In če se naredi začasna sprava in mir, to nikakor ne 'nore pomeniti, da je ves tozadevni problem rešen. Kdo more misliti na eksistenco v isti deželi dveh silnih oblasti, katerih ena drugi nasprotuje. Končna posledica bo, da se pripeti nekega dne, da bo fašistom nekega dne zavrela kri in ne bodo več poslušali papeža, ali pa bo zavrela kri katoličanom in ne bodo več poslušali Mussolinija. Spor med katoličani in med fašisti se bo ostril vedno bolj, dokler ne pride do — pravega konca." Cleveland (Collinwood), 0.1 vedno toliko hrane donesh. Ta-—Večina dopisovalcev začne ka hrana, ki se jo dobi v bolni dopis o delavskih razmerah, ali ci ni za vsakega, posebno ne za o takozvani Hooverjevi prospe- nas Slovence, ki smo bolj težkih riteti. Nihče ni zadovoljen ž jedi navajeni, njo, kakor tudi jaz nisem, ki Torej še enkrat hvala lepa me je ta nepoklicana bolezen vsem skupaj, ker vem da mi ne položila na bolniško posteljo bo mogoče vsakemu povrniti, že 16. julija 1929, torej bo že Nihče ne ve, kako se dobro zdi kmalu dve leti tega. 17 mese- bolniku, ako ga pridejo obiskat o mi j čitateljem Ameriške Domovine, posebno pa Jakatu, ki me je z njegovo kolono zabaval v bolnici. John Menart, 14903 Sylvia Ave. V nedeljo večer ob pol 8. se bomo zbrali vsi v Slovenskem Narodnem Domu, da izrazimo in slišimo izraziti vsesplošna hvaležna čuvstva naših src. V tisti dvorani, v kateri nam je Father Gnidovec pogosto s pomočjo svojih dramatičnih igralcev prirejal zabavne in poučne večere skozi šest let, hočemo še enkrat biti skupaj ž njim, mu seči zadnjič v roke ter osebno izrazit? zadnji—z Bogom! Dvakrat smo bili pripravi jeni v nedeljo za procesijo sv. Rešnjega Telesa, pa vselej nas je dež odvrnil. V pondeljek večer pa se nas je vreme usmililo in prav krasno procesijo smo imeli. Ljudi je bilo veliko, procesija krasno uvrščena in vse priprave sijajne. Ni nikakega dvoma, težko bi kdo prekosil naše farane pri pripravi za to slovesnost. Oltarčki so bili tako ljubko in okusno okrašeni, kakor bi jih bil vredil slikarski strokovnjak. Tudi ceste, zlasti 82. cesta je bila krasno opravljena, da pozdravi Gospoda Jezusa. Iskrena hvala vsem, ki so delali in pripravljali za to slovesnost. Dokler bodo naši ljudje s tako vnemo skrbeli za primerno izpeljavo te slovesnosti, toliko časa bomo držali vsako leto procesijo sv. Rešnjega Telesa. Le škoda, da je bilo že premračno za slike. Mr. Grdina je skušal po svoji najboljši moči slikati procesijo, pa dvomimo če se mu je posrečilo v toliko, da bi se mogla slika pokazati. Je bilo že zvečer ob 8. še enkrat vsem skupaj, Bog plati! Father šolar iz washington-ske katoliške univerze je te dni dospel in ga bomo skušali obdržati med seboj skozi počitnice. To nam bo vsaj nekoliko v zadostilo za izgubo Father Gnidovca. Father šolar je iz du-luthske škofije. Poslan je bil na katoliško vseučilišče v Washington, da se pripravi za nadzornika farnih šol v Du-luth, Minn. Zelo nas veseli, da se je č. gospod odločil ostati tukaj čez počitnice in upamo, da mu bo tako ugajalo, da bo koncem počitnic zelo težko šel nazaj, in mu bo v šoli tako dolgčas po sv. Lovrencu, da bo pustil vse skup in prišel za vedno v Cleveland. Mislim, da to niso hudobne misli, ali so? Enihau. Father šolar je za enkrat tukaj in ostane za nekaj časa. Rudolf štembergerjovi so dobili enga novega karpenterja, na katerega so ponosni in so ga imenovali za Williama. Mr. in Mrs. Paul Bizjak sta priča, da je mali Billy kristjan. Mike in Josephine Mauer sta že zopet botrovala. To pot mali Alice Mary iz John Novakove družine. To je princezinja. Rose Mary je ime mali hčerki, tudi pri^ezinji, katera se je zglasila pri družini Stanley Stankievič. Stric John štavtiha in soproga sta jo prinesla v cerkev h krstu. Beatrice Ann Filipovič je hčerka družine Frank Filipovič iz Corletta. Tudi to sta prinesla stric Tone in teta Lena. Pri Arfton Melbarju imajo eno Ančko. Pravijo, da je malo takih na svetu in s to mislijo se strinjata boter in botrica Mr. in Mrs. Joseph Melbar. Tako je na svetu. Medtem ko eni prihajajo na svet, drugi odhajajo. Ana Aidešek je bila stara šele 22 let, pa se je že preselila v večnost. Malokdo misli na pot v večnost v teh letih. Življenje na svetu, četudi je polno vsakovrstnih težav, se nam priljubi in rajši nosimo križe na svetu, kot bi šli v nebesa. Ana Aidešek je bila ena izmed onih ljudi, katerim Bdg naloži težki križ, menim da zato, da jim ni treba tam iti skozi vice. Nekako tri leta, ali blizu toliko let, je trpela za boleznijo. Poskušala si je na vsak način pridobiti ižgubljeno zdravje nazaj, pa ni mogla več. Prišla je smrt in jo rešila težav, katerih jo človeška pomoč ni mogla. Pokojna je bila članica dekliškega društva Sodality, katero je je spremilo na zadnji poti. Naj se odpočije od zemeljskih težav. Bog ji daj večni mir in pokoj ! Ja, ja! saj sem rekel, da se bo vreme naredilo in v nedeljo bo krasan dan za piknike. Društvo sv. Alojzija se je namenilo podati se na cerkvene prostore v Maple Gardens, kamor vabijo vse ljudi, kateri so dobre vršile se bodo druge lepe predstave šolskih iger in petja. V petek večer bomo vsi v dvorani. V četrtek pa se vrši banket St. Lawrence Alumni Society, pri katerem se bo zbralo par sto gojencev iz prejšnjih let šole sv. Lovrenca. Nekaj jih je že zapustilo samski stan, drugi pa so še pečlarji in pečlarice. Pri tem banketu bo imel glavno besedo Father šolar. Prvo sv. obhajilo za otroke iz javnih šol se vrši v nedeljo pri maši ob 9. Vsi starši prvoob- in vesele volje. Sem slišal pra- hajancev bodo šli ž njimi in viti, da se bo cedil med iz dre- spremili svoje otroke k mizi Go-ves in potice pa bodo padale iz- spodovi. Nič na tem, koliko ča- pod neba. Hargole! saj pravim, kdor hoče visoko starost dočakati v zadovoljnosti, ta naj se obrne v nedeljo proti Maple Gardens na sv. Alojzija piknik. V petek večer je ta velika reč za šolarje. Takrat bo gradu-iralo 40 osmorazrednikov in sa že morda nisi bil pri zakramentih. Sedaj je prilika in dolžnost te veže, da prideš. Videl sem ljudi, ki že 40 let niso bili pri spovedi, pa so popolnoma celo kožo prinesli iz spo-vednice. Toraj ne more biti tako strašno hudo. Pridite vsi! —V zmedenosti je svojo družino zaklal Anton Erzetič, posestnik v Krmincu. Erzetič je bil v zadnjem času živčno bolan in včasih je kazal tudi znake duševne zmedenosti. V torek jutro je s sekiro ubil ženo Justino, ki je doma iz Rožičeve družine v Sežani, nato se je spravil na 12 letnega sinčka Antona, ki je spal v sosedni sobi. Nazadnje je šel sam v smrt; vrgel se je namreč s podstrešja svoje hiše in se na mestu ubil. Hčerka Miroslava, ki se zdravi goriški bolnišnici, je edina v družini, ki je ostala pri življenju. —Na Goriškem doslej še ni prefekt kar z ukazom izpremi nila. škof je odgovoril, da ne bo dal dovoljenja italijanskemu kuratu, "dokler ne bodo obla-stva za jamčila popolne svobode škofiji glede uporabe obeh jezikov v krkovški cerkvi." Fašisti so namreč pretepli in izgnali že tri slovenske duhovnike iz Krkovc in zadnjega je moral škof odstraniti na zahtevo pulj-skega prefekta. škof je dovolil, da se v popolnoma slovenski fari vpelje tudi italijanka pridiga in druge pobožnosti v italijanskem jeziku, samo da bi verniki ne ostali brez duhovnika. Toda fašistom in prefektu niti to ni bilo zadosti. Zahtevali so, da mora popolnoma odpraviti slovenščino iz cerkve in pre- v italijanska. V Gorici je bilo' res nekaj priimkov slovanskega izvora poitalijančenih, a to so bili priimki ljudi, ki so že izgubili slovensko narodnost in ki so tudi sami pod pritiskom fašistične gonje vložili zadevne prošnje. Novi prefekt Tiengo pa je začel kar uradno, to je proti volji nosilca rodbinskega imena, izpreminjati slovenska imena. Pri tem se ni omejil na mesto Gorico, temveč je segel tudi na kmete. Tako je te dni prijela cela vrsta občinarjev iz Renč ukaz, s katerim se jim nalaga italijansko ime. Vsi Arčo-ni so n. pr. postali čez noč Ar-zioni. Na vsakem ukazu so označene denarne kazni, ki zadenejo Slovence, ako se drzne rabiti svoje ,pristno ime. Globe gredo od 500 lir naprej. Tržaški prefekt je včeraj izdal sto ukazov, s katerimi je naložil Slovencem italijanska imena. Kovačič je postal Fabretti (fa-bro — kovač), Lipolt — Lie-poldi, Perhavec — Pieri, Hrvat — Revatti, Požar — Pozzari, Polh — Polli, Kobal — Kobalti, Kljun — Coloni, Lah — Lachi itd. Kaj bi rekli Italijani, ako bi mi nekoč priznano italijanske priimke nasilno zamenjavali. —V slovenski Istri so sodi-telji fašistične ipladinske organizacije "Balilla" v zadnjem času razvili živahno delovanje, da bi uvedli proti volji domačih župnikov italijanščino v cerkve. Vodstvo Balille je dalo svojim kuratom — Balilla je nekaka vojaška mladinska organizacija, ki ima tudi lastne vojaške duhovnike — ukaz, naj opravljajo v slovenkih f&rah službo božjo z italijansko pridigo. Tako ma-šuje in pridiga italijanski v Šmarjah pri Kopru Balilin ku-rat, ki' je doma iz Piemonta. Učitelji pripeljejo šolske otroke v črnih srajčkah v cerkev in tu morajo proti volji staršev poslušati italijansko pridigo. — Prav tako so fašisti hoteli uvesti italijansko pridigo v Krkov-' cih, ki je povsem slovenska fara. Pridigoval naj bi isti kurat kakor v Šmarjah. Ta je prej vprašal za dovoljenje tržaškega škofa Fogarja. škof mu je dovoljenje odrekel. Nato je vodstvo zahtevalo od škofa pojas- njal slovenskih rodbinskih imen povedali župniku občevanje s farani v slovenskem jeziku. Ako tega ne stori, ne prevzamejo odgovornosti za župniko-vo osebo. Kot katoliški škof je mens. Fogar zavrnil drzne zahteve fašističnih oblastnikov in je na grožnjo puljskega prefekta odpoklical zadnjega slovenskega duhovnika. Poleg tega je proglasil, da ne sme za enkrat v tej fari nihče oprav ljati službe božje in je dal za preti cerkev. -o- ČUDEN PROSJAK August Eichenberg v Chica-" gu se je vsedel na cestnem hod niku na tla, v naročje mu je zdrknil klobuk. Mimoidoči so mislili, da je to kak gluhonemi pohabljenec, pa so mu metali v klobuk denar'. Neka ženska si mrliča natančneje ogleda, pa za kriči in se zgrudi v omedlevici na tla. Ljudje so prihiteli in so videli, da prosjak ni bil prosjak, ampak je bil mrlič. Ko je šel Eichenberg namreč z dela do mov, ga je zadela kap in se je kar sesedel na tlak, klobuk mu je zdrknil v naročje in mimoidoči so mislili, da je prosjak. V mestno mrtvašnico so prinesli okrog 60 let tarega moža, pri katerem niso našli nobene stvari, po kateri bi ga mogli identificirati, časopisje je prineslo vest, da se nahaja neznani mrtvec v mrtvašnici in mnogo ljudi ga je prišlo gledat. Ravno tiste dni so pogrešali starega Majka Potezana in nekateri so se izjavili, da je mrlič podoben njemu. Truplo si pride pogledat tudi Potezanov sin, ki si dobro ogleda truplo in končno izjavi, da je to na vsak način njegov oče. Ker je imel očeta rad, je poklical pogrebnika in mu naročil, naj preskrbi očetu kar najboljši pogreb. Ko je pogrebnik truplo pripravil, ga je del v lepo krsto. Takrat je bil navzoč tudi mladi Potezan, ki je hotel videti, da bo vse v redu izvršeno. Ko je pa pogrebnik deval truplo v krsto, so se mrliču odprla usta. Mladi Potezan se skloni, pogleda umrlemu zobe in vpraša pogrebnika : 'Ali so to pravi ali ponarejeni zobje umrlega?"' Pogrebnik si zobe ogleda in reče: "Da, to so pravi zobje." "Potem to ni moj oče," reče mladi Potezan. "Moj oče je imel spodaj in zgorej ponarejene zobe, za katere je dal precej denarja. In ker to ni moj oče, se razume, da ne plačam za ta pogreb." Ko mladi Potezan odide, se obrne pogrebnik k mrliču in reče: "Tepec! Če bi bil držal še nekaj časa zaprta usja, pa bi bil imel lahko najlepši pogreb, ki si ga moreš misliti." A Dva Irctf sta bila obtožena umora. Ko ju pronajde porota krivim, ju vpraša sodnik, če imata še kaj pripomniti, predno izreče obsodbo. "Nič drugega nimava za pripomniti, kot da nama je jako žal, ker so naju vjeli." "Torej sedaj priznata, da sta res umorila "moža?" "Sedaj je tako všečno, torej priznava, da sva ga umorila." "Kako se je izvršil umor?" "Jaz sem ga udaril po glavi s kamnom, moj tovariš ga je pa držal za vrat. Potem sva pa njegovo truplo sežgala." "Ali sta ga pred sežigom preiskala?" "Menda ja; našla sva pri njem en dolar in 20 centov, gospod sodnik." "Pa še kaj drugega?" . "Da, par mesenih sendvičev." "Kaj sta napravila s sendviči?" "Kaj sva naredila? Kruh sva pojedla, meso sva pa vrgla proč." "Zakaj sta pa vrgla meso ZSB Da veste, kaj plačate Kadar plačate za pogreb, morate dobiti natančen račun za Vsako stvar, ki ste jo plačali. Kakor je to potrebno, da veste, koliko stane ta ali ona stvar v trgovini, tako je to potrebno, kadar dobite račun za pogreb. Ferfolia vam da v tem o žiru natančen račun .:« vsako stvar yosebej in boste lahko razumeli vsako posamezno stvar v računu. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIK 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 proč?" "Gospod sodnik, kaj pa mislite! Tisti dan je bil vendar petek in midva nisva taka zgub-ljenca, da bi jedla v petek meso." A Mož i je peljal voz sena, ki se mu je nenadoma zvrnil sredi ceste. "Pomagajte, pod vozom je moj sin!" je začel kričati možak. Prihiteli so ljudje in pomagali možaku zopet naložiti seno. Ko je bilo vse gotovo, pa nekdo vpraša: "Kje je pa sin?" "Doma," odvrne možak. "Zakaj si pa potem kričal, da je pod vozom?" "Ker bi mi sicer ne hoteli pomagati. . ." A K zdravniku pride neka žena in pove, da ji je mož ponoči umrl. "Ali naj napravim mrtvaško spričevalo?" vpraša zdravnik. "Ni potreba; samo zapišite, da ste ga vi zdravili, pa bo zadostovalo." l Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v tleveland-u. O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpied. FRANK ČERNE, G033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62r«d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK. 6120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS BAT ANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIC, 971 E. 7 6th St. 3) ALlllNA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH'LEICAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: , DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj we pošilja na vrli. tajniku. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Bulant 1008 E. 32nd St., Lorain, O. VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA r?svi r7svi r^axi r?*vi r?*T i r r?*m r PES REŠIL PSU ŽIVLJENJE Najčudovitejša zgodba, kar ste jih še slišali. Farmer Jerry Fite iz Texasa je jezdil prošlo poletje k svojemu sosedu. Jezdil je. mladega, iskrega konja, katerega je moral trdo držati na uzdi, da ga je obvladal. Pred njim so tekli njegovi trije psi, navadni far-merski psi. Eden psov je bil še mladič, eden že precej star in že trd v nogah, tretja pa je bila psica, gibčna in prikupljiva. Fite je ravnokar jezdil preko hriba, slaba cesta se je vila med kamenjem in farmer je pridržal konja k navadnemu koraku. Vslecl tega so se psi nekoliko oddaljili naprej. Naenkrat farmer opazi, da je najmlajši pes hiporfla odskočil v stran. Farmer vidi, kako se je izza kamna ob potu prikazala glava velike kače klopotače, ki je hlastnila po psu, a se je ta izvije iz- kolobarja in se mora zopet zviti za ponoven napad. Stari pes je to dobro vedel, saj ni bil to njegov prvi boj s kačami. Kakor hitro je hlastnila kača proti njemu in se je razvila, je skočil pes proti njej. In kakor hitro je bila kača zopet zvita v kolobar, je skočil v varno razdaljo. To je bila izvrstna strategija psa, toda njegove stare kosti niso bile dovolj gibčne za pravočasni umik pred kačo. Ko se tako zopet zapraši proti kači in se hoče ustaviti, da od-skoči nazaj, mu je spodrsnilo na travi in to je dalo kači dovolj časa, da je usekala psa v vrat. Medtem pa je imel farmer dovolj posla s svojim konjem in ni mogel skočiti na pomoč psom. Ko je konj zaslišal rožljanje kačjih repov, se je vzpel po-koncu, se obrnil in hotel planiti nazaj po stezi proti domu. In še pravočasno rešil s skokom v tuljenje psov, ki so naskakova- stran. 'V tem se poleg prve kače pokaže še druga, in obe sta srdito rožljali z roženim repom, ker se ju je motilo v mirnem spanju. Obe kači sta kazali precej dobro voljo, da se osvetita nad kalenjem njiju počitka. Od vseh sovražnikov psa, je kača klopotača najhujša. Tisoče in tisoče lovskih psov pogine vsako leto v Floridi in sosednjih državah vsako leto vsled kačjega pika. Lovci, ki love divjačino po teh krajih, ne gredo nikdar na lov brez visokih škornjev, da so varni pred kačjim pikorti, pa ne store ničesar, da bi zavarovali svoje lovske pse pred strupenimi kačami. Ko je Fitova psica zaslišala rožljanje kačjega repa, je skočila nazaj in pritekla k gospodarju v varno zavetje. Toda mladič je imel vse drugačno korajžc in je po prvem strahu takoj zopet dobil pogum. Skočil je k prvi kači in jo zgrabil za vrat in krepko stisnil. T^oda ker je bil še mlad, mu je manjkalo vaje v boju s kačami in ni prijel kače dovolj tesno za glavo. Kača ga je usekala parkrat v glavo, enkrat prav pod očesom. V tem se je pa vila druga kača od zadej proti pogumnem psu, da brani svojega tovariša. To vidi stari pes in se brez pomišljanja vrže v boj, da reši svojega tovariša kar dveh napadalcev. Stari pes je dobro poznal nevarnost, v katero, se podaja. . Toda bil je previdnejši kot njegov mladi tovariš. Skočil je proti drugi kači in se ustavil le v toliki razdalji, da ga kača ni mogla pičiti. S tem je odvrnil pozornost kače nase, kar je bil njegov glavni namen. Kača useka samo če je zvita v kolobarju. In kadar useka, se li kače je še povečalo nervoz-nost konja. Več minut je vzelo farmerja, da je ukrotil konja in ko se mu je to posrečilo, je stopil s. sedla, privezal konja k bližnjemu dreVesu in skočil na pomoč psoma. Toda za mladega psa ni bilo več pomoči, umoril ga je bil kačji strup na mestu. Poleg njega je ležal stari pes, navidezno mrtev in farmer je z jahalnim bičem ubil še živečo kačo. Potem pa premišlja kaj bi napravil. Nemogoče je bilo naložiti oba psa v sedlo in ju ne-sti domov, da bi jima dal prvo pomoč in ju morda še rešil. Treba je bilo hiteti po pomoč in to zelo hitro. Zažvižgal je psi-ci, ki se je bila v strahu skrila za bližnji kamen in je skokoma odjahal. Ko pride domov, pa vidi, da mu psica ni sledila. Vzame svoja dva hlapca in hiti nazaj na mesto boja. Toda ko pridejo tje, pa dobijo tam samo mrtvega mladega psa, psica in stari pes sta pa izginila. Klicali so ju in žvižgali, pa vse zastonj . , Kaka dva tedna pozneje je Fite nekaj pospravljal po dvorišču, ko naenkrat vidi njegovega , starega psa in psico, ki sta prišla na dvorišče, skozi leso. Oba sta bila shujšana kot trska in pes je bil dobesedno pokrit blatom. Farmer je takoj vedel, kaj se je bilo zgodilo s psoma po tistem boju s kačama. Ko je farmer odjezdil domov, je psica zavlekla svojega ranjenega tovariša doli pod hrib v neko mlakužo. (Po sledovih so pozneje videli, da je bilo res tako). Zavlekla je starega psa v sredo mlakuže in ga vs^ga pokrila z blatom, da mu je samo glava gledala iz blata. Tu Franca je stala kakor odre-venela. V glavi se ji je vrtelo od divje slabosti, ki ji je grabila srce. Tisoč misli, tisoč sklepov je vrelo skozi njene možgane. "Človeka morim!" ji je nenadoma zazvenelo v mislih: "človeka morim, ki mi je dal prvorojenca za moža. Zaradi svojega prvorojenca ga morim, da ne bo rojen v sramoti!" Kakor oster bič je pelo v njenih možganih: "Moriš, moriš, moriš!" čutila je vzval krvi, ki ji je plala v senca, občutila je mrzli obroč groze in bridke tesnobe, ki ji je legel okoli prsi. "Zaradi še nerojenega morim živega, zaradi prijaznosti in njegove ljubezni, očetovske ljubezni, ga morim!" "To bo meni v smrt!" In njegov sivi pogled se ]e bliskal od srda in bolesti, razočaranja in maščevalnosti, od žalosti in grožnje, od bridke bolečine in sovraštva. Snaha je trepetala, pa se hipoma zbrala vsa odločna. "Ne bo, oče!" je stopila Fran ca ter ga prijela za roko. "Ne bo, oče!" Mohor je otresel njeno roko, kakor da ga je pičil gad. "Pusti me," je dejal s studom in zaničevanjem, "pusti me!" "Ne bo, oče!" je ponovila s poudarkom. "Vaš grunt ne bo delal pokore za moj greh. Kadar mi daste mojo doto, dam grunt nazaj!" Odločno, kakor da je pretrgala vso temo obupa in nejasnosti nad seboj, je dvignila roko. "Grunt vam vrnem in če je to moja smrt." Mohor je mežikal vanjo ter brisal nos z golo roko. Razločno je videl njive pod seboj; oni stari oreh je metal mogočno senco na, brazdo in trate. Ob njenih zadnjih besedah mu je šlo kakor blesk preko obraza od olajšanja. Zacmoknil je s slino ter se prestopil na zdravo nogo. "Kaj praviš?" je nazadnje ujel besedo. "Da, in četudi bo to moja smrt!" je poudarila razločno in glas ji je trepetal v čudni grozi. "In Tine?" je vprašal skoraj strahoma. "To je moja stvar!" "Ali ga boš vzela? Ali te bo on vzel ? " Neznana skrb je zvenela iz njegovega vprašanja. "To je moja stvar!" "Prisezi, Franca, samo to pri-sezi, da njemu ne daš grunta. Samo to prisezi fn imej grunt!" je zagrčal starec, ki so sfe mu roke tresle od neizmernega razburjenja. "Samo to prisezi pri onem križu vrh slemena, ki sem ga jaz sam tja pribil, pri, onem križu, da ne bo nikoli Mohorjev hlapec imel Mohorjevega grunta !" In je dvignila roko k prisegi ter govorila odločno in trdo: "Prisegam, da ne bo Mohorjev hlapec nikoli imel Mohorjevega grunta!" "Amen!" je pristavil Mohor, ki je snel kučmo ob tem strašnem prizoru, polnem grozne ta-jinstvenosti. "In če ne, naj ti gori na du- je potem' čuvala nad svojim tovarišem in mu nosila hrane, da je blato potegnilo strup iz trupa starega psa. Ko je prišel stari pes toliko k moči, da je mogel stati na nogah, ga je izkopala iz blata in ga počasi vodila proti domu. Psica, ki se je izkazala v boju s kačami tako strahopetno, se je potem pokazala pravo in požrtvovalno junakinjo, ki ni zapustila svojega onemoglega tovariša, ki bi bil brez njene pomoči gotovo žalostno poginil. ši! Tebi in njemu in vsem za teboj, če ti prej ne bo zgorela streha nad glavo!" Mesečina je lila na Mohor j e-vino, na lipe pred hišo, na sadovnjak, na strehe in belo zi-dovje, kakor da lije srebro iz neba. V Franckini sobi je brlela luč, gospodinj aje sedela pri mizi ter nemo s krvavimi, objokanimi očmi strmela predse. In ko je ura odbila polnoči, se je zgenila; zdelo se ji je, da je nekdo pogledal skozi okno. France!" ji je šinilo skozi možgane, "France, za očeta je prišel terjat nazaj!" In je zgenila. listino enkrat, dvakrat, jo zmečkala v rokah kot cunjo ter jo prižgala na petrolejki. Iz listine je planil plamen do nizkega stropa, lizal črke in plapolal. Franci se je zdelo, da plapola in gori brez vsake vročine. "Mrtvi ogenj!" ji je šlo skozi misli, "ogenj mrtvih tako gori na duši!" Ostal je sam črnosivi pepel, in ko ga je pobrisala s tresočo se roko, je opazila majhen, le osmojen košček, ki ni zgorel in na njem je bil lastnoročni podpis njenega mrtvega moža. Stisnila je papir kakor svetinjo ter ga nesla k ustnam, a se je premislila sredi kretnje ter ga spustila na mizo. "O, jaz ničvrednica — nezvesta !" 18. Blaž se je truden in blaten pehal po zasneženi cesti proti Sv. Juriju ob ščavnici. Teden dni je že bil na potu, zmučen, potrt in obupan v svoji boli. "To je zadnji Sv. Jurij; če ni tam, so se oni motili!" Iskal je Metko Križnar, ono žensko, ki mu je pisala takrat, ko je Marta Božičeva rodila njegovega otroka. V rokah je tiščal že orumeneli papir, ki je bil ves masten od prijemkov, na katerem so se poznali madeži njegovih rok in žepov. In ga je bral in so mu lile solze v potoku po velih licih. Dragi moj, ti brezsrčni moj! Ne morem sama pisati, piše mi Metka. O, kako bi rada jaz pisala sama. Vem, da ti ne bo prav, da pišem.! Toda moram. Ne radi sebe, ki ne maraš več zame. Zakaj ne maraš, sam Bog ve. Ne radi sebe, zaradi otroka. Sina si dobil. Kakšen lep otrok! Če bi ga videl, bi vse pozabil, da sem te kdaj žalila, in bi ga vzel v naročje. Tako sem sama, tebe ni od nikoder. Na svetega Martina dan je bil in župnik ga je kar sam krstil za Martina. Nič ni pomagalo, Metka mu je bila botra, za botra pa je bil mežnar, ker drug ni hotel. In jaz bi bila rada, da bi bil Blaž, po tebi, po očetu. Metka je služila z menoj, tista je, ki je takrat imela rumeno jopo, ko sva bila na veselici in si še vprašal, kdo je ona z rumeno jopo. Mežnar ju sem poslala za prijaznost in nadlego pet goldinarjev in jih je vzel samo tri, dva je poslal nazaj za Tineta. Ta dva goldinarja sem dala naložiti v hranilnico in Metka mu jih je dala pet, da jih ima sedem. Zapisali smo, da jih sme vzeti, ko bo star 24 let. O, če bi ga videl, bi jih dal ti gotovo še sedem! Piši kaj in pridi k nama, ki sva sama. In če me ne bo, usmili se fantka, sinčka ljubeče, pozdravljajoče Te žene neporočene. Spodaj je bilo pripisano v naglici: (Dalje prihodnjič.) dneWFvesti Dva mrtva, 18 pogrešanih v submarinu London, HO. junija. ' Najfinejši in najmodernejši angleški submarin Poseidon je bil uničen danes 21 milj severno od Weihaiwei, ko je zadel ob neki trgovski parnik. Dva mornarja sta vtonila, 18 jih pogrešajo. 5 častnikov in 26 mož je bilo rešenih. Kako se je nesreča pripetila in kako je ime parnika, ki je povzročil kolizijo, angleška admiraliteta ni izdala. Governer oproščen obtožbe slabe uprave Nashville, Tennessee, 10. junija. Henry Horton, governer države Tennessee, je bil obtožen, da je slabo gospodaril v državi, ko je v raznih bankah naložil $7,000,000 državnega denarja, in so dotične banke potem morale zapreti vrata. Radi tega so governerja napadali in ga hoteli spraviti pred javno sodnijo, toda poslanska zbornica je danes z 56 glasovi proti 40 ukrenila, da se governerja oprosti vsake krivde. Zamorski pastor govoril v cerkvi skozi 12 ur Washington, 9. junija. Rev. G. Z. Brown, zamorski prote-stantovski pastor, je pravkar zvršil svoj govor v cerkvi, ki je trajal 12 ur. Pastor je sicer tekom govora povžil štiri kotlete, kokošjo nogo in nekaj kozarcev mleka, toda je neprestano govoril. Pridigal je o nespo-štovanju postav, o modernih porokah, o gambler jih, o prohi biciji in modernih plesih. Govoriti je začel opoldne in zvršil govor o polnoči. -o- ZAHVALA Farma 55 akrov se poceni proda radi starosti. Na farmi so štiri najboljše krave, 2 fina konja, vse dobro in potrebno orodje, hiša 6 sob, furnez, ob tlakani cesti. Zemlja je zelo rodovitna. Cena $6,000. Druga farma, 30 akrov, v Gene-vi, brez poslopja, ima 26 akrov trte, cena $3,000. Več podrobnosti pozveste pri Frank Preveč, 964 Addison Rd. Tel. HEn-derson 7012. (138) 1 Tem potom se najiskrenejše zahvaljujem vsem ženam, ki so na večer 26. maja posetile surprise party meni v počast, pred odhodom na obisk v Jugoslavi jo. Prijateljstvo, katero so mi izkazale, je neprecenljivo. Ta večer bo ohranjen za vedno v mojem spominu. Da sem bila tako razveseljena, se moram zahvaliti sledečim: Mary Andolek, Julija Brezo-var, Katarina Bradač, Mrs. Brodnik (Carl Ave.), Frances Cimperman, Mrs. Anton Grdina, Teresa Gorenčič, Johanna Gornik, Mary ! Grdina, Mary Jemc, Karolina vKrnc, Frances Kasunič, Frances Korošec, Cecilia Kaps, Anna Kromar, Angela Križman, Anna Longar, Frances Lausche, Theresa Kmet. Carolina Modic, Frances Ma-čerol, Johanna Mervar, Mary Makovec, Albina Novak, Frances Novak, Mary O to ni čar, Frances Oražem, Louise Piks, Catherine Perme, Anna Rode, Agnes Schmuck, Helena Simon-čič, Mary Skulj, Cecilia Sker-bee, Rose Sintič, Mary Vidervol, Mary Vidmar, Cecilia Znidar-šič, Mary Zerial, Anna Zupan, Antonette Zupan, Frances Zu-lich, Mr. John Speh in pa Mr. Slapniku, slovenskemu cvetličarju. Dodati moram, da so vse to preskrbele sledeče: Mrs. Antonette Z u p a n, Anna Rode, Frances Oražem, Frances Novak, Johanna Gornik, Mary Makovec, Johanna Mervar. Tem se še posebno zahvalim za nji hov trud. S spoštovanjem: Helena Mal-ly, 1105 E. 63rd St. Opomba: Pri tem partyju je bila ena suknja zamenjena. Prosim naj vsaka svojo suknjo pogleda, in če nima prave, naj jo prinese nazaj, pa bo dobila svojo. Naznanilo in vabilo Članicam podružnice št. 25, Slovenske ženske Zveze, se naznanja, da bomo blagoslovile in razyile prvo društveno zastavo v nedeljo, 14. junija. Sklenjeno je bilo na redni mesečni seji, da se vse članice brez izjeme udeležite korakanja. Katera se ne udeleži te slavnosti plača $1.'00 v društveno blagajno. Sestre, 465 nas je, vse na plan v nedeljo, pokažimo, da smo zavedne Slovenke, naj se nobena ne sramuje korakati. Zbiramo se ob 1. uri popoldne pred Slovenskim Narodnim Domom v nedeljo. Katera članica še ni dobila vstopnice na seji, jo bo dobila v nedeljo večer, ker vsaka članica bo morala plačati 50 centov kot za zastavo, in da se ne bo katera izgovarjala, da ni imela vstopnice, jo dobi lahko v nedeljo. Katera še nima društvenega znaka, ga lahko dobi pri meni ali pa v nedeljo pred S. N. Domom, Toliko v pojasnilo. Na svidenje v nedeljo! — Tajnica. (139) Naprodaj je grocerija in candy store. Proda se po zelo zmerni ceni. 1142 E. 66th St. (139) Stanovanje 5 sob se da v najem, garaža in vse udobnosti. 6703 Edna Ave., spodaj. Podrobnosti se poizve-do na 1273 E. 60th St., spodaj. _(137) Išče se ženska za hišna opravila in da bi pazila na otroke. Pozve se po 5. uri zvečer na 381 E. 163d St., blizu Waterloo Rd. (137) DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE UD. Stari Cimpermanovi prostori IIEnderson 5798 m © m 0 m ^ FRANK ARKO, zastopnik ^ PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. RAndolpli 5188 (TVin. * >nlj PRIPOROČAM se za papiranje sob in za čiščenje stenskega papirja. Fino delo in zmerne cene. JOHN NOVAK 20681 East Miller Ave., Euclid, O. Tel.: KEnmore 054(1-J. naznanilo in zahvala. S potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je neizprosna smrt pograbila iz naše srede nadvse ljubljenega, dve leti starega sinčka Robert Anthony ki se je ponesrečil dne 16. maja ter na posledicah opeklin za večno zatisnil svoje oči 23. maja. Pokopali smo ga 26. maja na Calvary .pokopališču. Tem potom se prav srčno zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in sicer: staremu očetu in materi Jacob in Julia Mencin, stricu Frank Mencin, teti Anna Mencin, teti in krstni botri Mary in Joe Žgajnar E. 43d St., Mrs. U. Papes in družina, Mrs. Rose Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Žgajnar E. 34th St., Mr. in Mrs. E. Samon, Mr. in Mrs. L. Žgajnar, Mr. in Mrs. A, Glavich, Mr. in Mrs. F. Spelich, Mrs. Rose Herbst in Edward, Mr. in Mrs. M. Želodec, Mr. in Mrs. J. Kumse, Mr. in Mrs. F. Klemene ter družini Novak in Kapla. ' Najlepša hvala Rev. Stevens za lepe cerkvene obrede in ganljiv govor .ter vsem, ki so ranjkega prišli kropit. Še enkrat lepa'hvala vsem skupaj in Bog vam plačaj. Ti pa, nepozabljeni sinček, nam boš_ostal v trajnem spominu, dokler se ne snidemo nad zvezdami. — Žalujoči ostali: Anthony in Margaret Mencin, starši. Cleveland, O., 10. junija, 1931. HMHIIWHMmiMMIMIIIIIIIIMIWHIIIinMIMMIMIIMIIHIIII* ................................................................................. Poziv na izvanredno delničarsko sejo delničarjev korporacije "Slovenski Delavski Dom," Collinwood, Ohio. V PONDELJEK zvečer, dne 15. junija, 1931 se vrši nujno važna izvanredna delničarska seja delničarjev SKEGA DELAVSKEGA DOMA" .na Waterloo Rd. "SLOVEN- MALI OGLASI V zameno Kot naplačilo se vzame lot, ki je prost bremen, v Euclidu, za trgovski prostor s stanovanjem zadaj. Vprašajte na 907 E. 67th St. _ (141) I , _ ,, Stanovanje v najem, j ako poceni. Odda se 5 sob, kopališče, podstrešje in lep porč spredaj. Dobi se tudi garaža. Stanovanje je na Edna Ave. Vprašajte na 1080 E. 72nd St. (138) Stanovanje 5 sob zgorej, se da v najem na 4905 St. Clair Ave. Rent je $20.00 na mesec. Vprašajte v candy prodajalni spodaj, kjer je ključ. Lahko pokličete po telefonu: Kari Reinert, KEnmore 2894-W. (139) Dircktorij S. D. D. sklicuje to izvanredno sejo, ker se ima v najkrajšem času rešiti vprašanje, ali se da prazno zemljišče v najem za dobo petih let ali več, za postavitev gasolinske postaje. Tem potom se tudi obvešča vse zastopnike društev delničarjev, kateri so bili polnomočno pooblaščeni zastopati svoje društvo na zadnji reclni delničarski seji, da se tudi udeležijo te izvanredne seje ter zastopajo svoje društvo. Direktorij ^SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA" Vincent Coff, tajnik. mi smo med vami! Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENIJE kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pri nas zaposljeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In *<• vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6225 St. Clair Ave. HEnderson C1-18 # r HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljSčine prevel DR. RUDOLF MOLE J HSW« (NadaJievanle) Km i ti c se je moral torej zadovoljiti s tem, kar mu je povedal gospod Zagloba o Hass-lingovih priznanjih; to pa so bile javne, a ne privatne zadeve. O Boguslavu je izvedel gospod Andrej le toliko, da je po vrnitvi iz bojev na Podlas-ju in po jan-ovskem porazu močno bolehal. Iz jeze in melanholije je dobil vročico, ko pa je nekoliko ozdravel, je takoj odrinil z vojsko na Pomorje, kamor sta ga klicala Steinbock in elektor. "Kje. pa je sedaj ?" je vprašal Kmitic. > "Po tem, kar je povedal Hassling, a lagati mu ni bilo "treba, stojita on in kraljev brat v utr- praševal, a to so prostaki; oni ne vedo ničesar, on pa je bil oficir na dvoru," je odgovoril Kmitic. "To je res," je dejal nato Zagloba. "Jaz se moram tudi ž njim pogovoriti; od tega, kar mi pove o sebi in običajih kneza, je lahko odvisna tudi moja ukana. Sedaj je glavno, da se to obleganje kmalu skonča, zakaj potem jo gotovo potegnemo proti oni armadi. Toda čemu ni videti tako dolgo našega mi-lostivega gospoda in hetma-nov?" "Kako to?" je odgovoril mali vitez. "Ravnokar prihajam od hetmana, ki je baš prejel novico, da pride njegovo veličan- jenem taboru ob Narvi in Bu- stvo kralj še danes zvečer z gu, kjer je Boguslav poveljnik osebnimi prapori, hetmani pa vse konjenice." "Ha! In mislijo, da pridejo sem na pomoč. Torej se srečava, kakor je Bog na nebu, četudi bi imel priti k njemu preoblečen !" "Ne bledi po nepotrebnem! V Varšavo bi oni radi prišli na pomoč, a ne morejo, ker se jim je položil gospod Čarnecki na pot in stvar je sledeča: ker on nima ne pehote vne topov, ne more udariti na tabor, oni pa se bojijo udariti nanj, ker so se prepričali, da njihovi vojaki ne vzdrže vojakom čarneckega na odprtem polju. Vedo tudi* da jim tudi reka ne pomaga nič." "Kje pa je kralj ?" "Je šel na Prusko. Kralj ne verjame, da bi mi že dospeli pred Varšavo in da udarimo na Wittemberga. Sicer pa, če verjameš, ali ne, tja je moral iti iz dveh vzrokov: prvič, da si končno pridobi elektor j a, če je treba tudi za ceno vse Veliko-poljske; drugič, da se ona vojska, ki jo je rešil iz mreže, od-, počije, ker sicer ni za nič." Daljši razgovor je pretrgal prihod gospoda Volodijovskega. "Kako se ima Hassling?" je vprašal že na pragu. "Bolan je in vsak čas se mu blede," je odgovoril Kmitic. "Kaj pa hočeš, ti Mihalek, od Ilasslinga?" se je oglasil Zagloba. "Mar ne veš, gospod?" "Kaj bi ne vedel, da ti gre za ono višnjo, ki jo je vsadil knez Boguslav v svojem vrtu. To je vnet vrtnar, ne boj se! Ni treba niti leta čakati, da bi mu prineslo sadež." "Da bi te pobili za tako tolažbo!" je zakričal mali vitez. "Glejte ga no, povem mu naj-nedolžnejšo šalo, pa že začne migati z brkicami, kakor kak razjarjen hrošč. Kaj morem za to? Maščuj se nad I^pgusla-vom, a ne nad menoj!" "če Bog da, ga poiščem in tudi najdem!" "To je ravnokar povedal Ba-binič. Kakor vidim, ne bo dolgo trajalo, da se zapriseže proti njemu vsa vojska; toda on se dobro varuje in brez mojih zvitih ukan ne opravite, ničesar!" Oba moža sta skočila pokonci. "Mar imaš kako ukano?" "Vidva mislita, da si je ukano tako lahko izbiti iz glave, kakor potegniti sabljo iz nožnice? če bi bil Boguslav tu, bi ga gotovo našel marsikdo, toda pri tej oddaljenosti ga ne doseže ne le ukana, temveč tudi top ne. Gospod Andrej, daj mi prinesti vrč medice, ker danes je vroče." "Dam ti poln sodček, če si le kaj izmisliš!" "Najprej, čemu vidva tako stojita nad tem Hasslingom, kakor rabelj nad dobro dušo! Saj niso ujeli samo njega, lahko še druge izprašate." "Saj sem tudi one druge iz- slede jutri z ostalo vojsko. Prihajajo naravnost od Sokala sko-ro brez počitka. Sicer se pa par dni ve, samo videti jih ni." "Vodijo mnogo vojske s seboj ?" "Blizu petkrat toliko, kolikor jih je pri gospodu Sapiehi, zelo dobro rusko in ogrsko pehoto. Gre tudi šest tisoč orde pod Supanhazijem; toda kakojj praT vi j o, jih ni mogoče izpusiti izpod rok, ker so zelo svojevoljni in delajo krivico po okolici." "Gospoda Andreja jim je treba dati za voditelja!" je dejaL Zagloba. "Ah, kaj!" je odgovoril Kmitic. "Takoj bi jih odpeljal izpod Varšave, zakaj za obleganje niso za nič, in bi jih vodil k Bugu in Narvi." "Ni res tako," je rekel Volo-dijovski, "ko nihče ne more bolje skrbeti, da ne pride prehrana v trdnjavo." "No, bo pa Wittembergu toplo ! Le počakaj, stari zlodej J" je zaklical Zagloba. "Srbi te koža od gališke bolezni in sedaj ti jo zdravniki praskajo, mi pa te 'še bolj popraskamo, zato sem jaz Zagloba!" "Pristane na kraljeve pogoje, in kdo mu more kaj?" je odgovoril gospod Mihael, "še vojaške časti mu bomo morali iz' kazovati." "Pristane na pogoje? Tako?" je zakričal Zagloba. "Dobro!" Tu je začel tolči s pestjo po mizi tako silno, da se je celo Rok Kovalski, ki je stopil v tem hipu v izbo, prestrašil in obstal na pragu kakor pribit. "Naj služim Židom za hlapca," je kričal dalje stari, "če jaz mirno pustim iz Varšave tega zasramovalca vere, tega rušitelja cerkva, tega skrunite-lja deklet, tega rablja mož in žensk, tega požigalca, tega lopova, tega padarja, ki je pušča] kri in denar, tega mehogriza, tega podganarja! Dobro, kralj naj ga pusti pod pogoji, hetmani naj ga puste pod pogoji, toda jaz, kakor sem katolik, kakor sem Zagloba, kakor si želim sreče v življenju, dvignem proti njemu tak trušč, kakršnega še ni'nihče videl v tej ljudo-vladi! Ne mahaj z roko, gospod Mihael! Dvignem trušč, ponavljam, dvignem trušč!" "Stric dvigne trušč!" je za-grmel Rok Kovalski. V tem je pomolil Akbah-Ulan svoj divji obraz skozi vrata. "Effendi," je rekel Kmiticu, "kraljeva vojska se vidi za Vi' slo." Skočili so pokonci in planili v vežo. Kralj je res dospel. Najprej so prišli tatarski prapori pod Supanhazijem, toda ne v tolikem številu, v kolikem so jih pričakovali. Za njimi je sledila kraljeva vojska, dobro oborožena, a predvsem polna navdušenja. Do večera je prekoraka-la vsa armada po novem rrfostu, ki ga je nanovo zgradil Oski-erka. Sapieha je čakal na kralja s prapori,* kakor za boj pripravljenimi, stoječimi drug poleg drugega liki neizmeren zid, katerega konec je bilo težko doseči z očesom. Ritmojstri so stali pred polki, poleg njih praporščaki, vsak z razpetim znakom, trombe, kotli, krivulj, bobni in litaure so vzbujale nepopisen odmev. Kraljevi polki sc se razmerno, kakor so prišli, tudi postavljali nasproti litev-skim v bojnem redu. Med eno in drugo vojsko je ostalo sto korakov praznega prostora. Sapieha, držeč bulavo v rokah, je stopil peš na oni prazni mejdan, za njim je šlo več odličnejših vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Z druge stani je prihajal kralj na prekrasnem žrebcu, ki mu ga je bil še v Lubomli daroval maršal Lu-bomirski, opravljen za bitko, v bleščečem lahkem oklepu z zlatimi progami, izpod katerega se je videl črn žametast kaftan, s čipkami, ki so segale na oklep. Namesto čelade je imel na glavi navaden švedski klobuk s črnimi peresi, na rokah bojne rokavice in na nogah dolge, rjave škornje, visoke nad kolena. Priskočil je Sapieha h kraljevemu stremenu, toda kralj ni čakal, lahno je skočil s sedla, pohitel k Sapiehi in ga molče objel. In držal ga je dolgo objetega pred očmi obeh vojsk. Molčal je dolgo, le solze so mu curkoma polzele po obličju, zakaj pritiskal je na srce najzvestej-šega slugo svojega in domovine, ki se sicer ni mogel primerjati po talentu z drugimi, ki je sicer včasih grešil, vendar po poštenosti presegal vso gospodo te ljudovlade, v zvestobi' nikdar omahoval, posvetil brez premisleka vse svoje premoženje in je tvegal od začetka vojne življenje za svojega kralja in domovino. Litvini, ki so si poprej šepe- tali, da. utegne zadeti gospoda Sapieho očitek, ker je izpustil Karola izpod Sandomierza in zagrešil zadnje nepazljivosti pri Varšavi, so dvignili na čast dobrega kralja, ki so videli to njegovo dobroto, tako glasen krik, da. je odmev dosegel nebeške višine. Odgovorila jim je takoj z gromkim glasom kraljeva vojska in nekaj časa je bilo slišati med sviranjem godbe, ropota-njem bobnov in pokanjem strelov le vzklike na čast kralju in Sapiehi. Tako so se oni pozdravljali pod Varšavo. Tresli so se zidovi, a za zidovi"Išvedje. "Zavpijem, kakor mi je Bog mil, zavpijem!" je klical ginje-ni Zagloba, "ne vzdržim! Evo, to je naš kralj, oče (gospoda, že ihtim), oče! . . . naš kralj, ki se je moral še pred kratkim potikati po sv'etu, od vseh zapuščen, a sedaj, sedaj, glejte sto tisoč sabelj, če jih pozove!. . . O, milostivi Bog! Ne morem od solza. . . Včeraj se je moral še potikafi po- svetu, danes. . . nemški cesar nima tako vrlih vojsk!" Tu so se udrle solze iz oči gospoda Zaglobe in je začel ihte-ti, naenkrat' pa se je obrnil k Roku: "Tiho! Kaj bučiš!" "Mar stric ne buči!" je odgovoril Rok. "Res je, za Boga, res je! . . . Sram me je bilo, gospoda, zaradi te ljudovlade. . . Toda sedaj ne bi zamenjal za noben drugi narod! Sto tisoč sabelj, kakor golob iz grla! Naj dru-ki pokažejo kaj podobnega! . . . Bog je dal spametovanje, Bog je dal. . ." Gospod Zagloba se ni mnogo zmotil, zakaj pred Varšavo je stalo res blizu sedemdeset tisoč ljudi, ne vštevši služabništvo v taboru, katero se je vleklo v nepreglednih vrstah za vsakim taborom in je stopilo, če je bilo treba, tudi v boj. (Oalie prirmdnlič.l -O—.- Nov avto županu John D. Marshallu so j kupili te dni iz mestne blagajne krasen nov seden avtomobil, s katerim se bo vozil po službenih opravkih. Dosedaj je imel 5 let star avto. Javna telovadba in piknik Kan! SOKOL—C LEVELAND ,SOKOL—C O L LIN W O O D SOKOL—L JUBLJANA 300 Sokolov in Sokolic nastopi v nedeljo 14. junija ob 2. uri popoldne na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclid, Ohio. TELOVADBA: Igra češka s o k o 1 s k a godba. PLES: Igra Špehkova harmonika M domaČa kuhinja m SAMO DEVET DNI JE ŠE ako se hočete okoristiti z največjo priliko prihraniti si denar. Še nikdar niso bile cene tako nizke in kvaliteta blaga tako fina. • Stotine in stotine ljudi je posetilo našo trgovino v zadnjih šestih dneh in se je prepričalo o resničnosti gornje trditve. Ali se nočete tudi vi o tem prepričati? Se vam bo izplačalo! Razprodaja se zaključi v soboto 20. junija 1931 6217 STCLAIRAVE MOŠKE IN DEŠKE POTREBŠČINE J ®®C©X©X©X©)®(® VABILO na SLAVNOST PODRUŽNICE ŠT. 25 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE OB PRILIKI blagoslovitve in razvitja društvene zastave v nedeljo 14. junija Prog ram: 1. Ob 1:30 zbiranje društev pred Slovenskim narodnim domom. 2. Ob 2 pričetek parade izpred S. N. Doma po St. Clair Ave. do (iO. vceste, na Glass Ave. do cerkve sv. Vida. Na čelu parade bo svirala godba Bled. 3. Ob 2:15 blagoslovi jen je zastave v eerkvi sv. Vida. 4. Po blagcslcvljenju se parada nadaljuje po Norwood Rd. na Carl Ave., po Addisoi) ltd. v Slovenski narodni dom. 5. V Slovenskem narodnem domu godba Bled zaigra ameriško himno. G. Pczdrav predsednice Mrs. Frances Ponikvar. 7. Pozdrav gostom: deklamira Miss Carmen Zakrajšek. 8. Petje:: sestri Koporc. 9. Pozdrav zastavi: dcklamira Miss Mayme Augustine. 10. Gcvor botra In botre: Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek. 11. Pozdrav botru in botri: dcklamira Miss Jennie Klopčič. 12. Predstavljanje častnih zastopnikov: župan Mr. Jim Slapnik, županja Mrs. Pavlina Žigmcn, oče Mr. Nick Vidmar, mati Mrs. Helen Simončič, stric Mr. Leopold Sever, teta Mrs, Julia Brezovar, brat Mr. Joseph Bradač, sestra Mrs. Rosi Konečnik. 13. Pozdrav častnim zastopnikom: dcklamira Miss Jennie Luzar. 14. Zastopniki društev. 15. Predstavljanje glavnih uradnic Slovenske Ženske Zveze. IG. Petje. 17. Pobratimija zastav. 18. Zaključni govor: Mrs. Albina Novak. 19. Godba zaigra slovensko himno. Zvečer cb sedmih se prične domača zabava s plesom v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Igrala bo Hojerjeva godba. Vstopnina zvečer je 50 centov. Najprijazncje vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, posebno pa članice od sosednjih podružnic Slovenske Ženske Zveze za udeležbo. ®| PODRUŽNICA ŠT. 25 S. Ž. Z. ® ® ® ® ® ® ® ® ® m ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® Ki DRUŠTVO SV. ANTONA V NEWBURGU PRIREDI SVOJ PIKNIK v nedeljo 14. junija na goriškovih prostorih na green rd. Prijazno vabimo vse rojake iz Clevelanda in okolice. Fina postrežba v vseh ozirih, plesalcem bo pa igrala izvrstna godba. Vas prijazno vabi ODBOR