Politicen list za slovenski národ.
Po
noštl prejeman Telili: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja trietopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., F p	4 gld za en mesec 1 gld. 40 kr.	če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta o gl. 30 kr., za en' mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoluilne.
Štev. IS3.
V Ljubljani, v četrtek 13.
avgusta 1885.
Letnik XIII.
Berači in nova postava.
„Ubogih boste zmiraj imeli." Znan je ta star izrek Božjega učenika. Pa od kod nek izhaja to, da se revežev nikdar na svetu ne manjka? Saj je Bog vsega obilno vstvaril, iu pregovor pravi: Vsak zajček najde svoj kotiček. V zlatem veku, tako pagani pripovedujejo, ni bilo siromakov, stiskanih na svetu, a v sedanjem železnem veku nahajamo obilo rev in nadlog med človeškimi otroki in poleg obilnega bogastva in razkošne za-pravljivosti dostikrat najhujše siromaštvo in revščino. Od kod ta razlika na svetu? Ali bi se ne dalo tako napraviti, kakor socijalisti sanjajo, da bi bilo premoženje enakomerno razdeljeno? Nikdar in nikoli ! Ako bi na to hoteli zadosti razločno odgovoriti, bi mogli začeti pri prvih stariših v raji in nadaljevati pripovest noter do sedanjih časov in kazati na velika bogata kupčijska mesta, kjer se steka bogastvo vsega svetil, v ozadji je pa nakopičena vsa beda, vse gorje človeškega rodu.
Zastonj sem ugibal in pretuhtaval vse to, in premišljeval zakaj se vendar bogatini reveža sramujejo in ga prezirajo, saj bi vendar brez revežev ne mogli veseliti se svojega bogastva, niti ga vži-vati, kar mi na misel pride tista radovedna ženska, pagani so ji rekli Pandora, ki je zoper prepoved bogov pušico odprla, in ves zleg nad človeški rod izpustila. V sv. pismu se sicei^to nekoliko drugače pripoveduje, a stvar ostane ista, da je po človeški neubogljivosti prišlo vse zlo, vse gorje, tedaj tudi revščina, beda in pomanjkanje na svetu.
Ko bi ne bilo trdosrčnih zatiralcev, neusmiljenih bogatinov, oholih sebičnih in samopridnih velikašev na svetu, bi tudi ne bilo stiskanih in za-ničevanih revežev. Kdor bi tedaj prvo mogel odpraviti na svetu, bi tudi drugo, ako ne čisto odpravil, pa vendar mnogo zlajšal in reveže utešil. Kdo pa je tisti, ki stavi meje ošabnemu in mogočnemu, da ne zatira ubozega in mu v revščini in
stiski pomaga? Odgovarjaje na ta in taka vprašanja vendar poslednjič pridemo na nauke tistega, ki je v največi revščini na svet prišel in se v največi revščini iz sveta ločil.
Ker pa tukaj ne pišem zgodovino človeštva od pamtiveka notri do sedanjosti, niti ne mislim razlagati poglavja v katekizmu, o telesnih delih usmiljenja, marveč pišem le bore časnikarski članek, hočem omeniti tega silnega vprašanja, kolikor se ga nas uprav v tem času tiče.
Dobili smo pred kratkim postavo zoper postopače in zanikerneže, tedaj zoper delomrzne ljudi take baže, ki sami nočejo delati, a druge pridne in delavne ljudi nadlegujejo, a takih ljudi je pa mnogo vrst. Gosposka je začela izpeljavati to postavo, in zajela prvo pot, t. j. prvi petek, ki je dan za javno beračenje, nad 100 takih ljudi, nekaj izpustila, nekaj v kaznovanje sodniji izročila. Gotovo nam in ni-komu previdnemu nikdar ni na misel prišlo zagovarjati beračenje od hiše do hiše, vsak je gotovo nejevoljen nad prosjaki, ki gredo na selih, ko prvi cepec zapoje, od skednja do skednja in moledvajo za žito ubozega kmeta, ki se je trudil na polji, ko je morda prosjak v senci ležal, ali pa tačas, ko je pri tari cerkveno žegnanje, po bob od hiše do hiše; a vendar vprašamo, kaj je storiti ubogemu, ope-šauemu in zapuščenemu človeku, ki se ne more preživeti, niti nima koga svojih, kaj mu je storiti? Krasti ne more, a tudi noče. Kdo mu bode zameril, ako milošnje in usmiljenja prosi. Tega se je tudi gotovo gosposka prepričala, ko že zopet vidimo tii iu tam kacega siromaka milodara prositi. Nikdar ne morem tega razumeti, zakaj more človek razžaljen ali nevoljen biti, ko reveža zagleda. Ali ne bi bilo veliko bolje, da bi Boga zahvalil, da ima vsega dosti in od svojega nekaj revežu podaril. Žarad revežev še nikdo ni nikoli ubožal. Goljufi, lažnjivi upniki — se ve, da tudi tatje — so tisti, ki človeka v revščino spravijo.
Tisti svetopisemski bogat mož je gotovo bil radodaren po svoje, namreč, da je bogate gostije
prijateljem napravljal, vendar psom je več privošil, kakor revežem, do teh ljudi se mu je mrzelo. — Pravijo pa : vsaka občina naj svoje reveže preživi, a javno beračenje naj bode strogo prepovedano ! — Tukaj pa zadenemo s koso neogibljivo na robat kamen. Ne upamo se odvaliti ga in s pota spraviti, a tudi postavadajava hodi okoli njega in sama ne vé, kako bi ga odpravila. To vprašanje je silo zamotano, in o pravem času in prav primerno je „SI. Narod" v članku „za prosjake" opomnil, preden so izdali postavo „zoper delomrzne ljudi", naj bi bili pregledali občinsko postavo ! Vsaka občina naj svoje reveže preživi ! Da! to je prav lahko rečeno. V domači občini obitelj z več otroki ne najde iie dela ne zaslužka, mlad deček gré po svetu s trebuhom za kruhom. Išče dela in zaslužka, najde oboje pri tovarnah iu po večih mestih, déla in se trudi in svoje najboljše moči pusti — drugi pa se okoristijo z njegovimi žulji — a revež opešan iu postaran ali nemara pri delu ponesrečen naj gré v svojo rojstno vas, da ga bode preživela. V tujem kraji se oženi, ali žena in otrocr vsi spadajo v občino, od koder je njih oče nemara pred kacimi 50 leti po svetu šel, in tam se le kakošen starček še spominja bivšega soseda. Sedaj pa le zaničujte in preganjajte reveže in žugajte jim, da jih boste poslali v domačo občino, to ni nikakor težko, take reve zajeti in v zapor peljati, a težeje je nevarne postopače, prave delomrzne ljudi, ki bi lahko delali pa nočejo, in raje druge nadlegujejo, o priliki pa tudi kradejo, stakniti in v varen kraj odpeljati. Ti se znajo postavi odtegovati in gosposko za nos voditi. Za take ljudi bi bile prisilne delavnice na pravem kraji. Spominjam se, da sem bral v nekem amenkanskem listu, kako da tam, v „deželi svobode in prostosti", ravnajo s takimi ljudmi. S trdim delom — drva cepijo in kameri tolčejo — morajo si prislužijo svoje prenočišče. Bili so vmes že taki, da po tri dni niso delali — a konečno jih je vendar lakota prisilila k delu.
Postava govori o delomrznih ženskih vlačugah.
LISTEK.
Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva.
(Dalje.)
Vavtavas.
Ob desnem bregu Krke se vije cesta iz Kan-dije proti Vavtivasi, ki se razprostira na lepi ravnini kake dve uri hodá od Novegamesta. Vsa župnija razun vinskih goric Ljubna in Reber je na ravnem. Proti vzhodu meji na Smihelsko, na zahodni in južni strani pa jo oklepa Topliška in na severni Prečinska župnija, med ktero se vali počasna Krka, po strugi (166 m. nad morsko gladino).
Ljudje se ž i vé ob poljedelstvu, živinoreji, lesa-riji, vinarstvu in nekoliko tudi ob rudokopu. — Tudi dokaj lepega sadja, zlasti češpelj in jabolk se tii prideluje posebno na Ljubnem in v Rumunji vasi.
Kakor sploh kraševina ima tudi ta okolica več podzemeljskih jam. Kakih sto korakov od šolskega poslopja je že taka jama. V dnú te jame pa šumljil mrzel potok pod zemljo v Krko; njegova voda je hladna in pitna. Iz druzih jam pa voda navadno lo
ob dežji stopi iz zemlje, teče nekoliko časa po površji, potem se pa zopet v jame zgubi. Največa podzemeljska votlina, polna lepega kapnika, pa je „Jelenica" v Vavtovaškem gojzdu. Razprostira so daleč pod zemljo, do kraja ji pa še ni nihče prišel.
Na levem bregu Krke jo videti v podobi polu-kroga nakopičene zemlje. Na prvi pogled ti kaže, da je bila to mala trdnavica — tabor — za časa turških napadov. Ta polukrog obsega nad jeden hektar. Narod ga zove „cvingar". Tudi imena „Zgorenja, Dolenja Straža" nam svedočita, da je bila tii kot na prehodu straža, ki jo naznanila okolici pretečo nevarnost, da so se zamogli ljudje še o pravem času umakniti v varna zavetja. Bivši Novomeški župan M. Kmetic, ki se je mnogo bavil s starinoslovjem, našel je tii opeko in druzih reči iz rimske dobe. Vsaj tako je pripovedoval.
Tudi vasi po okolici so jako stare. Nahajajo se v listinah iz 14. in 15. stoletja, n. pr. 1. 1424 jo zastavil Janez Črnomeljski Martinu Remuši iz Jurke-vasi desetino žita v Rudmanskivasi.
Do leta 1660 je Vavtavas pripadala k Šmihelj-ski župniji. So le omenjenega leta jo dobila lastnega župnika in se ločila od Smihelsko. Prvi župnik jo bil g. Lavrencij Kuše (I. 1660—1665). Za njim so sledili ti-lo župniki: Jurij Barogel (1666—1660),
Lavrencij Goder (1670—1673), Jurij Volčina (1674— 1683), Jernej Semič (1684—1707), Aleš Štefan Droč (1708—1750), Gregor Janič (1750—1752), Anton Renaldi (1752—1761), Franc Šemovic (1762 • 1767), Ignacij Portiko (1752—1770) ta župnik jc bil tudi lastnik Zaloga (Breitenaua), Franc Ogorelec (1770— 1774), Ivan Prešern (1774—1779), Janez Jožef Vajec (1779—178jg), bil je jako izveden v raznih umetnijah ter sezidal leta 1780 sedanjo župnijsko cerkev. Aleš Drešer (1786—1800), Jakop Urbančio (1800—1815), Alojzij Gospodaric (1815—1816), za časa toga župnika so se meje župnije spremenile, ker je mnogo vasi pripadlo Topliški župniji, tudi kapla-nija se jo premestila iz Vavtevasi v Toplice. Primož Smolnikar (1816—1823), Jernej Mumik (1823— 1826), Matevž Kestner (1826—1846), Gašpar Mar-tinec (1846—1881) in od 14. sept. 1881 g. Anton Krčon.
Sedanji župnik je staro župnijsko hišo prav okusno prenovil in predelal.
Lastno šolo je Vavtovaška župnija dobila 1. 1877. Poduk se jc pričel 24. aprila 1878. Prvi učitelj je bil g. Karol Krištof; njegov naslednik pa je sedanji učitelj g. Florijan Kalinger.
Leta 1884 seje župniji priklopila Gorenja straža, pripadajoča do one dobe k PreSinski ¿upniji.
Pri večini teh je delomrznost od mladih dni vzrok nenravuega življenja. Veljd pa tudi, se vé, da v drugem pomenu pregovor: Ako bi nihče ne skrival, bi nihče ne kradel. Sploh pa nam gré tukaj spominjati so besed Izveličarjevih, ko so mu pripeljali tako žensko, da bi jo bil obsodil. Tožniki so vsi s pred Gospodovega obličja na tihem pobegnili, bali so se menda, da bi jih ne bil Kristus, ki je bil vsegaveden, prašati začel tudi se po kom drugem ...
Iz tega, kar smo tukaj le prav kratko omenili, vidi se, kako daleč sega ta postava v dejanske razmere, spoznali smo pa tudi, da se revščina ne odpravi, ako se samo zabrani, da se javno ne pokaže; voda ako se zajezi, toliko globokeje koplje, dokler ne najde odduška; nam ne pride tudi nikakor na misel gosposko grajati, da to postavo izpeljuje, ne-moremo pa nikakor razumeti estetike ali rahločutnosti takih ljudi, ki revščine ne morejo videti in precej po redarstvu vpijejo, ako le vidijo kacega reveža, ko jih nagovori, želimo sicer, da bi se javno prosjačenje, kar moči in dostojno, ubranilo, a toliko več storilo za reveže.
Čudom se čudimo tistim pobožnim (?) dušam, ki pravijo: Ubogajme bi rad dal, a ne najdem nikjer pravih in potrebnih revežev. (Kaj močno so se nekteri spodtikovali nad tem, da so pri nekterih revežih, ko so jih zaprli, najdli nekaj denarjev. — Revež nima svojega doma. niti svoje skrinje, domači so mu dostikrat največi neprijatelji in pazijo na to, da bi kaj pri njem dobili; ako neha beračiti, nima kaj jesti, zato morda revež denar s sabo nosi, ker misli, da je pri njem najbolj hranjen.)
Dragi moj, takih na tem grešnem svetu ne najdeš, jih bodeš mogel iskati iti kam drugam. Kugo spremlja strah in groza: revščino pa dostikrat, a ne vselej nemarnost, lažnjivost, nehvalež-nost in zavidnost. Odpravi prvo, morda ti bode moči odpraviti tudi drugo; kaj hasne psovati reveže, pa nič ne storiti, da bi se zboljšali ; dobro je denar spravljati v ta namen, da se voli za dobrodelne namene, a še bolje je pri življenji pomagati tem, ktere vidimo v potrebi, saj že pregovor pravi, da je milošnja v življenji zlat denar, a po smrti le železen — Omeniti bi še imeli, zakaj da je dandanes čezdaije več revščine in kaj nam je storiti v teh okoliščinah. Toda tako vprašanje je lože staviti, kakor pa pravi odgovor nanj dati.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. avgusta.
Xotraiije dežele.
V Kromeriži je vse kviško, kar ima sploh zdrave ude. V gradu moravskega metropolita delajo se priprave od zgodnjega jutra do poznega večera. 300 pridnih rok se noč in dan giblje, da pripravijo sobe, kjer se bode vkrepalo za ohranen je svetovnega mira in pa za nasprotni slučaj, če bi se taisti od druge strani kaliti hotel. V gradu, kjer je blizo 300 sob, ktere bodo vse s kraljevim leskom nameščene, stanovala bota vladarja in obe cesarici. Cesarjevič Rudolf naselil se bo v proštiji, ki je takoj za gradom,
ministri: Giers, Kalnoky, Taaffe in Tisza bodo stanovali v deškem semenišči, ki je z gradovim hodnikom v zvozi. Spremstvo, kterega bo več nego 200 glav, stanovalo bo v nadškofovih hišah in po hotelih. Redarstvo je tudi že svojo pozornost tjekaj obrnilo. Vsak ptujec, kdor tje dojde, mora v hotelu natanko povedati od kod da je in kdo. Družinam, ki bodo tujce sprejemale, se je ravno ta naloga dala. Veterani opravljali bodo redarsko službo. Rusija je že poslala tjekaj lepo četo svojih tajnih in tudi iz Dunaja jih je mnogo že v Kromeriži, ki z Argovimi očmi motrijo vsakega došlega ptujca. Sicer se bota pa grad in park ob njem ležeč popolnoma od organov javne varnosti obkolila, da pač ne bo nobenemu mogoče tjekaj, kdor ne bo za to posebne pravice imel.
V navadnem življenji v domačih krogih večkrat nastane prašanje, „kje je cesar sedaj?" Presvitli cesar bode v tem času več po cesarstvu, kakor pa na Dunaji in bo zarad tega temu in onemu vstreženo, če mu objavimo načrt cesarjevega potovanja za bodoče štiri tedne. Svoj rojstni dan praznoval bode presvitli cesar v tihem in prijaznem letovišči v Ischlu, od koder se 18. zvečer odpelje na Dunaj. Nekaj dni pozneje pripeljejo se za njim tjekaj cesarjevič Rudolf, cesarica Elizabeta in Štefanija. Cesar, cesarica in Rudolf odpeljali se bodo prej ko ne 24. zjutraj v Kromeriž, Štefanija pa v M i ram ar. Vendar pa je ta odhod še odvisen od ruskega cesarja, ker se še prav nič ne ve, kedaj iu kako se bo on vozil. Vrhovni dvornik grof Hohen-lolie podal se jev že včeraj v Kromeriž na priprave in za sprejem. Če bi car in carevna še le 25. t. m. prišla, se cesar prvih velikih vojaških vaj na severnem Češkem ne bo vdeležil. Če prideta pa že 24. v Kromeriž, odpotoval bo potem cesar Franc Jožef 2G. zvečer iz Ivromeriža v Plzenj, kamor bo na 27. zjutraj dospel, in pojde takoj k vajam. 31. avgusta popelje se na Dunaj, da se vdeleži velikih vojaških vaj, ki se bodo 2. septembra pri Št. Politu in Tullnu začele in 5. sept. nehale. 6. sept. odpelje se cesar v Celovec, kjer se bode vdeležil velikih vojaških vaj, ki bodo trajale do 11. sept. 11. septembra odpelje se presvitli cesar v Požego.
Predsednik hrvaškega deželnega zbora, M irko Hrvat, povabil je načelnika obeh opozicij, Mazzuro in Starčeviča, včeraj 12. t. m. opo-ludne na razgovor o sklicanji deželnega zbora, kar ste otoe opozicijski stranki odločno zahtevali zarad nezaslišane drznosti banove, ki je deželni arhiv za 18.000 kameralnih listin opustošil in taiste Madja-rom izročil. Razgovor menda nikakor ni bil posebno vgoden, kajti najnovejši telegram iz Zagreba prinaša vest, da se bo deželni zbor še le meseca septembra sešel. Sploh so pod sedanjim banom na Hrvaškem jako čudne razmere. Madjaronska stranka z banom na čelu dela, kar ji drago; za ostale Hrvate. ki so pod Strossmayerjevim in Starčevicevim praporom združeni, se niti ne zmeni ne! Ni čuda, da je nepriljubljenost njena od sela do sela, od mesta do mesta veča! Dobro je to, da ban Hedr-vary ni s klinom ali žebljem pribit na banski prestol. Najbrž bo moral iti od koder je prišel. Kako pač se vjema njegovo obetanje pri nastopu s sedanjim postopanjem.
O združenji Dalmacije s Hrvaško jeli so posamezni glasi čedalje bolj gosti postajati. Kedaj da se bode pa tisto izvršilo, večni Bog ve! Ne borno se motili mnogo, če si upamo trditi, da dokler bodo Madjari taki, kakor so in dokler bo v Zagrebu za bana grof Hedervary, se pač ni nadjati združenja, kterega bi tudi Dalmatincem ne želeli ne. Ravno sedaj so nekaj malega dosegli glede rabe slovanskega jezika po uradih, in prav veliko vprašanje je, če bi jim Madjari to mrvico pustili. Sploh so pa ne glede na to dandanes Madjari še veliko preveč nezaupljivi nasproti Slovanom, da bi si tudi sami kaj
Statistični pregled.
Župnija broji z Gorenjo stražo vred 1067 prebivalcev. ki prebivajo v sledečih vaseh : Vavtavas (210 prebivalcev), Drganje selo (212), Rumanavas (168), Jurkavas (134), Potok (85), Gorenja straža (103). Buče (16). Prapreče (106), Mraševo dolenje (106). — Za šolo godnih otrok je 131. od kterih obiskuje šolo 121.
Župnijska cerkev sv. .Jakopa je kaj lepo sezidana v bizantinskem slogu. Tudi notranja oprava in slikarija je čedna. V zvoniku visé štirje zvonovi, ki imajo te-le glasove: D, F, As, C. Veliki zvon je bil 1. 1871 vlit. Orgije z desetimi spremeni je izdelal Peter Rumpelj (1829). Razun župnijske ste še dve podružnici Matere Božje na Drganjem selu s pokopališčem in sv. Tomaža v Zgorenji straži.
V političnem oziru pripada k Šmihelski župa-niji; kar provzročuje ljudem mnogo sitnosti, ker morajo mnogokrat hoditi tako daleč k občinskemu uradu v Kandijo.
Šempeter.
<!e potuješ po cesti, ki drži ob Krki proti severovzhodu, prideš čez dobro uro v Šempeter. Na južni strani teče Krka, delajoč mejo med Ninihelsko in Brusniško župnijo, na severni strani pa meji na
Belocerkev, Šmarjeto in Trebelno, a proti zahodu na Prečinsko in Mirnopeško župnijo.
Ob Krki je ravnina, drugi svet jo pa hribovit. Župnijo preteka le jeden potok Lešnica, ki izvira v Grčevji in se pri Lešnici izteka v Krko. Ob deževji naraste ter dela veliko kvara po travnikih poleg Starega gradu. Polje jo srednje rodovitnosti; a toliko bolj slove vinogradi po Trški gori in Grčevji. Ti gori ste tudi najvišji v občini, Trška gora 429 m. in Grčevje 501 m. Travnikov in pašnikov je prav malo, še manj gojzdov. Ljudstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, največ pa z vinarstvom. Dokler niso ginili raki v Krki, dobivali so Šempeterčani marsikak novčič za nje. Sploh so pa ljudje še precej imo-viti. Značaja so ljudje bolj mirnega. O pretepih in pobojih, po nekaterih krajih naše domovine žalibog tako navadnih, slišati je tii le redko kedaj. Vendar pa kočarji ali „osobeniki", kakor jih tii zovejo. radi hodijo v mesto kupovat brez denarja, ali k imovi-tejšini sosedom iskat, kar niso zgubili.
Do sedemnajstega stoletja (1620) je pripadala župnija k Beli cerkvi, in cerkev sv. Petra je bila le podružnica. Onega leta pa jo je povzdignil Zutiški opat .Jakop Reinpreht v samostojen vikarijat, kar je ostalo do leta 1863. Tega leta pa je postala fara. Sematizem Ljubljansko škofije pa stavi Nikolaja
takega želeli. Že tako jim presedajo Slovani, kolikor jih imajo sedaj pod krono svetega Štefana, kterih je 4,520.170 duš. Recimo pa, da se zjedini še Dalmacija s Hrvatsko, vsled česar bi tudi 358.000 čistih Slovanov prirastlo: če bi se pa to zgodilo, priklopila bi se onstranski polovici že zarad naravne lege tudi Bosna iu Hercegovina, ki ima tudi blizo 1,000.000 čistih Slovanov, kar bi slovansko prebivalstvo pod ogersko krono pomnožilo na 5,878.000 duš nasproti Madjarjem, kterih je le 5,541.000 duš. Razvidno je, da se poslednji tresejo pred slovansko povodnjo in vse sile napenjajo, da bi se s pomočjo pomadjare-vanja na površji ohranili, kajti s pomočjo naravne ploditve se ne morejo, to so sprevideli. Popred mora madjarsko vlado presuniti ves drugačen mednaroden duh, potem še le bode mogoče združenje Dalmacije in Hrvaške in z njima vred še ktere druge dežele v jedno skupino, ki bo imela v Avstriji svoj prostor!
Vitanje države.
Na telegrafski konferenci v Berolinu izrekel je general-poštmajster nemške države, Stephan, željo, da naj bi se brzojavne tarife toliko znižale, ali naj se sploh kaj druzega umestnega ukrene, da se bo brzojava tudi revež lahko poslužil. Konference se je vdeležilo 33 držav in 7 kabelskih društev. Trajala bo konferenca 4—6 tednov.
Angleži so jeli Rusom od vseh strani pribijati. Ni še teden dni ne, da so poslali Wolfa v Carigrad, in že se zopet čuje, da se je ravnokar podpisala pogodba med Angleži in Kitajci, v kteri so določili uvoz in trgovino z opijem, ob enem potrdila se je pa vojna zveza med obema državama proti Rusom. Govori se celo, da se bodo v tem smislu že začele na obeh straueh priprave. Koliko je na tem resnice, se pač ne ve; če seje pa grozna morija kristjanov, o kteri včeranji brzojav sporoča, že na ta račun pričela, je to pač žalosten začetek, če se Angležem res posrečijo v Carigradu in Pekingu spletke proti Rusom, potem bode Rusija pač potrebovala prijateljstva Avstrijskega in Nemškega, če bo hotla v Aziji sploh še kak korak storiti. Posebno bi morala pa na to gledati, da bi bila glede Egipta z ostalo Evropo jednili misli. Salisburyjev't Angleži Rusom prav malo verjamejo ali pa celo nič, sicer bi ne podpirali s tako hlastjo Afgancev pri vtrjevanji Herata, sicer bi ne bili Abduramanu povišali letne podpore in ga preskrbeli z novimi topovi. Naj se sedaj še vest vresniči, da so se res s Kitajci zjedinili proti Rusom, potem le-tem res druzega ne kaže, kakor na evropejsko prijateljstvo opreti se. Na veliko srečo je pa taisto zadosti trdno, da se ne bo vdalo in ne zlomilo, če tudi bi se poskusile na jedni strani Rusija, Nemška, Avstrija, na drugi Angleška-Turška in Kitajci, ktere bi pa takoj Francozje Rusom na korist v roke vzeli, kar bodo tako ali tako storili, če je umor 10.000 kristijauov v Cochinchini resničen.
Pravi gospod po imenu čez Egipt je turški sultan vsaj na papirji, za kar ima v resnici tudi naslov in pa nekaj tributa. Salisbury v Londonu je jel to razmerje premišljevati in se mu je zazdelo, da ima sultan do sedaj prav po nedolžnem ta naslov iu pa da zastonj plačo vleče. Sklenil je sultana priviti, da si oboje kolikor toliko zasluži. Poslal mu je iz tega namena svojega moža Sir Drummond Wolfa, ki naj v Carigradu sultanu in njegovim veljakom srce in obisti preišče, potem naj jih pa na pravem mestu prime, rekoč: če ste v resnici Vi vrhovni gospodarji čez Egipt, za kar od egiptovskega na-mestnega kralja tribut vlečete, skrbite tudi, da se v deželi red napravi tako v političnem, kakor tudi finančnem oziru. V poslednjem smo Vam šli že nekoliko na roko in smo Vam preskrbeli že 9 milijonov funtov šterlingov na posodo, za prvo stran se morate
Ruesbacherja kot ustanovnika lokalije (I. 1453); a 1. 1620 je Zatiški opat ustanovo pomnožil. — Gotovo je, da je I. 1454 Oglejski patrijarh Ljudevit podaril in vtelesil Zatiškcmu samostanu Bolocerkev-ško župnijo z vsemi podružnicami, med kterimi je bila tudi cerkev sv. Petra polega Otočica. Kedaj so sezidali cerkev, molčijo viri. Sedanjo cerkev so pa sezidali I. 1642, kar svedočite letnice nad velikimi in stranskimi vrati. S tekom časa se je mnogo spremenilo; vendar se nahajajo v cerkvi še trije altarji, kakor početkoma. V zvoniku so štirje zvonovi; iz med njih so trije jako stari, srednji I. 1799, tretji 1. 1653 in najmanjši 1. 1619. Veliki zvon pa so dali narediti v zvonarnici g. Samasse 1. 1863 na spomin, da je bil povzdignen vikarijat v faro, kakor svedoči napis na zvonu: „Srenja mo napravit' dala, Kadar fara je postala".
Duhovno pastirstvo so oskrbovali v teku časa ti-le gospodje: prvi vikarij ali farni oskrbnik je bil Andrej JavorSek; zapustil je vstanovno vinograd v v Kobatih svojim naslednikom; Martin Drganšek (1637. 1.), o. Peter Forsini iz Zatiškega samostana (1641), od njega je prva krstna knjiga, Peter Kra-ševec (1658—1665), Ivan Starmon (1665—1668), Andrej Kračman (1668— 1674), Marka Srakar (1674— 1676), Volbenk Kol (1677), Ivan K. Kvintel (1676—
pa sami pobrigati. Ker so pa tudi naše koristi kolikor toliko na vagi, nam bodete že morali dovoliti, da si vrhovno nadzorstvo nad našo vojsko za-se prihranimo." Tako nekako, to se zna, da v drugi obliki namignil jim bo Wolf v Carigradu, s čemur jim bo od daleč pokazal dolžnosti, ktere Turku na podlagi njegovega naslova v Egiptu izvirajo. Ce jih bodo pa v Carigradu tudi tako priznati hoteli, je pač drugo vprašanje. Prej ko ne bodo rekli: „Je že prav, že potisnemo nekaj batalijonov Nizamov tjekaj ob Nil, toda ne vtikajte se potem v naše razmere, mi jih bomo že sami najbolje oskrbeli, ki imamo častnike vsaj tolišne, če ne večje vrednosti, kakor so bili vaši v Sudanu". To le bo točka, ki se bo nemara zopet tako dolgo vlekla med obema državama kakor vsaka druga taka zadeva, ktero bi bilo treba hitro rešiti. Pač je nekoljko upanja, da se morda pobotajo, ker ni več omahljivega Gladstona, da bi jim zmedo delal. Salisbury je takoj spoznal, kje da mora bika zgrabiti, da ga bo vžugal, morda se njegovi odločnosti in bistremu umu tudi posreči to zadevo kmalo vre-diti. Če ne pojde drugače ponudil jim bo še nekaj zoper Rusijo, proti kteri bi se jako rad s Turki združil in kar naenkrat bomo čuli: ti in ti parniki od-pluli so s tisoč in tisoči možmi v Egipt red delat in vzdržavat.
Izvirni dopisi.
Križevo poleg Kostanjevice, 11. avg. (Razno terosti in zopet nesreča.) Od mnogih krajev nam prinašaš, cenjeni „Slovenec", vesele poročila o cerkvenih slovesnostih o prilikah njenih poprav, kar nam kaže Slovenca še vedno vernega, ki ima veselje nad krasno hišo Gospodovo. In tako slovesnost obhajala je pred par tedni tudi naša fara, namreč 19. julija blagoslovljenje čisto prenovljenega taber-nakelna in stranskega altarja Matere Božje. Dolgo sta že oba ta dva potrebovala zdravnika in g. žup nik jima ga najde v g. K. Poglajeno iz Št. Ru-perta, kteri je delo solidno in okusno napravil. Po sebno prijetno nas navdaja in se nam prav primerna dozdeva izrezljana podoba Srca Jezusovega na durih tabernakelnovih, vsaj tam prebiva ljubezen v pravem pomenu besede, ktera ima svoj sedež v srcu, ktera se toraj tudi prav primerno s srcem iu to posebno z ranjenim in s trnjem venčanim iz ljubezni zaznamuje tudi zunaj.
Pretečeni teden je hodila po naših vinogradih komisija žalostnega spomina, precenjevaje namreč točo po škodi. Začudeni boste pač prašali. kaj še le zdaj, skoraj mesec dni po storjeni škodi? Da še le zdaj: po vinogradih, se ve da, se je škoda še najdla pri grozdju o ravno tisti meri, če tudi trte same, ne koliko zopet obrašene, niso več kazale tistih golih reber, kakor precej po toči, in so toraj lahko na ce-nilne može delale mnogo boljši vtis, kakor bi so bilo to zgodilo precej po toči, in kakor ga zaslužijo. A kaj pa še po polju? Kmetovalec se ve da ni čakal, ampak podvizal se, da je popolnoma sklesteno žito pospravil raz njiv ter jih obsejal z drugo setvijo, da bi mu vsaj enkrat rodile, prišla komisija našla je že ajdo zeleno, škode ni bilo videti, toraj tudi ni bila cenjena, in bodo morali ubogi reveži od prostorov, na kterih niso pridelali prav nič, plačevati še davke. Samo par posestnikov je pustilo nekoliko svojih po-
1692), Mihael Werk (1692—1700), bil pozneje župnik v Belicerkvi, Matej Šupic (1700—1711), Josip Matej Grof (1711—1732), bil popreje zdravnik, potem pa vstopil v duhovski stan, Lovro Žitnik Ivan Kere, Matej Dornik, Matej Kozlevčar (mej 1728—1734) kot namestniki, Vinceneij Wolfgruber (1734—1743), pozneje je šel za župnika v Belocerkev, bil je izgleden poljedelec, Franjo Ignacij Danijelčič (1743—1753), Lavrencij Pojavnik (1754—1756), Josip Kolavčik (1757), Josip Kočevar (1758—1761), Josip Travisan (1761), Sobastijan Kern (1762 1770), bil je velik prijatelj vinarstva, Peter Suchen stiün (1770—1773), bil je marljiv čebelar, Primož Poljak (1774—1776), Pavel Kromar (1777—1784) o. Andronik Losei, bivši frančiškan, predelal je stolp (1784—1790), pozneje je postal župnik Šentjernejski, Ivan Danijel pl. Rencenberg, bivši kapucin (1791), je začasno oskrboval faro, .Josip Evzebij Pirec (1791—1796), bivši kapucin na Krškem, Anton Ferdinand Mlakar (1796—1817), Ivan Zajec (1817— 1825), Anton Naprct (1825—1834), Jakop Skala (1835—1857), Jožef Rome (1857—1870), od ti dobo je župnik č. g. Janez Rome, poprejšnjega sorodnik.
tolčeuih njiv v prvotnem stanu ali po nakijučbi ali sta bila podučena mi ni znano, in takoj se jima je davek tudi od njiv odpisal popolnoma.
Med tem ko ste iz mnogih krajev naše domovine naznanjali pogostega dežja, trpeli smo pri nas hudo sušo. Poznejše dni je prišlo sicer par kapelj dežja dvakrat po noči, toliko da je vsaj vsejana ajda izlezla iz zemlje, pa za tako žejno zemljo mnogo premalo. Kar se včeraj 8. t. m. okoli pol dvanajste ure opoludne pridrve črni oblaki od vseh strani, med strašnim viharjem in dežjem se vsuje zopet toča in pokonča nam edino upanje, ki nam je še ostalo, tudi drugo setev; tako da se v mnogih krajih ne poznii, je li kaj in kaj je bilo vsajanega. Večje nesreče kakor je zdaj zadela te kraje, in kakor se čuje precej na široko, si pač skoraj misliti ne moremo pri splošni revščini, ki je poprej že tukaj vladala. Bode li gosposka dala polje še enkrat precenjevati? Je zopet težavno. Cenilno komisijo, ako se ne motim, sedem mož brez uradnika, mora plačevati občinska zakladnica, v zakladnico pa po toči zadeti občani, in to za več dni. Ako se davek na eni strani odpiše, se pri drugi pa pripiše, čudno se nam pri tem zdi eno, ako se kmetiču prodii njegovo celo posestvo, tudi več tisoč vredno, bodi si za davke ali privatni dolg, zadostujeta cenilca dva moža; ako pa treba kmetiču odpisati davka le par goldinarjev za enkrat, mora pa za uradnikom hoditi cela vrsta komisijnih mož. Blažena doba!
Iz Trsta, 13. avgusta. Pri nas se še niso duhovi pomirili od zadnje volitve. Lahonski listi, kakor irredentarska druhal, napada v enomer vse, kar le po slovanstvu diši. Zaletava se v uboge okoličanske perice, v breškice, ki kruh prodajajo, v cvetličarice, in slednjič celo v nedolžne voznike, kteri z osličem v jutro zelenjavo na trg in potem smeti za svoje njive domii vozijo. Da ne manjka pretivnih pisem se razume, ker noben narod ni tako brutalen in spreten v brezimni pisavi, ko lahoni. Bodala, revolverji, vse je na papirju pripravljeno proti posameznim osebam, pa ko se prikaže slovenska pest, podi na stotine lahonov, včasih pa napade kakih 50 lahonov kakega mirnega Slovana.
Tii vlada neka tišina, morda se vendar na Dunaji nekaj skuha, ker je postalo vroče v vladni kuhinji. — Volitve v mestni, oziroma deželni zbor so še v megli zavite, kedaj bomo volili, ne ve živa duša. Društveno življenje je bolj mlačno, saj je pa tudi vroče, da kar pojemljemo.
Pevsko društvo „Zora" pri sv. Ivanu priredilo je v nedeljo veseli večer, pri kterem se je pelo izborno več slovenskih pesem. „Sokol" izletel je v Nabrežino, pa kakor se je v časih Auersperga in Vidmana v Ljubljani godilo „Sokolu", tako je v Trstu četrt ure pred izletom v telovadnico strogo povelje došlo po policijskih organih, da se ne sme v vrsti iti na železnico, ampak v gručah ali posamezno. Zakaj to (?!) zato ker smo Slovenci, to je naš smrtni greli, — razžalili bi se bili predobri irredentarji in bombeži, ako bi bil „Sokol" ko prej po mestu stopal in trobil. Izleta v Nabrežino vde ležilo se je iz Trsta 30 „Sokolov" in čez poldrugo stotino gostov. V Nabrežini je bil na kolodvoru po županstvu sprejet z lepim nagovorom, potem pa je zaigrala Goriška veteranska godba in veselega srca korakala je množica v vas; tam je bilo petje, de-klamacija iu igra „Dobro jutro"; vse točke programa vršile so se točno in spretno. Nabrežina je pokazala, da je meja Tržaške okolice, pa, da čez njo ne vlada irredentarski tržaški magistrat. Vsa vas je bila v narodnih zastavah in pokanje možnarjev grmelo je deleč po kraških skalah v znamenje, da veselo pozdravlja slovanska Nabrežina sinove naroda. Ob 11 uri napotil se je „Sokol" med „živio"-klici proti domu. Vse je bilo židane volje, pa vse se je tudi vršilo v najlepšem redu.
Domače novice.
(O slovenskem gledališčnem vlaku) v zlato Prago „Politik" piše: Še nekaj dni in počastili bodo našo kraljevo Prago novi, dobro došli gostje iz Kranjsko, Štajarja, Koroške, Istre in Trsta, ki hočejo tudi pokloniti svoje občudovanje našemu narodnemu gledališču. Bodoči ponedeljek namreč pripeljal bode gle-dališčni vlak muogobrojue člane slovenskega naroda,, ki je naš zvest zaveznik in bratski tovariš pri skupnih naporih, v našo starodavno prestolnico. Oni narod odposlal bode lepo število odličnjakov svojih k nam, ne le. da vidijo in občudujejo naše ob VI
tavi stoječe svetišče muz, temveč da se v bratskih krogih napoje z novimi močmi za bodoče boje in napore. Gostoljubna naša Praga izvestno ne bo pozabila na izvrsten sprejem njihov, da bodo vesele ure v naši sredi preživeli in sladke spomine na nas v svojo domovino s seboj vzeli. Vlak odšel bo iz Trsta jutri 14. avg. ob 10. uri dopoludne in pride 15. ob 6. uri zjutraj na Dunaj, kjer ga bodo ondi živeči Čehi slovesno sprejeli. 16. ob '/«H- ur' pride vlak v Brno, kjer si bodo gostje jeden dan počili. V ponedeljek na 17. t. m. pridejo pa v zlato Prago ob J/a 7. uri zvečer.
(Na pevski koncert), ki je danes zvečer v tukajšnji čitalnici, opozorujemo še enkrat tukajšnje p. n. občinstvo. Pri taistem bo svirala vojaška godba in se bodo pele prav tiste pesmi, s kterimi se bodo naši pevci v Pragi ponašali.
(I)va kranjska obrtnika) gg. S z a n t n e r iz Ljubljane in Hajek iz Kamnika odlikovana sta bila v Antwerpenu pri razstavi z bronastima medalijama. Prvi za razno obutev, drugi za sna-žilni prah.
(Brambovci) se imajo letos oglasiti na veliki Šmarni dan zjutraj ob 6. uri v brambovski kosami na Poljanskem trgu. Opozorujemo jih pri tej priložnosti, da naj ne zamude napovedane ure. Pri vojakih je natančnost in mora tudi biti. Sicer je pa 6. ura jako nesrečno izvoljena za tiste, ki so od daleč doma in ne ob železnici; pa še celo o tolikem prazniku.
(Premožni Slovenci.) Kakor smo že poročali je, zanimanje med občinstvom jako živahno in knjižice za nabiranje doneskov za „Narodni Dom" se pridno razpošiljajo. Oglasilo se je mnogo poverjenikov, kteri nas podpirajo pri tem podjetju ter nabirajo male krajcarske doneske pri svojih znancih iu prijateljih. Res je, da se po tej poti veliko nabira, iu v teku nekaj let dobimo potrebno svoto za zgradbo „Narodnega Doma". Tako so ravnali vsi narodi, kteri so s svojimi močmi hoteli doseči kak naroden namen. Toda povsod se je tudi čulo o večih svotah, ktere so narodni voditelji, veljavni in premožni narodnjaki prostovoljno položili na altar domovine. Zakaj bi se tudi pri nas to ne moglo zgoditi. Sicer ni toliko kapitala v narodnih rokah, da bi, kakor naši bratje Čehi in Hrvatje po tisočakih nabirali, vendar lahko z manjšimi svotami pričnemo. Recimo, da je 1000 premožnih rodoljubov na Slovenskem. Od teh si gotovo sleherni zamore kupiti celo knjižico z 1 krajcarskimi doneski, oziroma plačal bi za 1 leto 12 gld. Svota bi znašala na leto 12.000 gld., ktera bi se po tej poti nabrala, in prepričani smo, da bi nihče od vseh teh 1000 premožnih rodoljubov ne občutil zaradi tega kakega pomanjkanja. Ko se je sprožila misel „Narodnega Doma" v Ljubljani, oglasilo se je mnogo rodoljubov, kteri so prostovoljno donašali po 5 gld., po 3 gld. na mesec. Zaspala je pa ta lepa ideja in preteklo je že leto dni, ko so ti doneski izostali. Zakaj? Gotovo ne, ker niso dotični mogli vplačevati, nego zaradi mlačnosti do tega narodnega podjetja. Toda vse se še lahko popravi, poravna. Pot, po kteri odpade vsako poverjeništvo, vsako posamezno mesečno nabiranje, ter ob jednem sigurna kontrola je ta, da se dotični rodoljubi blagovolijo oglasiti potom dopisnic, da žele eno celo knjižico s krajcarskimi doneski, oziroma, da plačajo 1 gld. na mesec. Pošlje se jim potem knjižica za ktero se plača na enkrat 12 gld. za celo leto, gotovo za premožne rodoljube ne preveč. Kdor pa hoče kaj več žrtvovati, svobodno mu, ter se bo zahvalno vspre-jelo. Tedaj premožni rodoljubi, žrtvujte 12 gld. na leto, saj pridejo komaj 3 kr. na dan, in pripomogli bodete k našemu narodnemu podjetju, k „Narodnemu Domu" z izdatno svoto. Prosimo Vas, oglašajte se kmalu pri podpisani podružnici, kajti, „bis dat, qui cite dat".
Krajcarska podružnica „Narodnega doma"
(Dr. Jos. Stare) v Ljubljani. (Vabilo k Veliki Besedi), ktero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v soboto dne 15. avgusta 1885 v restavraciji Ljubljanske Čitalnice. Pri tej veselici sodeluje iz posebne prijaznosti g. Ivan Meden. Program: 1. J. Jedlička: „Slavjanska slavnostna potnica", svira vojaška godba. — 2. Meyerbeer: Ouvertura k operi „Der Nordstern", svira vojaška godba. — 3. Tovačovskv: „Straža na Više-hradu", zbor. — 4. Czibulka: Angela-valček iz operete „Pliugsten in Florenz", svira vojaška godba. — 5. Stegnar: „Slavec iu pevec", zbor s tenor- in ba-riton-samospevom. — 6. Verdi: II. kouec iz opere
„La Traviata", svira vojaška godba. — 7. Nedvčd: „Popotnik-1, zbor s tenor-solo. solo poje gosp. Ivan Meden. — 8. Villiar: „Živio-polka", svira vojaška godba. — 9. Gerbic: „Mila si mi", čveterospev.— 10. Pavlis: Zmes iz Smetanove opere „Hubička", svira vojaška godba. — 11. Volarič: „Oj z Bogom ti planinski svet", zbor s teuor-solo, solo poje gosp. Iv. Meden. — 12. Kaulich: Kadrilja po motivih iz Suppejeve operete „Die Fran Meisterin", svira vojaška godba. — 13. Dr. G. Ipavec: „Na ples", zbor. — 14. Bellini: Introdukeija opere „Norma", svira vojaška godba. — 15. Strauss: „V brzem koraku", polka hitra, svira vojaška godba. — Kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične v petek 14. t. m. zvečer ob 6. uri in traja do nedelje 16. t. m. do 10. ure zvečer. Dobitki1. dob. jeden napoleondor, 2. dob. 4 gld., 3. dob. 3 gld., 4. dob. za največ serij
2	gld., 5. dob. 1 gld., 6. šaljivi dobitek za največkrat 9 kegl jev. Dobitki razdele se ob 10. uri zvečer. Serija
3	lučaje 10 kr. — Vstop za člane prost, za nečlane 30 kr. za osobo. — Začetek ob 7. uri zvečer. — K tej veselici vabi najvljudneje	odbor.
(Iz Bohinske Bistrice) se nam poroča: Program slavnosti posvečevanja farne cerkve vršil se bo takole: 14. avg. popoludne sprejem mil. knezoškofa pri slavolokih v Nomenju, Bitnjah in Bistrici. Zvečer in celo noč pred farno cerkvijo častna straža svetinj v šotoru. — 15. avgusta zjutraj posvečevanje nove cerkve, zvečer ob 8. uri razsvetljava in bakljada, na čelu godba, pevci, požarna bramba in fantje iz cele fare. Bakljada gre po vasi pa pred farovž, tu bo prižiganje bengaličnega ognja in med tem pojejo gg. pevci: „Sveta noč", „Lepa naša domovina", „Mili kraj", „Slovan", „Tičica", „Bože živi", „Hej rojaci", „Že je dan", „V boj", „Cesarska", „Oj Banovci", „Pozdrav", „Jadransko morje", „Domovini", „Tam dje stoji", „Zakletev viharja", „Na straži", „Naglo bratje". Po najviših gorah goreli bodo kresovi in na raznih krajih streljalo se bo z možnarji in celo z velikim topom. — 16. avgusta dopoludne birma.
(Veliki roji belih metuljev) vidijo se letos po Koroškem in Štajarskem. Po obeh deželah videli so že na več krajih roje, ki so po dve uri dolgo nepretrgano leteli. Saj ni čuda, ker dandanes vse v zadrugah živi, jeli so se tudi metulji v društva zbirati. Gorje pa bo občinam, kjer se bo ta nesnaga vgnjezdila in zalego napravila. Vse jim bodo gosenice požrle.
(Povišanje.) Kaznilniški adjunkt v Kopru, g. Jožef Salomon, postal je kontrolor v Gradiški kaznilnici.
(Služabniška služba) pri c. kr. okrajni sodniji v Ratečah je razpisana. Nese 250 gld., 25% aktivne doklade in pa pravico povišanja y 300 gold. Obleka se tudi dobi. Prošnje do 11. septembra c. k. pred-sedništvu okrajne sodnije v Rudolfovem.
(O junaku), ki je v soboto zjutraj iz Dunaja v Trst po velocipedu v 33 urah prihitel, čujejo se že sumničenja, da je mladeneč prej ko ne večino dolge poti s pomočjo južne železnice za sabo pustil. Dokazano se ve da ni. Ali predolga je cesta in prehitro jo je premeril.
(Železničarji) pečajo se z idejo, da bi bilo dobro odpraviti sedaj vpeljano navado preste vožnje 25 kilogr. teške prtljage. (Je se to vresniči bode za večino potovalcev bolje, nego je sedaj; kajti do sedaj je pri vsakem vožnjem listku za potovanje na okoli vožnina za 25 kilogr. že vračunjena, naj ima dotični popotnik kaj prtljage ali nič. Kedar se pa prosta prtljaga (25 kilogr.) odpravi, odpade tudi dotični tajno vračunjeni znesek in vožnja bode ceneje. Ob enem pa mislijo sploh staviti predlog, da naj se za prtljago tarifi znižajo.
Razne reči.
—	Hud vihar imeli so 9. t. m. v Belemgradu. Toča je šla in je veliko škodo naredila. Kraljeve telesne straže konjiki so bili ravno v Donavi s konji, ko jih je huda ura prehitela. Konji so zdivjali in se na vse kraje razpršili. Več vojakov, ki so raz konj počepali, ima zlomljene roke ali noge. Petero se jih pa s konji vred pogreša in mislijo, da so potonili.
—	V Veršču, v Ban a tu prijeli so graverja Weinstocka (žid), ker so pri njem dobili zrisano ploščo za ponarejenje avstrijskih desetakov in ru-munskih bankovcev po 20 frankov. Na sled so mu prišli vsled pohišne preiskave.
—	V Velikem Varadin u na Ogrskem umrl je včeraj 12. t. m. zjutraj škof Štefan pl. Lipov-
n i c z k y. Rojeu je bil leta 1814; leta 1849 posvečen je bil za škofa. Bil je vitez železne krone I. vrste, vitez reda sv. Štefana, k. tajni sovetnik, papeški asistent in Rimski grof.
—	Zastopnik več manjših južno-ame-rikanskih držav je v posebni milosti pri sv. stolu, kar pričajo njegove prsi polne raznih vatikanskih redov. Ni še dolgo, da se je zopet jako uda-nega skazal sv. stolu in sv. oče ne vedoč, kako bi ga dostojno odlikovali, ker ni bilo že nobenega reda več na razpolaganje, da bi ga diplomat že ne bil imel, ukrenejo mu dati zlato tabačnico, v ktere pokrov je bil vdelan dragocen medalijon s podobo sv. očeta Leona XIII. Ko je bila dodelana, jo ameri-kancu izroče. Ta si je pa dal hitro medalijon iz pokrova venkaj vzeti iu ga je dal prikovati na zlato verižico, na kteri ga je potem okoli vrata obesil in se je z njim in z vsemi drugimi redovi predstavljal sv. očetu ter se za dar zahvalil. Veliko je bilo začudenje sv. očeta, ko so del svojega daru na vratu tega — poslanca videli. Po odhodu rekli so: „Ob prvi priložnosti dali mu bomo marmarnato mizo, si jo bode mar li tudi na vrat obesil ka-lil (Si non e vero, e ben trovato. Vredn.)
—	O vjetih misijonarjih v Sudanu došlo je zopeh nekaj novih novic, ki jih je razglasil o. Bonomi. Ni res, kar nekteri časniki trdijo, da bi bili misijonarji pravo vero zatajili in k izlamu pristopili, kar smo že prej povedali. Res pa je, da so jih zarad tega hudo trpinčili. Posebno hudo godilo se je vjetem nunam Vse so za sužnje prodali in so strašno grdo z ujimi počenjali. Prednico je nekdo z nožem iz same hudobije v nos dregnil, neki drugi sestri pokazili so vsled hudega pretepanja roko, da ji ni več za rabo. Zopet drugo privezali so v puščavi k drevesu, kjer so jo dolgo časa pustili. Od 30. marca nadalje Bonomi ni nobene nune več videl.
Telegrami.
Petrograd, 13. avgusta. Kakor Graždanin piše, vrnil se bo sedaj v Krasnem Selu bivajoč cesarski dvor na 19. avgusta v Petrov Dvor.
London, 13. avgusta. Uradni list objavlja odlike priznane razstavljevalcem na razstavi za iznajdbe. Med tistimi sta dva iz Avstro-Ogerske, ki sta dobila zlati medaliji, štirje srebrne in osem razstavljevalcev pa bronaste medalije.
Pariš, 12. avgusta. V nekem predmestji O deškem pomrlo je deset ljudij za kolero; poleg tega so ondi na nekem parniku 4 za kolero zboleli, jeden pa umrl. Parnik je angleški in je bil ondi v karanteni.
Marseille, 12. avgusta. Včeraj zbolelo je 66 ljudi za kolero, pomrlo pa 39.
Tuj c i.
11. avgusta.
Pri Maliču: Löwy, Bartagnoly in Grünhut, trgovci, z Dunaja. — Karl Pirkatezek, c. k. polkovnik, s soprogo, iz Trsta. — P. Winkler, hranilnični ravnatelj, iz Zagreba. — Edvard Bačič, pristav, iz Zagreba. — Emil Strohbaeh, zasebnik, iz Maribora.
Pri Slonu: J. Paradeiser, e. k. minist, uradnik, z Dunaja.
—	N. Schiiffer, fabrikant, z Dunaja. — Dr. Konšt. Raič, odvetnik, iz Novega Sada. — Ernst Kernstoek, profesor, iz Bolcana.
—	P. Jankovič, lekar, s soprogo, iz Srbije. — Matilda Pri«, iz Scardova. — L. Toinpessa in Josip Pipan, trgovca, iz Trsta.
—	Cezar Germann, zasebnik, iz Trsta. — Leopold Lipp, k. ogr. finančni sovetnik, z družino, iz Reke. — L. König, učitelj, iz Linea. — Miko Pekoč, c. k. stotnik, s soprogo, iz Pulja. — Franc Zörer, sodn. kancelist, s soprogo, iz Gornjega Grada.
—	Franc Ranzinger, fabrikant, iz Kočevja. — A. Blagne, grajšč. oskrbnik, iz Rakovnika.
Pri Južnem, kolodvoru: Frane Oervenka, železnični uradnik, z Dunaja. — Mirosl. Ludy, s soprogo, iz Gorice. — Jakob Stariha, konjski trg., z družino, iz Istre.
Pri Avstrijskem caru: Jan. Fajdiga, kurat c. k. mornarice, iz Pulja. — Janez Berlič, beneflcijat, iz Krope.
Pri Vlrantu: M. Terbuhovič, c. k. polkovnik, iz Zagreba.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 08 kr., •— domača 6 gl. 92 kr. — Rž 5 gl. 60 kr. — Ječmen 4 gl. 12 kr. — Ajda 4 gl. 96 kr. — Proso 5 gl. 78 kr.
—	Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 2 gl. 98 kr.
IMinajnka borza.
(Telegratično poročilo.)
13. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka)	82	gl. 75	kr.
Sreberna .. 5% „ 100 „ (s 10% davka)	S3	„ 45
4<fr avstr. zlata renta, davka prosta . .	109	, 15	,
Papirna renta, davka prosta . .	99	„ 70	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	875	, —	„
Kreditne akcije............284	., 10	„
London.......125	„15	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......9	„ 91'/« „
Ces. cekini.......5	„ 94	„
Nemške marke......61	„ 36	„
Od 12. avgusta. Ogerska zlata renta 4%
papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice
Tramway-društva veli. 170 4% državne srečke iz 1. 1854
m	„ „ 1860
Državne srečke iz 1. 1S64 „	•, „ „ 1S04 .
kreditne srečke Ljubljanske srečke . Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. ., 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
200 arid.
250 gl.
500	„
100	.,
50	„
100	.,
20	„
10	.,
98 gl. 80 92 „ 35
kr.
98 98 559 297 192 127 139 1G8 160 179 22 18 115 100 104
50 70
75 75
50
75
50 10
9,r>
Javna dražba
bo v četrtek 20. t. m. dopoludne od 9. do 12. ure
in če bo treba tudi še popoludne v župnijski hiši na Preski pri Medvodah. Prodajalo se bo razno pohištvo, posteljna oprava, kuhenj-ska posoda, gospodarsko orodje, in petero govedi proti takojšni plači v gotovini. Kogar veseli, naj pride.
Prodaja

Na Krki poleg kantonske cesto, prav blizo mostu čez Krko, je naprodaj s slamo krita, v d o b r e m s t a n u oh r a njen a hiša, z živinskim hlevom, skednjem, vrtom, njivo in travnikom. Hiša jo zarad svoje vgodne lega in lepega prostora najbolj pripravna za gosti l ni co. Kupna cena, izve se pri lastniku J^<-i-<l<> >la.yoi-l«; na Kvkt na Dolenjskem.	"	(i)
KKKKKKKKKKHKKKKKH1
Naznanilo in priporocba.
S sledečim naznanjam vljudno slavnemu p. i. občinstvu, da sem kupil od mojega očeta gosp. E mesta Sirce
1Z
Dolgoletna zvedenost in pa za to podvzetje po trebni kapital dajeta poroštvo, da mi bode mogoče v vsakem oziru vstreči zahtevam čestitega občinstva. V Žavci konec julija 1S85.
(1)	Josip Sirca.
XXXXXKXXXXXXXX>OOOC
dobiti
V „Katoliški Bukvami-' v Ljubljani
DUHOVNO
je
}) i
Slovenskim hogosiovcem iu inašnikom
spisal	(7)
Anton Zupančič,
profesor pastirstva.
I.	del (oseba pastir jeva, homiletika, katehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III.	del (sv. zakramenti) velja 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr.
D o vršni zvezek še izide.
Franc Christofov ">
Meči lak M io sobah
brez dnini,
tu<li NO tnlcoj posuši.
Se vsled svojih dobrih lastnosti in zarad svojega lahkega dola posebno priporoča tistemu, kdor si hoče sam tla pološčiti (lakirati.) Dobi so v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata barva, ali pa lo samo leskeč brez vsake barve.
U/.orni namaz in poduk za rabo dobiva se po zalogah.
r■-« ■■ <> CiMriMtof,
Berolin in Praga,
izumnik in edini izdelovatelj praeega leslccčega Inku
za tlak po sobah. Edino pooblaščena zaloga za Ljubljano in okolico liri Jan. Luckmannu.