ris S* MIftV NAPOVEDAL «NOVO GOSPODARSKO POLITIKO» ZDA Prekinjena konvertibilnost dolarja tiči | W * 10-odstotni dodatni davek na uvoz škii»' orna $ erin« »J ssi TSlSO' an» kih. •sol^ J % •S*i ivd« zi“ h 'S igrali PRIMORSKI DNEVNIK |n!H\plačana v gotovini ^tale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVII. St. 190 (7978) TRST, torek, 17. avgusta 1971 ZARADI ZAOSTRITVE POLOŽAJA V ULSTRU Harold Wilson zahteva izredno sejo parlamenta IRA ustanavlja «tajno parlamentarno vlado» • Uspela stavka v Londonderryju Za tri mesece zamrznjene cene in plače v ZDA - Gospodarska pomoč tujini zmanjšana za deset odstotkov - Ukrepi, ki jih je napovedal Ume riški predsednik Nixon, so presenetili ves svetovni poslovni svet ..J5HlNGTONf 16. — Preteklo noč je predsednik Nixon prečital *ii »voj načrt o »novi gospodarski politiki«, ki je presenetil »klil, ot*n' poslovni svet. Predsednik Nixon je dejal, da je dal na-K„*,kl«lnemu ministru Connalyju naj začasno prekine konverti-^Hll« j *ria v »I3*0- Ta ukrep, je dejal Nixon bo omogočil stabi-^ Mt ^ ,~°larja. Pri tem je ameriški predsednik poudaril, da so u-’ ''h napoveduje, namenjeni proti mednarodnim finančnim «Naša glavna skrb je namenjena predvsem ameriškim *l|J’Jn lojalni konkurenci na svetu«. I ,.i '*«i predsednik je glede te-i---- VUP? dal «prli»teli#m v r hV|tj.. In vsem članom, ki ,jJ za mednarodno bančno ts ^trn, 'n Jim i« pri srcu mo-KrJ’?b"no*t ,er zagotovitev %<» n*b trgovskih izmenjav » Ugotovilo: «ZDA so bile S, in bodo še naprej trgovski i it J k' gleda v bodočnost in zaupanja. V polni soditi .i. * mednarodnim monetar- i ,l. ' * mednarodnim monetar-•io j ado,n in z vsemi, ki trgu-\|i4n*rr>l, bomo sodelovali pri Potrebnih reform, da se • nuih' nov mednarodni sistem, ki V Potreben«. ■ te Nixon dejal, da dolar fc uiti več talec v rokah med- uJ1 ^Pekulantov. Po Nixono-.5n-'u .ie treba zavarovati po-briškega dolarja. «ki je *ll» svetovne monetarne trdno- Potem »J Hv? ie ameriški predsednik r J HnjL ’ da je prišlo v zadnjih SoJLptetih najmanj do ene med * deiat m«etarne krize na leto, T salv,’ da so se s tem okori-^atpV0 špekulanti. selo V, v Jca) ■.Jf j!i>l 4 %aj,Je Nixon sporočil, da je v^stavM1 dnem amer>ška uprava P zUn=n?Vem mnenju je ta ukrep trgovino mnogo boljši, H začasno 10 odstotni da > Ni»rISe uvoženo blago iz tujine ™OVPrr. mnanlii iu f-3 llkrPT Stv0 Uvedli neposredno nad !aSa >!!ad količinam uvoženega %iij !x°n je poudaril, da je davek na uvoz začasnega značaja in da ni namenjen proti nobeni državi, temveč bo omogočil da ameriški proizvodi ne bodo prizadeti zaradi krivičnih menjalnih tečajev. Ko bo prenehalo krivično ravnanje z dolarjem, ie dejal Nixon. bo ukinjen tudi dodatni davek na uvoz. Pri tem je Nixon zagotovil Američanom. da bodo s tem ukrepom proizvodi ameriških delavcev bolj kompetitivni in bodo s tem odpravljene koristi, ki so jih imeli na račun ZDA tuji konkurenti. Nixon je napovedal tudi ukrepe proti naraščajoči inflaciji v ZDA. Glede tega je dejal, da je prišel čas. ko je treba odločno ukrepati proti naraščanju cen in proizvajalnih stroškov. V ta namen je Nixon z današnjim dnem naročil zamrznjenje cen in plač v ZDA za dobo 90 dni. Nixon je zagotovil A-meričanom. da je tudi ta ukrep začasen in da bi bilo nespametno, da bi ga dlje časa obdržali, ker bi s tem samo dušili razvoj ameriške svobodne pobude. Glede naraščajoče brezposelnosti pa je ameriški predsednik pozval industrijska podjetja naj sestavijo u-čiokovit investicijski program za večjo zaposlitev. V tej zvezi je napovedal nekatere vladne ukrepe za pomoč industrijam, ki bodo povečale svoje obrate za večjo zaposlitev delavcev. Med drugim je Nixon predlagal odpravo davka v višin; 7 odstotkov na avtomobile. S tem se bo cena avtomobilov poprečno znižala za 200 dolarjev. Z nižjimi cenami, je dejal Nixon, bodo lahko .Američani kupili več novih avtomobilov. Vsaki 100.000 več prodanih novih avtomobilov pomeni 25 000 novih delovnih mest. Hkrati je Nixon predlagal oprostitev davka na dohodke za posamezne osebe s 1. januarjem 1972, se pravi eno leto poprej kot je bilo že določeno. Kot je dejal ameriški predsednik, bodo s tem omogočili potrošnikom, da bodo lahko kupili več domačega blaga in se bo s tem okrepila pro izvodnja. Nixon je izjavil, da je priporočil zakladnemu ministru, naj predlaga kongresu nov davčni sistem, ki bo omogočil razvoj novih industrij z novim tehnološkim procesom, da se v prihodnjih desetih letih ustvari 20 milijonov novih delovnih mest za ameriško mladino. Za kritje manjših davčnih dohodkov je Nixon naročil zmanjša- nje izdatkov za državno upravo za 4.700 milijonov dolarjev. Poleg te- ga je Nixon naročil, naj se za sedaj odloži povišanje plač državnim uslužbencem ter sklenil zmanjšati za 5 odst. število državnih uslužbencev. Kot poslednji važen ukrep, ki bo imel precejšen odmev zlasti v nerazvitih državah, je Nixon sklenil zmanjšati gospodarsko pomoč tujini za 10 odst. Ob zakliučku svojega govora po televiziji je Nixon ugotovil, da so ZDA po drugi svetovni vojni, ko so bila evropska in azijska gospodarstva skoraj popolnoma uničena, dale 140.000 milijonov dolarjev pomoči tujini. »Zahvaljujoč se naši pomoči — je dejal Nixon — so si te države opomogle in so postale danes naši veliki konkurenti. Seda ko so gospodarsko močne, je prišel čas, da si prevzamejo pravičen del bremena za obrambo svobode na svetu. Prišel je čas da se. spremenijo devizni tečaji in da se vzpostavi lojalna konkuren- ca med prizadetimi državami*. Ameriški zakladni minister Con-noly je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ni mogoče še govoriti o razvrednotenju dolarja in dejal, da bodo posledice Nitxo-novih odločitev o začasni ukinitvi konvertibilnosti dolarja z zlatom odvisne od tega, kaj bodo storile druge države. Connoly je poudaril, da se bo s tem ukrepom vrednost dolarja do nekaterih valut povečala do drugih po zmanjšala. I ||| Poleg tega je zakladni minister1 povedal, da predsednik Nixon ne namerava prevzeti nobene pobude glede monetarne vrednosti zlata, ki ostane še vedno na sedanji višini 35 dolarjev na unčo. Povedal je tudi, da se bo Nixon jutri sestal z voditelji kongreša in z njimi razpravljal o novem gospodar- ' skem programu. Glede bodočega I I odnosa dolarja do drugih valute je ’f Connoly izjavil, da ZDA želijo da se monetarni sistem razvija in da se ne spremeni. .n.lin,,,,.....umili...nun.........niinnin.nnninnn.....innniniu ZAČASNO PREKINJENE VALUTNE OPERACIJE V ITALIJI Ferrari Aggradi o diskriminaciji sedanjega valutnega sistema Govoril je o «objektivni odvisnosti» od ameriške valute in o nujnosti skupne odločne akcije evropske šesterice - Sestanek pri Cclombu Panika med ameriškimi turisti, ki lahko menjajo po 50 dolarjev dnevno RIM, 16. — Prve reakcije v Italiji po Nixonovih sklepih so bile dvojne; prišlo je do preplaha med ameriškimi turisti, ki so se naenkrat znašli brez denarja in seveda do panike v hotelih in drugih turističnih obratih. Nato pa je sledila nič manj zaskrbljujoča reakcija italijanskih vladnih in finančnih krogov, kjer pa gre za oceno položaja, ki je zelo resen in ima lahko dalekosežne posledice. Že popoldne so banke prenehale ____l! L....U _. U kupovati dolarje, kasneje pa je to tudi uradno sporočil italijanski urad za menjave. V velikih hotelih kar naenkrat niso več sprejemali dolarjev niti za poravnavo računov in je zlasti v Rimu prišlo do pravega navala na bančna okenca. Dolar je naglo padal in so ga na «črni borzi« ponekod plačevali komaj 500 lir. Položaj so vsaj za tuje turiste kasneje uredili na tak način, da je italijanski urad za menjave odredil, da se lahko tujim turistom, ki niso stalno naseljeni v Italiji, menja dnevno po 50 dolarjev, kar se vpiše v potni list, ali na drug osebni dokument. Vse ostale operacije na valutnih računih pa so do nadaljnjega prekinjene. Dolarje za turiste bodo menjali po tečaju 617,80 lire, kot je znašal poprečni tečaj na valutnih borzah v Rimu in v Milanu v petek. Italijanski vladni krogi pa so bili kljub drugačnim poluradnim zagotovilom očitno presenečeni. Danes se je sestal predsednik vlade Colombo, ki je prekinil svoj dopust, z zakladnim ministrom Ferrarijem Aggradi-jem, guvernerjem Banca dltalia Car-lijem, generalnim ravnateljem ministrstva za zaklad Miconijem in svojim gospodarskim svetovalcem Ven- ....um,..„„„„„„„„.....mm......milili... uiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiimiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiu11 ODMEVI V ZAHODNI EVROPI NA NIX0N0VE UKREPE Dolar je dejansko razvrednoten Začasno ukinjena menjava valut Ameriški zakladni podtajnik v Londonu ■ Sklicanje seje ministrskega sveta EGS - Zahodnonemški in britanski poslovni krogi zaskrbljeni 16 _ v zahod„i Ev-V» ? \> Xonovi ukrepi spravili na (iai tj, gospodarske kroge. Da bi »G tfgov itn° pomiril sv°Je evT°P' C v L, Partnerje je Nixon po k,, nd(>n zakladnega podtajniki ' štnK ia' Ta i« imel na amc' Ui,5W ^adi sestanek s finančni-jsV t'°Vn.iakl Velike Britanije. I-, konA at)cije in Zahodne Nemčije. sestanku ni bilo ob-tJiW| K' zakladni podtajnik Wolc- > ^ 'im ,Zakladni podtajnik VVol-CNtaln . P0 Pogovoru z zahod-Partnerji na velepo-»atofi tiskovno konferenco, hso n n' hotel ničesar povedati, W akj ..Pogovorih prišli do ka-Cse£nih stališč. V svojih izja-J\v bistvu omejil le na ugo-htaoj ^ bilo srečanje »zelo C aktvC valutnih in gospodar-Colj Pov ZDA bodo nedvomno Vsko .^''zadele Evropsko gospo-V0bCUpnost in Japonsko. Zato 1 ■ Evr- Predsednik ministrskega .Wie b.errar' Aggradi napo- >ti ■ Evr ^edsedmk ministrskega tJialiiJtePske gospodarske skupno-tk1 Ai»o*slti zakladni minister Fer-fcjSl.hi ®.di sklical za četrtek v *-' Ko ^ 1° ^ministrskega sveta E nte seje je izjavil, da .V sedaj čas evropske po- 3 4anUdP. Predsednika komisije ^ “’a, ki je nemudoma da- tevaj iz Italije v Bruselj. bo jutri izredna seja komisije, na kateri bodo preučili sedanje stanje mednarodne monetarne konjunkture. V zahodnih evropskih državah so na različne načine komentirali Nikonove ukrepe. V Bonnu so uradno skušali pomiriti zahodnonemške poslovne kroge. Vladni glasnik Ahlers je izrazil »razumevanje* za Nikonove ukrepe. Ahlers je zagotovil, da se bo zvezna vlada še naprej zavzemala za svobodo trgovine. Po drugi strani pa so zahodnonemški poslovni krogi izredno zaskrbljeni. Deset odstotkov zahodno^ nemškega izvoza gre v ZDA. Lani je zahodnonemški izvoz v ZDA dosegel 3.127 milijard dolarjev vrednosti. Zlasti mnogo izvaža v ZDA avtomobilska industrija. V neuradnih krogih že odkrito govorijo «o trgovinski vojni*, ki so jo povzročile ZDA, aa bi okrepile vrednost in ugled dolarja v pričakovanju reforme mednarodnega monetarnega sistema. Predsednik zahodnonem-ških trgovinskih zbornic je izjavil tisku, da je Nixon s svojimi ukrepi «zadal izredno hud udarec svetovni trgovini*. Tako v Zahodni Nemčiji kot v vseh zahodnoevropskih državah so za nedoločen čas ukinili menjavo dolarja in drugih valut. Ta ukrep, poudarjajo v zahodnoevropskih prestolnicah, je začasen, dokler se ne bo monetarni položaj »razčistil*. V Parizu pa komentirajo Nixo-nove ukrepe kot neizbežne pred krizo, ki jo že dlje časa preživlja dolar. Po mnenju francoskih gospodarskih izvedencev, dolar sedaj dejansko ni več komvertibi len. Predsednik Potnpidou je sklical za sredo ožji sestanek vlade, na katerem bodo razpravljali o monetarnih vprašanjih v zvezi z Nixomovimi ukrepi. Poleg tega v Parizu ugotavljajo, da so se ZDA dejansko vrnile k protekcionizmu in da je sedaj dolar že razvred noten. Hkrati pa ugotavljajo, da je Nixon s svojimi ukrepi odpra vil strogo pariteto dolarja z zla tom. Tudi britanski tisk paše, da ja »vsemogoči dolar začasno padel*. Britanski gospodarski izvedenci u-t gotavljajo, da je dolar dejansko \ postal nihajoča valuta in da bo moral sedaj nihati samo »navzdol*. V Veliki Britaniji bo prav tako najbolj prizadeta avtomobilska industrija, ki izvaža precej avtomobilov na ameriški trg. Poleg tega bosta prizadete tudi tekstilna in druge industrije zaradi povišanja davka na uvoz v ZDA. Nekateri britanski listi ugotavljajo, da je Nixon s svojimi drastičnimi valutnimi in gospodarskimi ukrepi dejansko pri-' znal, da predstavljajo inflacija, brez-i poselnost in izguba zaupanja v a-k J meriško gospodarstvo, izredno sta-1 nje za ZDA. \ triglijo. Po sestanku so sporočili, da bodo izdelali dokončno italijansko vladno stališče v sredo na sestanku finančnih ministrov, ki bo pred zasedanjem ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Zakladni minister Ferrari Aggradi pa je izdal daljši komentar, v katerem je navedel zanimiv podatek, da so narodne banke v zadnjih časih kupile večje količine dolarjev, ki jih niso pretvorile v zlato. Minister je nadaljeval, da je Italija večkrat opozarjala, da je svetovni monetarni položaj nesprejemljiv, ker temelji na hierarhični lestvici držav, ko lahko nekatere države ne krijejo svoj deficit plačilne bilance, ker se njihove valute sprejemajo kot valutne rezerve, druge pa morajo kaj hitro uravnovesiti svoj deficit. Zaradi tega je treba ustvariti sistem, v katerem bo za vse veljala ista disciplina. Zakladni minister je nato govoril o nujnosti evropske pobude, češ da bo trajno rešitev predstavljala ustanovitev močne gospodarske skupnosti, ki naj prekine z »objektivnim položajem odvisnosti*. Jutrišnja »Unitš* v svojem uvodniku ugotavlja, da gre za posledice vojne v Vietnamu in ogromnih izdatkov, zaradi česar je prišlo do krize dolarja. Posledice krize bo nosilo ameriško ljudstvo, in gospodarstva vseh kapitalističnih držav. Na škodo drugih držav je ameriški predsednik odredil nove carine, kar predstavlja brutalno kršitev vseh mednarodnih sporazumov od GATT pa do Kenne-dyjeve runde. »Unitft* je mnenja, da teh težav ni mogoče rešiti samo v okviru evropske šesterice (čeprav so pogajanja med njimi koristna) temveč da je treba preusmeriti italijansko notranjo in zunanjo gospodarsko politiko. Podpredsednik vlade ZAR pri Kardelju LJUBLJANA, 16. - V nedeljo je obiskal podpredsednik vlade Združene arabske republike Sajed Marei, ki je te dni na dopustu v Jugoslaviji, člana federacije tov. Edvarda Kardelja. V pogovoru so še sodelovali predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher, član zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in načelnik uprave za gospodarske odnose zveznega tajništva za zunanje zadeve. Kasneje je Kardelj Mareiju pokazal Gorenjsko. LONDON, 16. — Med popoldanskim telefonskim razgovorom z angleškim ministrskim predsednikom Edvvardom Heathom je načelnik opozicijske laburistične skupine Harold Wnson zahteval, naj se v roku petnajstih dni skliče angleški parlament, ki naj na dvodnevni seji razpravlja o položaju v Ulstru po zadnjih krvavih dogodkih in ostrih spopadih. Wilson se je v preteklih dneh pogovoril z najvidnejšimi predstavniki svoje skupine. Njegova današnja odločitev in zahteva sta sad dolgega razpravljanja v sami laburistični skupini, katere mnogi predstavniki so že pred nekaj časa izrazili željo, da bi se parlament sestal. Wilson se bo vrnil s počitnic prihodnji teden. Brž ko se bo vrnil, se bo sestal z ministrskim predsednikom Heathom in z voditeljem konservativne skupine, se ta teden bo v London dospel tudi severnoirski ministrski predsednik Brian Faulkner, ki bi se moral sestati s Heathom v četrtek. Wilsonova zahteva, naj se parlament sestane šele čez petnajst dni dovoljuje parlamentarcem, da se mirno vrnejo s počitnic in se tudi primerno pripravijo na debato o i stanju v Ulstru. V dveh tednih bo zahteva tudi izgubila na dramatičnosti, ki bi jo imela, če bi Wil-son zahteval takojšnjo sejo, poleg tega pa se lahko stanje v Ulstru toliko umiri, da bodo lahko člani angleškega parlamenta razpravljali o raznih vprašanjih brez stalne nevarnosti, da bi vsak čas lahko izbruhnila v Severni Irski državljanska vojna. Drugi del dogodkov — in seveda najvažnejši — se medtem razvija v samem Ulstru, kjer je skupina voditeljev »provisionals* — najbolje vojaško organizirana skupina v okviru organizacije IRA — potrdila, da se ustanavlja »tajna parlamentarna vlada*, ki jo bosta sestavljala štiridesetčlanski parlament in šestčlanski ministrski svet. Trije ministri so bili že določeni; Joe Cahil, se bo ukvarjal s financami, Sean 0’Hagain s pravosodjem, lian MacniaU pa z obveščanjem. Voditelji organizacije IRA so še enkrat potrdili, da ne nameravajo razširiti svojega delovanja na angleško ozemlje. Načelnik britanske vojske v Ulstru je posredoval podatke o internacijah. Izjavil je, da so do sedaj poslali v internacijo več kot 80 voditeljev obeh skuoin organizacije IR \ in precejšnje število »prostovoljcev*. V Lond"nderryju je medtem zelo dobro uspela stavka, h kateri je že v seboto przvala katoliško prebivalstvo poslanka Bernardette Devlin. Mnogo trgovin je bilo zaprtih, samo dvajset odstotkov poštnih uslužbencev se je davi predstavilo redno na delo, pristanišče pa skoraj ni moglo delovati zaradi pomanjkanja osebja, ki je pretežno katoliško. Mestna organizacija za zaščito civilnih pravic je pozvala prebivalstvo, naj ne plača najemnin in faktur za plin, elektriko, vodo in telefon. Član občinskega sveta je poudaril, da se bodo posledice protestne stavke opazile šele čez nekaj dni. Po mestu so ves dan krožili avtomobili z zvočniki, ki so pozivali prebivalstvo, naj se udeleži starvke »v znak protesta proti preventivni internaciji*. Skrivnosten dogodek se je dane« pripetil tudi na meji med Severno Irsko in Irsko republiko. Skupina neznancev je preteklo noč * Londonderryju pretepla britanske ga vojaka Daniela Barva, ki so ga sumili, da opravlja tudi vohunsko službo. Skrivaj so ga nato prepeljali v bolnišnico v mesto Letterkenny v Irski republiki. Govor je bil tudi o ugrabitvi, ki naj bi jo izvedli pristaši organizacije IRA, da bi zahtevali v zameno izpustitev 230 interniranih ali aretiranih oseb. Vendar je ta verzija precej čudna, ker je vojak katoliške vere, poleg tega, da j* do sedaj nihče ni potrdil. Kitajska vojaška delegacija v Albaniji HONG KONG, 16. — Danes je prispela v Tirano kitajska vojaška delegacija, ki se je po poti ustavila v Bukarešti. Vest o obisku je objavil pekinški radio, ki ga poslušajo v Hong Kongu. Agencija »Nova Kitajska* poroča, da delegacijo vodi Tečeng ravnatelj političnega urada kitajske ljudske armade in član političnega urada CK kitajske partije, v delegaciji pa je tudi Tsaolihuai podpoveljnik kitajskega letalstva. Pekinški radio dodaja, da je delegacijo v Bukarešti sprejel romunski obrambni minister Iononita. V Albaniji pa so jo toplo pozdravili, kjer je bil na letališču ob prihodu načelnik generalnega štaba albanske vojske Potrlt Dume in njegov namestnik Rahman Perlak. Končal se je Marijanski kongres MARIJA BISTRICA, 16. - Včeraj popoldne se je v Mariji Bistrici pri Zagrebu končal 13. mednarodni marjamki kongres, na katerem so štiri dni obravnavali temo »Mati božja in sodobni svet*. Na zaključni svečanosti so bdli med drugimi prisotni: papeški legat kardinal Franjo Šeper, kardinala Leon Suenens in John Wright, papežev pronuncij v Beogradu Mario Cagna, zagrebški nadškof Franjo Kuharič, predsednik papeške mednarodne akademije Karlo Balič in drugi cerkveni dostojanstveniki. Navzoči so bili tudi predstavniki pravoslavne, evan-gelist:čne, baptistične in drugih verskih skupnosti v Jugoslaviji. •iiiuiiiiiiitiiiniimiiiiiminiHiiiHiuiiiiiHiiiiiimiiiuimiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiMitimiiiHHiiiniiiiinuiuH OTVORITEV NOVEGA PARLAMENTA Malta nadaljuje pogajanja z Veliko Britanijo LA VALETTA, 16. — Danes je nalni govor malteški generalni gu- pričel zasedati malteški parlament, ki je bil izvoljen na zadnjih volitvah, ko je prejel novi predsednik vlade Dom Mintoff večino. Med otvoritvijo je imel tradicio- verner sir Anthoni Mamo, ki je dejal, da seMada še vedno pogaja z Veliko Britanijo glede uporabe vojaškega in letalskega oporišča na otoku. Glede pogajanj ni navedel podrobnosti in je samo dejal da je desetletna pogodba o na jemu zapadla in da morajo biti vsote, ki jih bo ponudila Velika Britanija občutno višje. Obtožil je tudi London, češ da je najprej skušal zmanjšati pomen otoka kot vojaško oporišče, nato pa da je Velika Britanija prepričala ostale svoje zaveznike, da niso več pripravljeni konkretno dokazati svo-g j je solidarnosti z Malto. Ceauseseu o spoštovanju načel neodvisnosti BUDIMPEŠTA. 16. - Predsednik Romunije Nicolae Ceausescu je v zadnjih dneh obiskal razna področja Romunije in ie tako v okraju Harghita govoril o nujnosti spoštovanja nacionalnih meja. neodvisnosti in suverenosti. Ceausescu ie dejal, da bo Romunija vzdrževala z vsemi socialističnimi državami dobre odnose in da bo krepila izmenjavo z vsem svetom. Romunski predsednik ie tudi ugotovil. da je nesprejemljivo, da bi kdor koli in na kakršen koli način skušal vsiljevati drugemu ljudstvu, kako naj si uredi svoje življenje in kako naj si zagotovi svoj gospodarski ter socialni razvoj. Ceausescu je nadaljeval, da so odločeni braniti svoje revolucionarne dosežke in socialistično domovino, da se bore za svoje življenje, zato da bodo svobodni in gospodarji v svoji domovini. Veliki šmaren na meatnem obrežju: vročina, sameva nje ln dremanje... Jugoslovanski komentar ameriških ukrepov BEOGRAD, 16. — Agencija Ta-1 njug je zvečer objavila oprezen ko-I mentar ameriških finančnih ukrepov, v katerem je rečeno, da je ta I vest vzbudila veliko pozornost v ju-I joslovanskih bančnih ir finančnih | ; rogi h. Poskus ameriške uprave se icenjuje kot pritisk na zapiadni svet, da bi podprl dolar na svetovnem užišču. Jugoslovanska narodna ban-,a pozorno spremlja položaj in bo skupaj s finančnim ministrstvom sprejela morebitne nujne ukrepe, ko bodo poznane točnejše informacije današnjega sestanka v Londonu in o drugih predvidenih sestankih. V narodni banki poleg tega pravijo, da tokrat dinar *ni pod udarom* Sestanek veleposlanikov tr Berlinu BONN, 16. — Danes so se ponovno — tridesetič po vrsti — sestali veleposlaniki štirih velesil (Francije, ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije) in nadaljevali razpravo o rešitvi berlinskega vprašanja. Razgovore so okrog poldr.e prekinili ter je odšel sovjetski veleposlanik v vzhodni Berlin, verjetno na posvetovanja Že pred dnevi so pričakovali, da bodo razgovori zaključeni, sedaj pa komentarji o-menjajo, da gre za kočljivo fazo. O poteku razgovorov ni nobenih vesti, ker so pred tedni nemški listi povezani z demokristjansko opozicijo objavili nekatere tajne dokumente o pogajanjih. V bonskih krogih so še vedno optimisti. Danes je župan zahoetoe-ga Berlina Klaus Schuetz izjavil, da še nikoli niso bili tako ugodni pogoji, da se doseže pozitivno rešitev berlinskega vprašanja in da jo »njegova ocena realistična*. TRŽAŠKI DNEVNIK 17. avgusta PO PETNAJSTDNEVNEM PREMORU V ponedeljek, 23. avgusta ponovno odprta tržaška borza Sedem mesecev neugodnega poslovanja . Trenutno izboljšanje v avgustu le reakcija na afero Marzollo? - Italijanske borze pred počitnicami na koti 58,14 Tudi tržaška borza bo začeta po- rebifcn« spremembe v tem pogledu, novno poslovati prihodnji nonede ljek. Zadnje zasedanje pred poletnim premorom, ki je bilo 6. avgusta, je prineslo nekaj svežine in vlilo nekaj novega upanja. Rotacije. ki so bile poprej dali časa na na.jnižji doslej doseženi ravni, so se zadnji teden pred poletnim zaprtjem borz nekoliko dvignile. V kolikšni meri je zadnja oživitev o-draz dejanskega izboljšanja na italijanskem borznem trgu, se bo pokazalo prihodnji teden. Verjetno pa .je treba zadnjo (v dobršni meri nepričakovano) oživitev spravljati v zvezo tudi z nekakšno reakcijo tržišča junijskemu zastoju, ki ga je povzročila znana afera beneškega valutnega agenta Marzolla Dejstvo je, da so se v tednu med 30. julijem in 6. avgustom razen ANIC, Sviluppo in Olivetti, dvignile kotacije vsem drugim delnicam, ki notirajo na tržaški borzi (ta kakor znano, posluje le kot nekakšen privesek milanske borze ter je že zdavnaj zgubila svojo avtoromijo). Kotacije posameznih vrednotnic so bile 6. avgusta naslednje (v oklepaju ustrezne vrednosti na dan 30. julija): Generali 52.900 ( 52 190), RAS 54.210 ( 53.200). Assicuratrice 93.000 (92.830). Mediobanca 68.750 168.000), ANIC 842 i 850), Montedison 671 (662,25). Bastogi 2,089 (2.080), Fin-sider 430 (421,50), Centrale 5.701 (5.656), Sviluppo 2.075 (2.085). Beni Stabili 2.737 (2 729), Inrnobilia-re 320 (314,75). Fiat 2.429 (2.392), Olivetti 2.416 (2.432), Monte Amia-ta 1.950 (1.835). Viscosa 2.270 (2.201). Italcementi 20.900 (20.3001.. Rina-scente 252 (243), Pirelli 2 236 (2.1951. V zadnjem tednu pred poletnim premorom se je splošen indeks za delnice ki notirajo v Trstu dvignil za 15 od sto. Poslovanje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa .je bilo — vzporedno s poslovanjem drugih italijanskih borz — pretežno slabo. Od 2. januarja de konca julija so vrednosti na italijanskih borzah padle v poprečju za 10,5 od sto in ustrezni splošen indes je nazadoval s 64,21 na 57,45. Če upoštevamo, da je znašala zguba v 1970. letu 20 od sto (v primeri z letom 1969, je letošnje nazadovanje toliko boli zgovorno. Kotacije so dejansko dosegle najnižjo raven v zadnjih 12 letih. Nekatere delnice so se znašle v posebno težkem položaju. V letošnjem letu je Monte Amiatn (živo srebro) zgubila 27 od sto svoje vrednosti, Siele (tudi živo srebro) pa 28 od sto. Italsider in Dalmine nista letos dali nobene dividende, in to po 25 letih. Afera Marzollo. ki smo .jo omenili v zvezi z juni jskim zastojem tudi na tržaški borzi, je spodkopala tla nekaterim zavarovalnicam. tako da je AbeiUe zgubila 6,7 od sto svoje vrednosti, privilegirana delnica zavarovalnice Toro pa je nazadovala za 23,3 od sto. Nekatere delnice so letos nihale, v redkih primerih pa so se njihove vrednosti dvignile Svoj položaj je okrepila posebna Breda, vendar tudi ta pojav spravljajo v zvezo z vestjo, da namerava družba valorizirati nekatera obsežna zemljišča, ki jih poseduje v Milanu, in ne torej s kakšno posebno oživitvijo industrijske dejavnosti. V zadnjem tednu pred počitnicami pa je tudi splošen indeks na italijanskih borzah zabeležil napredek za 1,2 od sto ter se je ob prekinitvi poslovanja ustalil na koti 58,14. Dolar zamrznil (udi v tržaških menjalnicah Nixonovi ukrepi v obrambo dolarja so zaustavili tudi poslovanje z zahodnimi valutami v tržaških menjalnicah in bankah, ki so pooblaščene za opravljanje valutnih operacij. Po nalogu »Istituto Italiano dei Cambi* je -"mred menjava »trdnih* valut do nads prekinjena. V ...can je zadnji (odkupni) tečaj za dolar znašal 621 lir. Dejansko menjujejo v Trstu sedaj samo dinar. V uradih avtomobilskega kluba na meji so dolarje sprejemali do 17. ure, ko so tudi tam prekinili s poslovanjem. Na meji je zadnji tečaj dolarja znašal 610 lir. AC1 menjuje druge evropske valute, vendar po najnižjih tečajih. V sosedni Jugoslaviji pa se va so nam v Kopru in na Reki dejali, da se dolar redno menja po tečaju 15 novih dinarjev. Kakor znano, je novi tečaj stopil v veljavo ob zadnji devalvaciji dinarja 24. januarja letos. V bankah onkraj meje so nam hkrti rekli, da pričakujejo navodil s strani Narodne banke oziroma finančnega ministrstva. Nastali položaj so izkoristili nekateri, ki so se podali v obmejne kraje v Jugoslaviji, zamenjali večje količino ameriške valute v dinarje in se z njimi vrnili v Trst, kjer so jih zamenjali v lire. Predstavniki IACP pri odborniku za javna dila Deželni odbornik za javna dela Masutto se je te dni srečal s predsedniki in ravnatelji pokrajinskih odsekov zavoda Istituto Autonomo Čase Popolari (IACP) v naši deželi. Na sestanku so razpravljali o uskladitvi delovanja in pripravi načrtov za gradnjo ljudskih hiš v okviru fb nančnih razpoložljivosti, ki jih je nakazala dežela z zakonom štev. 43 iz lanskega leta in še poprej z zakonom štev. 15 iz leta 1969. IACP se je obvezala, da bo prve dni septembra izročila deželni upravi načrte za gradnjo ljudskih stanovanj, ki jih predvideva omenjeni zakon štev. 15. Na sestanku je odbornik Masutto izrazil željo, naj bi IACP pripravila načrte za gradnjo novih ljudskih stanovanj po zakonu štev. 43 v najkrajšem času, tako da bi lahko razpisali ustrezne natečaje že v prvih mesecih prihodnjega leta. V četrtek se prične XII. tečaj o prevozih V četrtek zjutraj' se na tržaški univerzi prične XII. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v okviru evropskega združevanja. Svečana otvoritev bo ob 9.15, ko bo rektor tržaške univerze Origone pozdravil prisotne docente in slušatelje iz evropskih in izvenevropskih držav. Prvič se bo tečaja udeležil tudi predstavnik finske republike. Tečaj bo trajal dva tedna in zadeva vprašanja prevozov evropske skup-nosti in zahodnega tabora sploh. Zaključil se bo 3. septembra, ko bo prispel v Trst italijanski minister za prevoze Italo Viglianesi. TRŽAŠKA LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTAN0$ GRAD SV. JUSTA V sredo, 18. in v četrtek, 19. avgusta ob 21. M AFRIŠKA FOLKLORA DRŽAVNI BALET R1NANDA velikanski plesalci, pevci in bobnarji na tam - tam PRODOREN USPEH PO EVROPI! PRODAJA VSTOPNIC V GLAVNI BLAGAJNI Volikošinam sha slika Trsta: Dantejeva ulica v nedeljo opoldne VEUKOŠMARNSKI OBIČAJ n . Po neznosni vročim Mesto je bilo prazno v okolici pa živahno Na cestah manj prometa, kot je bilo pričakovati - Tudi na mejnih prehodih ni bilo toliko prometa kot prejšnje dni Kakor je pred dnevi pravilno predvidevala sama prometna policija, je bilo za veliki šmaren na naših cestah manj prometa kot prejšnje dni. Precej ljudi je iz Trsta odpotovalo na oddih že v petek ali soboto, tuji turisti pa so se povečini tudi raje odpovedali potovanju na ta dan. V glavnem je šlo za manjši izletniški promet, za ljudi, ki si niso mogli privoščiti daljših dopustov in potovanj ob tem času, pa so se kljub temu hoteli u-makniti iz soparnega mesta in se naužiti nekoliko svežine ob morju ali na našem Krasu. Mesto je bilo tako tudi na veliki šmaren, kot že vse prejšnje nedelje, kot izumrlo, je pa zato bilo posebno živahno ob vsej obali do Sesljana in na podeželju. Marsikdo je izkoristil priložnost prijetnega razvedrila, ki so mu ga nudili prazniki v raznih krajih, kot na primer kmečki tabor na Opčinah, praznik tiska v Gabrovcu ali pa praznika na Repen-tabru in v Starih Miljah. Nenavadno obiskane so bile tudi vse gostilne in restavracije v naši okolici. Kljub tolikšnim pripravam in ukrepom, prometna policija torej ni ime- la kakšnega posebnega dela, čeprav je z vsemi razpoložljivimi silami stalno nadzirala vse ceste naše pokrajine. Zasluga za to gre v veliki meri tudi skrbno pripravljeni vsedržavni kampanji za varstvo na cestah. Nekoliko več dela so imeli, kot običajno, obmejni organi. Na vseh mejnih prehodih je bilo v nedeljo precej prometa, vendar so številke mejnih prehodov proti vsem pričakovanjem nižje kot ostale predšmarnske dni. Medtem ko so vse dni prejšnjega tedna zabeležili poprečno 250,300 tisoč prehodov na dan, je v soboto prekoračilo mejo 270 tisoč potnikov, v nedeljo pa okrog 300 tisoč potnikov. Od teh je bilo samo italijanskih potnikov v soboto 170 tisoč, v nedeljo pa 200 tisoč. Ostali so bili v glavnem tuji turisti, predvsem Jugoslovani, Nemci in Francozi. Precej je bilo tudi Angležev, Švicarjev, Belgijcev, Nizozemcev in skandinavskih turistov. Promet na glavnih mejnih prehodih je bil posebno živahen v večernih urah, ko se je precej italijanskih turistov vrnilo s počitnic v Jugoslaviji. ..............................................................................iimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiii VČERAJ SO SE PRIČELA POGAJANJA V «FIA T-GRANDI (36 stopinj v senci) blagodejna ploha m Spor za dopolnilno pogodbo tudi v «Zanetti-Porfiri» Listina zahtev predvideva enake poviške za vse, zdravstvene knjižice, stalno proizvodno nagrado in zavarovanje preizkuševalcev avtomobilov Včera j bi se morala pričeti v pod .jet.tu »FIAT-Grandi* pogajanja med upravo in delavskim svetom za sklep nove dopolnilne notranje delovne pogodbe, kakršno predvidevajo splošni sporazumi iz jeseni leta 1969. Točnejših vesti o poteku pogajanj nimamo, kar je tudi razumljivo. Začetek pogajanj je trd. in to ne ve samo uprava podjetja, temveč tudi sindikalni zastopniki. Stališča se omehčajo Po daljšem soočanju, ki ga spremlja sprotno obračunavanje bremen in sorazmerij med stroški za posamezno točke »listine zahtev*. Vsekakor bomo za rezultate po gajanj v Grandijevi podružnici FIAT izvedeli morda že jutri. Medtem pa je izbruhnil podoben spor v drugi Fiatovi poslovalnici, ali točneje, pri komisionarnem obratu »Zanetti-Porfiri», ki ima v Trstu več poslovalnic in delavnico za popravljanje avtomobilov. Zadnje dni julija so sindikati FlOM-CGIL, FIM-CISL in UILM sklicali v podjetju delavsko skupščino, ki se je je udeležilo kakir 40-45 delavcev. Po krajši razpravi so izdelali listino zahtev, ki so jo nato predložili upravi podjetja. Osnovoe točke listine so podobne onim v drugih Fiatovih poslovalnicah. Plače naj se povišajo enako za vse po 80 lir na uro, proizvodna nagrada pa naj bo tudi enaka za vse in stalna (73 tisoč lir), ne pa 3 od stotke od plače, kar je poprečno znašalo 24 tisoč lir. Poseben odstavek so posvetili do- lutno poslovanje redno nadaljuje, pustom. Podjetje je namreč raču-Ko smo se sinoči pozanimali za mo- [ nalo tudi soboto kot delavnik, ki se muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiimi NA PODLACI TREH ZAKONOV NOVI DEŽELNI POSEGI NA PODROČJU HIGIENE Pooblastilo za boj prati mrčesa V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine so med drugimi objavljeni tudi trije novi zakoni s področja higiene in zdravstva. Gre za deželni zakon štev. 30 (deželni posegi za boj proti nalezljivim boleznim in škodljivim žuželkam), zakon štev. 31 (deželno jamstvo na bančna posojila bolnišnicam) in za zakon štev. 32 (ponovno finansiranje deželnega zakona štev. 11 iz leta 1968 o pomoči umsko prizadetim bolnikom). Prvi zakon pooblašča deželno upravo. da nabavi zdravila za pravočasno ukrepanje v primeru morebitnega izbruha kužnih obolenj v Furlaniji-Ju-Hjski krajini. Zakon hkrati pooblašča deželo, da prevzame potrebne ukrepe za boj proti mrčesu, zlasti proti komarjem in termitom. V te namene bo na razpolago po 100 milijonov lir za vsako leto od 1971 do 1973. Po drugem zakonu bo bolnišnicam v deželi olajšano najemanje posojil na račun terjatev, ki jih imajo do raznih vzajemnih blagajn. Deželno jamstvo krije 5 milijard lir, posojila pa ne smejo presegati roka treh let. Tretji zakon pa nakazuje nadaljnjih 900 milijonov lir za pomoč umsko prizadetim deželanom. V preteklih treh letih je dežela izdala v ta namen isto vsoto (900 milijonov). Sredstva bodo dana na razpolago pokrajinskim upravam, katerim je poverjena naloga, da skrbe za tovrstne bolnike. pri dopustu šteje, medtem ko delavca že uživajo petdnevni delovni teden in je sobota zanje dele prest dan. Dejansko gre torej za stvarno podaljšanje dopusta na osnovi petdnevnega delovnega tedna. Preizkuševalci avtomobilov tvegajo marsikaj, zato pa jih ie treba zavarovati proti nezgodam med vožnjo. Doslej so bila tveganja v njihovo breme. Skupščina .je zahtevala nato u-vedbo »zdravstvene knjižice* za vse delavce v podjetju. To pomeni, da morajo vsakemu delavcu, po predhodnem pregledu, izdati knjižico, v katero bodo zapisovali vsako zdravstveno spremembo in njene vzroke. Obvezno bi morali vsakega delavca pregledati vsaj enkrat letno. Zadnja točka listine predvideva zaposlitev enega ali dveh delavcev, ki naj skrbijo za čistočo v obratih. Doslej so to delo opravljali vajenci. Listino so poslali upravi podjetja, ki je nekaj dni pozneje sjx>ročila, da uživajo delavci že več kot določa delovna pogodba, da pa vseeno pristaja na pogajanja. Seveda dodaja uprava, da bodo pogajanja težka, ker bi bil delež v breme podjetja prevelik. Sindikalisti ugotavljajo, da je ton pisma sicer dvomljiv, da pa podjetje pogajanj načelno m zavrnilo. Pač pa so jih prosili, naj počakajo nekaj tednov, ker ie lastnik podjetja hudo bolan in se zdravi v bolnišnici. Tudi iz tega se da sklepati, da vlada v upravi «Za netti - Porfiri* sicer določena me ra skepticizma, a da bodo poga janja vsekakor privedla do kakega rezultata. pil po stopnicah do sobane v prvem nadstropju, kjer ima shranjene razne dragocenosti, ko je zalotil vlomilca, ki je stal pri vratih, v pesti pa tiščal kup prstanov, verižic in drugih dragocenosti. Ker je mladenič uvidel, da je izgubljen, se je mirno pustil prijeti, nakar je princ Turn und Taxis stopil k telefonu in obvestil karabinjerje. No, neznani tatič je bil toliko priseben, da je izrabil ugodno priložnost, hladnokrvno skočil skozi okno na cesto in zbežal, med begom pa izpustil ukradeni plen. V OKVIRU PRIREDITVE ^PORTOROŠKA N0Č» Za Jasminko 1971 izvolili 17-Ietno ljubljansko študentko t Nepopisna gneča v Portorožu in nerešljiv problem parkiranja Po izredni sobotni vročini, ki se je v nedeljo še stopnjevala in dosegla včeraj rekordno mejo 36 stopinj v senci kot je razvidno iz slike, se je v popoldanskih urah nebo nenadoma pooblačilo in okrog 18. ure so začele padati prve deževne kaplje. Neurje, ki je kmalu nato zajelo vso našo deželo, so spremljali močni sunki bur-je, ki so dosegli hitrost nad 70 kilometrov na uro. Zaradi nenadnega neurja so se znašli v težavah številni čolni v tržaškem zalivu, katerim so morali pri-pluti na pomoč vlačilci in motorni čolni tržaškega pristaniškega poveljstva. V posebnih težavah sta se znašla tudi dva mladeniča, ki sta odplula z jadrnico iz barkovljanskega portiča. Ker nista pravočasno povesila jader, jima je burja prevrnila čoln. Iz pobesnelih valov ju je rešila posadka zasebnega motornega čolna. Portoroška noč že vrsto let predstavlja višek turistične sezone na slovenski obali. Tako je bilo tudi letos v soboto zvečer, vsaj kar zadeva obisk. V restavraciji hotela Metropol v Luciji se je nagnetlo staro in mlado, tako da skoraj nisi imel kam postaviti noge. In potem parkiranje, vsekakor najbolj boleča točka preurejene portoroške obale! Pravijo, da je Portorož s svojimi hoteli, restavracijami, modernimi trgovinami in nočno razsvetljavo v marsičem podoben elitnim turističnim centrom na francoski in italijanski rivieri, glede parkirnih prostorov pa jim prav zagotovo ni. Že v navadnih dneh težko kje pustiš avto, čez soboto in nedeljo pa je to skoraj nerešljiv problem. V soboto zvečer si videl avtomobile po pločnikih in travnikih, vdirali so v parke in v zasebna dvorišča, kdo ve koliko stotin turistov pa se je naveličalo vsega in so jo odkurili kam drugam. Načrtovalci novega Portoroža so pripravili mnogo hotelskih ka pacitet, zgradili so velike restavracije, turistični delavci so pripravili mnogo prireditev, pri tem pa so vsi skupaj pozabili, da bodo turisti prihajali v Portorož predvsem z osebnimi avtomobili. Nič kaj pohvalnega ne moremo reči tudi za prireditveni prostor Portoroške noči. Ne verjamemo, da se ne bi moglo najti kaj bolj primernega kot je Taverna v Luciji. Tudi o tem bodo morali turistični delavci dobro razmišljati do prihodnje sezone, kakor tudi o samem programu, ki ni bil na višini oziroma vsaj na taki višini ne, kot bi jo morala imeti na papirju najbolj atraktivna prireditev sezone. Pri tem seveda ne mislimo grajati izvajalcev (Črne vrane, planšarski ansambel in Studio iz Zagreba), ki so se po svojih močeh kar najbolj potrudili. Neugoden vtis zaradi programa in gneče pa je na koncu le zbrisal veličastni ognjemet, ki je resnično pritegnil vso pozornost številnih turistov in požel tudi največ aplavzov. Dokaj simpatična točka Portoroške noči so bile volitve Jasminke 1971. Za ta naslov se je potegovalo 17 mladih lepotic iz raznih krajev Slovenije, ki ta čas letujejo na slovenski obali. Letos je prevladovala dokajšnja izenačenost, vendar se je komisija po našem mnenju kar pravilno odločila, ko je podelila naslov 17-letni študentki iz Ljubljane Slavici Ogrinc. Za njeni spremljevalki so izvolili učenko zootehnične šole iz Celja Branko Nikolič in delavko iz Jesenic Ljubinko Taramiš. Komisijo so sestavljala imena, znana slovenski javnosti, med njimi novinar Tone Fornezzi, igralec Franček Drofenik, režiser Žarko Petan in akademski slikar Zvest Apol-lonio. L. O. Dimi Stoparju iz Bazovice je žena Dragica povila prvorojenko Natašo. Srečnima staršema iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji, mali Nataši pa voščijo krepkega zdravja. amini.m.h.i.i,mu lmilmmI VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ PRI VRBI NA GORENJSKEM Dva italijansko govoreča roparja s samokresom napadla Mariborčana Ranjeni Mariborčan izven nevarnosti? - Enega od napadalcev, Tržačana, so že aretirali GRAD SV. JUSTA V petek in soboto bo na Gradu sv. Justa gostovala rimska skupina »Tea-tro di Tradizione*, ki se bo predstavila z Evripidovo »Medejo*. V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Rossetti. Na tej predstavi «poletne proze*, ki jo prirejata tržaška letoviščarska in turistična ustanova in Teatro stabile, bo nastopila v glavni vlogi Elena Zareschi. Poleg te odlične Medeje bodo nastopili še Arnaldo Ninchi, Adriana Innocenti in Adolfo Geri. Delo je režiral Pier Antonio Barbieri. Rezervacije sbdežev za obe predšfct- vi sprejema glavna blagajna v Pasaži Protti ftef. 36372 iti 38547):"^ Prosvetno društvo »I. GRBEC* v Skednju priredi 5. septembra izlet v Kamnik ob priliki revije narodnih noš. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 18. do 20. ure. SPDT organizira v nedeljo, 29. avgusta avtobusni izlet na Vršič. Od tod možnost vzpona na Mojstrovko, Prisojnik ali Sleme. Vpisovanje do srede, 25. avgusta, Ul. Geppa št. 9. Cena izleta 1.600 člani, 1.900 nečlani. Zaradi požarov suhljadi gasilci ves dan na delu Včeraj so gasilci iz osrednje kasarne na Largo Nicolini, iz starega pristanišča in z Opčin morali kar osem krat poseči v razne predele Krasa kjer je zaradi suše prišlo do nekaj večjih in manjših požarov suhljadi, podrasti in borovcev. Največ je gorelo pri Sesijanu in Trebčah, kjer so ognjeni zublji zajeli okrog 40 tisoč oziroma 70 tisoč kvadratnih metrov poraščenega zemljišča. Skoda, ki jo je ogenj prizadejal na teh zemljiščih pa je neznatna. Zaradi manjših požarov suhljadi so gasilci morali poseči tudi pri Konkonelu, na Proseku, Opčinah, v Čamporah, Miljah in Gabrovcu. Kradel je v sobani devinskega princa Karabinjerji iz Devina vneto iščejo od 18 do 20 let starega mladeniča, ki je v nedeljo zjutraj hotel okrasti devinskega princa Tum und Taxisa. Kot je povedal sam princ, je okrog 10. ure zjutraj v svojem gradu sto- Guglielmo Bighclli Včeraj ob pol petih zjutraj sta na cesti iz Jesenic proti Kranju pri Vrbi dva italijansko govoreča roparja surovo napadla in oropala mlajšega mariborskega avtomobilista, nato pa še streljala nanj. Po opravljenem ropu sta pobegnila z njegovim avtom. Jugoslovan je težko ranjen v prsi obležal na asfaltu, kjer so ga pozneje v dokaj kritičnem stanju sprejeli na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Enega od roparjev, 34-letnega Gugliel-ma Bighellija iz Ul. Locchi 11 v Trstu, ki je v analih tržaške kvesture zapisan kot tat, vlomilec in tihotapec, so organi kranjske UJV ujeli v prvih popoldanskih urah, drugega pa še iščejo. Do krvoločnega roparskega napada je prišlo na cesti z Jesenic proti Kranju. Roparja, stara okrog 18 oziroma 40 let ter srednje postave, sta se postavila na rob ceste in ob prihodu rumenega peugeota 304 s črno streho, ki ga je vozil 30-letni Erik Kolarič doma iz Maribora, drugače pa na delu v zahodnem Berlinu, pomahala avtomobilistu, naj se ustavi. Ta je mislil, da neznanca potrebujeta pomoč zaradi prometne nesreče in tako zavozil nekoliko vstran ter ustavil. Pri tem sta roparja izvlekla iz žepa dva samokresa kal. 7,75 ter velela Mariborčanu, naj jima izroči denarnico, Ko je Kolarič zagledal naperjena samokresa, je dvignil roke kvišku in pričel bežati proti prihajajočemu avtomobilu z dvema nemškima turistoma. Pri tem pa kriminalca nista pomislila dvakrat in brutalno ustrelila ter zadela Kolariča v prša. Nato sta hitro sedla v mariborski peugeot in se oddaljila. Obstaja tudi druga verzija dogodka, po kateri naj bi Mariborčan ob cesti počival v svojem avtu, roparja pa naj bi se mu pri tem približala in zahtevala od njega denar. Kljub težkim ranam je napadenemu avtomobilistu le uspelo povedati, da sta moška, ki sta ga tako surovo napadla, govorila italijansko ter njuno približno starost. Zaradi teh, sicer bežnih podatkov, so organi kriminalističnega oddelka koprske UJV stopili v stik s tržaškimi kolegi letečega oddelka kvesture jn dr. Petrosino je že v popoldanskih urah poslal na Bled podčastnika Sossija ter nekaj agentov z nalogo, da sodelujejo z jugoslovanskimi preiskovalnimi organi. Blejski miličniki so medtem v bližini Bleda, točneje na železniškem tiru, našli fiat 124 z registracijo TS 87953. Vozilo, ki je bilo postavljeno počez čez tir, bi utegnilo, če bi ga miličniki ne našli, povzročiti katastrofalno železniško nesrečo. V Trstu so ugotovili, da je najdeno vozilo last Giuseppa Lucchettija, doma pri Vrdeli, ki sta mu ga omenjena roparja verjetno ukradla ponoči med soboto in nedeljo, se z njim odpeljala do Bleda, nato pa se ga hotela iznebiti tako, da bi ga vlak zmečkal na železniškem tiru. Aretirani Guglielmo Bighelli je povedal preiskovalcem, da se je pred približno tremi dnevi seznanil v Trstu, na Trgu LibertA, s približno 29-letnim Jugoslovanom, Jurijem po imenu, s katerim bi moral pretihotapiti tujo valuto in dragocenosti iz Trsta v Jugoslavijo. Organi kranjske uprave javne varnosti še vedno vneto iščejo drugega roparja. Žal pa jih pri tem ovira še dokaj kritično stanje Kolariča, saj bi pogovor z njim brzda pri-pomogel k identifikaciji drugega na-padalca. Sinoči smo izvedeli, da je Kolaričevo življenje izven vsake nevarnosti. Avtobus proge 29 po Ul. dAlviano Avtobusna proga 29 je od 15. avgusta stekla po Ul. d’Alviano, odkar je bil odprt odsek med ulicama Doda in Svevo. Po želji potnikov se bo avto bus ustavljal na postaji pred stavbo št. 35 v isti ulici. Včeraj-danes Danes, torek, 17. avgusta RADIVOJ Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.11. Dolžina dneva 14.04. Luna vzide ob 1.59 in zatone ob 18.29. Jutri, sreda, 18. avgusta HELENA Vreme včeraj: najvišja temperatura 34,5, najnižja 23,3, ob 19, uri 23,6, zračni tlak 1012,6 nestalen, veter 18 km severovzhodni, sunki vetra 72 km na uro, vlaga 81-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, padavine 2,7 mm, morje razgibano, temperatura morja 26,4 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM a) Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/C. nočna SLUŽBA lekarn (od 19.30 do 8.30) AH'Angelo d'Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE obvešča cenjene odjemalce, da bodo do 22. avgusta njeni prostori zaprti zaradi počitnic. IŠČEMO raznašalko-ca za Primorski dnevnik. Interesenti naj se javijo na upravi lista. Ulica Montecchi 6. GRAD SV. JUSTA Jutri in pojutrišnjem z 21. uri Narodni balet te,^ oiih bobnarjev. Predprodaja vst°r Rwanda. 60 nastopajočih 11 plesalcev, vojnikov, go Pasaži Protti št. 2. tel. 36371 MIRAMARSKI PARK. Pr*^ «Luči in zvoki*. Danes, v torek, počitek. Nazionale 16.00 «Sledge». ner, Laura Antonelli, Faust® Technicolor. . ^ Fenice 16.00 «La vendetta i ® p to che si serve freddo*. simov. (d Eden 16.00 «L’uomo, la don® pr misteri del sesso*. Technico ^ povedano mladini pod 14-Grattacielo 16.00 «Dropout»- ^ Nero, Vanessa Redgrave- , diri ~ »J chnicft color. Prepovedano mlad: letom. _/ia V Excelsior 16.00 «Arabesque». ren, Gregory Pečk. Teci Ritz 16.00 »Silenzio e grido*. ski črnobeli film. ^9 Alabarda 16.30 «Dal Pentagon® ^ cifico: uccidete Jamamot®* nicolor. Tashiro in Mifun*- 0Č Filodrammatico 16.30 ŽALUJOČA ŽENA avgusta 1971 Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustila draga žena, mama in nona n8** DANICA KUKANJA Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo iz mrtvašnice g18''1’ bolnišnice ob 17.30 na domače pokopališče. K# Žalujoči mož Pepi, sin Scrgto-L Luciana z možem Klavdijem, ** ter drugo sorodstvo Prosek, Mali Dol, 17. avgusta 1971 "Morski GORIŠKI DNEVNIK 17. avgusta 1971 JAVNA DELA V DOBERDOBU Zaključna dela pri športnih napravah in izgradnja socialnega središča TRENJA V GORIŠKI SDZ Izjava SDS o problemu deželnega svetovalca Urejujejo tudi otroški zubuvni purk nu starem igrišču sporazumu bi moral priti sedaj v dežchuJ svet predstavnik stranke iz Gorice Vsakdo, ki te dni pride v Doberdob, takoj opazi, da se zunanji videz te kmečke vasi naglo spreminja v smotrno urejen kraški center. Pravzaprav ni od danes želja občinske uprave, da uredi m asfaltira vse občinske ceste, S sobotne otvoritve XIII, kmečkega tabora na Opčinah l,|iiiiiiiii,lllni|IIj||mllm|1)||||||11|||u|||||m|||||||||)|f|||||l|||||mf)|||||1|l||||||||||tmlllllll)ni|||||l||||||)|||1||||||||||||||||||))||||||l)l|||lim|n||||||||||t||| JHI"8*, austo 6 Iva® donna iicol»r' leti le J(*0rdna- Takšne množice, kot • frosvot rala v nedeljo na dvorišču j) Sa n ega doma na Opčinah, še ve. , lini r , So» hni A !ad “0.Se ob drugih priložnostih ne Vču rga °d svoje zemlje, a se tos v Prazniku, ki prehaja le-V$e Enajsto leto, zlepa ne S lahu^e® dejstva, da se na taki v ,anko seznani z novimi izsled- ' V kntetijst- gon» y oto-ne. tKos^ celi® j ’ecWfj| enda'1 jdan« zzo. 4 fp / ob m V dUDVIU, ntUCLJU IR vulrhj nn vrvlIlHIl ^Hl. kmečki tabor v znamenju akordne udeležbe občinstva Uniči *vanje sadja in pomanjkanje vode na Krasu glavni temi govorov • Izredno kimanje za cvetlično razstavo - Precej ljudi tudi na Repentabru in Starih Miljah tebor postaja iz leta . ki vjT^enbnejša prireditev. Tako s vSa. — ‘unejsa pi iieuitev. iomi •bčigJ abbo sklepali iz udeležbe (ojt 3 ki je bila letos narav- 'trn »v* i iu b bili 1Srn° videli v zadnjih letili. TVi.* Sn tnei; ____________; Taltiu‘,.s°. tudi mnogi novi obrazi, t« Za,Kl jih poredkoma srečujemo jabavah, To 3 trde, so od žgočega son •mu 0L --8a dela zagoreli in razo-fe, u razi, značilni za našega kme- aiiltli i - u. UgllUL 1U11CU, V*C* - S(, *menja mnenja in izkušnje, Sfeča vu, ima priložnost, da z drugimi kmeti, da z ktiiai nad težavami, s ka- iftn (je|® •Pora spoprijemati pri svo- •el, tem se nam poraja mi-^ ne bilo odveč, če bi tiska v Gabrovcu. Besedilo pisma je sledeče: «Kmetje tržaške pokrajine, ki smo se, kot vsako leto, tudi letos zbrali na tradicionalnem kmečkem taboru na Opčinah, hočemo s tem pismom pozdraviti delavce tržaških tovarn. S tem hočemo obenem izreči potrebo po enotnosti med kmeti in delavci za dosego ciljev, ki si jih eni in drugi postavljajo, da bi izboljšali življenjske pogoje vseli delovnih ljudi, v tovarnah in na poljih.* Za pester kulturni program je poskrbela folklorna skupina «študent» z Reke, ki jo je predstavil tajnik SPZ Mirko Kapelj. Mladi reški plesalci so občinstvu predstavili vrsto ljudskih plesov raznih jugoslovanskih narodov ter poželi za svoje dobro izvajanje navdušen in iskren aplavz. Veselje in prijetno razpoloženje, ki se je nato nadaljevalo ob skrbno založenih kioskih, kjer so kmetovalci sami točili svojo pristno do mačo kapljico in je bilo tudi prist- Pred nagraditvijo je o rožah in cvetličnih aranžmajih spregovoril rezstavljavcem in številnim drugim ljubiteljem rož dr. Vremec. Z razlago aranžmajev od klasičnih, kričečih aranžmajev, do modemih in preprostejših aranžmajev, je omenil predvsem japonsko umetnost sestavljanja cvetličnih šopkov — ikebano, saj so Japonci v tem pogledu pravi mojstri. Siedil je prikaz barvnih diapozitivov z mednarodne cvetlične razstave v Gandu v Belgiji ter z zadnje mednarodne razstave v Genovi. Razstava je vsekakor vzbudila precej pozornosti in zanimanja med številnimi občudovalci, ki so izrazili željo, da bi tovrstno razstavo večkrat prirejali. Razstava je po membna tudi zaradi tega, ker je stvaren dokaz nove usmeritve v na šem kmetijstvu. Marsikateri kmet se je namreč zadnja leta posvetil izključno cvetličarstvu. Vedno v zvezi s cvetlično razstavo, so si ljubitelji cvetja lahko o-gledali tudi slikarska dela škedenj-skega slikarja Silvestra Godine. Na koncu naj omenimo še tradicionalno razstavo kmetijskih strojev in drugega kmečkega orodja, ki je v prvi vrsti zanimal vinogradnike. 1 ■ > Med kmeti samimi, ki so se udeležili letošnjega tabora,- sč je pogovor sukal predvsem o suši, ki povzroča iz dneva v dan večjo škodo in kot bi hoteli s svojim pritoževanjem priklicati kapljo dežja, se je včeraj, na zadnji dan kmečkega tabora, vlila blagodejna ploha. Vprašanji uničujoče suše in pomanjkanja vode na Krasu bosta s tem za letos mogoče dokončno rešeni. zgradi ali prenovi šolske in javne stavbe, skratka da izvrši potrebna javna dela in uredi za občane socialno potrebne urade in druge naprave. Zadnja in za mladino najbolj razveseljiva vest je, da so že bila oddana podjetju Gratton iz Gradiške zadnja dela na novem športnem igrišču. Za dokončno vzposo-bitev igrišča manjka le še nekaj manjših del, kot so mrežasta ograja, prevleka s trdo premogovnato zemljo, ureditev ceste, ki pelje na igrišče in druge manjše naprave, ki bodo do jeseni dokončane. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo igri šče zasejali z angleško travnato preprogo že prihodnjo pomlad. Nogometno igrišče ni bila edina skrb, ki jo je doberdobska uprava posvetila športnikom. Za šolo na starem igrišču, sta dokončani že dve stezi in sicer igrišče za košarko in odbojko ter cementna plošča za kotalkanje, ki bo nedvomno privabila mnogo mladih ljubiteljev tega športa, ki je v Doberdobu sedaj še nepoznan. Pravzaprav sta ti dve igrišči le sestavni del otroškega zabavnega parka, ki bo zajel in izkoristil celotno zemljišče starega nogometnega igrišča. Glavna dela so pri kraju, i.reba bo še zravnati vmesna spronajališča in urediti steza ter skakalnico za lahko atletiko. Tudi v zimskem času ne bodo športniki prikrajšani. Dograjena je tudi telovadnica, ki stoji blizu omenjenega zabavnega parka. Telovadnica, ki bo služila tudi za šolske in kulturne prireditve, je bila pridobljena iz stare občinske dvorane, ki so jo popolnoma preuredili. Obsežna stavba ob telovadnici, ki je pred vojno služila za otroški vrtec, po osvoboditvi pa kot orožniška vojašnica, je sedaj prenovljena v občinsko socialno središče. Spodaj bodo uradi: pošta, posredovalnica za delo, materinska posvetovalnica ter čipkarska šola. V prvem nadstropju pa bosta zdravniška ambulanta in občinska knjižnica. Trenja v gariški Slovenski demokratski zvezi med njeno katoliško in laično frakcijo se nadaljujejo. Prejšnji teden so objavili poročilo vodstva Slovenskega ljudskega gibanja, ki bi želelo polemiko zaključiti s svojo zadnjo besedo. O-čividmo pa se druga stran s tem ne zadovoljuje in tajnik Slovenske demokratske skupnosti prof. Bratina nam je poslal posebno izjavo s prošnjo, nai jo objavimo v našem listu. V tej izjavi pojasnjuje, da sta bili pri zadnjih volitvah dve volilni okrožji: goriško in tržaško in sta bila kandidata za deželni svet dr. Štoka in dr. Sfiligoj, kot edina kandidata na obeh listah. Na Goriškem je prejel dr Sfiligoj naj višje število glasov (1 533), na Tržaškem pa ga je v preferencah prekosil pmof. Vrabec. Volilni sporazum pa sta goriška SDZ in tržaška Slovenska skupnost sklenili za delitev mandatne dobe med Trstom in Gorico in zato ne bi smel priti v poštev prof. Vrabec, ampak predstavnik iz Gorice za zamenjavo v deželnem svetu. Primer dr. Ka cina ne odgovarja, ker on leta 1967 ni prevzel mandata iz osebnih razlogov. Med goriškim in tržaškim vodstvom stranke je bilo izmenjanih več pisem in potem je poseglo v polemiko še vodstvo SLG iz Gorice in odločilo, naj ostane dr. Štoka za vso mandatno dobo v deželnem svetu. Taka odločitev pa je po mnenju goriške SDZ pravno neutemeljena. ker predvolilnega sporazuma ne more nihče preklicati razen vodstvo SDZ kot celota Zato vodstvo SDZ iz Gorice zavrača poziv SLG in zahteva predvsem pošteno izvajanje sporazuma, ter že li, da goriška SLG podpira predvsem goriško laično frakcijo (SZD) pri izpolnitvi predvolilnega sporazuma. Na tej osnovi želi tudi. da se ne ponovi gonja proti predstavnikom SDZ kot leta 1968 iri kot se je zgodilo lani pri občinskih volitvah v Gorici na škodo dveh glavnih kandidatov. Štipendije za študij« v ZDA Šolsko skrbništvo v Gorici ima na vpogled za prizadete posebno V Doberdobu so preuredili poslopje na trgu, da bodo vanj premestili pošto, namestitveni urad, zdravniško ambulanto in materinsko posvetovalnico. V njej je že nekaj let občinska knjižnica, ki ima tudi dvojezični napis (na sliki). Desno od glavnega poslopja je nova telovadnica. Dela opravlja podjetje Dieudonnč, objek te bodo v kratkem izročili namenu brušuro z navedbo natečajev in štipendij, ki so namenjeni za profesorje in dijake iz Italije, ki bi v šolskem letu 1972-73 želeli izpopolniti svoje študije v ZDA Rok za prijavo velja od 30. avgusta 1971 do 15. februarja 1972. Vse ostale podrobnosti na šolskem skrbništvu v Gorici. Neurje s točo v Gorici Včeraj med 17. in 18. uro je zajela Gorico in bližnjo okolico krajevna nevihta, kjer je bil dež pomešan s točo. Na srečo je nevihta trajala le malo časa in ni povzročila posebne škode. Najbolj je toča padala v Ločniku in bolj drobno v Sovodnjah. V Št. Mavru in na 0-slavju so imeli le dež. žal ga je bilo premalo za žejno polje. V Števerjanu je močan pih prevrnil delavsko barako na trgu v bližini spomenika padlim. Goriške gasilce pa so poklicali v Podgoro, kjer je naliv zamašil cestne odtoke v Ul. 4 novembre in v Ul. Brigata Re ter je voda preplavila cestišče. Pri letališču na Tržaški cesti pa so morali odstraniti debele veje in cestne table, ki jih je odtrgalo in zaneslo na cestišče. S TISKOVNE KONFERENCE V NOVI GORICI IIHI ■■■111111(111111111111111111 lili lllllllllllllllllllllllllllllltllliiailfltllllMIIIIIIllllllllllllllliailllMIIMIIIIIIIIIIIMIIII V Doberdobu gradijo športno središče 4. septembra bo v Anhovem začetek nove sezone Primorskega gledališča Bogat obračun preteklega dela - Festival molih odrov Slovenije bo v Novi Gorici- Gledališke predstave za zamejske Slovence NA REPENTABRU skupina »študent« z Reke je v nedeljo navdušila številne gledalce, ki niso štedili s ploskanjem w,Sa i—*. nega prigrizka na pretek, je traja- S\raa kmečka srečanja priredili v letu in v raznih letnih bi nedvomno obogatilo & kar i za utrditev pojma za JC4 UlILULCV JJVJJiiia jjCi i^Pil 3 v našem kmetijstvu ter Včk'1! s°del°vanje med kmeti in %lum> organizacijami v širšem !•)! i. 'ni vprašanji, ki jih je letoš-%iiatc.ki tabor naglasil sta ža-Mtejijfnjav uničevanja sadja v nebula,!', itaRjanskih pokrajinah ter ‘H c]vJkan-i° vode na našem Krasu. ?ili a Pojava so tudi ostro obso- Vg av°jih govorih prireditelji ta-V.Stiosr d sobotno otvoritveno slo-fcii010 in med nedeljsko prire-Jilg ' Kakor smo že poročati, je b0ra ‘lvoritev XIII. kmečkega ta-^ritc ga 'e Priredila Kmetijska S** v Trstu s sodelovanjem V soli, ga društva Tabor z Opčin, e,edni-0, ob lfi- uri- številnim u- Nb| "n. gostom sta o omenjenih !SX spregovorila predsednik bupc zadruge Zvonko Markovič n Kodrič. Oba govornika sta tor -Vr " {>)l/0rila množici tudi v nedeljo Se*6- Ob tej priliki je Dušan bnebral odprto pismo, ki so kjftu kmečkega tabora poslali ude-Ptn praznika komunističnega lo pozno v noč. To razpoloženje so še poživili »Planšarji*. Podobno vzdušje je bilo tudi v soboto in edina nevšečnost je bila v tem, da so se morali ljudje kar prerivati do stojnic ali do plesišča. Prijetno praznično vzdušje je bilo v nedeljo tudi na Repentabru, kjer se vsako leto na dan velikega šmarna zbere številna množica. Sončni dan je tudi letos privabil precej ljudi, ki so se po romanju do repentabrske cerkve, okrepčali v senci hladnega grmičevja ob kozarcu domačega in ob pristnem prigrizku. Najmlajši so si privoščili lahko tudi nekaj razvedrila na vrtiljaku ali ob številnih stojnicah z igračami. Precej ljudi se je udeležilo tudi tradicionalne božje poti v Starih Miljah, kjer ni manjkalo priložnosti za prijetno počutje. RAZSTAVA ROŽ Poglavje zase letošnjega tabora je bila razstava rož in cvetličnih a-ranžmajev. Na razstavi, ki so jo le tos prvič priredili, je sodelovalo deset cvetličarjev, ki so pripravili o-kusno urejene šopke najrazličnejšega cvetja. Posebna žirija, ki so jo sestavljali dr. Vladimir Vremec, Mario Magajna, Lucija Hrovatin, Dušan Kodrič in Miro Prešel, je v nedeljo zjutraj razstavljeno cvetje tudi ocenila ter razstavljavce nagradila z bogatimi knjižnimi nagradami. Posebni nagradi pa sta prejela Miranda Sedmak za najboljši cvetlični aranžma in Ivan Regent za najbogatejšo cvetlično pridelavo. O stali razstavlavci so Adrijana Godina z Rocola, Anton Škerk s Kon tovela, Mara in Drago Starc s Proseka, Alojz Škrk iz Saleža ter Olga Lupine, Lili čebulec, Marija Sosič in Pavel Sosič, vsi z Opčin. Jeseni nova ekspresna proga med Trstom in Vzhodom Gradnja športnega središča v Doberdobu uspešno napreduje. Poleg starega pokopališča gradijo odbojkarsko Igrišče, za šolskim poslopjem pa ploščo za kotalkanje. V zaključni fazi je tudi gradnja telovadnice. Dela je prevzelo podjetje Dieudonnč (Na sliki odbojkarsko igrišče) Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je včeraj sklicalo ti skovno konferenco. Direktor Jože Babič in drugi predstavniki tega zavoda so časnikarje iz Nove Gorice in Ljubljane podrobno seznanili z razvojem gledališča, njegovim repertoarnim programom za novo sezono ter s perečemi finančnimi problemi. V prejšnji sezoni, ki so jo zaključili v juliju, je gledilšče uprizorilo kar 170 predstav, ki si jih je »»gledalo skoraj 43 tispč gledal* cev. Ansambel je kot običajno -ngj-* več predstav uprizoril v Novi Gorici, namreč 71, medtem ko je 99 predstav gledališče uprizorilo na gostovanjih, ki jih redno prireja po vsej Primorski, med Slovenci v Italiji in tudi drugod v osrednji Sloveniji. Odveč je poudariti, da gre za izredni fizični in organizacijski napor vseh igralcev in tehničnega osebja. Pri tem pa so plače članov kolektiva občutno nižje kot v podobnih ustanovah, ker je gledališče pač v stalnih finančnih težavah. Nov repertoarni program našteva 15 del, ki jih bodo postopno pripravili za uprizoritev. Posebno pozornost posvečajo novim slovenskim avtorjem, ki jih gledališče prvič predstavlja javnosti. Tako bodo prvič uprizorili dramo novega slovenskega avtorja Toneta Partljiča «Naj poje čuk*. Nadalje bodo pripravili krstno uprizoritev dela pisatelja Ivana Preglja «Berači». Ob štiristoletnici kmečkih uporov na Slovenskem bo ansambel uprizoril novo izvedbo ustreznega odrskega dela znanega dramatika Bratka Krefta, ki se bo v goriški izvedbi imenovalo «Krvava rihta*. Novo sezono bo gledališče začelo 4. septembra, ko bo na prostem v Anhovem predstavilo pri- ljubljeno komedijo Carla Goldonija »Primorske zdrahe*. Predstavo bodo posvetili petdesetletnici ustanovitve jn poslovanja znane tovarne cementa in salonita v Anhovem. Gledališče v Novi Gorici ima sedaj 12 igralcev, postopno pa jih bodo namestili še tri. Seveda pa gre samo za strokovno jedro, ki zagotavlja normalno delo. Pri repertoarju pa redno sodelujejo kot gostje znani igralci, režiserji in drugi strokovnjaki iz raznih slo-Mpnskih gledališč, ui »s^TM. jJJoseb-no uspešno je v: tem okviru sodelovanje režiserja Slovenskega gledališča v Trstu Maria Uršiča. Ob takem sodelovanju bodo v prihodnji sezoni v Novi Gorici tudi prvič pripravili festival malih odrov Slovenije, na katerem bodo prikazali predvsem avantgardna gledališka dela. Ravnatelj in umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča Jože Babič, je na tiskovni konferenci tudi opozoril, da ansambel zelo urriešno sodeluje s Slovenskim gledališčem v Trstu. To slednje je organizator gledaliških gostovanj, ki jih novogoriški ansambel redno opravlja med Slovenci v Gorici in okolici. V novi sezoni bo tak'h gostovanj čimveč, gledališče iz Nove Gorice pa naj bi gostovalo tudi v Kulturnem domu v Trstu. VELIK POŽAR NA KRASU Pomorska družba «Adria Lines* namerava v oktobru vzpostaviti novo ekspresno progo med Trstom in Grčijo, Turčijo, Ciprom, Sirijo in Libanonom ter po potrebi tudi z E-giptom. Na progo bodo zaenkrat postavili novo ladjo vrste »roll-oo/ roli - off* « Caribbean Andeavour ». Ladja bo sprejemala tovornjake in prikolice, za katere ima na razpolago skupno 10.800 kub. metrov prostora. Plula bo s hitrostjo 17 vozlov in bo opravila eno potovanje v 12 dneh. Prednost ladje je v tem, da ne potrebuje pristaniškega delavstva in da lahko v kratkem času na tovori oziroma raztovori naložena vozila. »Carribbean Andeavour* bo sprejemala tudi potnike. PSI o a(«ri z IACP Ogenj je pri Devetakih zajel nad 200 ha gozda in travnikov Mestna sekciia socialistične stran ke v Gorici je v zvezi z zaključkom afere o IACP na zadnji seji občinskega sveta v Gorici objavila proglas, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da ie prišlo do izravnave spora in umaknitve tožbe na osnovi skupne resolucije, kt so io razen fašistov podpisale vse stran ke in celo socialdemokrati, ki iih imenuje «stranka krize*, in ki so bili orisiljeni umakniti kar dve svoji resoluciji. Obenem proglas ponovno poudarja solidarnost stranke s oredsed nikom IACP Celiem in potrebo, da se poglobi obravnavo o stanovanjskem problemu tako v državnem kot v krajevnem obsegu in o politični upravi urbanističnega načrta za Gorico. Iz goriškejga matičnega urada V tednu od 8. do 14. avgusta so na goriškem matičnem uradu prijavili 24 rojstev, 6 smrti, 4 pari so se poročili in 12 parov so oklicali. ROJSTVA: Gianluca Nicolo Tor-rone. Lorena Torrone. Isabdla Si-cilia, Ariana Logozzo, Kristjan Tambarin. Massimo Canciani, Margaret Komjanc. V^viano Bolzan, Annalisa Randazzo. Francesca O-gris, Bogdan Grilj, Demitri Semoli, Patrick Battuaz.Andrea Klinec. Davide Gregorin. Christian Sponza, Francesca di Siena, Luca Sussi. De-sire Verzier. Sara Cumini, Alessio Marizza, Lorenzo Martinis Marko Brajnik, Riccardo Lonzar. UMRLI: 89-letna upokojenka Maria Zancovich vd. Gherbaz, 64-letna gospodinja Paola Šanson por Konie-dic; 75-letna gospodinja Amalija Vitez vd. Princi; 86 letna Anna Co-Clig vd. Olivo: 74 letni upokojenec Bartolomeo Alfieri; 62-letni upokojenec Silvano Gajer. POROKE: uradnik Luigi Višin in uradnica Silva Preš si; mehanični izvedenec Guerrino Giusto in delavka Nerina Verban; avtoličar Rruno Ga-lotto in frizerka Katja Uršič; podčastnik Giulio Zona in gospodinja Graziella Fedel. OKLICI- prodajalec Fran.-esco Pi-tronaci in gospodinja Antonma Pu-glia; orožnik Bruno Fasoln in gospodinja Anna Pellizzari; uradnik Luciano Visentin in zdraviliška asistentka Gabriella Višini, železar Boris Bizaj in delavka Adelma Fac-chinetti; uradnik Benigno Silli in učiteljica Libera Di Memetrio; industrijski izvedenec Gioreio Len-hardt in šivilja Gabriella Cappelli; uradnik Gianvitto Battista in u-radnica Claudia Bressan, elektro-mehanik Mario Cecconi in prodajalka Anna Favero: uradnik Luciano Bassi in uradnica Bruna Mo-gorini; tehnični agent Claudio Di Camillo in uradnica Mirana« Birsa; skladiščnik Luigi Kosma;’ in delavka Laura Comel: upokojenec Francesco Ramroth in aospodinja Lucia Giovanna Dapas. Povzročeno škodo cenijo na okrog 12 milijonov lir - Prizadeti so kmetje iz Dola in sovodenjske občine • Ogenj na Vrhu in pri Fossalonu Velika vročina in pomanjkanje vode pa neprevidnost mimoidočih in turistov so v teh dneh večkrat vzrok gozdnih požarov, ki čestokrat povzročajo precejšnjo škodo. Tako je prejšnji teden malomarno odvrženi ogorek cigarete, tako se domneva, povzročil požar v mladen gozdu na Ajdovščino, na cesti proti Colu in pozročil več milijonsko škodo. Preteklo soboto popoldne pa se je verjetno iz enakega vzroka vnel | gozd in suha trava na goriškem i Krasu pri Devetakih. Izvidnica 1 cestne milica, ki je prva opazila ogenj, je že nekaj pred 15. uro poklicala gasilce iz Tržiča, ki so prihiteli na področje Brestovega iriba in vrha nad Devetaki. Med em se je ogenj razširil na nasad rnega bora ter zajel kakih 200 a površine z drevjem, pašniki in majno. Na pomoč so poklicali 3 goriške gasilce, ki so prihiteli svojo črpalko in drugim potreb-m orodjem. Pomagalo je tudi akih 300 vojakov in karabinjerjev z bližnjih postojank. Vsi skupaj ;o bili na delu ves večer in šele v nedeljo zjutraj ob 1.20 uri so Pogled na množico, ki se je v nedeljo popoldne zbrala v Prosvetnem domu na Opčinah ogenj toliko pogasili, da ni bilo več nevarnosti, da bi se razširil, zlasti proti naselju Devetaki, saj je bil center požara v njegovi ne- posredni bližini. Ker so ognjeni zublji švigali visoko v zrak že neposredno ob cesti, ki pelje od Devetakov v Doberdob, so se številni avtomobilisti ustavljali s svojimi vozili in gledali prizor. Tako so ovirali promet po cesti, ki ga je bilo precej in cestna policija je morala poseči ter odpraviti zastoj v prometu. Kot rečeno je požar zajel nad 200 ha površine in povzročil po prvih cenitvah okrog 12 milijonov lir škode, zlasti na mladem drevju, ki je za pogozdovanje Krasa tako dragoceno. Največ tega področja spada pod občino Sovodnje in drugi manjši del je last vasi iz doberdobske občine: deloma je občinska in deloma pa last zasebnih posestnikov. Včeraj popoldne ob 14. uri so morali gasilci tudi na gmajno v bližini Vrha, kjer se je vnela suhljad na površini okrog 1500 m. Po dobrih dveh urah so ogenj popolnoma pogasili. Škoda tukaj ni velika. Pač pa je bilo nad 6 milijonov lir škode na nekem posestvu v Fossalonu nedaleč od ceste Tržič-Gradež, kjer je verjetno zaradi kratkega stika, ogenj zajel neko gospodarsko poslopje ter uničil ka- kih 500 stotov sena in več kmetijskih strojev in orodja. Ogenj so opazili nekaj po 10. uri in včeraj popoldne so bili gasilci iz Tržiča še na straži, ker je pod pepelom še tlelo. Fotografski natečaj »Gorica most na meji» Strokovni tečaji INPS V okviru poletne prireditve *l’Unita», ki bo pri Madonnini (Podpora) od 4. do 13. septembra, bodo organizatorji priredili tudi fotografsko razstavo pod geslom »Gori ca most na meji». Udeležili se je bodo lahko amaterski fotografi, vsak s po 4 posnetki v črno beli izdelavi na zgornjo temo. Nagrade bodo prejeli trije najboljši posnetki in najboljši kompleks štirih posnetkov v formatu 24 X 18. Otvoritev bo v nedeljo 5. septembra ob 18. uri. podelitev nagrad pa v nedeljo 12. septembra ob 22. uri. Posnetke sprejema do vključno 3. avgusta gostilna Gabro na trgu v Štandrežu, ali pa naravnost sedež prireditve v dneh od 1. do 3. septembra Podrobnejša pojasnila po telefonu 24-36 ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Zavod za socialno skrbstvo v Gorici sporoča, da se bodo 1. oktobra letos začeli v Milanu in Neap-pl.ju strokovni tečaji za radioteh-nike ter za električarje, ki so namenjeni bivšim bolnikom za pljučne bolezni, ki so v okrevanju. Prav tako sprejemajo prijave za strokovno šolo za ženske v Vercu-ragu; tudi ta šola je rezervirana za odpuščene iz sanatorijev v kolikor in dokler bodo na razpolago šolska mesta. Prijave ob konca septembra. Vsa podrobnejša pojasnila na sedežu INPS v Gorici. VERDI ob 17.15: »Dai, muoviti*. E. Goult in P. Prentis. Italijanski ki-nemaskop v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.06-22.00: »Caccia sadica*, R. Shaw, M. McDowell. Ameriški kinemaskop v barvah. MODERNISSIMO 17.30: »E dio disse a Caino*, K. Kinsky in P. Carsten. CENTRALE 17.30; »Scaramouche*. E. Parker, S. Granger. Ameriški kinemaskop v barvah. VITTORIA 17.30: »Erika*. P. Brice in P. Viotti. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. Zaključek «sagre» v Podturnu Sinoči se je s plesom zaključila tudi poletna zabavna prireditev v Podturnu. Včerai ie s pestrim pn> gramom nastopil tudi mladi pevski zbor iz Podturna, ki ga vod) pevovodja Ivan Minatti in katerega povprečna starost znaša po 18 let. To je drugi javni nastop tega domačega kompleksa. Prireditev ie poživel tudi nastop folklorne skupine iz Kaprive s svojimi furlanskimi nošami in plesi. Precei zanimanja je vzbudil tudi srečolov. ki so ga prav tako sinoči zaključiti z razde litvijo glavnih dobitkov. ;V»m fioricu proti — ob SOČA (N. Gorica): »Svetilnik mafiji*, angleški barvni film 18.15. SVOBODA (Šempeter): »Ujetniki vesolja*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Meščan gangster*, francoski barvni film — ob 20.30. KANAL: »Vetrovi Jamajke*, ameriški barvni film — ob 20.30. ŠEMPAS: «Mladi Casanova*, italijanski barvni film — ob 20.30. PRVACINA: Danes zaprto. DESKLE: »Ole in Julija*, švedski barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V 1R2ICU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, UL Toti 52. tel. 72-2701. V GORICI Danes ves dan in ponoči v Gorici odprta lekarna D Udine, Trg »v. Fančiška 5, tel. 21.24. 17. avgust« OD DAVNE NAPOVEDI LOMONOSOVA DO DANAŠNJIH DNI Za velika sibirska bogastva se danes zanimajo tudi tujci Kljub neznosnim klimatskim razmeram nastajajo v Sibiriji velika mesta Sibirija je bila skozi stoletja pojem trpljenja, mnogin, v aoloče-n.11 obuoojih celo milijonskih deportacij. Začelo se je s Petrom Velikim, končalo pa menda pri Stalinu V giavnem je slo za politične kaznjence, vmes pa so bni tudi navadni kriminalci, ki so živeli an bolje životarili v Sibiriji, dokler jm trpljenja ni rešila smrt, razen redkih izjem, ki so se iz tega pekla rešili. Uanes pa Šibi rija ni več to. Sibiriji danes posvečajo sovjetske ooiasti vehKo po zomost in posebno po drugi svetovni vojni so bili tod doseženi presenetljivi uspehi. Sibirija ciaje Sovjetski zvezi danes 50 odstotkov jekla, približno enako količino litega železa, nad 5U odstotku, premoga, velikanske količine zlata itd. SiDirija proizvede tretjino strojev, kar jih proizvede vsa sovjeiska industrija, približno toliko dajo sibirski gozdovi lesa, sibirske reke dajo danes 25 odst. sovjetske električne energije in čez nekaj let sc bo ta odstotek krepko dvignil, kajti na sibirskih rekah so v gradnji centrale-velikani z desetimi, dvanajstimi celo šestnajstimi milijardami kWh električne energije na leto. Kljub vsem tem uspehom pa so v Sibiriji tako rekoč šele na začetku. Velikanska bogastva ležijo še v zemlji, v zamrzlih ledinah, ki so zamrzle globoko v notranjost, geologi pa so ves čas na delu, da odkrijejo vedno nova in nova bogastva. Preo leti so trdili, da v Sibiriji ni niti metana niti ne petroleja, danes pa dobiva metan iz Sibirije že pol Evrope, v kratkem ga bosta dobivali tudi Zihodna Nemčija in Avstrija, celo Trst. V Sibiriji so odkrili naftnih ležišč, kakršnih baje ni na vsetrT vsetu. V Sibiriji često na'eti Si-birec na tako imenovani »dnevni kop* premoga, tako da ga koplje malone na vrtu doma, poleg svoje lesene bajte Ker so možje v Kremlju že zdavnaj opustili togo politiki iz one mračne dobe izpred 15 in več let, so v Sovjetski zvezi odpira tudi nova dejavnost — turizem. Res je, da še ne moremo govoriti o turizmu v našem smislu besede, toda lansko leto je obiskalo Sovjetsko zvezo skoraj 2 milijona tujcev. Precejšen del teh ljudi je »skočilo* tudi v Sibirijo. Besedo »skočilo* smo dali med navednice iz enostavnega razloga, ker so v Sovjetski zvezi razmerja tolikšna, da se razdalje med enim področjem in drugim merijo v tisočih km. Nekaj konkretnih primerov o teh dimenzijah. Sibirija meji s Kitajsko vzdolž 7.300 km dolge meje, to se pravi da je meja med Sibirijo in Kitajsko dolga kot znaša razdalja med Evropo in Ameriko in še 50 odst. več. Sibirija je, logično, velikanska. Toliko je velika, kot merijo vse ZDA, če jim dodatno še veliko sosedo - Mehiko. Tri četrtine Sibirije prekriva tajga. Sioirija je dolga od enega Konca do drugega o.UOU km, od severa proti jugu pa meri 1.500 km. Če je dežela tako velika, je vse v njej veiiKo. Bajkalsko jezero na primer spada tudi v njeno območje. Vanj se izteka 300 rek in recic. In je tudi najgloblje jezero na svetu. Jezero je dolgo ban km, široko pa 80, tako da bi ga mogli primerjati malone Jadranskemu morju. Največja globina znaša 1.500 m in je torej globlje od Jadranskega morja. En dodatek k vsemu temu: v Bajkalskem jezeru je toliko vode, da odpade nanjo ena petina vse sladke vode na zemeljski obli. In še nekaj: v Bajkalskem jezeru živi 1.800 živalskih vrst, med katerimi je tudi sladkovodni tjulenj, ki ga ne zasledimo nikjer drugje na svetu. Bajkal in njegovo področje je še vedno daleč od civilizacije. In vendar vodi od Bajkala do Irkutska lepa 65 km dolga asfaltna cesta. Zakaj? Pred 11 leti bi bil moral tedanji ameriški predsednik obiskati bajkalsko področje. Tu bi bil moral ostati samo 4 ure. Tako j«1 bilo določeno v medsebojnem dogovorjenem programu. Toda tedaj so nad Sovjetsko zvezo zbili ameriško vohunsko letalo «U-2» in obisk ameriškega predsednika je bil odpovedan. V nekaj tednih pred tem pa sn cesto vendarle zgradili in .«<* danes tej edini asfaltni cesti tega področja pravijo »cesta ameriškega predsednika* Ko je govor o Sibiriji in o tem, kar je bilo tu storjenega, ne smemo pozabiti na jez pri Brat-■sku. Grad/li so ga 7 let. Centrala ima zmogljivost 4 milijone in pol* kilovatov. Jez zapira reko Anga-ro in pri tem jezu so strokovnjaki izkoristili neke nove tehnične principe, kajti betonska dela so se nadaljevala tudi v zimskih mesecih pri zelo nizkih temperaturah, ko bi vsako tovrstno delo po klasičnem sistemu moralo odpovedati Samo jez so gradili 4 leta in za tem jezom je največje u-metno iezero na svetu. Mesto Bratsk, najbližje mesto tej centrali, je bilo še pred nedavnim revno sibirsko naselje. Danes šteje od 180 do 190.000 prebivalcev in je to »najmlajše* mesto v Sovjetski zvezi. Računano namreč na poprečno starost prebivalstva, ki vama cementa. Pravijo, da ga na svetu ni večjega mesta, ki bi imelo tako mrzlo podnebje. Zima tu traja v poprečju 8 mesecev in ni redko, da živosrebrni stolpec pade tudi do 50 in še več stopinj pod ničlo. Reka Lena, ki teče skozi mesto, je zamrzla okoli 200 dni na leto. Več kot polovica sibirske zemlje je prekrite s snegom in ledom. Pravzaprav je to tanjša ali debelejša plast vrhnjega snega in ledu v zimskih mesecih, v spodnjih plasteh pa je le zamrzla zemlja, ki ji pravijo permafrost in ki se nikoli ne odtaja, ker se odtaja le vrhnja plast snega in ledu ter kak centimeter ali decimeter zemlje, prsti, spodaj pa ostane zemlja zamrzla. Takšno stanje ovira delo. Ne mislimo pri tem le na površinsko delo na zemlji, pač pa tudi na kopanje rudnikov, na vrtanje vrelcev, na iskanje diaman- tov itd. Vrh tega so tu proizvodni stroški višji kot drugje. Zato pa se tudi kratko poletje izkoristi do skrajnosti in posebno v severnejših predelih, kjer imamo opravka s polarnim sijem in z severnim dnem, dosežemo dokaj visoke, pa čeprav kratkotrajne temperature, ko se živosrebrni stolpec povzpne tudi do 30 stopinj nad ničlo. Skoraj mesec dni sonce ne zaide, ali zaide le za nekaj minut. In v tem kratkem hkrati pa zelo bujnem poletju ljudje — Si-birci — živijo izredno intenzivno življenje. Intenzivna pa je v tem času tudi priroda. Toda ne le brstenje in rast v tajgi, pač pa tudi v razmnoževanju mrčesa. Ne roji, oblaki komarjev se selijo z enega področja na drugo in ni ga sredstva, da bi jih pomorili. (Nadaljevanje na 6. strani) Motiv iz Dalmacije PETERO SREČANJ S PUCCINIJEVIMI OPERAMI Za opero Madame Butterj\ sem odšel na Daljni vzho Vendar že opisano v dovoljni meri potrjuje, da bo zmogla nova generacija opernih umetnikov tudi v bodoče izluščiti iz tega dela še več novih uprizoritvenih možnosti in jih približati sodobnim gledališkim tendencam. Obratno kot pri komponistu Pucciniju, ki je po glasbeni melodični poeziji opere »La Boheme* prešel v grobo naturalistično in brutalno zasnovano «Tosco», sem se čez leto dni preselil v njegove bujne sfere mehkih melodij in harmonije nesmrtnih bohemov. Na vem, morda me je pri režijskem delu prežemalo istovetno mladostno življenje, ki ga je Puccini med študijem v Milanu preživljal z resnično bohemsko revščino, kot sem jo tolkel na Dunaju tudi sam. Usode mladih bohemov in njihovo življenje me je priklepalo s simo življenjsko globino, ki jo je Puccini umel z mojstrsko doživetostjo pričarati z vsemi mavričnimi odtenki glasbene palete v vseh bujnih, vedrih in žalostnih trenutkih. Komponist je z libretistom Giu- seppom Giacoso in Luigijem lili- hemsko domovanje b°U j /mm /Jim 1/lfi iMnmnnulinl mm 4«. Ji 1M« Im mo r* Q fT\() ** 'j Pos#; """""""" m"ii"in"i"»miiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii,„„„„„„„ um BO ELEKTRONSKI STROJ KDAJ POVSEM IZPODRINIL ČLOVEKA? Skoraj neverjetna naglica stroja ki pa bo vendarle ostal podrejen Zelo sposoben za posamezna področja, neinventiven, skratka le programiran znaShv,lwmaj' 89 tet. - n Da ostanemo na tem področju,. stopimo še v Jakutsk, v mesto pod samim polarnim vzporednikom. Je to še vedno nekakšno kozaško mesto, kamor so od davnih časov pošiljali jetnike, ki so preživljali kazen tu, ali so jih od tod razmeščali drugam. Od Moskve do Jakutska je 5.000 km. Mesto šteje danes okoli 16.000 prebivalcev. Tu je klima — za naše pojme — strahotna, neznosna. In kljub temu v tem mestu obratuje več tovarn, meri niimi je tudi to- Elektronski stroji so vedno bolj v rabi. Razvoj znanosti in tehnike nam dopušča upati, da bo čez kako desetletje elektronski stroj tako izpopolnjen, da bo v marsičem nadomestil človeka. K temu bodo pripomogle tudi tako imenovane mi krominiaturne trajne sheme, katerih uporaba bo v marsičem omogočila razširiti in razvejati možnost uporabe elektronskega stroja ali tako imenovanih elektronskih možganov. Elektronski stroji bodo postali zvesti človekovi pomočniki, njegovo odlično orodje tudi na področjih, kjer si jih danes tako rekoč ne moremo niti zamisliti. Pri sedanjem tempu znanstveno-tehničnega razvoja bo človek še 4» tnprekašal elektronski ^trpj ali tako imenovani »misleči stroj*. “Toda do konca našega stoletja bo ta človekova prednost v marsičem že ogrožena, kajti okoli leta 2000 bi se moglo zgoditi, da bosta elektronski stroj, seveda v svoji najbolj popolni obliki, in človek na nekaterih področjih — enakovredna. Da bi ne bilo pomote, da bi si kdo napak ne tolmačih vsega, kar še nameravamo pisati, bo držala hipoteza, ki jo postavljajo mnogi znanstveniki, da bo namreč elek Delfini znajo igrati tudi vaterpolo tronski stroj vedno podrejen človeku, saj ga je človek ustvaril, saj ga človek ustvarja in izpopolnjuje. Po njihovem more le neka fantastična znanost, in to le v romanu, ustvariti elektronski stroj, ki bi bil enakovreden ali celo popolnejši od človekovih možganov, ki so ga ustvarili. In vendar... Da bi znali elektronski možgani kar krepko dohitevati človekove možgane, možgane ustvarjalca, o tem govorijo mnogi trezni strokovnjaki. S tem prihajajo na dan tudi voditelji raziskovalnega laboratorija velikega ameriškega podjetja International Business Ma-sbine. Glavni proizvod v tem podjetju predstavljajo tako imenovane milcrominiatuma sheme, napravljene iz kristalov. Mere bomo navajali v njihovih merilih, kot so v rabi v ZDA. »Kristalček*, o katerem je govor, meri 1/32 cole v premeru in 1/500 v debelini. Zaradi primerjave bomo rekli, da ena cola meri 2,54 cm. Razvoj teh mikrominiatumih shem nam nakazuje dobo, ko bodo elektronski možgani mogli tekmovati s človekovimi možgani v marsičem, razen v ustvarjalnosti, kar smo že pribili. Možnost elektronskih računskih strojev nam zeio izrazito prikaže veliki računski stroj ali komp-juter, ki ga imejo v znanstvenoraziskovalnem centru ameriške državne uprave za letalstvo in raziskovanje vesolja — torej pri NA SA. »Miselni proces* tega stroja se opravlja v tako imenovanem računskem bloku, ki je sestavljen iz 100.000 polprevodnikov in ki v eni sami sekundi opravi 10 milijonov tako imenovanih elementarnih operacij, to se pravi množenj, seštevanj, odštevanj, deljenj in logičnih selekcij med različnimi možnostmi. Torej v eni sekun-ki 10 milijonov operacij. Pomislimo, koiiko časa bi za to potrebovali možgani tudi najboljšega matematika... Številke, besede, pojmi, logični sklepi itd., vse to se hrani v «me-moriji*, v spominu, ki ga ima stroj. Ta stroj, seveda, razpolaga z informacijami, ki so mu jih dali strokovnjaki. In teh informacij je v konkretnem primeru, v tem stroju en milijon. In ta kompjuter je sposoben, da besedo, številko, nov piodatek ali deduciran sklep sprejme oziroma zabeleži v času, ki je kraj: od milijonskega dela ene sekunde. To je glavni del tega računskega stroja, toda popoln kompjuter, o katerem je govor, ima tudi druge «vrste» možganov. Z drugimi podatki, z drugimi »vložki* ali «bioki». V navadnih razmerah pri elektronskih možganih ali računalnikih oziroma vseh različnih elektronskih strojih 5 odstotkov »njihovega spomina* opravlja delo programa, ki predstavljajo celo vrsto komand, ki zagotavljajo nekakšne »instinktivne* reakcije kompjuter-jev v določenih trenutkih. Kakšne so te reakcije? Različne. Ena teh reakcij je na primer tudi reakcija, kako živo bitje reagira na lakoto. Ko primitivna žival dobi signal o obliki hrane, reagira na ta signal s celo serijo »logičnih* reakcij, ki ji jih vsiljuje priroda oziroma neka splošna shema, ki temelji »na instinktu* že iz dobe genov. Žival se obrne v smeri po nujene hrane, odpre čeljust, ugriz ne. Podoben program »instinkta* in delovanja pa so programisti dali elektronskemu računskemu stroju na magnetnem traku ali kakor koli drugače, tako da tudi stroj more reagirati tako, kat reagira živo bitje. Kadar pride računski stroj iz tovarne, je njegov »razum* pra zpn. Šele programatorji bodo po skrbeli, kako bo računski stroj ravnal, ko bodo določili, čemu bo služil. Elektronski stroj bo pač programiran tako, da bodo vanj vložili najrazličnejše podatke, številke, logična sklepanja itd. itd. Vrhu tega bo vse odvisno od napeljave, s kolikšno naglico bo delal in do kod bo njegova sposobnost segla. Kompjuter z osnovnim blokom »spomina* od milijon besed in katerega naglica zmore 10 milijonov operacij v sekundi, zavzema komaj 5,6 kub. metra prostornine. To sicer ni malo, posebno če računamo, da tehta 10 ton. Porabi pa tak stroj 120 000 vatov energije. Je to prav gotovo najsodobnejši elektronski stroj, kar jih je na svetu. Ob tem se postavlja vprašanje, je že kaj nevaren človeku, je ta mogočni elektronski stroj že tako popoln, da bj mogel tekmovati s človeškimi možgani? Predvsem mu priznajmo, da je veliko hitrejši od človeških možganov, vendar pa je »odličen* le v določeni smeri, kajti kljub temu, da razpolaga z milijonom besed, številk in pojmov, je njegov spomin omejen. Milijon besed, številk itd. se zdi, da je zelo veliko. In vendar ni toliko, kajti ves milijon številk, imen in pojmov zavzame prostornino knjige s 600 stranmi. To pa se ne more niti primerjati z zmogljivostjo človeških možganov, za katere iso trdi, da morejo »vsebo-vati», »vsrkati* 10 milijard enot, to se pravi, da morejo človekovi možgani vsebovati informacij za 10.000 najpopolnejših elektronskih 3trojev. Vrhu tega, in to smo že rekli, stroju posreduje pojme, številke, besede človek, programator. Stroj bo sicer iz vsega tega izvajal bolj ali manj logične sklepe, toda izven tega ne bo mogel. V konkretnem primeru bo stroj, o katerem je govor, zelo naglo izračunal ko ordinate, brzino, težo itd. vesoljske ladje nekje na p 'i med Zemljo in Luno, hkrati pa bo o Dantejevi Božanski komediji oopoin levednež. Konstruktorji elektronskih račun- (Nadaljevanje na 6. strani) com dve leti pripravljal libreto po romanu francoskega pisatelja Hen-rya Murgersa »Vie de Bohčme*. Vemo, da se je Puccini med pisanjem libreta večkrat sprl z libretistoma, tako goreče je zagovarjal nekatere prizore, zlasti tiste na prostem v drugem in tretjem dejanju. Piscema so se zdeli prehrupni za mehko dojemljivo ljubezensko dramo preproste lepe Mimi in pesnika Rudolfa. Puccini pa je z zanesljivim gledališkim čutom vpletel v romantično razpoloženje bohemov življenje množice ne da bi s tem skalil intimne doživljaje in duhovite dogodke protagonistov. V glas bo je vnesel kraguljčke, pokanje bičev, drdranje koles, otroške trobente in bobne, cerkvene zvonove in nešteto šumov, ki ponazarjajo žvenket stekla in celč oslovsko riganje. Ustvaril je pestro vzdušje prazničnega razpoloženja na ulici in vse to ožaril z očarljivim valčkom, ki ga razdražljivo zapoje muhasta koketa Musetta, s katerim ne spravi v dobro razpoloženje samo ljudi na ulici, ampak navduši tudi občinstvo v gledališču. Razen tega množični prizori v drugem dejanju in prihodi mlekaric in postopačev v tretjem dejanju poživljajo dogajanje in ustvarjajo odgovarjajočo razgibano atmosfero montmartske latinske četrti mansard, ozkih ulic in dvorišč z vsemi žarišči tuberkuloze in prostitucije, ne da bi kakorkoli kazili intimnosti mladosti, ljubezni in ljubosumja, umetniške zanesenosti in bede. Z modernimi sredstvi glasbene melodike nudi komponist ustvarjalcem, predvsem režiserjem in scenografom, neizčrpne možnosti soustvarjanja poetičnega gledališča, pevcem pa neodoljive nežne melodije v smislu italijanskega belcanta. Prežete z bolestnim žarom ljubezni in poezije, jih pevci zmorejo peti ne samo z grlom, ampak tudi s srcem in očarajo vzhičene poslušalce do tolikšne mere, da ginjeni celo sočustvujejo z usodami ljudi na odru. Vsekakor je Puccinijev veliki umetniški čut pripomogel, da je »La Boheme* postala najbolj priljubljena opera med ljubitelji operne umetnosti. Vse to sem podoživljal med režijskim delom. S poglobljeno mislijo sem se preselil v bohemsko latinsko četrt Pariza v prvi polovici devetnajstega stoletja. Spet so me, kot vselej, kadar režiram znane opere, mučile predstave te opere, ki sem jih videl na drugih odrih. Bilo jih je nešteto, dobrih in slabih, v velikih in malih gledališčih, največkrat na" fas podobnih. Močno vznemirili pa sta me predvsem uprizoritvi na krožnem odru v Dunajski državni operi pred vojno in po vojni v Veliki Operi v Pragi, ki sta vnesli, zlasti še praška uprizoritev, svežega duha v prikazovanju liričnega verizma. Pri delu so me torej spodbujale h globljemu študiju dobre in slabe strani drugih predstav, ki so me siliie v bujnejše razčlenjevanje podobe, ki se je končno izluščila v meni čista in svojstvena. Tako sem že mansardni atelje v prvem in zadnjem dejanju razdelil v tri dele: v dve sobi, od katerih je ena služila za slikarske rekvizite in drugo ropotijo, in v hodnik s stop niščem visoko nad plastičnimi strehami v ospredju. Tako je bilo bo- tudi vizualno in ne samo vedovanja nastopajočih. ‘--j v dogodke sem mogel izoblik0 ^ piastično in res so {Wsta bolj življenjske in prizori resl%i Hladno mansardo iz pri*gJ nja je v zadnjem dejanju. ... spredaj, krasil prvi P°® j rožnati cvet hijacinte, lahno božal sončni impresivno podčrtalo lj®8L bienta ob Mimini smrti. * * * * v' scenski tridelni razpor štora je Collin svojo znamenito arijo o plas®Jj, zapeti pred odhodom v na stopnišču v resnici 5*®! poslavlja od plašča, ne bil kdo slišal od navzoči!1 Jr j Tudi šaljivi prizor dv0 skušal popestriti s tem. slikar Marcel v svoji kaI“f! kel žensko obleko, ki a1® j6, služila pri Slikanju jf zalo se je, da je domislip* duhovito mesto v igri. Iml, V drugem in tretjem®^ sem s pretehtanostjo skušal čimbolj poudariti ga jan ja s poezijo narave. . Ji mn se razvijajo veseii tru*( ničnega razpoloženja zbora in pa otožna ljubeze“"*p: lanholija s primesjo lju®0^ v snežni noči. . j Opera «La Boheme* eno izmed najintimnejših operno literaturo v dost žijski praksi. Nudila mi j®,^, zadovoljstvo in umetniški « j sta bila porojena iz ®s > / globine, ki ji je botrovala ^ privrela lepota Puccinijeve jf Naj omenim, da sem P® režiji «La Boheme* spet vlU uprizoritev, med katerim1 o' krilila vse dosedanje Pre? / milanski Scali pod taktirk ^ nega poznavalca PucciniJ®’ f be maestra Nina Sanzogn* ' ci svetovnega slovesa V i® ventivhi režiji Franca Z® ki je delu vtisnil neiiP06'.^. metniški pečat v najintimnel^ nah, posebej pa še v 01 ^ prizorih stotine ljudi nem odru, ki so po obl1* n ( življenjski resničnosti o讑 J dalce, da se je že ob dviflu^ (i» razlegel frenetičen apla',z toriju, kar se redkokdaj Leto dni po »La Boheri®*^ režijske priprave za opef° (/ me Butterflv» spet pon«16 ^ ljubljene sfere Daljne?3 ^js> Med popotovanji v daljPe J dežele, kjer sem se s??nnia,! tamošnjim načinom življe'' ^ gami in ..avadami, z f ro in umetnostjo in nepoSfSif učeval azijsko klasično ih JZ/' gledališče, je bila med deželami tudi Japonska. malega nežnega metuljčka .i Četrto srečanje s PucC*J[ ft metnostjo je bilo prav z®r? J hodnih stikov z njegovi*111 jjl( istovetnih nagibov do e ji/ dežel nekakšno srečanj® v f znancev, ki sta se srei ■ lovni vnemi v priljublje®?^ P-skem eksotičnem ozračju- ' ciniju je bila že nekakšna J na navada, da je libreto- ^ d® .val opere zbiral med dramski^, p ki jih je večji del spoznav®^ ključju in ne z določenim 118 * EMIL F' ifJ (Nadaljeval y .............................................................HUM.................................... j,, OVEN (od 21.3. do 2U.4.) Preveč ste impulzivni, kar ne koristi vašemu delu. Skupno z drago osebo boste sestavili načrt za prihodnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišel bo uspeh, ki ga že dolgo pričakujete. Bodite bolj iskreni do tistih, ki vas ljubijo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Previdnost pri izbiri sodelavcev. Od pravili se boste na potovanje, ki vas bo razvedrilo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite boij podjetni in vaše delo bo potekalo kot po olju. širokosrčnost bo bogato poplačana . LEV (od 23.7. do 22.8.) Z ustrezno previdnostjo boste rešili neko tvega- vašimi sposobnostmi sprejemljivi za iskreno jjr STRELEC (od 22.11. °°^f, Lastne izkušnje vam bod® ^ ristile kot tuji nasveti. *„ $•' nalogo. Vaše razpoloženje se bo skem krogu ne boste naleteU zumevanje. '* popravilo. JEVICA (od 23.8. do 22.9.) če niste razpoloženi, se nikar ne lotite tveganega načrta. S pravočasnim po segom v družinski spor boste preprečili najhujše. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Znašli se boste v težkočah, ki jih boste premagali. Za oceno prijateljev ne zadostuje le intuicija. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Vaši načrti naj bodo v skladu z KOZOROG (od 21.12. do kažite prevelike nestrpnost* ■ jih sodelavcev. V večernih . boste znašli v prijetni dru* , C VODNAR (od 21.1. do de nekega načrta, se P° . - od samega začetka, ker sl®jt,IE ne bo uspelo Sprava med P far RIBI id 20.2. do 20.3 ) .jr boste naleteli na nekatere pj/ tj dan vendarle pozitiven-ski mir bo nekoliko ogro*® TOUE SVETIMA 159. IHANA 0RUGA KNJIGA «Mlna'» je pošastno kriknil eden Izmed najbolj prisebnih in jo hitro zgrabil. Hip zatem je Izginil v ognje- ni krogli. Eksplozija Jih j-c* obrizgala z Jeklenimi drobci m krvavo kašo. Bonke je zaznal samo pošasten blisk — toliko da mu riso počile zenice — in začutil, da pada v oblaku dima. Priletel Je na trda tla in negibno obležal Ko se Je zavedel, Je bilo njegovo telo ena sama bolečina Skušal Je odpreti usta. Bila so suha. Jezik je čutil kot tujek. Valjal se je po tleh, v želodcu se mu je obračalo, bruhnil je.... Mislil je, da ima vse kosti zdrobljene. Me- glilo se mu je pred očmi. Skozi vejevje je videl kopreno sivo zelenega prahu, na rjavi zemlji pa so vse križem ležali mrtvi in stokajoči. Poleg njega Je ležala noga od- trgana pri stegnu... razcefrano črno meso je obdajalo belo kost. Po grmovju so visele cunje in drobovje. Nad vsem tem Je plaval jedek duh po žganih kovinah in osmojenem mesu. Zazrl se Je v roke. Bile so temno rdeče. Dvignil Jih je k licem. Pol glave z lasmi vred mu Je ožgalo. Po telesu so mu visele raztrgane cape, da Je bil skoraj gol Spoznanje, da bo ostal iznakažen, če se privleče živ iz te grape, ga Je navdajalo z obupom. Ce bi se pojavili pred njim sovražniki, bi rad umrl... Začutil Je neznosno žejo. «Vode,» je bila prva beseda, ki jo je izustil. Nekaj vojakov, Id so bili globlje v globeli, Je ostalo celih. Ti so zbirali ranjene in Jim poskušali pomagati. Tam, kjer je eksplodirala mina, so bili vsa raztrgani, še drevesa so bila oguljena in okleščena. Ob enem Je ležal Ha-selmann in z velikimi belimi očmi strmel v megleno nebo, kjer se je razblinila njegova odgovornost... Preden Je poročnik izgubil zavest, Je ukazal podoficirju, naj pošlje po pomoč. Minila je cela večnost, poreden se je privlekel vod, ki je natovoril ranjene in pobral orožje mrtvih. Na zahodni strani glavnega napada je preklinjal major Walz. «To ml bo plačal Bonke! Nalašč ne dvigne svoje preplašene zadnjice, čeprav bi moral razbremeniti moj napad. Tisoč izgovorov bo našel, ušivi pes, ki ne mara prav nič tvegati.« Zato se Je odločil, da bo vodil napad sam. Mora Jih zmleti! Poročilo o Izgubah je bilo strahotno. Imeli so že sedemdeset mrtvih in še več ranjenih. Če mu ne uspe, ga bo general prav gotovo poslal na rusko fronto. To pa mu prav nič ne diši. V tej deželi se je udomačil. Dobil je poceni priležnico med nemškimi uradnicami, v kazenskih ekspedicijah pa je naplenil dragocene stvari, ki jih redno pošilja ženi. Zelo vesela teh njegovih daril in nenavadne ljubezni do družine... Vrgel jih bo z grebena, ld mu niti ne ve imena. Potem bo dal zažgati vas In postreliti vse moške, ki jih bo seveda štel za padle nasprotnike. To bo podvig, o katerem sanja že dve leti, odkar se podi po gozdovih! Bojno vnemo mu je razpalil ubijalski nagon. Dan je temnel, njemu pa se je mudilo, čimprej mora priti do žganja, klobas, mesa ln denarja. Potem pa bo gledal velik kres... Zaukazal je nov naskok. V ušesih mu Je zvenelo vpitje njegovih vojakov, treski ročnih granat, ropot avtomatskega orožja, kriki in stoki... Z gozdu Je nastala zmešnjava, saj so njegovi že v prvem naskoku prodrli v vrste branilcev. Ko je streljanje za hip potihnilo, je zaslišal glas svojega ‘“'“"■"“i “ namestnika, ranjenega v goščavju. Glas je Ihte prosil pomoč, potem pa je utihnil. Med drevje so sekali le posamezni streli. Major je premišljal, kaj naj ukrene v tem kočljivem položaju, zdaj ko je pred ciljem. V katero smer naj udari? S hriba je zaslišal: «Major Walz! Major Walz!» Prisluhnil je in zarjovel: «Kaj je?» «Mi smo na grebenu!« Torej so se njegovi le prebili. Obšel ga Je zmagoslaven občutek. V odrešilno vrzel bo usmeril svoje. Vzvalovilo je zelenje. Major se Je počasi dvignil ob drevesu, z daljnogledom na očeh. Glas je utihnil in sumljiva tišina se je razpredla med drevje. V belini obzorja, kjer sta se spajala nebo In zemlja, je uzrl glavo, nagnjeno na cev Šarca. Zdelo se mu je, da strojnica gleda vanj kot oko na smrt obsojenega ob kolu. Pa to je bil samo trenutek. Zaslišal je hreščeče poke, švist krogel... Leča v daljnogledu se je razdrobila na tisoč koscev. Bolečina mu je presunila telo. ((Svinjarija!« je izpljunil kri skozi spačene ustnice. Zdrsel Je ob deblu, lovil se je z eno roko. Svod je temnel, vejevje se je zgostilo v svinčeno temnem nebu, ki je zamajalo, padlo nanj ln ga pokopalo. 8. Primožu je zaplesala pred očmi krvava megla. Odložil je šaroa in bolečina tik nad očesom Je minila. «Zadei si ga, orkamadona, Pmn.oi« ie viknil Svarun in globoko zajel sapo. Z daljnogledom je sledil premikanju vejevja v smeri, kjer je mesaril rafal. «Daj, še užgi! K njemu se plazijo!« Tudi sam je dvignil avtomat. Vsi so nažgali po vsem loku položaja. Iz grmovja, kamor so streljali, so prihajali stoki. Kazno Je bilo, da so nekoga zadeli v trebuh. Vpitje je bdlo tako pretresljivo, da je preglasilo streljanje. Zadeti Je klical na pomoč mater, prijatelje, da bi ga rešili, toda nihče, si ni upal tja, kjer so kosili smrtonosni izstrelki. Svarun Je za- tisnil oči ln premagal nelagodnost ob tuji smrti J * razum je dojel, da se je tehtnica odločnosti napad®1 nagnila, in če takoj udari po njih bodo prav S°^°„ nehali. Zaukazal je protinapad na vsem odseku. ( nilmi naboj i in bombami so zavzeli del gozda, ^ bili Izgubili. Ugnezdili so se v starih zaklonih. Sv®f pustil zasledovati umikajočih se Nemcev, ker jih 1 preveč in je imela brigada premalo municije. •] Tisti, ki so znali nemško, so razumeli povelja’ se umikajo na izhodiščne položaje. Zato je Svarun v' ogenj. Borci so se potajili po luknjah in bojna črta >e, mela. Nemci so tolkli samo s strojnicami iz daljav®’ izvlekli svoje mrtve in ranjene. , Pod noč so se napadajoči umaknili. Na P°10Ž!!r legla grozljiva tišina. Na hribovje se je zgrinjal m®0 mrak. Brigado je zajelo zmagoslavje. Danes so se to1KlL kot na Mohorju ali še bolje Čeprav so imeli deset ^ m precej ranjenih, ni bilo to nič v primeri s sovf®5 vimi izgubami. { Z Lavtarskega vrha so se branilci spustili v vas s' " so nosili ranjence, nekaj pa jih je ostalo na položaj1; sedlu se jim Je prismejal nasproti kuhar Boris ® je ukazal, naj gTedo vsi kuharji takoj kuhat «*»% tovariš Svarun?« Kazal mu Je lonec, v katerem j® dvaintrideset lukenj. Na hrbtu mu je visela nova 11 brzostrelka, v rokah pa Je držal kuhalnico. «Od kdaj si pa ti tako moderno oborožen?« «Prl vozeh sem Jo zaplenil tistemu, ki nam J® vzeti prašiče.« «Bravo, možakarI« ga Je lopnil Svarun po plečih-Nekaj časa se bo postavljal z njo - si je miših, tlej pa mu jo bodo Izpulili iz rok funkcionarji’ bodo prišli do nje dokaj laže kot on... $ Malo niže spodaj Je gruča borcev preobračala 15. ga policista, ki je bil pridrvel na položaj in zgrabil protitankovske puške. Kocinast borec se je nekaj ^ rji hoi bolj f samo % ih. M, oblik^ postal*j jrires^ prveža J mju, S e ki/ iarek,^ 0 kra ,, ,jašču, r V 1 sa^ J. ne d* ... )čih ^ ivobo? ■m, kan>f mu J' odeloV; nisUc«' !feJ ti ok% *Sf< sofijfi ezet ‘ M ih sr^ as<$t i je Sil ki ust< 'ala ’> ieve«V $ tirku % M ŠPORT ŠPORT ŠPORT Uelsinkih SE JE ZAKLJUČILO DESETO EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI ■J im« *y na ‘Jjf 5>l *ie> 8 w ne Sr anaa“ V zadnjem dnevu zlata kolajna tudi za Italijo Vzhodna Nemčija prva atletska velesila Evrope Je osvojil edino zlato odličje za italijanske barve. Na cilj je prispel pred Szordykovskim, Fosterjem (Tele foto AN S A) & nic e*y if \t tla V jv' •4 za nf li * A «1P*. ✓ i/ w,y 0 M \Ajt li “3 toJ{ Ki bk p V ti uPa $ St 4 y, s* i ' p1 d» f v *> a A f / K # ** Klrkbridom. fes ljubijo atletiko. Poln sta-ei)aJ® dostojno spremljal zadnjih nnalnih borb 10. evropskega Mflik • Nemška demokratična re-stila ** •'? v končnem naletu izkori-jila ,„Sovietske spodrsljaje in osvo-Sovi-7 prv'h mest proti 9 zmagam hq jl0v; Slednji so ostali pri uspe-zr^a^ten, le da so bile tokrat “isvoih- kvalitetnejše, Nemci pa so Pitkt 1. en° prvo mesto več. Sku-je bila NDR daleč najboljša. veiM111 Nemci, ki so bili pred pr-veliki optimisti so prak-ne dokazali, da imajo tri odlič-cklerl ^ (BeVer. Rosendhal, Mi-zMni" Posebno sta se odlikovali s8rtia, LVe' ki sta P°leg dveh p0‘ še , ztllh zmag, odločilno prispevali Tv.Pfvemu mestu hitre štafete, bolj; 1 v Helsinkih so bila dekleta gau a od moških. V ženskih pano: ,vetn°.bili doseženi kar trije novi to0j, v,ni in en evropski rekord, pri lijatll Pa samo en evropski. Ita-• stili t 80 nekoliko razočaranj zapu-btioVuIll?sk° prestolnico. V zadnjem kal m16 s'cer Arese premočno zma-st4 l®.. na 1500 m in obe štafeti ko tretji, pred temi uspehi pa 'Kitvt,?' drugi delno ali popolnoma bojkj edali. Jugoslavija je imela v io za kolajne samo Nikoličevo Uj ooigoprogaša Korico. Prva je čotr,.a’ Korica pa je bil dvakrat Nel' *ma pa zadoščenje, da je l().0(i[<|)Val v zgodovinskem teku na Porion'Petrov in da je dosegel čas 48 minutami. llftZU tati zadnjega dne: Prot® 0VIRE tiiiaij * m°čnemu vetru niso mogli do 3 doseči dobrih časov. Trenut-v Evr s'.Cer nobenega pravega asa prjJ/0pi- Novi prvak Siebeck je v tik MJav' z Ottozom komaj začet-8otovil Ški atlet si ie zmago za-& j!; ,že z uspešnim startom. Dru konj bil dolgo Ceh Nadeniček, na glez UpPa ga je gladko prehitel An-slau ascoe. Italijan Liani je zelo k°ia; startal, sicer bi bila bronasta 14” 14” 14"3 14”4 14”4 14"4 14"5 14”8 1 J?a verjetno njegova. 2' mebeck (NDR) i. ^aac°e (VB) 4 Nadeniček (ČSSR) 5' S5°®iašvili (ZSSR) 6' TW|>dzynski (Pol.) 7' V^i (It.) »' i°zwik (Pol.) 3(K* ynski CPoLJ.) 3 m ZAPREKE kom 1'ti so skušali s hitrim začet-V 3treti odpor Francoza Villaina, Stihij 3em krogu pa niti sami' niso Več moči, da bi se ubranili kača Pmtinapadom francoskega te-BrCs' viHainova zmaga ni nobeno ko nnečenje, drugo mesto Moravči-pa velik in nepričakovan uspeh. 1. Villain (Fr.) 8'25"2 2. Moravčik (ČSSR) 8’26"2 3. Sisojev (ZSR) 8’26”4 4. Bite (ZSSR) 8'27” 5. Ala-Lepilampi (Fin.) 8*31” 6. Tihov (Bol.) 8'32”2 7. Maranda (Pol.) ,8’33”2 8. Rebasz (Pol.) 8’35"2 EVROPSKI PRVAKI 1971 MOŠKI 100 m: Borzov (SZ) 10”3 200 m: Borzov (SZ) 20”3 400 m: Jenldns (VB) 45”5 800 m: Aržanov (SZ) 1’45”6 1.500 m: Arese (It.) 3’38”4 5.000 m: Vaatainen (Fin.) 13’32”6 10.000 m: Vaatainen (Fin.) 27’52”8 maraton: IJsmont (Belg.) 2.13’09”0 110 m ovire: Siebeck (NDR) 14”0 400 m ovire: Nallet (Fr.) 49”2 3.000 m zapreke: Villain (Fr.) 8’52”2 višina: Šapka (SZ) 2,20 daljina: Klauss (NDR) 7,92 palica: Nordvvig (NDR) 5,35 troskok: Drchmel (NDR) 17,16 krogla: Bricsenick: (NDR) 21,08 kopje: Lusis (SZ) 90,78 kladivo: Bcyer (ZRN) 72,36 disk: Danck(ČSSR) 63,90 hoja 20 km: Smaga (SZ) 1.27’20O”2 hoja 50 km: Soldatcnko (SZ) 4.02’22”0 4x100 m: ČSSR (Križ, Demez, Kl-nos, Bohman) 39”3 4x400 m: ZRN (Schoeske, Jordan, Jelinghaus, Koehler) 3»02”9 deseteroboj: Kirst (NDR) 8.196 ŽENSKE 100 m: Meissner - Stecher (NDR) 11”4 200 m: Meissner - Stecher (NDR) 22”7 400 m: Seidler (NDR) 52”1 800 m: Nikolič (Jug.) 2.00”0 1.500 m: Bumeleit (NDR) 4’09”6 100 m ovire: Balzer (NDR) 12”9 višina: Gusembauer (Avstr.) 1,87 daljina: Mickler-Becker (ZRN) 6,76 krogla: člžova (SZ) 20,16 disk: Melnik (SZ) 64,22 kopje: Javvorska (Polj.) 61,00 4x100 m: ZRN (Schmittcnhelm, Helten, Irrgang, Mickler-Becker) 43”3 4x100 m: NDR (Kuehne, Lohse, Seidler, Zehrt) 3’29”3 peteroboj: Rosendahl (ZRN) 5.299 TROSKOK Močan veter v hrbet je obetal odlične rezultate, tako dobro razen prvih treh pa le ni šlo. Drehmel je v drugem skoku dosegel 17,16 kar je bilo dovolj za prvo mesto. Favorit Sane jev je bil za 6 cm krajši. Znački 17 metrov se je približal tu di Romun Corbu, drugi pa so občutno zaostali. Italijan Gentile je zaradi poškodbe takoj izpadel iz borbe. 1. Drehmel (NDR) 17,16 m 2. Sanjejev (ZSSR) 17,10 m 3. Corbu (Rom.) 16,87 m 4. Sauer (ZRN) 16,58 m 5. Fišer (ČSSR) 16,39 m 6. Schenk (NDR) 16,38 m 7. Besonov (ZSSR) 16,26 m 8. Salevič (ZSSR) 16,24 m MET DISKA — MOŠKI Komediant iz Malmoeja Bruch je torej propadel. Pri tako resnem prvenstvu se je kaj takega tudi želelo. Dokaj presenetljivo je zmagal češki veteran Danek z dobrim metom 63,90. Odličen borec se je še enkrat izkazal. Milde, kljub tretjemu mestu pa je razočaral Madžar Fejer. Po dolgi karieri in po svetovnih rekordih je zmaga v Helsinkih edini velik tekmovalni uspeh Daneka. 1. Danek (ČSSR) 63,90 m 2. Milde (NDR) 61,62 m 3. Fejer (Madž.) 61,54 m 4. Wipperman (ZRN) 61,34 m 5. Losch (NDR) 60,86 m 6. Kahma (Fin.) 60,64 m 7. Tegla (Madž.) 59,24 m 8. Rinne (Fin.) 59,2 m 1500 m - ŽENSKE Svetovni rekord ni prav nobeno presenečenje. Nasprotno. Pričakovali smo celo čas okoli 4’7”. Angležinja Ridiey je bila nekoliko pod pričakovanjem, prav tako pa tudi Bra-gina. Nemke so tako imele prosto pot do zmage. Prve dve mesti za vzhod, tretje pa za simpatično Ellen Tittel, ki je tudi tekla pod prejšnjim rekordom. 1. Burneleit (NDR) 4’ 9”6 (nov svetovni rekord) 2. Hoffmeister (NDR) 4'10”3 3. Tittel (ZRN) 4'10”4 4. Ridley (VB) 4'12”3 5. Kleinau (NDR) 4’13”7 6. Bragina (ZSSR) 4’13”9 7. Carey (VB) 4’14”8 8. Allison (VB) 4’14”8 1500 m — MOŠKI Končno zlato za Italijo. Po tolikih razočaranjih se je vodstvo «az-zurrov* že balo, da bodo tudi Are-seja v finišu prehiteli. Italijan je zmagal kot velik atlet. V vodstvo je prešel takoj po štartu, in samo v predzadnjem krogu je prepustil nasprotnikom, da so za nekaj časa Dva nova svetovna rekorda - Arese-edino prvo mesto za Italijo Presenetljivi tretji mesti Italijanov v obeh moških štafetah vodili. 300 metrov pred ciljem je A-rese šel odločno v napad. _ Poljak Szordykovski ga je skušal še pred zadnjim ovinkom prehiteti, Arese pa je imel dovolj moči, da je še malo pospešil in ostal na čelu. Ponoven napad Poljaka v ciljni ravnini, A-rese pa ni izgubil niti metra in zmaga je bila njegova. 1. Arese (It.) 3’38”4 2. Szordykcnvski (Polj.) 3'38”7 3. Foster (VB) 3'39"2 4. Kirkbride (VB) 3’39”5 5. Boxberger (Fr.) 3’39"6 6. Dufresne (Fr.) 3’40"7 7. VVellman (ZRN) 3'40”8 8. Scharn (Niz.) 3’40”9 MARATON Belgijec Roelants je po neuspehu na 10.000 metrov iskal v maratonu maščevanja za pekoč poraz iz Aten, za tak podvig pa je odločno prestar. Pričakovan je bil uspeh angleških tekačev in morda tudi Fincev, prvi pa je na olimpijski stadion pritekel mladi Roelantsov ro-,ak Lismont pred kar tremi Angleži. To pomeni, da bo moral Roelants res obesiti šprinterice na klin. Jugoslovan Farčič ni bil nikoli v borbi za boljša mesta. Maratonski tek 1. Lismont (Bel.) 2.13’9” 2. Wright (VB) 2.13,59” 3. Hill (VB) 2.14-34” 4. Kirknam (VB) 2.16’22” 5. Roelants (Bel.) 2.17’48" 6. Rummakko (Fin.) 2’17’58” 7. Philipp (ZRN) 2.18-8” ŠTAFETE Vse po pričakovanju pri dekletih in pri moški štafeti 4x400 metrov, kjer se je posebno izkazal Italijan Fiasconaro, ki je Italijo iz že zgubljene pozicije privedel do bronaste kolajne. Pravo presenečenje je prišlo v štafeti 4x100 metrov. Po prvih 200 metrih so vodili Sovjeti, njihova predaja pa je bila obupna in tudi Borzova, ki se je med treningom poškodoval ni bilo na koncu. Iz gneče so se izluščili beli dresi Čehov, ki so do cilja vzdržali vse napade. Francozi so bili drugi, Italijani šesti, Sovjeti pa celo osmi. Med tekom pa ni bilo vse v redu. Francozi in zahodni Nemci so bili zaradi nepravilnih predaj diskvalificirani, vzhodni Nemci pa so pritekli skozi cilj... kar brez palice. Italija je tako dosegla tretje mesto in prav tako kot Češkoslovaška ni mogla verjeti v uspeh. KOŠARKARSKI TURNIR GAGARIN V LENINGRADU Drugi poraz Jugoslavije Italija premagala Finsko «Plavi» so zapravili možnost, da osvojijo prvo mesto 16. Vivod (Jug.) zl)8 cm KOLAJNE 17. Azzaro (It.) 205 cm z s B sk. Finale kladivo 1. Beyer (ZRN) 72,36 m NDR 12 13 7 32 2. Theimer (NDR) 71,80 m SZ 9 3 8 20 3. Bondarčuk (ZSSR) 71,40 m ZRN 5 7 5 17 4. Klim (ZSSR) 70,64 m ČSSR 2 1 1 4 5. Schmidt (ZRN) 70,54 m Francija 2 1 0 3 6. Eckschmidt (Madž.) 69,74 m Finska 2 0 0 2 V B 1 4 5 10 Finale hoja 50 km Poljska 1 3 5 9 1. Soldatenko (ZSSR) 4.272” Italija 1 1 3 5 2. Hoehne (NDR) 4.4’45”2 Jugosla. 1 0 0 1 3. Selzer (NDR) 4.6’ir Avstrija 1 0 0 1 4. Barch (ZSSR) 4.9*14*4 Belgija 1 0 0 1 5. Skotnicki (NDR) 4.1072” Romunija 0 2 1 3 6. Nermerich (ZRN) 4.11*44” Švedska 0 2 0 2 7. Della Rossa (ZSSR) 4.12'8”6 Madžar. 0 1 1 2 8. Pamich (It.) 4.14*56** Švica 0 1 0 1 Grčija 0 0 1 1 Finale daljina ženske Finale 4x100 m moški 1. ČSSR 39”3 2. Poljska 39 ”7 3. Italija 39”8 4. VB 39”8 5. ZSSR 40” Štafeti Francije in NDR sta bili diskvalificirani. ZRN je odstopila. Finale 4x100 m ženske 1. ZRN 43”3 2. NDR 43”6 3. ZSSR 44”5 4. Poljska 44"8 5. Madžarska 44"8 6. VB 44 "9 7. Francija 45”5 8. Švedska 46”1 Finale 4x400 m moški 1. ZRN 3'2”9 2. Poljska 3’3”6 3. Italija 3’4”6 4. ZSSR 3’4”8 5. VB 3’4”9 6. Francija 3’5" 7. švedska 3-8”2 8. Norveška 3’8”8 Finale 4x400 m ženske 1. NDR 3’29”3 (nov svetovni rekord) 2. ZRN 3-33” 3. ZSSR 3’34”1 4 VB 3'34”5 5. Poljska 3’35”3 6. Švedska 3’37”1 7. Finska 3’37"2 Francija je odstopila. K. B. REZULTATI PREDZADNJEGA DNE Finale 5000 m 1. Vaatainen (Fin.) 13’32”6 2. Wadoux (Fr.) 13*33 ”6 3. Norpoth (ZRN) 13’33”8 4. Korica (Jug). 13’35” 5. Alvarez Salgado (šp.) 13'35”8 6. Puttemans (Bel.) 13'36”6 7. Viren (Fin.) 13’38”6 8. Malinowski (Polj.) 13’39"4 Finale višina moški 1. Šapka (ZSSR) 220 cm 2. Dosa (Rom.) 220 cm 3. Ahmetov (ZSSR) 220 cm 4. Major (Madž.) 217 cm 5. Junge (NDR) 214 cm 6. Pesonen (Fin.) 214 cm 15. Schivo (It.) 208 cm 1. Mickler-Becker (ZRN) 676 cm 2. Antenen (Švi.) 673 cm 3. Rosendahl (ZRN) 666 cm 4. Sherwood (VB) 662 cm 5. Szewinska (Pol.) 662 cm 6. Viscopoleanu (Rom.) 639 cm 7. Herzog (ZRN) 638 cm 8. Berratt (VB) 631 cm Jugoslovanka Radojka Franzot-ti je dosegla 11. mesto z značko 605 cm,- Peteroboj 1. Rosendahl (ZRN) 2. Pollak (NDR) 3. Herbst (NDR) 4. Mačk (ZRN) 5. Tihomirova (ZSSR) 6. Ducas (Fr.) 7. Kondrašova (ZSSR) 8. Papp (Madž.) 9. Fočič (Jug.) 5299 točk 5275 5179 5025 4986 4926 4887 4833 4789 (nov jugoslovanski rekord) LENINGRAD. 16. - Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Leningradu so bili v predzadnjem dnevu doseženi naslednji rezultati: Češkoslovaška-Sovjetska zvpzo (mladinci) 75:73 (41:36) Italija - Finska 72:71 (38:44) SZ-Jugoslavija 95:81 (45:36) Italijanska reprezentanca ie na turnirju Jurija Gagarina dosegla svojo prvo zmago. «Azzurm so v zelo enakovredni tekmi premagali Fince. Prvi polčas se je končal v korist požrtvovalnih Fincev 44:38. V drugem polčasu so se Italijani »zbudili« in začeli kljubovati nasprotnikom. V 15. minuti drugega polčasa so Italijani povedli z 68:63. Borba pa je bila zelo izenačena saj so Finci 20 sekund pred koncem tekme vodili z 71:70. Italijanom pa .je uspelo v teh zadnjih sekundah doseči koš in tudi zmago. Jugoslovani so doživeli svoj drugi poraz na turnirju Tokrat so spet klonili reprezentanci Sovjetske zveze, ki je postala za naše košarkarje to kar je bila nekoč v nogometu Madžarska za naše najboljše enajsterice. Jugoslovani so igrali precej živčno in tudi ko je v igro stopil čosič ni mogel zaustaviti nasprotnikov. Posebno Belov in Andrej sta bila stalen tm v naši o-brambi. Plavi so imeli tudi precej smole, žoga se je večkrat vrtela po obroču, vanj pa vendar ni hotela Rusi pa so rezultat večali predvsem s hitrimi protinapadi, čosič se je zelo potrudil in tudi dosegel nekaj lepih košev. Na tribunah ie bilo prisotnih tudi nekaj jugoslovanskih navijačev, ki so popolnoma preglasili sovjetsko navijanje. V začetku drugega polčasa so se Jugoslovani razigrali in se Sovjetom približali le na en koš. To je dalo Jugoslovanom novega upa v zmago. saj so v prvem polčasu Sovjeti popolnoma gospodovali na igrišču. Toda Sovjeti se niso pustili presenetiti in so spet začeli večati svojo prednost. Jugoslovanov se je spet prijela smola, kar tih je spet vznemirilo in tako je bila tekma zgubljena. Rezultati prejšnjih dveh dni: DRUGI DAN Jugoslavija - Češkoslovaška 83:84 (42:45) Sovjetska zveza B - Italija 91:78 (42:34) Sovjetska zveza A - Finska 120:65 (53:25) TRETJI DAN Jugoslavija-Italija 99:70 (39:42) Sovjetska zveza A - Češkoslovaška 104:72 (49 31) LESTVICA Sovjetska zveza A Češkoslovaška Jugoslavija Italija Sovjetska zveza B Finska 4 4 4 3 4 2 4 1 0 8 1 6 2 4 3 2 2 2 3 0 TENIS iiiiiiniiiiiiiiiniiiitumiiiiiiiiiiiimniiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiii AVTOMOBILIZEM KLJUB NEDELJSKI ZMAGI SIFFERTA V ZELT1VEEU Tri dirke pred koncem prvenstva Jackie Stevvart svetovni prvak F. 1 Škot si je zagotovil prvo mesto na končni lestvici, kljub temu, da dirke ni končal - Belgijec Ickx na /errariju je odstopi! ZELTWEG, 16. — Švicar Joe Sif-fert je osvojil dirko za veliko nagrado Avstrije, svetovni prvak F. 1 pa je postal Škot Jackie Stevvart na tyrell-fordu. Stevvart je osvojil svetovni naslov, čeprav dirke ni končal. V 35. krogu je namreč zavozil s proge, vendar brez poškodb. Stewart je postal že v nedeljo svetovni prvak, ker se nista njegova dva neposredna tekmeca Ickx in Pettersson u-vrstila na prva mesta in tako izgubila možnosti za končno zmago, čeprav preostajajo do konca prvenstva še tri velike nagrade (Italija, Kanada in ZDA). Ickx je odstopil, Pettersson pa je zasedel komaj 8. mesto. Tako je Jackie Stevvart drugič svetovni prvak. Prvič je bil svetovni prvak F. 1 leta 1969. 1. mesto na dirki v Zeltvvegu, veljavni za VN Avstrije, je osvojil 35-letni Švicar Joe Siffert. Siffert je ob startu zelo močno pognal svoj BRM in se usidral na prvo mesto in tam tudi ostal do konca dirke. Sledila sta mu Stevvart (tyrell-ford) in Regazzoni (ferrari). Regazzoni je moral kmalu po startu odstopiti zaradi okvare na motorju. Dirka ni bila razgibana in na prvih mestih so vozili vedno isti dirkači: 1. Siffert, 2. Stevvart, 3. Cevert, 4. Schen ken, 5. Fittipaldi in 6. Wiessel. Ta vodeča šesterica je skoraj monotono vozila za več kot polovico dirke. V 32. krogu je odstopil Jackie Ickx. v 35. krogu pa je bil na vrsti Stevvart. Na najnevarnejši točki proge ga je zaneslo in znašel se je na travi. Stevvart se ni poškodoval, njegov tyrell-ford pa je ostal precej potolčen. Tudi mladi Cevert, ki se je po Stevvartovem odstopu povzpel na drugo mesto, je moral v 43. krogu odstopiti. Siffert je tako sam drvel proti cilju, saj za njim ni bilo nikogar, ki bi ga lahko resneje ogrožal. Šele proti koncu je pričel Brazilec Em-merson Fittipaldi hitreje voziti in je v zadnjih 6 krogih zmanjšal svojo zamudo za kar 21 sekund. Njegova nekoliko zakasnela vnema pa mu je prinesla odlično drugo mesto. REZULTATI: 1. Siffert (Švica - BRM! 2. E. Fittipaldi (Braz. - lotus-ford) 3. Schenken (Avstrija - brabham) 4. Wiessel (Švica - lotus-ford) 5. Hill (VB - brabham) 6. Pescarolo (Francija - march) Lestvica svetovnega prvenstva vozačev F. 1 po 8. dirkah je naslednja: Stevvart 51 (svetovni prvak 71), Ickx 19, Pettersson 17, Fittipaldi 16, Dinu in Dragici Stopar se je v soboto rodila v Velenju hčerkica NATAŠA Srečnima staršema čestita, novorojenki va želi obilo sreče v iivljenju ŠD Zarja. Siffert 13, Ceverl, 12, Regazzoni 12, Andretti 12, Rodriguez 9, Amon 8, Wiessel 7, Schenken 5, Hulme, Pescarolo 4, Stomelen 3, Surtees 3, Hill 2, Beltoise 1. Željko Franulovič mednarodni prvak ZDA INDIANAPOLIS, 16. - Jugoslovan Željko Franulovič je po dveh letih spet osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v ZDA. V finalu je odpravil lanskega prvaka Američana Cliffa Richeya 6:3, 6:4, 0:6 in 6:3. Med posameznicami je domačinka Billie King premagala rojakinjo Lindo Tuero s 6:4, 7:5. Bo Siffert v Monzi razpolagal z novim strojem? DUNAJ, 16. — Švicar Joe Siffert, ki je v nedeljo osvojil prvo mesto na dirki za veliko nagrado Avstrije bo dirkal v Monzi z BRM, kateremu bodo vgradili motor novega tipa. Gre verjetno za popolno novost, ne le za izpopolnitev starega motorja. Kaže, da je Siffert preizkušal novi motor že na poskusnih vožnjah VN Avstrije, nakar so ga mehaniki spet hitro skrili, da re bi Siffer-tovi tekmeci zvedeli za kakšno podrobnost o novem stroju BRM ima širokopotezne načrte za bodočnost. Tehnični vodja dirkalnega oddelka avtomobilske hiše Ferrari se je medtem sestal z nekaterimi dirkal-ci, da bi proučil možnost izpopolnitve Ferrarijeve ekipe za prihodnje leto. Govoril je s Cevertom, ki mu je zagotovil, da mu bo odgovoril pred dirko za veliko nagrado Ita lije, Siffert pa bi moral odgovoriti v teku dveh tednov. Skoraj gotovo pa je, da bo Švicar tudi v bodoče nastopal za BRM, ki mu je letos dala nekaj lepih zadoščenj. MOSKVA, 16. - Sovjet Aleksander Metreveli je osvojil prvo mesto pri posameznikih na mednarodnem moskovskem teniškem turnirju. V finalu je premagal Madžara Gulja-ša s 6:4, 6:1. Pri posameznicah je Sovjetinja Ermejeva odpravila rojakinjo Kull s 6:0, 6:3. mBKLLLjudJJKKKmi CIUDAD MEXICO, 16. - V prvi tekmi drugege svetovnega prvenstva v ženskem nogometu je ekipa Mehike porazila Argentino s 3:1 (2:1). Tekma, kateri je prisostvovalo približno 80.000 gledalcev, je bila vseskozi borbena, čeprav so nogometa-šice občutile negativne vplive višinske razlike. Pred tekmo je bila svečana otvoritev prvenstva, med katero je vkorakalo v stadion vseh šest ekip, ki se udeležuje prvenstva. Te reprezentance so: Mehika, Argentina, Danska, Francija, Anglija in Italija. Naslednja tekma bo na sporedu v sredo v Guadalajari. RIM, 16. — Enajsterica Malage je osvojila turnir Sončne obale. V finalni tekmi je premagala ekipo beograjske Crvene zvezde z izidom 2:1 (1:1). k 10 S 1 g jj Tajništvo ZSŠD obvešča vse prijavljene za tečaj v Rovinju, da bo odhod danes, 17. t. m. zjutraj ob 9.30 s Trga Oberdan v Trstu. Društva naj dajo odbojkarjem in odbojkaricam po eno žogo. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. KVOTE 12 -11 -10 - 1. - 2. - 3. - 4. - 6. - Mitzuko Avena Yaki Bibione Amontillado Crassulla Pit Viper Sercbio Evelina Paiade Gianni Schicchi Tobey 3.084.235 lir 57.575 lir 6.793 lir 1 X 2 X 2 1 1 2 2 1 1 2 -—.— Itie iti teL2 »jim, ko pa bi ga bil močni Nemec že skoraj po-^stial j2 zajjionai ^ je spomnil, da ima puško nabasano, in Potisnil. Krogla je Nemcu preklala prsni koš, da so mu si hrbtu rebra kar zacvetela. Kljub temu so ga slekli m razdelili čevlje, hlače in bluzo. ,Pri cerkvi je Svarun naletel med drugimi borci na Ja-la In Marjanco. «Ta dva sta pa neločljiva. Od prvega b, ■ ko sta prišla v brigado, se ga dekle drža kot senca, k. Srsčo imata oba, da nobeden ne pade.» Povedali so kako so se tolkli na levem krilu in kako se Je držal j"3-!jezeč Stanko v zvoniku, čeprav so Nemci prodrli T5at do cerkve. . k. svarun je bil ponosen na svoje fante. Vsa notranjost ie drhtela od neurejenih vtisov in močnih čustev. Naj-Je bi objel vse po vrsti, od pratežnikov do komandirjev. a,, y vasi so jih sprejeli s ponosom; gospodarja, gospo-in otroci so jih gledali kakor čudo. Po njihovi zaslugi vas ostala cela i* <. Namenil se je naravnost v hišo, kjer je bil štab. Glo-°°k0 se jim je priklonil, dvignil preluknjano klobuštro Jih nagovoril: "Fantje, kdo bo kadil? Danes ponujam izjemoma esesov-r6 cigarete« Iz polnih žepov je vlekel zavojčke in ponu-*w- Jemali so kar od kraja, prižigali in zadovoljno puhali ValJke dima pod nizki strop kmečke izbe. ^ je kdo žejen, mu dam pokusiti esesovski rum. Ta bo za korajžo!« Okoli pasu mu je viselo nekaj čutaric in kmalu je ena krožila od ust do ust, dokler ni bala prazna. Ko je borba zamrla, se je Marko kot senca splazil v globel med mrliče, kamor je bil zakotalil mino. To je bila njegova stara navada. Rad si je ogledal učinek rušilne moči in pobrskal po žepih ubitih sovražnikov. Neznansko mu je bilo všeč, če je kaj zaplenil, še bolj pa je užival potem, ko je te reči delil med borce; včasih pa je kaj prihranil tudi za svoje civilne pomagače. V hlačnem žepu je imel debelo listnico okupacijskih mark, pisem in slik, katere pa je hranil, da bd jih najprej sam pregledal. Najbolj žejni so ga ociganili še za eno čutarico nima Dal jim jo je, a ne brez pripomb. «čeprav me komisarji proglašajo za anarhista, imam najbolj komunistično dušo. Bolj rdeč sem kot vsi komisarji. Tu imate vse, kar sem zaplenil. Lahko me pojeste s kožo in kostmi vred.« Primož je s svojimi ostal na položaju. Ana Je mitraljezcu Slavcu z alkoholom očistila rane po obrazu in rokah — ošvrkali so ga drobci ročne granate — in ga obvezala Ranjenih je bilo toliko, da sta z Marjanco porabili vse obveze in so morali strgati še nekaj srajc. Primož je gledal proti Jelovici in razmišljal. Ana je sedla v njegovo bližino in jela urejati torbico. Ko je zla gala zdravila, je zagleda zganjen list papirja, ki ji je vzbu dil pozornost. Bil je takšne oblike kot pismo v škatlici z strupom. Z drhtečimi rokami ga je odprla. Takoj Je spoz- nala drobno materino pisavo in presunila jo je zla slutnja Preletela je vrstice. Pod materino prošnjo je bil pripis v nemščini: «Helga! Takoj se vrnite, sicer vas bomo poiskali sami! Helmut.« «Primož!» ga Je poklicala s suhim, nenavadnim glasom Ozrl se je k njej in se začudil njenemu spremenjenemu obrazu. Z mračnim pogledom je prebral pismo. «Kaj praviš na vse to?« jo je vprašal. «ln kdo ti je prinesel to pismo?« «Našla sem ga v torbici med zdravili. In kaj mislim? Vem samo to, da me ne smejo dobiti v roke. Jaz odgovarjam zase in mama zase. Če je kaj pravice pri njih, ml ne morejo nič.« > «Tam o pravici ni govora. Moramo ugotoviti, kdo Je vtaknil pismo v torbico.« «Vedno jo imam pri sebi. Odložim Jo le ponoči in takrat, ko obvezujem ranjene. Sploh ne vem, kdo bi se mi lahko približal.« Menila sta, da morata nemudoma obvestiti Švaroma, če je v tej enoti špijon, bo lahko izdal tudi nadaljnji premik bataljona. Napotila sta se v vas in ga našla v bataljonskem štabu. Na mizi je stal vrč sadjevca. Svarun in Janez sta proučevala na karti, kako bi se brez boja izmuznili skozi dolino in došli brigadno glavnino na Jelovica. Svarun je povprašal, kaj je z njima. Rekla sta mu, da bi se rada pogovorila z njim na samem. «Daj Marjanca, najprej jima nalij sadjevca, gotovo sta žejna, saj prihajata s položaja.« Brhko kmečko dekle, v škornjih in uniformi nemškega oficirja, je zvedavo pogledala Ano in Primoža, potem pa jima je nalila. «Vidiš, Janez, tale dva sta takšna kot vidva z Marjanco. Bele vrane ste v brigadi. Takoj ko pridemo na osvobojeno, vas bom dal poženi ti, da bo konec pohujšanja. Komisarji vas gledajo vsak dan bolj postrani, meni pa očitajo, da vam gledam skozi prste.« «Kar poženi nas,« se je zasmejal Primož. «Jaz sem zato!« «Ti si za to. Kaj pa ona, ko tako žalostno gleda?« je dejal Svarun. Ana je molčala, Marjanca pa se je oglasila z zvonkim glasom: «Kar ti nas zveži, Svarun, to bo najbolj držalo!« «Ne smem. To je komisarski posel.« Janez, krepak fant drznih oči, Svarunov sovaščan, se je zarežal: «Svanm, pohiti! še nekaj takih borb, pa nas ne Do treba ženiti. Saj vidiš, da nas je vsak dan manj v bataljonu« «Pri nas ne gresta nikomur na živce,« se )e oglasil bataljonski komisar. «Za druge pa nam ni mar če dekleta izpolnjujejo svojo dolžnost bolje kot marsikateri rn-ški — vsa čast jim! Jaz se odkrijem vsaki, ki vzdrži v brigadi nekaj mesecev.« Primož in Ana sta popila vsak po en kozarec sadjevca, potem sta odšla s Svarunom ven. Pred hišo mu je Primož povedal, za kaj gre, ob ognju pri pratežu pa so prebrali pismo. Prvi hip Svarun ni vedel, kaj bi ukrenil Poostril bo varnostne ukrepe v bataljonu in pazili bodo na sumljive novince. Vse drugo pa bo prepustil Blisku Dobili ga bodo na Jelovici. Na gozdnem sedlu so pokopali vseh deset borcev. Sredi noči je vzšel mesec in skozi megleno tančico medlo obsijal kolovoz, po katerem se je vzpenjala hninljcrska kolona. Borci so se nemo poslavljali od padlih tovarišev in utonili v gozdu. Pred njimi je rastla Jelovica kot temna, nedosegljiva gmota in zastirala svod do neba. Travndkarjeva domačija se je kopala v luči pomladanskega sonca. Cvetelo je pozno sadno drevje, ki je po vsej rebri obdajalo hiše. Na robu, kjer je steza zavila k studencu, je šumel uljnjak, obrnjen k sončnem vzhodu Stari Travnikar je sedel na klopci iz prežagane macesnove krivine, vlekel pipo in puhal modrikast dim v pomladanski veter. Nad vrhovi okopnelih gora so se kopičili oblaki in drseli proti teminam jeloviških gozdov. Stari Travnika! je gledal čebele in računal, koliko medu mu bodo nanosile to leto. Na njivi pod hišo sta mama in Tinka pleli posevke, ki so po dobri pomladna moči bujno pognali. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina 4 ,00 11.0M lir. L„„. KSSJrsJ- —• ______ Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Oglati TekoC račun pri Narodni banki v Ljubljani 901 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon u Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. fin«1 nčne' 17. avgusta 1971 upravni 300, legalni 400, osmrtnice Tn sožalja 200 lir »Mali 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar<^*|j|[ji' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie'š Pubblielti V"" Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska VOJAŠKA DIKTATURA V ANATOLIJT Šestindvajset levičarskih obtožencev pred vojaškim sodiščem v Istanbulu Vojaški tožilec zahteval 12 smrtnih kazni - Silna družbena in politična protislovja pretresajo sodobno Turčijo ISTANBUL, 16, — Danes se je začela v Istanbulu pred vojaškim sodiščem obravnava proti 26 osebam, ki pripadajo v večini tako imenovani «turski ljudski osvobodilni fron-ti>. Vojaške oblasti, ki kontrolirajo danes vse politično, gospodarsko in družbeno življenje v Turčiji obtožujejo priprte, da so skušali strmoglaviti z orožjem turško vlado. V obtožnici je še več drugih prekrškov, ki zadevajo med drugim u-mor izraelskega konzula v Istanbulu Efraima Elroma, ki so ga uporniki ugrabili 17. maja in ubili nekaj dni pozneje v stanovanju, kjer je bil priprt. Obtožnica pravi v tej zvezi, da so ugrabitelji nameravali najprej ugrabiti ameriškega konzula, toda ker so ugotovili, da bi bilo zelo težko priti do njegovega stanovanja, so se odločili, da ugrabijo izraelskega konzula. Policijski organi so organizirali veliko akcijo, da bi rešili izraelskega diplomata. Teroristi so menda precej časa oklevali preden so sklenili, da ubijejo Elroma. Kasneje so se odlo čili za umor, ker so sodili, da bi bilo preveč nevarno spustiti ugrabljenca iz hiše, kjer je bil priprt. Ko so sklenili, da ga bodo ubili, so z žrebom določili člana organizacije, ki je moral materialno opraviti zaupano nalogo. Nehvaležna naloga je doletela 25-letnega Mahira Ca-yana, ki sedi danes na zatožni klopi. Kmalu po domnevnem umoru se je Cayan skril skupaj s tovarišem Huseinom Cevahirom v hišo nekega turškega častnika, kjer je ugrabil ter držal priprto dva dni 14-letno častnikovo hčerko. Na kraju je policija obkolila hišo ter jo po oboroženem spopadu zavzela. V bitki je bil Cevahir ubit, Cayam pa je bil ranjen. Dekle je ostalo nepoškodovano. Na današnji obravnavi je vojaški tožilec zahteval smrtno kazen za 13 obtožencev, za druge pa zaporne kazni od enega do 20 let zapora. Med obtoženci je šest žensk, za štiri od njih je tožilec zahteval smrtno kazen. Proces, ki se je začel v Istanbulu proti skupini, ki je pripadala v glavnem, kot smo že dejali, »turški ljudski osvobodilni fronti* je vsaj začasen epilog hude politične krize, ki danes pretresa celotno Turčijo. V nekaterih krogih pravijo, da je ta kriza posledica neuravnovešenega gospodarskega in socialnega razvoja dežele v zadnjih dvajsetih letih, ter da je bliže pojmu razvojne krize, kot pa krizi, ki bi nastala zaradi oklevanja konservativnih sil, da bi šle po poti napredka. Ta domneva ni preveč blizu resnice, kajti Turčija je bila sicer priča v zadnjih dvajsetih letih precejšnjega gospodarskega in socialnega preporoda, ki pa je prišel do izraza sa- illl*llillllllHIII«lll|||||||||||||||||»||||||||||||||l|||iii||||| Elektronski stroj (Nadaljevanje s 4. strani) mo v nekaterih predelih te prostrane države, ki meri več kot 700.00' kvadratnih km, šteje pa komaj 36 milijonov prebivalcev. Lahko bi potegnili imaginarno mejo, ki deli i želo po črti, ki gre od Samsuna na Črnem morju do Adane. Kapitali stični razvoj je spravil v svoj vrtinec pokrajine, ki ležijo zapadno r te črte, medtem ko je ostali vzhodni del države obtičal na ravni, ki je bila značilna za Turčijo pred prihodom na oblast slovitega Ke-mala Ataturka. Medtem, ko se za-padni del Turčije razvija razmeroma zelo hitro, pa na vzhodu, ki je pretežno kmečki, gospodarijo še vedno age (veleposestniki) in hodže (muslimanski duhovniki). Tu je seveda gospodarsko življenje prikovano na sheme iz daljne preteklosti ter poteka tako kot pred 200 ali 300 leti. Dohodek teh ljudi je praktično ničen, saj delajo samo za golo življenje. Kmetijstvo se še ni v toliki meri spremenilo, da bi si utrlo pot v tržno gospodarstvo. Sicer pa tudi na zahodu ni mm go bolje. Življenjska raven ljudi je na splošno zelo nizka. Dogaja se, da pravnik, ki je doktoriral na vseučilišču, utegne dobiti službo pri državni upravi, ki mu nese mesečno morda nekaj več kot 50 tisoč plače. Delavec zasluži seveda zelo malo. V zadnjih povojnih letih so prišli na zeleno vejico skoraj samo števil-ni špekulanti. Sem je treba prište-vati posebno tiste, ki se ukvarjajo z gradbeno špekulacijo. Velika mesta, posebno Ankara, se razvijajo kot gobe po dežju. Turško glavno mesto šteje danes več kot milijon prebivalcev a čez 10 let se bo to število morda podvojilo. Silna nerešena protislovja tarejo danes tursko družbo. Srednjeveška zaostalost se bije s kapitalističnim razvojem, nad vsemi temi dogajanji pa lebdi senca ameriške CIA, ki si je zagotovila v zadnjih letih ogromen vpliv nad državo. Vojaška diktatura je sicer zagotovila določeno varnost (med drugimi jo podpirajo kmečki sloji v vzhodnih pokrajinah) toda na drugi strani je postavila izven zakona vse levičarske stranke in gibanja. Njeno glavno geslo je: boj proti komunizmu. ITALIJANI SO NA POČITNICAH Tradicionalna podoba Italije: mesta prazna, letovišča polna V teh dneh ni bil promet tako intenziven kot lani Policija napoveduje «veliki povratek» za konec tedna Neurje v Avstriji DUNAJ 16. — Močno neurje, ki je zajelo Avstrijo, je povzročilo precej škode in je zaradi usadov za nekaj ur onemogočilo cestni in železniški promet. V teh dneh so si vsa italijanska mesta podobna. Domačinov je malo in po cestah srečaš le turiste, ki si ogledujejo mestne zanimivosti ob vseh urah, ne glede na neznosno vročino. Italijani so v glavnem razpršeni po letoviščar-skih krajih, ki so napolnjeni do zadnjega kotička. Posebno plaže v severnem predelu države so prenatrpane, medtem ko je na jugu še nekoliko prostora v manj dostopnih krajih. Promet po italijanskih cestah ni v teh dneh zelo intenziven, saj je ponekod celo pod poprečjem. Prometna policija meni, da se bo velika večina ljudi vrnila ob koncu tedna med soboto in nedeljo. Za te dni je, kot tudi za veliki šmaren, pripravila načrt za nadzorovanje prometa v sodelovanju s karabinjerji. v Tudi pomorske družbe, ki vzdržujejo stike med kontinentom in otoki, se pripravljajo na povratek s počitnic. Družba, ki ima v zakupu trajekte s Sardinijo, je organizirala izredne trajekte, da ne bi morali avtomobilisti čakati cele dneve za prevoz na kontinent. Proti večeru se je promet nekoliko povečal, ker se je začel povratek tujcev proti severu. Kljub nevelikemu prometu pa je bilo vseeno precej smrtnih žrtev. Na italijanskih cestah je včeraj izgubilo življenje dvanajst oseb in veliko jih je bilo ranjenih v raznih prometnih nesrečah, ki so se pripetile predvsem zaradi nepazljivosti. Proces proti Mujiburju Rahmanu NOVI DELHI, 16. — Pakistanske oblaisti so danes potrdile, da se je proces proti šejku Mujiburju Rahmanu redno pričel v sredo 11. avgusta, vendar niso povedali za kraj procesa. Mujiburja Rahmana, ki je vodil upor v Vzhodnem Pakistanu, so obtožili veleizdaje, številne mednarodne organizacije so se do sedaj zavzele za šejkovo usodo, a zgleda, da so bili vsi pozivi zaman. Planinska nesreča na tatinskem ...........................min.mn.im...i.nnmnmi.i.i USPELA PRIREDITEV V LIPICI Nastop vrhunskih jezdecev navdušil številno občinstvo Ljubitelji konjskega športa so prišli na svoj račun - Nove perspektive Lipice skih strojev vgradijo stroju »spomin* tako, čemur določeni stroj trenutno služi. Morejo vanj vključiti namesto enega pojma, ki ga brišejo, drug pojem, toda to je v milijonskem obsegu malenkostna sprememba, zato ostane ta ali oni elektronski stroj togo omejen na svoje področje. Logično se zato postavlja vprašanje, ali bi ne bilo možno izdelati elektronski stroj, elektronske možgane, ki bi zajeli širši obseg »znanja*. Mislimo pri tem elektronske možgane, katerim bi posredovali ne milijon, pač pa 10, 100 ali celo več milijonov besed, pojmov, številk itd. Teoretično je to možno, toda takšen stroj bi stal na desetine milijard dolarjev, kar bi kako ameriško podjetje ob podpori Washingtona morda tudi zmoglo, toda tak stroj oziroma samo njegovi »možgani* bi tehtali 100 tisoč ton in zavzemali bi prostornino 22.500 kubičnih metrov, porabili pa bi milijarde vatov električne energije. Pomislimo, kako popolni so človeški možgani, ki zmorejo prav toliko »spomina*, kolikor bi ga zmogel gornji elektronski stroj, ki pa hkrati ne tehtajo niti poldrugi kilogram, porabijo pa komaj 20 vatov električne energije, ki mu jo posreduje sam organizem Če smo v začetku rekli, da bo prišel čas, ko se bo elektronski stroj v marsičem kosal s človeškimi možgani, smo pri tem mislili na posamezna področja, na dele, ožje dele človeške dejavnosti, za katere bo človek določene možgane programiral, da bi mu v danih trenutkih ne bilo treba delati svojih računskih operacij, Id bi se razpotegnile v nedogled, medtem ko jih računski stroj opravi v mnogo krajšem času. Toda nikoli, pravijo, ne bo mogel računski stroj povsem zamenjati člo vekovih možganov. Računski stroj, o katerem je govor, ima le eno pa čeprav velikansko prednost pred človekovimi možgani. Sodob ni računski stroj more reševati aritmetične naloge sto milijonov-krat hitreje kot jih morejo reševati človeški možgani. To pa tudi ni majhna stvar. (Od našega dopisnika) V soboto in nedeljo je Lipica sprejela v goste več tisoč ljuoite-ijev Konjskega športa in med njimi je bilo Kot po navadi mnogo Tržačanov. Tbicrat sta čakali ob-isKov.-nce dve presenečeni' no\o-zgrajeni hotel in prenovljen ekshi-bicijsKi program z vključitvijo državnega prvenstva v dresurnem jahanju in preskakovanju zaprek Novi hotel je poglavje zase. S svojo m oerno arhitekturo in lunk cionainostjo, z restavracijo, keglji ščem, nočnim baroni in obsežnim parkirnim prostorom je Lipici že začel pisati nove strani njene prihodnosti. Pred dvajsetimi dnevi je bila otvoritev in v nekaj dneh so bila razprodana vsa ležišča za mesec dni vnaprej. V krizi, v kateri je bila pred leti Lipica zaradi velikih stroškov za vzdrževanje objektov, osebja in konj, so v sežanski občini našli res edino in najprimernejšo rešitev: z vsemi silami so se vrgli v turizem. Zdaj imajo dovolj gostov, zaseden hotel in razprodane jahalne ure, toda to še ni vse. Konjerej-ski zavod si močno prizadeva, da bi Lipica dobila pokrito jahalnico, s čimer bi lahko oddajali jahalne ure vse leto in ne samo poleti. S tem bi tudi zagotovili hotelu celoletno zasedbo. Če bo šlo vse po načrtih, bodo to zamisel uresničili že v kratkem. Prav tako se zavod prizadeva da še bolj razširi propagando za ta edinstveni turistično športni objekt, čudovito kraško okolje z na pol divjim pejsažem, najmodernejši hotel, večstoletna tradicija lipicancev, izvež-bani trenerji, bližina morja in številnih znamenitih turističnih točk v Sloveniji, vse to so lastnosti, ki bodo privabile v Lipico turiste tudi iz najbolj oddaljenih dežel. V soboto je bilo na sporedu dr žavno prvenstvo v dresurnem jahanju, na katerem je premočno zmagal Klavdij Maver na konju Favory Dubovina H. Domačin Maver iz Lipice je zbral 514,6 točke pred drugouvrščenim zastopnikom Slovenije Stanjkom (378,6 točke) in tretjeuvrščenim Blagojevičem iz Srbije (355,6 točke). Maver je tudi tokrat dokazal, da je neprekosljiv mojster visoke dresurne šole. Doslej je petkrat nastopil na državnem prvenstvu in štirikrat premočno zmagal. Le enkrat se je že vnaprej odpovedal zmagi, ko je svojega konja posodil klubskemu tovarišu, sam pa je nastopil s konjem — začetnikom. V pogovoru nam je simpatični mojster mnogo povedal o svojih načrtih z novimi kadri in konji ter izrazil svoje zadovoljstvo, da je Lipici zagotovljena prihodnost z novim tu-ristično-športnim konceptom. Omenimo naj tudi uspeh domačina Umka, ki je v dresurnem jahanju zasedel drugo mesto, vendar je tekmoval izven konkurence. V nedeljskem programu so se najprej pomerili v preskakovanju zaprek mledinci. Naslov državnega prvaka je presenetljivo osvojila 17-letna Celjanka Eva Završnik . konju Kobra. Zbrala je 178 točk. Drugi je bil Branko Špeglič, prav tako zastopnik Slovenije, s 158 točkami, medtem ko je tretje mesto osvojil Radmilo Spasojevič iz Srbije. Čeprav je Slovenija osvo-1 jila dve prvi mesti, se je morala v ekipni uvrstitvi zadovoljiti z drugim mestom. Srbija je namreč zbrala 470 točk, Slovenija pa točko manj. O tej točki lahko rečemo, da je navdušila gledalce. Mladinci so prikazali mnogo znanja in poguma ter so dokazali, da se bo ta šport pri nas še razvil. Nagrade sta prispevala Konjerejski zavod Lipica ter trgovsko podjetje Preskrba, Kras, Sežana. Po osvojitvi naslova državne prvakinje nam je Završnikova dejala, da je v delo vložila mnogo ljubezni in napora in se mora zahvaliti svojemu trenerju ter klubu, ki ji je omogočil primerne pogoje za sistematični trening. V drugi točki so nastopili člani v preskakovanju zaprek. Medtem ko so juniorji skakali čez višino 1,25 do 1,30 metra, so imeli člani seveda zahtevnejšo nalogo, saj so bile zapreke visoke 1,30 do 1,50 metra. Bili smo priča res nekaterim vrhunskim skokom, zlasti Milutinoviča in Kurcinjaka, ki nista podrla nobene ovire. Bilo pa je tudi nekaj spodrsljajev zaradi premajhne koncentracije tekmovalcev in neobvladanja konj, toda vse se je srečno končalo. Končni vrstni red: 1. Milan Milutinovič, na konju Vesnik, Srbija, 165,5 točke; 2. Josip Kurcinjak, na konju Dante Hrvatska 158,5 točke; 3. Miroslav Jokič, na konju Matador, Vojvodina 143,5 točke. V ekipni razvrstitvi je zmagala Srbija s 436,5 točke pred Hrvatsko 420 točk in Vojvodino 407,5 točke. V ekshibicijskem programu je nastopil nato še Klavdij Maver s skupino mladih žrebcev. Po končani prireditvi je bila v Lipici še pozno v noč splošna zabava s plesom. L. O. TRENTO, 16. — Včeraj se je v trentinskih gorah pripetila huda nesreča v kateri je izgubil življenje Giuseppe Fendce, ki je umrl med izletom na Crozom. Fenice je skupaj z dvema prijateljema hodil po nevarni gorski stezi, ko se je spotaknil in padel v prepad. Na pomoč so priskočili gasilci iz Trenta, ki so prispeli na kraj nesreče s helikopterjem, vendar za planinca ni bilo več pomoči. tem primeru bi bilo treba deset tisoče in deset tisoče kilometrov novih cest, bi bile te skozi več kot pol leta neuporabne zaradi zametov in ledu. Najprimernejše in edino prevozno sredstvo so letala, na krajših relacijah pa kak jeep. Resnici na ljubo so letalske zveze s Sibirijo _ dobre in promet na njih je zelo živ, saj so cene nižje kot na vlaku. Še vedno bi mogli reči, da bi dali le medlo sliko o Sibiriji. Prostor nam tega danes ne dopušča in se bomo k zadevi vrnili kdaj pozneje. Mimogrede bomo pa vendarle dodali, da se za prirodna bogastva v Sibiriji ne zanimajo le sovjetski gospodarstveniki, ki so vložili v razvoj Sibirije že na tisoče milijard rubljev, pač pa se zadnje čase ukvarjajo s tem tudi tuji poslovni ljudje, prvenstveno zahodni Nemci in zadnje čase Japonci, ki kar ponujajo Sovjetski zvezi finančna in tehnična sredstva. Sicer pa je sovjetski znanstvenik Mihail Lomonosov že pred davnim rekel, da «bodočnost Sovjetske zveze se poraja v Sibiriji*. Verjetno, zelo verjetno je imel prav. M. P. ZA REŠITEV POLOŽAJA PREBIVALSTVA V CflZl Poziv ministra Riai> tajniku OZN U Tanit KAIRO, 16. — Zunanji minister ZAR Mahmud Riad je naslovil na generalnega tajnika OZN U Tanta poziv, naj mednarodna organizacija posreduje pri izraelski vladi za zaščito palestinskega prebivalstva v predelu Gaza, kjer se položaj iz dneva v dan slabša zaradi teroristične kampanje, ki jo vodi Izrael. Ta skuša namreč prisiliti prebivalce, da bd zapustili omenjeno področje in mu še »pomaga* s tem. da podira stanovanjska poslopja Po mnenju Mahmuda Riada je’ edini cilj Izraelov izpraznitev teritorija, da bi bila nato lažja priključitev Izraelu. Eksplozija ročne bombe je v Gazi povzročila danes 23 ranjenih. Propadla je medtem stavka, ki so jo proglasili gverilci, da bi onemogočili ali vsaj zaustavili podiranje poslopij. Uradna utemeljitev podiranja je, da bi zgraditev novih in širših cest «omogočila vzdrževanje reda*. Jordanska letalska družba ALIA ,e sporočila, da bo letalska proga med Amanom in Bejrutom od danes dalje mimo Kaira, tako da letala ne bodo morala prekoračiti sirskega zračnega prostora. Iz Damaska se je medtem vrnil libanonski zunanji minister Khalil Abu, ki je potrdil, da sirski ukrepi v • zvezi z zračnim prostorom ne zadevajo libanonskih letal, kakor je bil govor pred dnevi. Libanonska letalska družba MEA ne bo prisi- ljena preusmerjevati sv0^Lj$ Zadnjo važno vest o ob#*" ^ spopadu in zaostritvi °dn0®Vij; Sirijo in Jordanijo je P°srvJ jt egiptovska agencija ob Povra, p legacije iz Damaska. Sirij® ‘ ^ pravljena sprejeti vsako nio® ^ tev spora, če bodo tako jeli tudi palestinski gverilci' da jordanski voditelji ne 0