PbStm plačana v gotovim Maribor, torek 1, oktobra 1935 Stev 21&5 Leto IX XVI Hill'" JUMBggP ARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK Uredništvo .n uprava: Maribo., Gosposka ut. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 24SS [Zhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. url / Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oanlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani / PoStnl čekovni račun *t. 11.409 99 JUTRA 99 mm Razbojnik Košani v rokah mariborske polic le Lov na življenje in smrt za nevarnim r@par;em po mariborskih ulicah — Košanic strelja na zasledovalce Sc treh samokresov — Sodarskega pomočnika Franca Sladka le Koš* n! smm-tostevarno ranil — ,.Ubite ga!“ — Množica hoče Kosanfca linčati — KKazboiniSc, \ kakršnim mariborska policija še ni imela opravka — Veliko razburjenie po vsem mesftt Okrog 16. ure se je včeraj odigral v Gregorčičevi ulici krvav dogodek, ki je Vzburil vse mesto. Zloglasni zločinec Prane Kosanje se je pri belem dnevu z dvema nabitima samokresoma postavil v °ran svojim zasledovalcem in smrtno nevarno ranil 25-letnega sodarskega podočnika Franca Sladeka iz Koroške :e-ste 58. Sladek je obležal s prestreljenim s®ncem in čeljustjo v mlaki krvi in so ?a nekim osebnim avtomobilom takoj Prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tam So niu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Košanjca so obkolili stražniki, detektivi in orožniki, ga takoj zvezali in prenesli na policijo. Ker je bil ves krvav na glavi, ga je reševalni avto prepeljal ^ bolnišnico, kjer so mu obvezali rano, jo je dobil pri padcu na glavi. Sprva menili, da se je nevarno obstrelil, ravniki v bolnišnici pa so ugotovili, ^ se je le lažje poškodoval. Zato so g;i * reševalnim avtom prepeljali iz bol-««nice močno vklenjenega nazaj na podijo. Po kratkem zaslišanju so ga z aytom prepeljali v policijske zapore in je yišii policijski nadzornik odredil posebno varstvo nad njim. Ukovall so ga v težke verige. Kdo 1® Kosanje? Franc Kosanje je bil rojen kot nezakonski sin leta 1898. v Gradcu, odkoder *L> ie s svo o materjo preselil v Mihaje ‘°vec pri Ormožu, kamor je še danes ^stojen. Izučil se je za natakarja, /e v ^ii mladosti ni bil kaj prida in je kmalu j^el na kriva pota. Delflti ni maral. ..r&d 10 leti ga je celjsko sodišče obso-na 10 let težke ječe, ker je ustrelil Jakega stražnika, "ošanjc je lani jeseni ,,‘izen presedel in se zadrževal nekaj pri svoji materi Ani Bobkovi, sta-I^-ioči na Pobrežki cesti pri Mariboru. °štenega dela se ni lotil In je pričel ?ravo razbojniško življenje. Seznanil se 7' nekim Pajmanom, s katerim sta pri-letos poleti skupno ustrahovati Ma-. &r in vso širšo okolico z vlomi in tat-v,|’ami. Svoj zločinski okoliš sta celo Stegnila do Gradca v Avstrijk Ropar, vlomilec in morilec j. Kakor redko kateri zločinec se je znal pisanje spretno skrivati pred-varnost« ltrii oblasti. Mariborska policija je že meseci točno ugotovila, da sta ne-piUere (jrzne vlome izvršila Kosanje in -^iffian. toda ni jima mogla do živega. A'10 je ugotovljeno, da sta v Maribo-3' ‘n okolici izvršila 20. v Avstriji pa S|.v’ečje vlome. Kosanje, ki je imel na ve- D ‘"nor že omen enega, si .ie včeraj poji "-'"e nakopal še drug grd umor, tako Je dvakratni morilec. Dor - Ra ’e Pričela preganjati mariborska >'cija, je posameznim detektivom in ^Uskim uradnikom pisal več grozil-s” Pisem in jim resno pretil s smrtio. U "a bodo še nadalje zasledovali. Za-l^ir)^,, ie celo mariborskim časnikarjem Vj.s° zadnje čase obširno pisali o tvega-Tr,',.!" °ajmanovlli zločinskih podvigih 'iuK-'1 s’ jc Košanjc v Mariboru poiskal )1C0> neko 28-letno šiviljo Ljudmilo Kaučičevo. Pri njej se je skrival, ko je bil v najlmjši zagati. Njo je prosil, da mu je pomagala iz pasti, ko sc je bil obroč okrog njega že precej zožil. Imel je pa Košanjc v Mariboru in na Pobrežju precej znancev. Ko so zvedeli za njegove drzne zločine, so se prostovoljno javili policiji, da bodo pomagali pri lovu za njim. Kljub vsemu zvestemu zasledovanju pa se je Košanjc svobodno gibal po mestu celo pri belem dnevu. Vsi, ki so ga poznali, pa tudi policijski organi so dobro vedeli, da je silno nevaren zločinec, ki bo branil svojo svobodo na življenje in smrt. Oborožen od pet do glave Za primer, da bi ga zalotila kje roka pravice, se je oborožil od pet do glave. Ko so ga ujeli včeraj popoldne, je imel pri sebi kar tri samokrese, in sicer dve repetirni pištoli in velik samokres najnovejšega izvora z 12 naboji. Nadaijc so našli pri njemu potni list na tuje ime in razne druge dokumente, ki so mu pomagali pri skrivanju. Policija je ugotovila, da je Košanjc v noči na pretekli ponedeljek prenočeval pod napačnim celo v nekem mariborskem hotelu. Prav tako dobro pa je bil preskrbljen tudi z denarjem in z raznimi drugimi pripomočki. ki dobro služijo modernim vlomilcem. Ko so ga ujeli, je imel Košanjc pri sebi nad 4000 Din in nekaj šilingov. Bil je pa Košanjc lepo oblečen, tako da s svojo navzočnostjo ni vzbujal nikjer posebne pozornosti. Usoden sestanek z ljubico Včeraj dopoldne se je Košanjc sprehajal na Glavnem trgu. Tam je srečal svojo ljubico Ljudmilo, ko je kupovala grozdje pri nekem kmetskem vozu. Povabil jo je na sestanek, nadtfir je Ljudmila pristala. Dogovorila sm^se za 4, uro popoldne na starem mestnem pokopališču. Nuto se je Košanjc poslovil od nje in ji ponovno naročil, naj pride po-popolnoma zanesljivo, ker ji mora nekaj važnega povedati. Košanjc je včeraj okrog pol 16. ure počasnih korakov primahal po Aleksandrovi cesti proti Trgu svobode. Ko je zavil na Jugoslovanski trg, ga je opazil šofer sr. Albin Selič. Seliču je bilo znano, da zasledujejo Košanjca varnostne oblasti in je opozoril nanj nekega orožnika, ki je prišel mirno. Orožnik je naglo stopil k stražniku rta Grajskem trgu. Kmalu je bil ves policijski aparat na nogah. Košanjcu, ki je, nič hudega sluteč šel po Gregorčičevi ulici proti staremu pokopališču, kjer ga je čakala njegova ljubica, je ves čas sledil brezposeln5 šofer Konrad Ternovšek. Bitka z banditom na starem pokopališču Na starem mestnem pokopališču je pričakovala Košanjca njegova ljubica. Vsedla sta se na neki karrjen. Košanjc jo je spraševal za nasvet, kje naj bi pre-nočeval, ker so mu tla že postala silno vroča. Ko- je izvlekel iz žepa beležko, hoteč si napisati neki naslov, je Kaučičeva opazila stražnika in takoj opozorila Košanjca. Med tem časom pa so obkolili zid starega pokopališča stražniki in detektivi. Kosanje je Izvlekel dva samokresa, se postavil ob zid in pričel streljati na svoje zasledovalce. Ko mu je zmanjkalo nabojev, se je z divjo naglico pognal ob zidu In ga preskočil ter se spustil v beg po Livadi in od tam v Gregorčičevo ulico, kjer se je skril na neko dvorišče. Ves čas bega sta mu bila za petami stražnika Anton Možek in Jakob Grbac, ki je streljal za banditom, pa ga ni pogodil. Ves dogodek na starem pokopališču in banditov beg se je odigral z naravnost filmsko naglico. Košanic je' z lahkoto preskočil zid, se kakor veverica pognal preko drugih plotov in kot blisk švigal po ulicah. Na stražnikove klice »stoj« ni hotel stati in je stražnik streljal za njim. Pri zasledovanju so policijske organe ovirali ljudje, ki so drli z vseh koncev, tako da se niso mogli poslužiti vsi orožja, ker bi s streli na Košanjca resno ogražali življenje drugih. Stražnikov in Siadkov boj na življenje In smrt s Košanjcem. Sladek smrtno nevarno obstreljen Banditu Košanjcu se je posrečilo pobegniti p dvorišča na ulico. S samokresi v rokah se je ponovno pognal v beg, na katerem ga je zgrabil policijski stražnik Anton Možek. Podrl ga je na tla, toda v naslednjem hipu je bil Košanjc že zopet na nogah. Nastal je trenoten položaj, ko ni mogel rabiti orožja ne eden ne drugi. Z živalsko besnostjo se je hotel Košanjc iztrgati stražniku, ki ga je še krčevitejše prijel, tako da sta padla o1.' na tla. V tem trenotku pa je priskočil stražniku na pomoč sodarski pomočnik Franc Sladek. Ko je Košanjca izpustil iz svojih klešč stražnik, je porabil hipec in oddal na Sladeka dva strela, ki sta bila usodna za ubogega mladeniča. Ena krogla se jc zarila Sladeku v sence, druga pa mu je prebila spodnjo čeljust. Zgrudil se je na tla in kri se mu je vlila iz ust. Z nekim osebnim avtomobilom so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Sladek je bil ves čas v popolni nezavesti in so se sinoči naglo razširile vesti po mestu, da j_ umrl za dobljenimi poškodbami banditovih krogel. To žalostno vest so objavili tudi danes zjutraj nekateri ljubljanski Us'5, ker jo je dal in potrdil sinoči «3 policiji zbranim uovlnnrjem zdravnik g dr. Alfnnz Wankmlillftr. Sladek je izgubil levo oko In se bori s smrtjo Stanje obstreljenega sodarskega pomočnika Franca Sladeka je silno resno. Takoj po prevodu v bolnišnico so ga zdravniki rontgenizirali ii ugotovili, da ima prebito lobanjsko kost. Tudi mu je krogla prebila spodnjo čeljust in izbila levo oko, ki mu je izteklo. Bil Je vso noč v globoki nezavesti, šele proti jutr se je pričel nekoliko zavedati. Zdravnii upajo, da bo ostal živ, vendar hudo po habljen za vse življenje, če ne bodo n? stopile morebitne komplikacije. Ubog mladenič jc vsega obžalovanja vredet saj je v svoji srčnosti tvegal lastno živ ljenje za stražnika, ki je bil v velik smrtni nevarnosti, da ga pobije bandi Košanjc s svojimi kroglami. Sladek ie bil priden pomočnik, pomagal je svojim staršem in sočustvuje z njegovo tragično usodo vse mesto. Bandit Košanjc v rokah stražnikov Ko je omahnil sodarski pomočnik F Sladek pod streli Košanjčevega samokresa, so obkolili bandita stražniki in detektivi. Na kraju se je zbrala ogroimv množica ljudi, ki je hotela Košanjca linčati. Stražniki so ga z udarci pobili na tla in pričel je močno krvaveti na glavi. Odvzeli so mu takoj nabite samokrese in ga močno zvezali. Med klici iz množice: »Ubite ga! Sodite ga na mestu!« so stražniki prenesli zvezanega Košanjca na policijo. Ker so izprva menili, da se je Košanjc sam sodil in si pognal kroglo v sence, so poklicali nemudoma po reševalni avto in ga močno vklenjenega pod varnim nadzorstvom štirih močnih stražnikov prepeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili k lažje poškodbe na glavi. Zato so ga iz bolnišnice zopet prepeljali z avtom na policijo. Pred policijskim poslopjem o se jele zbirati množice ljudi, ki bi ga najrajši bili takoj na mestu sodili. Košanjc je bil ves obrizgan s krvjo in je močno sopel. Napravil je vtis zverine v človeški podobi; takega razbojnika še mariborska policija ni imela v rokah Prvo kratko zaslišanje Vklenjenega v močno verige so ga odvedli stražniki na policijo. I u ga jc kratko zaslišal višji policijski nadzornik g. Canjko. Poklicali so bili med tem tudi policijskega zdravnika g. dr. Zorjana. ki je ugotovil, da j- zločinec Košanjc sposoben za policijske zapore. Zato je višji policijski nadzornik g. Canjko odredil prevoz z reševalnim avtom v Ključavničarsko ulico. Še poprej pa ga je na kratko zaslišal. Košanjc sc je na policiji zelo cinično vedel in se v obraz smejal detektivom in stražnikom, ki jih je vse poznal po imenu. S ciničnim nasmehom je prosil, naj mu nekoliko zrahljajo železno okove, ki so se močno zajedali v njegove koščene roke. Ko jc bil prost, je snel s prsta briljanten prstan in ga vrgel brezbrižno po tleh. Dejal je. da je navadno steklo, toda stražniki so ugotovili. da je bil dragocen briljanten prstan. Še preden je odgovoril na stavbena mu vprašanja, je zahteval vode, ker je bil silno žejen Dejal je. da je bil rojen v Gradcu in da se rnu čudno zdi, zakaj ga tako močno vklepajo, ko vendar ni storil nič kaj takega. Na policiji mu namreč niso hoteli povedati, da je pred uro smrtnonevamo ranil sodarskega po- V Mariboru, dne 1. X. 1935. —....■■■■■■■■ ——d močnika Franca Sladeka. Po kratkem zaslišanju so ga zopet vklenili in spravili z reševalnim avtom v policijske zapore. Ker je Kosanje silno nevaren zločinski tip, za katerega so mariborski policijski prostori premalo varni, da ne bi pobegnil, je višji policijski nadzornik g. Canjko odredil posebno varstvo nad njim. Kosanje je namreč znan kot spreten plezalec po fasadah in po žicah za strelovode. Aretacija Košanjčeve ljubice Že na pokopališču so stražniki napovedali aretacijo ženski, ki so jo opazili v družbi zloglasnega bandita Košanjca. Na policiji so spoznali v njej Košanjčevo ljubico šiviljo Ljudmilo Kaučičevo. Pri zaslišanju je Kaučičeva na policiji izpovedala, da sta se dopoldne srečala s Ko-šanjcem na Glavnem trgu Tu da jo je ob tej priliki prosil za sestanek, na katerem ji ie hotel nekaj važnega razodeti. Tudi je Kaučičeva na policiji zatrjevala, da je nameravala Košanjca prijaviti, čim bi si bil poiskal prenočišče. Policiji je namreč 2nano, da je Košanjc večkrat zagrozil Kaučičevi celo s smrtjo, če ga bo izda-la. Zaradi nadaljnjega zaslišanja pa je policija tudi Kaučičevo pridržala v policijskih zaporih. Košanjca je izdal briljantni prstan Po vlomih v Avstriji so tamkajšnje varnostne oblasti obvestile tudi mariborsko policijo, ki je po opisu takoj osumila kot storilca Franca Košanjca. Košanjc je namreč že star znanec mariborske policije in se je letos spomladi celo sam zglasil ir* protestiral proti pregonu. Takrat je potolažil policijo m svečano obljubil, da ne bo storil nič hudaga v njenem okolišu. Nato pa je izginil in je bilo vse zasledovanje za njim zaman. Ko so mariborski detektivi prejeli glede vlomov v Avstriji navodila, se je kaj kmalu posrečilo višjemu policijskemu agentu g. Josipu Pavletiču najti prvo in pravo sled. Izsledil je neki dragocen briljantni prstan s 13 briljanti in dognal, da izvira iz Košanjčevcga plena. Tudi je kmalu nato izsledil neko dragoceno zlato uro, ki jo jc prav tako Košanjc ukradel v Avstriji in prodal nekemu znancu v Mariboru. Mariborska policija jc dragoceni prstan in zlato uro zaplenila. Oboje je neki Avstrijec spoznal za svojo lastnino, ki so mu jo ukradli vlomilci. Tako .je bila prva sled za drznim vlomilcem Košanjcem jasnejša. Višji policijski agent Pavletič je izsledil Košanjčevo ljubico v šivilji Ljudmili Kaučičevi. Pri njej je našel razno blago sumljivega izvora, ki ga je bil prinesel njegov pomagač Jože Pajman. Že takrat je policija aretirala Kaučičevo, vendar pa ni mogla točno navesti, kje se skrivata oba zločinca. Policija je organizirala ves svoj aparat in obvestila tudi vse orožniške postaje, ker je bilo v Mariboru in okolici izvrešnih več drznih vlomov in tatvin. Vse zasledovanje pa je bilo zaman. Prav to dejstvo je potrdilo sum, da ni vlomilec nikdo drugi, kakor Košanjc, ki pa mu pomaga Pajman. Zasledovanje je bilo tem bolj otežkočeno, ker sta se Košanjc in Pajman pojavila danes tu, jutri pa v Avstriji in tam izvršila po več vlomov na en sam dan. Košanjc prodaja svoj plen Včeraj dopoldne se je pojavi! v mariborski afineriji zlata elegantno oblečen gospod in ponudil v nakup razno zlatnino, vredno več tisoč dinarjev. Bili so to sami zdrobljeni prstani, uhani, zapestnice, ure in drugi nakit. Neznanec je svoje zlato blago vnovčil za 4008 dinarjev in izginil brez sledu. Ko pa so se sinoči razširile po mestu vesti *o aretaciji Košanjca, je bilo lastniku afinerije jasno, da ni bil niikdo drugi kakor Košanjc. Zato je prijavil vso zadevo mariborski policiji. Prvo noč v zaporih Ko so Košanjca sinoči močno vklenjenega prepeljali v poilicijske zapore, je odklonil večerjo. Mučila ga je samo huda žeja in dali so mu vodo. Kmalu si je opomogel in pričel živahno pripovedovati agentom in stražnikom, ki so ga stražili vso noč, o svojih zločinskih podvigih. Zatrjeval je, da ni izvršil .v. Ma- Muske čete vdrle v Po še neootrieni londonski vesti, so Italijane 2e pričeli naoad -Aeel Italije na AngGsJo odbit - Frandja na strani) Analize - Nrzltfae privrave Abesincev in Italijanov na mejah - Ogromno angleško posolilo Italijanski apel Anglijf ŽENEVA. 1. oktobra. Italija je naslovila apel na angleški narod in na angleško vlado. V prvem dokazujie. da med italijanskim in angleškim narodom ni nobenih nasprotstev in nima Italija proti njemu nobenih sovražnih namenov; v drugem, namenjenem vladi, pa ponuja direktna pogajanja za ureditev vzhodnoafriške zadeve. Mussolini zahteva tudi od Anglije, da prizna italijanske pravice do izvedbe akcije v Afriki, obenem ji pa obljubuje. da bo Italija vedno in v celoti spoštovala vse angleške interese v Abesiniji. O teh interesih bi se razpravljalo in podrobno sklepalo diplomatskim potom med Rimom in Londonom, ali pa dalje pri svoji politiki in se pričakujejo v tem smislu tudi sklepi današnjega kronskega sveta. Na kronskem svetu sc bo, kakor zatrjujejo, razpravljalo o teoretičnih in praktičnih vprašanjih sankcij proti Italiji, ako napade Abe-sinijo. Tudi Francija za sankcije Zelo važno je v sedanjem trenutku razmerje med Anglijo in Francijo. Angleški odgovor na francosko vprašanje glede zadržanja Anglije v primeru evropskih konfliktov je, kakor se izjavlja v Parizu, francosko vlado popolnoma zadovoljil. Sedaj obstoja med Parizom in Londonom Dopoln sporazum, kar navdaja z velikim zadovoljstvom tudi celokupno Društvo narodov. Vse kaže, da se vrše sedaj diph)" matska pogajanja med Parizom in Lon donom glede sodelovanji Francije in Anglije v Sredozemskem morju. Italija je torej v tem oziru izgubila igro in se ne more zanašati na nikogar več. tudi ne na Francijo. Vojski se pripravljata ADIS ABEBA, 1. oktobra. Društvo narodov je odobrilo sklep cesarja o od redbi splošne mobilizacije, vendar pa prosi, naj bi ostalo zadržanje Abesinije še nadalje tako. da ne bi z ničemer dala povod Italiji za pričetek sovražnosti. Mobilizacija še ni bila izvedena, pričakuje se pa, da bo že v teh dneh, morda že jutri. Italijanske čete se na- glo gibljejo na vseh mejnih predelih in pripravljajo za napad, ki se stalno pričakuje, pa tudi abesinske čete. ki so se odstranile 30 km od meje, ne mirujejo. Abesinci podirajo karavanske poti in ceste po puščavah in drugod, da bi na ta način otežile Italijanom orediranie. Te dni pridejo iz Džibutija tudi francoske čete. ki bodo po dogovoru med Abesinijo in Francijo stražile železnico Džibuti-Adis Abeba. 650.000 : 250.000 Abesinija bo imela po izvršeni mobilizaciji okrog 650.000 precej dobro oboroženih mož. katerim bo stalo nasproti 250.000 mož italijanske vojske, med katerimi ie pa mnogo afriških domačinov, ’:3 niso povsem zanesljivi. Opaža se, da je dobila Abesinija v zad njem času velike množine orožja in municije. Po vseh poteh prihajajo po-šiljatve strojnic in modernih pušk. O izvoru se izve samo to, da prihajajo iz neke velike tovarne orožja v neki manjši evropski državi. Zlasti veliko ie število strojnic, in abesinski in tuji častniki so pridno na delu. da nauče svoje vojake ravnanja z modernim orožjem. Nadalje je Abesinija dobila več baterij modernih topov in protiletalskih topov. Napad se je pričel? LONDON, 1. okt. »Evening Standard« poroča, da so Italijani že prekoračili abesinsko mejo ob francoski Somaliji in napredovali 42 km daleč. Italijani prodirajo v trikotu med vzhod-noabesinskim gorovjem, francosko Somalijo iu sedanjo mejo Eritreje. Francozi so v Somaliji zelo zaskrbljeni, ker se boje, da bi Italijani prekoračili francoske meje. 80 francoskih letal se ie dvignilo na izvide. Italijani hočejo pro dirati proti železnici Džibuti—Adis Abeba, da bi jo prerezali. Francozi so odposlali na mejo čete in jo zastražili. Vest pa doslej uradno še ni potrjena. 48 milijard dinarjev LONDON, 1. oktobra. Potrjujejo se vesti, da pripravlja angleška vlada raz pis notranjega posojila v višini 48 milijard dinarjev. Posojilo bo kratkoročno in se splošno pričakuie. da bo podpisano že v nekai dneh. ker je razpoloženje angleške javnosti tako, da je pri pravljena vse žrtvovati za uresničitev volje svoje vlade v sedanjem svetovnem položaju. Ha iauscu domače fustiti&e Iziave ministrskega predsednika Dr. Milan Stojadinovič o naši zunanji in notranji politiki Ministrski predsednik in zunanji mini- vija je delo skupnih naporov vseh treh ster g. dr. Stojadinovič je imel te dni več govorov po Bosni in Hercegovini. V Mostarju je govoril tudi o vojni in miru in dejal, »da upamo, da težkih žrtev, ki so bile v preteklosti tako pogoste, tako kmalu ne bo treba. Če je kje država, ki ve kaj je vojna, kaj so vojne strahote in težave, potem sta to naša država in naš narod. Naš narod, ki je dosegel (še ne ves) svoj največji ideal, nima sedaj nobene druge želje, kakor željo po ohranitvi popolnega miru. Naš program v sedanji dobi miru naj bo torej vlada resnične pravice in zakonitosti. Narod naj dobi polno svobodo. Uvesti je treba popolno enakost vseli državljanov in vseh veroizpovedi pred zakonom, enakost vseh pred državno oblastjo.« V svojem nadaljnjem govoru se je pa dotaknil notranje politike, govoril o Bosni in Hercegovini in naposled povabil k sodelovanju (v .1RZ?) tudi Hrvate. Rekel je dobesedne^ »Sporazum, ki smo ga sklenili, mislmi, da bo koristil vsemu narodu. Prepričan sem — to vsi želimo da ga bomo razširili tudi na tiste, ki so sedaj še na strani, za katere so mesta izpraznjena in ki se morda nahajajo tudi za to mizo. Vsi želimo iskreno, naj bi sodelovali z nami.« V Sarajevu je govoril g. ministrski predsednik najprej o položaju središča Bosne, kjer so se vedno križale poti Srbov in Hrvatov, katoličanov, muslimanov in pravoslavnih. »Kraljevina Jugosla- plemen in mora biti skupno ognjišče vseli Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubiti jih mora z istim žarom, greti z istim plamenom in hraniti z isto hrano. Jugoslavija ne sme biti udobni pristan samo enega dela našega naroda. Nočemo noben® posebne nadoblasti, marveč hočemo oblast in nadoblast vseh! Ves jugoslovanski narod ;:c je boril in si je priboril svojo svobodo. Zaradi te svobode imamo dolžnost, da jo skupaj varujemo brez izjeme in brez vsakega pridržka. Na prvem mestu svobodo kraljevine na zunaj, a tudi svobodo na znotraj! Jugoslovani se niso borili za svojo svobodo, da bi kasneje v tej svobodi robovali komurkoli. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, pravom slavni, katoličani in muslimani, morajo imeti enak® pravice in enake dolžnosti-Jugoslovanski državljani morajo biti vsi enaki pred zakonom, svobodni državljani v svobodni državi.« Nova kmečka uredba Beograd, 1. oktobra. A A. Po nocojšnji seji ministrskega sveta so izdali tale komunike : Na seji, ki je bila od 17. do 20. ure. je i/iinistrski svet med drugimi resorni' 'ni vprašanji sprejel: 1. uredbo o olajšavah za domačo šuuiJ sko industrijo. 2. uredbo o takšnih olajšavah za in* dustrijska podjetja, ki jih je gospodarska stiska tako zajela, da je njihov obstol ogrožen in 3. uredbo o zaščiti kmetovalcev. riboru nobenega vloma in da je v Gregorčičevi ulici, pa tudi na pokopališču streljal v sili. Ko so ga vprašali, zakaj je nekaterim policijskim agentom, zlasti pa Pavletiču, pisal grozilna pisma in jim pretil s smrtjo, je dejal, da je storil to samo »za šalo«, da bi jih nekoliko prestrašil. Košanjcu so pripravili v zaporih ležišče na tleli in ga uklenili ter uklonjenega privezali na verige. Ker je bil utrujen, je zgodaj zaspal in trdno prespal vso noč, kakor bi se z njim nič ne zgodilo. Zasliševanje na policiji Danes dopoldne so Košanjca uklenje-j nega spravili iz policijskih zaporov na policijo. Na ulicah, kjer so ga gnali, je navrelo skupaj veliko radovednežev, ki so ga spremljali do policijskega poslopja. Tam so se ves dopoldne zbirale nove skupine radovednežev in čakale, kdaj se bo pojavil pri vratih Košanjc. Policija je morala radovedneže razgnati. Točno ob pol 10. uri je pričel višji policijski nadzornik g. Canjko zasliševati Košanjca. V nadzornikovi pisarni so Košanjcu sneli verige, stražila pa sta ga ves čas zasliševanja dva stražnika. Košanjc je bil dobro razpoložen in je prosil nadzornika, če bi smel odgovarjati na njegova vprašanja v nemščini, ker ne obvlada dobra našega jezika. Pajman v gramozni jami? Točno ob 12. uri jc bila policija obve- ščena, da se skriva Košaničev pomaga^ Pajman v gramozni jami zunaj na Kgram. Bilo nas je zbrano lepo števi-.> iz Kranjskega gori navedeni poslan-iz Koroškega Einspieler, iz Maribora ^pminkuš, Radej, Prelog, Sernec, Pav-]je» Geršak, nadalje Herman, Razlag, Nsteniak, oba Ipavca, Kapus, Žuža, Li-P°ld, profesor Franci iz Varaždina, mttršec iz Gradca, Ratej in še več drugih. Predsedoval je dr. Bleiweis, poro-Cal pa je Svetec o programu, ki ga je že ^ seboj prinesel načrtanega. Prvo vpra-j^nie je bilo, kako doseči zedinjenje vseh Slovencev. Ali se naj oživotvori staro 'tjrsko kraljestvo, v katerem pa ne bi bi'o štajerskih Slovencev? Einspieler je zato zagovarjal notranje-avstrijsko de-žcIno skupino. V program se je končno °hoje sprejelo. Potem so se določile *laše zahteve glede uprave, zastopa, vla-e in enakopravnosti. Opoldne smo se ?zšli zadovoljni, da smo dovršili po '‘•eno delo, pa menda nikdo ni bil tako ja'ven, da bi bil upal, da bo res kruha ,z te moke. čutili smo, da še dolgo ne 0 konca narodne borbe in da smo na , ®zani le na svojo lastno moč, brez vsa-k!h Prijateljev, razen oddaljenih čehov, 1 s° pa dovolj dela imeli s tem, da so branili proti nemškemu, od biro-racije podpiranemu navalu.« — Kako programu, katerega so razodeli slovenski rodoljubi dne 25. septembra 1865. v Mariboru zbrani ter jih podajajo svojim slovenskim bratom v pretres.« V teh »mislih« so vsebovane v glavnem sledeče zahteve: 1. Da se za ilirsko kraljestvo in štajersko vojvodstvo (notranje-avstrijske dežele) da samouprava v tej obliki, da se za skupne zadeve ustvari skupinski zbor, v katerega pošljejo dotični deželni zbori svoje poslance. 2. Da se zastopi v deželnih zborih ure-de na »narodnem stalu«, in sicer: a) v deželah, kjer prebivajo razen Slovencev še druge narodnosti, naj se napravijo volitveni okraji po narodnostih: b) v raznonarodnih deželnih zborih naj se napravijo narodni odseki (kurije). Uprava naj se izvede: a) po soseskah, ki so prostovoljne združitve in samo organi b) občin, ki pa »morajo dovolj velike biti, drugače zavoljo pomanjkanja iinetnih in dušnih moči hirajo«.*) »Zato- l|Prav j --iČeno je ruSimi vred pesimist, so pokazala na-ednja desetletja! v »Novicah« samih je ta sestanek ■ cPjen samo kratko, pač pa je v štev. 4 oktobra 1865. objavljen načrt »pr-Ra vseslovenskega programa«, ki ga v svojem referatu predložil g. Svetec, bil dr. Jože Vošnjak z le 'h ki *) Zanimivo, kaj? Takrat žc so zahtevali slovenski rodoljubi vciikc občine! Tu vsaj ni govora o kaki krivdi JNS-arjev, kaj, g. minister Vesenjak?! (Op. pisca.) rej« — se glasi nadalje v teni programu! — bSC druženje v občine, ki so pre-važen organizem narodne avtonomije, ne more soseskam samim na voljo dati, temveč naj jih združuje sam deželni zbor v dogovoru z vlado in soseskimi zaupniki.« Kot višji upravni organi naj bi se organizirale županije po zgledu ogrskih komitatov, ali hrvaško-slavon-skili županij. Zanimive so pa zlasti zahteve glede enakopravnosti slovenskega jezika: »Zahtevamo« — tako se glasi ta točka —- »da se slovenskemu jeziku izkaže v šoli, uradu in cerkvi popolna pravica, in terjamo: 1. Da za Slovence nihče ne postane miti učitelj, niti uradnik, niti duhovnik, tkdor ne dokaže, da zna popolnoma slovenski jezik govoriti in pisati. 2. Da se uradnikom, učiteljem in duhovnikom, pa tudi advokatom in notarjem med Slovenci, ki nimajo popolnega znanja slovenskega jezika v pisavi in besedi, postavi rok, do katerega se ga naučiti morajo. 3. Da se ukaže že precej zdaj uradnikom, ki so jezika zmožni, da dopisujejo in odpisujejo slovenskim ljudem po slovenski, in da zapisnike z njimi napravijo po slovenski. 4. Da se po ljudskih šolah slovenskih krajev, po glavnih in farnih, brez izjeme slovenščina upelje že precej zdaj za učni jezik. 5. Da se po gimnazijah in realkah med Slovenci nauk z ozirom na ravnoprav-nost uravna po programu, ki so ga »Novice« 6. novembra 1861. leta podale. Sploh pa mora po ilirskem kraljestvu in štajerskem vojvodstvu slovenski jezik, ker je deželni, za vsakega obligaten biti, tako kakor je sklenil lani češki zbor zastran češčine. 6. Da se napravi stolica, kjer se bodo učili pravdoslovni predmeti, zlasti pozitivno pravo, po slovenski. 7. Da se pri višji sodniji postavijo svetniki (Riite), ki bodo slovenskega jezika v pisavi in besedi zmožni, po razmerju slovenskega prebivalstva. To so — kakor rečeno— glavne poteze iz tega »prvega vseslovenskega programa« pred 70. leti. Kako upravičeno je zapisal dr. Vošnjak svojo pesimistično prerokbo, da še dolgo ne bo konca narodnih bojev, so pokazali dogodki. Saj je polna izpolnitev slovenskih zahtev prišla šele pred 17 leti z našim osvobojenjem in zedinjenjem. Koliko žilavega boja od leta 1865. pa do leta 1918., za vsako trohico naše pravice, je bilo treba, to bodo vedeli prav ceniti šele oni, ki bodo do obisti proučili celo zgodovino našega nacionalnega, socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. In v zgodovini tega razvoja bodo njegovi započetniki iz 1. 1865. nedvomno dobili častno mesto. V. S. Donuui jtaa^kdi Redek praznik v Slovenskih goricah Triumfalna železna poroka dveh slovenskih grč Vsa Slovenija je z začudenjem in veliko radostjo sprejela vest, da praznujeta v osrčju Slovenskih goric, pri Sv. Duh-u v Stari gori, v šentjurski fari, 65-letnico zakonskega življenja, železno poroko. danes po vsej naši ožji domovini znana zakonca 91-letni Mihael in 93-letna Ana Verzel. Prelepe Slovenske gorice, ki so nam dale že več odličnih mož, so nam pripravile tudi srečni dogodek železne poroke. Niso pogosti taki dogodki, saj nam zgodovina pravi, da 120 let že ni bilo v Sloveniji železne poroke. Pred 120 leti Gorenjska, preteklo nedeljo pa je slavila zelena Štajerska železni jubilej. Tega redkega dogodka se ne veselita samo jubilanta, ne samo njuni srečni otroci, marveč se tega praznika veseli vsa Slovenija in ves slovenski rod. Prečitale so se nebroj čestitke iz vse Slovenije, saj so pisali celo taki, ki Verzelovih niti ne poznajo; pač pa se vesele njune železne poroke kot Slovenci, ki jim je bila dana ta redka sreča, saj je s tem vsemu svetu pokazano, da je slovensko ljudstvo krepko, zdravo in značajno, kajti pr,eko 90-letna starost slavljencev in 65-letna zakonska zvestoba je že nekaj. Kdo pa sta slavljenca? V Terbegovcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je pred 91 leti tekla zibelka Mihaelu Verzelu in tam se je rodila njegova zvesta 934etna življenjska družica Ana. Oba sta sedaj starčka, ki ju je pri železni poroki ven-ča! venec srebrn obetih las, pri prvi poroki leta 1870 pa je imela nevesta na glavi bel cvetni venec. Njuno življenje ni bilo posuto s cvetjem, trnjeva je bila njuna življenjska pot, saj sta bila oba iz preproste, a poštene želarske hiše. 'gostom pridružil koleselj z obema stopljencema. Kako triumfalna je bite. pot od fare pa do podružnice pri Sv. Duhu, ni .mogoče opisati, kajti kaj takega še ni doživel slovenski irod. Za kočijo in avtomobili na tisoče ljudi, ki so vzklikali, mahali z robci in jokali. V nabito polni cerkvi, kamor so prenesli stamčka, ki je sicer popolnoma zdrav, pa so mu opešale noge, je opravil domači župnik cerkvene obrede železne poroke ter ob tej priliki preč ital pismi notranjega ministra in mariborskega škofa, nato pa je sledila slovesna sveta maša. Po cerkvenem opravilu se je triumfalni sprevodi počasi pomikal proti hiši, kjer ima slavljenčev sin Ignac gostilno in kjer je bila gostija, kakršne ne pomni naše ljudstvo. Krasna limuzina slavljenčevega sina in uglednega mariborskega gostilničarja g. Franca Verzela, v kateri je sedel že četrtič poročeni zakonski par, so množice oblegale in vsakdo je hotel stisniti desnico ženinu in nevesti ter jima prisrčno čestitati... To je bilo ganotja in solz! Kdaj so Slovenske gorice doživele kaj takega, da bi železna jubilanta z vojaško godbo na čelu in v tako mogočnem sprevodu tisočerih odhajala iz cerkve1? V gostoljubni hiši slavljenčevega sina je bilo zbranih preko 40 svatov, ki jih je ves dan in še pozno v noč zabaval humorja polni 91 letni ženin Mihael. Godba mariborske garnizije pod vodstvom g. Vabšeka je neumorno svirala v vekko veselje starega zakonskega para. Kako je bilo ganljivo, ko je 93-letna starka naročila valček in cele četrt ure plesala s svojim najmlajšim sinom g. Francem Verzelom iz Maribora. Kaj takega pač še ni doživela Jugoslavija! Sledil je Uav-nostnl govor mariborskega novinarja g. Ivana Grešaka, ki je zastopal svoje stanovske tovariše in železnoporočence-ma v imenu njih iskreno čestital. V dolgem govoru je orisal vse važnejše dogodke življenja obeh jubilantov, nato pa razkril krasno umetniško diplomo, s katero je najmlajši sin iz Maribora razveselil svoja stara roditelja. nosi ta naslov: »Misli o političnem Mihael je kot mlad mož pošteno zabaval ljudi po Slovenskih goricah s harmoniko, ki mu je bila tovarišica skozi dolgih 34 let in prav to mu je pustilo kljub Častitljivi starosti še vso mladeniško svežino, vedrost in zdrav humor, da je na nedeljski gostiji zabaval vse svate. Skozi 30 let pa je trgoval z živino in je bil daleč naokrog znan kot pošten trgovec. Njemu ob strani je bila dolgih 65 let zvesta življenjska družica železna nevesta Ana, ki se je z vso ljubeznijo posvetila svoji zemlji, ki jo še danes v pozni jeseni svojega življenja pridno obdeluje. Zakaj pa sta tako dolgo živela? Verzelova zakonca sta bila znana in sta okusila marsikaj slabega, pa tudi dobrega. Ženin, 91 letni starček, je. pripovedoval, da bi bil že davno pod zemljo, če bi ne spil vsak dan vsaj čašice vina. Njegova najljubša tovarišica pa je bila poleg žene »pipica« tobaka, brez katere še sedaj ne more biti ne podnevi in ne ponoči, kajti pravi, da mu je tobak prav tako potreben kot vsakdanji kruh. V nedeljo je bila pri Sv. Duhu na Stari gori slovesnost, kakršne pač še ni bilo v Sloveniji, niti je tako kmalu ne bo. V prijazni vasici se je zbralo več tisoč ljudi iz Slovenskih goric. Vse je bilo okrašeno, povsod izredna prazničnost. Možu ar ji so pokali in vsi so mrzlično pričakovali trenutka, ko se bo pripeljal zakonski par v spremstvu mariborskih gostov, kajti Verzelova sta v Sv. Juriju čakala na svojega najmlajšega sina iz Maribora. Kako sta bila vzhičena nad presenečenjem, ki jima ga je pripravil sin, ko je pripeljal s seboj kompletno vojaško godbo, ki jima je gromko za-svirala v pozdrav. Z godbo pa je prispelo tudi mnogo povabljencev iz Maribora, ki so se pripeljali na treh avtomobilih. Pri Sv. Juriju ob SčaMnioLse-je^ Smrtna kosa. V Ptuju je umrl Ljudevit Šošterič, veletrgovec, v starosti 63 let. Pokojnik je bil obče priljubljen in spoštovan trgovec. Blag mu spomin, ostalim pa naše sožalje. Kinetijsko-obrtna razstava v Ptuju, ki je bila otvorjena po banu g. dr. Natlačenu v soboto 28. septembra t. 1., bo trajala do nedelje 6. oktobra t. 1. Obisk dosedaj je zelo zadovoljiv, le tujcev je malo. Kakor se izražajo strokovnjaki, je razstava prvovrstna in je pričakovati še obilnega obiska. Nezgode in nesreče. Janez Kokol, dninar iz Jiuršincev, star 25 let, je padel s kolesa in se tako težko poškodoval po vsem telesu, posebno pa na glavi. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. — Lizika Arnuš, 10-letna hčerka posestnika iz Sv. Urbana, je padla pred hišo na cementni tlak in se pri padcu neznatno ranila na spodnji čeljusti, čez nekaj dni se jc njeno stanje poslabšalo in so jo morali spraviti v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupljenje (tetanus). Otrokovo stanje je obupno. — Ista usoda je dohitela 13-letno Štefanijo Kolednik, hčerko posestnika iz Podlehnika. Na paši se je zbodla v desno stopalo, radi česar je nastopilo zastrupljenje krvi, isto-tako tetanus. Smrt pod vlakom. Ko je danes zjutraj ob 5. uri vozil osebni vlak iz ptujske postaje, je v bližini železniškega mostu skočila nenadoma 43-letna Josipina Vrd-lavec, žena nadzornika signalov Konrada Vrdtavca v Ptuju, pod lokomotivo, ki jo je tako hudo poškodovala, da je bita pri priči mrtva. Uboga žena, ki je bila splošno spoštovana in priljubljena, je napravila ta usodni korak v hipni duševni zmedenosti, ker je bila že delj časa potrta. Radi duševne potrtosti je že več mesecev bila v sanatoriju, od koder se je šele pred kratkim vrnila k svoji družini. Kino. V sredo 2. oktobra in v četrtek 3. oktobra t. 1., obakrat ob 20. uri, se predvaja opereta »Riviera Ekspres«; v soboto 5. oktobra ob 20. uri in v nedeljo 6. oktobra ob 18.30 in 20.30 uri pa je na Masti fthn 4agabbani >anw. HlatiBotske m jokottske Mttuiee Slovo sreskesa načelnika Milana Makarja Poslovilni večer v Kazini in slovo na glavnem kolodvoru Po prisrčnem poslovilnem večeru uradništva sreskega načelstva Maribor desni breg, ki bo ostal vsem prisotnim v nepozabnem spominu, so se poslovili v soboto 28. septembra v dvorani Kazine njegovi osebni prijatelji in znanci v izredno častnem številu. Bivši župan g. dr. Lipold kakor mnogi drugi govorniki so izrekli odhajajočemu načelniku krasne besede v slovo in opisali njegove zasluge, družabnost in neomajen značaj že dz one dobe, ko je bil g. načelnik kot študent v Pragi marsikateremu v študentovskih stiskah na razpolago. Deklama-tor je žel za svoje priložnostne pesmi iz one dobe veliko veselosti in priznanje. Najprisrčnejše pa je bilo slovo v nedeljo na kolodvoru. Že uro pred odhodom vlaka se je zbralo v kolodvorski restavraciji veliko znancev in prijateljev, da voščijo srečo svojemu bivšemu šefu, iskrenemu prijatelju in znancu, na novem službenem mestu. Številno so bili zastopani zlasti občinski odborniki s Pobrežja, da se poslovijo od svojega častnega občana, kateremu je izrekel prisrčne besede v slovo župan g. Matija Volk. G. načelnik se je v toplih besedah zahvalil občinskim odbornikom za toliko pozornost z besedami, da mu bodo ostali ti kraji, v katerih je našel res iskrene sodelavce, ljudi razumevanja in dela, vedno in povsod v prijetnem in najlepšem spominu, ker jih je vzljubil kakor svoj rojstni kraj. Še trenutek! Krasen šopek rdečili nageljnov, katerega so mu poklonili prijatelji v znak iskrenega in neomajnega prijateljstva ter spoštovanja, stiskanje rok Ln razgibal se je peron z mahanjem rok, zadoneli so klici v slovo. Ostali pa sp spomini, spoštovanje, ljubezen in prijateljstvo, katerih ne zruši nobena sila. Velika požarna katastrofa v Slovenskih goricah Snoči je pričelo okoli 21. ure goreti gospodarsko poslopje posestnika Matije Roleta v Gruševi pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ogenj je kmalu zajel še drugo njegovo gospodarsko poslopje, tako, da je bila požarna katastrofa še večja. Kljub temu, da so prišli takoj na pomoč gasilci od Sv. Marjete, s Pesnice, iz Maribora, od Sv. Lenarta in Sv. Trojice, sta obe poslopji do temeljev pogoreli. Ker so bili ognjeni zublji premočni, niso mogli prav ničesar rešiti. Tako je pogorelo 8 svinj, eno tele in vsa perutnina. Zgorelo je tudi vso gospodarsko orodje, mlatilnica, stiskalnica in vsi vozovi, da znaša škoda, povzročena po požaru, 100.000 Din. Krita je z malenkostno zavarovalnino 20.000 Din. Kako je nastal požar, ni znano. Oba nova sreska načelnika, dr. Šiška in Pero Popovič, sta danes prevzela svoje agende. Magistratne uradnike je sprejel včeraj dopoldne, kakor poroča današnje »Jutro«, novi mestni predsednik dr. Alojzij Juvan in imel na zbrar.e uradnike temu primerni nagovor. V imenu urad-ništva je spregovoril magistratni ravnatelj F. Rodošek. Bog daj srečo! Te dni so se v Mariboru poročili: Iva« Žilavec, poljski delavec in Olga Diindek, delavka; Josip Pretner, mizarski pomočnik in Frančiška Žižek, delavka; Anton Ribič, delavec m Ivana Ploh; Oto Lorbek, strugar in Jo-sipina Šik, tkalka; Dominik Košič, tkalec ih Ana Lamarič, tkakla; Ivan Močnik, pleskar in Libana Komer, tkalka; Franc Šmigoc, viničar in Marija Lehnik, vdov-ljena Zorko, viničarka; Erik Vistam, elektrotehnik in Marija Bodkoček, šivilja; Alojzij Mrzlikar, paznik in Viljemi-na Bosin, trgovska pomočnica; Henrik Prah, delavec in Ljudmila Zorko, delavka; Stanko Reš, šofer in Terezija Šerbel, šivilja; Bogomir Sosser, barvar in Angela Lončarič, delavka. Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo pri tukajšnji policiji prijavljenih 2401 tujcev, od teh je bilo 859 inozem-cev; med njimi zavzemajo prvo mesto Dunajčani, katerih je bilo 67, drugo mesto Gradčani, katerih je bilo 41, iz ostalih inozemskih krajev je bilo 751,. Zadružno gibanje. V zadružni register pri mariborskem okrožnem sodišču je vpisana Kmetijska zadruga r. z. z o. z. s sedežem v Ljutomeru. Pri Zadružni elektrarni v Framu se izbriše dosedanji član načelstva Valentin Ivanuš, mesto njega pa se vpiše posestnik Ivan Greif. Protituberkulozni dinar je v mesecu septembra 1935. dosegel vsoto 188.007 Din, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. Iskrena hvala stanovanjskim najemnikom, hišnim posestnikom in vsem ustalim darovalcem za nHhow) vztrajnost, požrt- vovalnost in človekoljubje! Izven stanovanjske akcije je liga prejela od uradni-štva glavne pošte v Mariboru namesto venca na grob pok. Francu Supančiču 70 Din, za kar istotako prisrčna hvala! Kaj pa mariborska občina? Ljubljanski mestni finančni odbor je sklenil, da se predlaga mestnemu svetu ljubljanskemu znižanje najemnin v mestnih stanovanjskih hišah do 10 odst. Umestno bi bilo, da napravi takšen sklep tudi mariborski mestni občinski odbor in da se bo to vprašanje, ki je nujne važnosti, obravnavalo že na prihodnji seji občinskega sveta dne 3. t. m. Ali se bomo zganili?... »Neprijetna dedščina«. O tem piše današnji »Slovenec«. S tem misli menda, da so Mariborčani pozabili, kakšna je bila dedščina dne 30. novembra 1. 1931. Očka »Slovenec« so morda pozabljivi, zato pa imajo drugi tem boljši spomin. Ob priliki bomo očki spomin primerno posvežili. Veliko penezov. V preteklem mesecu so znašali carinski dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici 4,220.798.40 dinarjev, in sicer izkazuje čisti uvoz 4,202.937.65 dinarjev, čisti izvoz 17.860.75 dinarjev. Trboveljskih slavčkov, ne bo! Nastop, določen za 5. t. m., se je zaradi raznih ovir preložil na nedoločen čas. Železniškim vdovam v vednost. Gospod prometni minister je pod štev. M. S. 15327'35 odobril, da se železniškim vdovam in sirotam vrne odvzeti premog po režijski ceni. — Za odsek upokojencev UJNŽB, podružnica Maribor: Anton Rebol, t. č. predsednik. Ljudska univerza v Mariboru priredi v petek, 4. t. m. v kazinski dvorani koncertni nastop ljubljanske primadone Zlate Gjungjenčeve in pianistke Nede Kozinove. Trgovski in privatni nameščenci, danes se prične vaša plesna šola ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. — Pomočniški odbor. Cercle fran?ais. Francoski krožek v Mariboru otvarja s I. oktobrom naslednje francoske tečaje: 1. Francoski otroški vrtec, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi ulici 5. — 2. Tečaje za osnovno in me-ščanskošolsko deco Ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi ulici 5. — 3. Ponavljalne kurze za srednješolsko mladino ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure v Cankarjevi ulici 5 in ob torkih in petkih od 8. do 10. ure v Gregorčičevi ulici 4-1. (čitalnica). — 4. Tri, po potrebi štiri tečaje za odrasle ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v državni realni gimnaziji, pritličje, na levo. — 5. Konverzacijske sestanke ob petkih od 18.30 do 19.30 ure v čitalnici, Gregorčičeva ulica 4-1. — 6. Posebne kurze v manjših skupinah po dogovoru. Vpisovanje je od 1. do 12. i oktobra v tečajih samih ob zgoraj ozna-I čenih urah. Pouk se začne' v torek 1. oktobra. Dne 4. oktobra 1935 bo javna licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih na Glavnem kolodvoru s pričetkom ob 9. uri. Nočno lekarniško, službo imata danes Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v sredo pa Savostova in Konigova lekarna. Obtoženi mrtvec. Mariborski mali kazenski senat je obravnaval zanimiv slučaj. Obtožen je bil 22-letni ključavničarski pomočnik Rihard Mesner, soobtožena pa je bila 27-letna šivilja M. G. Oba sta bila obtožena, da sta iz zapuščine pokojnega generala Emila Stramliča, ki ga je bil, kakor znano, ustrelil strojevodja I. Valeskini, ukradla raznih predmetov v vrednosti 25.000 Din. V teku razprave se je izkazalo, da je obtožena M. G. nedolžna in zadene krivda najbrže Riharda Mesnerja, ki je pred enim mesecem v Dravi utonil. Obtoženko je mali kazenski senat oprostil. Nož . . . Posestniškega sina Ivana Cafnika iz Moče pri Sv. Marjeti so napadli iz zasede trije neznani moški. Z nožem so mu prizadjali več zabodljajev v hrbet, tako da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Mlad ubijalec, in sicer Ivan G., se je moral zagovarjati pred tukajšnjim malim kazenskim senatom okrožnega sodišča radi uboja, izvršenega nad posestniškim sinom Srečkom Bohlotn iz Nebove dne 24. aprila t. 1. V tajni razpravi je mali senat obsodil Ivana G. na tri leta stro gega zapora. Ker da je sam zažgal hišo, je bil obtožen 25-letni posestnik Janez D. iz Rač. V obtožnici se navaja, da je dne 3. julija t. 1. zažgal svoje gospodarsko poslopje, da bi na ta način prišel do zavarovalnine. O stvari je razpravljal tukajšnji mali kazenski senat, ki pa je raz-, pravo preložil v svrho zaslišanja novih prič. V agoniji leži v splošni bolnišnici 40- letni zidar Alojzij Kač iz Radvanjske ceste 52 v Studencih, ki mu je včeraj zvečer prebila glavo opeka, ki je preletela nanj iz višine 4 m. Žrtvi pretepa. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 51-letno zasebnico Albertino Korenovo iz Obmejne ulice, ki jo je v noči na ponedeljek neki pijanec v Metelkovi ulici nevarno pretepel in ji zadal več udarcev na glavo. Žrtev pretepača pa je postal tudi 22-letni delavec Alojz Brunčič, ki ga je v baraki v Dajn-kovi ulici nekdo s kolom udaril po glavi. Namesto v Abesinijo — v keho. Raz-našalec kruha, 24-Ietni Ivan B., je ukradel svojemu gospodarju kolo, vredno okoli 800 dinarjev. Kolo je prodal nekemu posestniku v Pekrah za 250 Din. Toda orožniki so mu kmalu prišli na sled. Pri zaslišanju je Ivan B. izpovedal, da je zbral dokumente, da bi lahko šel v Abesinijo. Z izkupičkom 250 Dir. pa je mislil, da bo lahko z njim poravnal pot v Abesinijo. Studenški orožniki so Ivana B. aretirali. O Abesiniji bo ostala še samo pobožna želja. Kolo pa že ima lastnik nazaj. Jabolka, les in plašč. Iz sadovnjaka posestnika Aleksandra Misite v Voseku so neznani zlikovci ukradli okrog 100 kg jabolka, ki jih je imel posestnik pripravljena za prodajo. Lesnemu trgovcu Ivanu Veržunu v Cmečah je zmanjkalo s njegovega skladišča okrog 2 m’ tesanega lesa. Posestnik Simon Habit iz Bre-sternice je prijavil oblastem, da mu je neki mlajši moški, ki jc^ beračil, odnesel 50 dinarjev vreden plašč. Drzni zlikovci so vlomili pri posestniku Antonu Vodušku v Lopatniku. Prebrskali so vso stanovanje ter odnesli precej perila, obleke, jestvin in listnico s 700 dinarji. Za storilci poizvedujejo orožniki. Cene na mariborskem mestnem trgu. Govedina 4 do 10, teletina 5 do 12, svinjsko meso s kostmi 8 do 10, svinjsko meso iziluščeno 10 do 12, riba 13 do 14, zajec 10 do 12, salo 14 do 14, slanina 12 do. 13, pljuča s srcem 5 do 7, jetra 6 do 8, rebrca 8 do 10, glava z jezikom 4 do 6, ledvice 2 do 3, noge 1 do 2. — Na perutninskem trgu je bilo v soboto 930 kljunov, in sicer 34 kokoši.po 15, oziroma 22, 820 piščancev po 15, oziroma 45, 16 gosi po 22, oziroma 25, 32 puranov po 25, oziroma 30, 28 rac po 8, oziroma 15 P GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Danes zadnji dan ažna usta^ Film poln romantike in ljubezni. Jutri v sredo velefilm Ufe »BARCAROLA“< Gustav Frohlich in Lida Barova. Kino Union. Do vključno srede znameniti velefilm »Noctumo« v nemškem jeziku. Sledi najkrasnejši film »Epizoda« s Paulo Wessely in Karlom L. Diehloffl. hatodue §ied®Mste REPERTOAR. Torek, 1. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Otvoritvena predstava. Sreda, 2. oktobra: Zaprto. Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri: »Tar* tuffe«. Premiera. Obiščite nocojšnjo otvoritveno pred' stavo v gledališču! Za otvoritev so izbrali eno najmočnejših del svetovne literature — Dostojevskega »Brate Kara-mazove«. Pri tej priliki bo prvič uporabljen nov krožni oder, ki omogoča zvrstitev kar štirih scensko različnih slik brez odmora. Režiser je J. Kovič. »Tartuffe« — druga letošnja premiera. Eno najboljših del slavnega komediografa Molierea »Tartuffe« bo druga letošnja premiera, ki bo v četrtek, 3. t. m Moliere je še danes neprekosljiv mojster satirične komedije in njegova dela vedno znova osvajajo odre. V »Tartuf-feu« šiba na izredno duhovit način — in ne da bi s tem ranil pravo pobožnost —-svetohlinstvo. Delo bo uprizorjeno- v blestečem Župančičevem prevodu ter v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Naslovno ulogo igra Furijan. v ostalih pa nastopijo Savinova, Kraljeva, StarčevSi Zakrajškova, P. Kovič, Grom, Blaž, Gorinšek, Nakrst, Košuta in Verdonik. Peter Malec, absolvent dunajske igral ske akademije se predstavi mariborskemu občinstvu kot režiser Arxove drame »Izdaja pri Novarri«, ki jo uprizore ^ najkrajšem času. Nadarjeni mladi režiser je isto drama zrežiral v ljubljanski drami ter žel popoln uspeh. Delo satu0 se godi v petnajstem stoletju (za čaS& žolnistva) v Švici ter se odlikuje po ele' mentarni dramatiki dogajanja ter prav odrsko pisani vsebini. Zasedbo še javi' mo. Č Hame Mesti Za primarija v umobolnici na Studenc* je postavljen dosedanji asistent dr. Mih* Kamin. Naši novi častniki. Danes bo prevedenih v čir. podporočnika 265 gojence^ beograjsek vojne akademije. Inozemski novinarji v Zagrebu ><' Ljubljani. Snoči je prispelo iz Dalmacii® v Zagreb 19 inozemskih novinarjev. so na propagandnem potovanju po naš* državi. Po večerji v hotelu Esplanade' kjer so jim bile pripravljene sobe, odšli v opero, včeraj opoldne jim je P3 priredil zagrebški župan banket. Da«c5 odpotujejo iz Zagreba v Ljubliano. Sfiadft6 %išame O.O.L.N.P. v Mariboru, službeno. P*0' gram za 1. oktober 1935: Dne 6. okto bra 1935 bodo nogometne prireditve ’ korist fonda pok. Viteškega kralja Alc' ksandra I. Zedinitelja in sicer: Marib°‘ ob 14. uri na igrišču SK. Železničarja 1. SK. Rapid—SK. Viktorija, 2. SK. ribor—SK. Železničar. 3. Zmagoval^ Vsaka tekma se igra 2x25 minut. Vpf|' meru neodločnega izida odloča žr® ' Vsaki klub postavi po 3 starejše red1, telje, ki se morajo javiti ob 13.30. službujočemu odborniku. Službujoči 0 bornik g. Fišer. — Ptuj ob 15.30. ur' Igrišče SK. Ptuja. SK. Ptuj—SK. Dr?Y na igrišču SK. Ptuja. Službujoči g-gačnik in g. Vuga. — Čakovec ob 1S-JC uri. Igrišče SK. Čakovca. SK. Cakovc ■—SK. Gradjanski, šlužbojoči g. Maje' šek. Čisti dobiček je odvesti takoj 0-u' L.N.P. v Mariboru. Tajnik. -- »Čuvajte Jugoslavijo Naše narodno gospodarstvo in zavarovanje Kakšno bodi stališče naše javnosti do domačih in tujih zavarovalnih družb V »Narodno kolo«, tedniku za gospo- če ne more nikomur zabraniti, da se zavaruje po svoji lastni želji pri tuji družbi. To bi bilo tedaj vse v najlepšem ledu in nihče se ne bi protivil, dokler se postopa v tem izsledil v pravili mejah, da agenti tujih družb pridobivajo zavarovanja za svoja društva. Ako pa agent tuje zavarovalnice obiskuje naše ljudi zaradi sklenitve zavarovanja in pri tem govori proti domačim društvom ter nagovarja stranke, naj opuste domače zavarovalnice in preidejo k njegovi tuji družbi, takrat je treba takemu agen- darstvo in narodno prosveto, ki izhaja v Zagrebu, je priobčen interesanten članek o nacionalnem zavarovanju in ga za radi tega v interesu našega celokupnega nacionalnega gospodarstva prinašajo v celoti: Kaj je zavarovanje in v kak namen služi, ni treba danes več govoriti, ker so o tem že poučeni najširši sloji naroda. Popularnost zavarovanja se je prilagodila v vseh oblikah raznim potrebam vseh poklicev, zlasti pa potrebam posameznika. Zato je važnost zavarovanja za narodno gospodarstvo v tesni zve zi z gospodarskim življenjem naroda. Ako se govori o nacionalnem gospodarstvu, mora sc samo po sebi že govoriti o nacionalnem zavarovanju, ki je važna panoga narodnega gospodarstva. O politični svobodi poedinega naroda se ne more govoriti, ako nima narod tudi gospodarske neodvisnosti, ker le oba tu dva faktorja v skupnem delovanju ga dovedeta do tega, kar imenujemo svobodo in neodvisnost naroda. Ako razmotrivamo zavarovanje s tega stališča, nastane vprašanje, ali se niore pri nas govoriti o neodvisnosti na Sega nacionalnega zavarovanja, t. j. ali ie naše nacionalno zavarovanje v ta- kem stanju, da more kriti vse potrebe v deželi in ni treba tedaj iskati pomoči izven naše države. Danes zamoremo na tako vprašanje z vso zanesljivostjo trditi, da jc naše nacionalno zavarovanje v resnici v takem stanju, da zamoremo s ponosom govoriti o njegovi popolni gospodarski neodvisnosti, kakor tudi o sposobnosti, da omogoči sistem autarkijc v pogledu zavarovanja. Narav fio je, da tudi naše nacionalno zavaro-v?inje služi internacionalni zamenjavi po slov (pozavarovanie in retrocidiranje). kar pa nikakor ne vpliva na njegovo neodvisnost in samostojnost. To splošno slu ži bistvu zavarovanja samega (izmenjava rizikov) in se tega poslužujejo in na ta način prakticirajo tudi gospodarsko najmočnejše in najbolj neodvisne države. Jasno je torej, da se v naši državi, kjer Poslujejo poleg domačih zavarovalnih družb tudi še tuje zavarovalnice, mora zahtevati, da se v prvi vrsti jemlje v poštev naše nacionalno zavarovanje in se Potrebe zavarovanja krijejo pri domačih zavarovalnih družbah. Ker pa je že dovoljeno poslovati tudi tujim zavarovalnicam, imamo pravico zahtevati od -njega kapitala, da ne vleče samo koristi iz svojega poslovanja, temveč da spo ■Štuje tudi naše nacionalne zavode, t. j., da se v soglasju s težnjami nacionalnega zavarovanja služi splošnim interesom države in izrecnim potrebam konsolidacije zavarovalnega posla. Danes pa vladajo pri nas take razmere, da nikakor ne moremo govoriti o lojalnem postopanju tujega kapitala nakani našemu nacionalnemu zavarovanju, ker se ta kapital poslužuje metod 'n operira pri eksploataciji svoje koncesije za zavarovalne posle v naši državi s posebnimi metodami, ki so v našo škodo. Pojavljajo se nelojalne metode °b priliki pridobivanja zavarovalnih poslov (akvizacije). Zavarovanje, kakor je Potrebno in koristno, mora služiti le direktnemu kontaktu med zavarovancem 'n- zavarovalnim agentom. Brez takega kontakta ne sme biti zavarovanja pri Kas, niti kje drugje. Zato se opažajo agentje družb, ki hodijo od hiše do hiše ter nagovarjajo stranke zaradi zavarovanja. Resnično na tonalen človek gotovo ne bo opustil, da Najprej vpraša, katero društvo agent za-stopa, in če je agent posredovalec domače zavarovalnice. V tem primeru mu bo gotovo dal prednost in se dal zavajati pri domači družbi. Kdor pa misli- da ic v njegovem interesu, da se zavaruje pri tuji družbi, je to povsem njegova zasebna zadeva in tu pokazati vrata, ker nista niti agent niti društvo, ki take metode dopušča, lojalna in solidna in jc tako napadanje le na škodo našega nacionalnega zavarovanja in domačih zavarovalnic. Tudi je tako postopanje gotovo protinarodno. Naša zavarovalna domača društva so strokovna in solidna in postavljena na tako finančno podlago, da se v vsakem pogledu zamorejo meriti s tujimi podjetji in tudi nudijo popolno sigurnost, zaradi česar bi moral odpasti vsak napad s strani agentov tujih družb. Ako sc tedaj pojavi agent take tuje družbe in govori proti katerikoli naši domači zavarovalni družbi, jc treba to razumeti tako, da govori proti našemu narodnemu gospodarstvu in proti naši narodni časti. S takimi ljudmi se tedaj ne razgovarjajmo in se ne spuščajmo v kake poslovne razprave. Na 20 milijonov so precenjene najemnine v mar borskem davčnem okolišu Letos bo plačalo 5.385. posestnikov za 6.554 zgradb in objektov samo na zgradarini nad 2 milijona dinarjev in 801.017 dinarjev banovinskih doklad. Mimo zemljan ne, pridobninc in mnogih drugih davščin in doklad plačujejo naši kmetje in posestniki na deželi tudi zgradarino. Davčna oblast jc določila višino tega davka na podžgi ocenitve bruto najemnine, ki znašajo v mariborskem davčnem okoliši' 'joči 28 podežel- skih občin, 19,909.283 dinarjev. Ta znesek bi morali plačati naši kmetje in posestniki na deželi lajemnine v stano-vlinjih, če bi ne bila zgradba njihova last. Po predpisanem odbitku znaša davčna osnova v pogledu zgradarine na področju davčne uprave za okolico Maribor ,3,989.136 dinarjev in je osnovni davek predviden na 1,678.696 dinarjev. K temu osnovnemu davku jc prištet še dopolnilni davek v znesku 324.786 dinarjev, tako da znaša zgradarina skupno v mariborskem davčnem okolišu za letošnje leto 2,022.244 dinarjev. Tudi plačajo posestniki v tem okolišu mimo že omenjenih davščin 190.719 dinarjev okrajnih cestnih doklad Zgradarini je podvrženih v mariborskem davčnem okolišu 5.385 posestnikov, ki morajo plačevati predpisano zgradarino^ za 6.554 objektov. Omenili smo žc, da obsega mariborski davčni okoliš 28 občin. Posamezne ob čine plačajo vsako leto zgradarine, Iti sicer: občina Biš 1.037 dinarjev, občina Cerkvenjak 7.241. Duplek 6.637, Fram 24.734, Hoče 63.635, St. lij 59.371. Jakob ski dol 13.448, Jurovski dol 6.634, Kamnica 45.036, Korena 9-546, Košaki 327.724 Sv. Križ 3.906, Zg. Sv. Kungota 33.403, Sv. Lenart v Slov. gor. 66.264, Limbuš 53.618, Sv. Lovrenc na Poli. 74.88”, Sv. Marjeta ob Pesnici 9.150, Pesnica 25.295, Pobrežje 432.469, Podvelka 19.168, Rače 57.720, Ruše 108.524, Selnica ob Dravi 43.764, Senarska 9.247, Studenci 475.114, Ščavnica 8.897, Wlka 25.387, Voličina pa 10.984 dinarjev ii Trga‘ev v mariborski okolici sc prične dne 6., oziroma 8. t. ni. Ce bo sedanje lepo vreme trajalo še 10 do 15 dni, sc pričakuje prvorazredno kvalitetno vino. S hmeljskega tržišča. Iz Žalca poročajo: Danes zopet znatno večji prevzemi in dovoz kakor minulega ponedeljka. Povpraševanje kljub židovskim praznikom živahno. Večja količina prvovrstnega blaga se je včeraj kupila in prevzela njene, položaj zelo čvrst. Naše sadje po svetu. V Berlinu so prodajali naša jabolka te dni po 28 mark, smederevsko grozdje pa po 34 mark za 100 kg. Na dunajskem tržišču je bilo 7 vagonov naših sliv, ki so sc prodajale povprečno po 32 grošev za kg. Po dunajskih hladilnicah sc nahaja še okoli 25 vagonov sliv. Iz Smedereva so prispeli 4 vagoni grozdja, ki se ic prodajalo po na domu pri producentih v Dravski do- 36 grošev za kg.* V Prago je prispelo 36 lini po 29.75 Din. Cene sicer neizpreme- | vagonov naših sliv. Sokolska pf“nmka koča Nujen poziv vsem bratskim edinkam Naša sokolska organizacija ie pred no-, vimi težavnimi nalogami, ki jih ji nalaga skrb za telesno vzgojo jugoslovanske mladine. Današnji duh časa je te dolžnosti povečal, ker mora naše Sokolstvo slediti razvoju telesne vzgoje in prednjačiti v vseh panogah, ki spadajo v okvir sokolskega telesno-vzgojnega sistema. Tako se je zadnja leta v Sokolstvu žc močno udomačilo pozimi smučanje, poleti pa planinarstvo in taborenje v prirodi. Zato se jc že nekaj let občutila potreba, da si Sokolstvo v ta namen zgradi lastno planinsko postojanko, ki bo na stežaj odprta vsem sokolskim pripadnikom, predvsem pa sokolski mladi--ni. V zdravem gorskem pohorskem »raku si bo naša mladina, naša bodočnost, krepila telo in duh, da bo kos težavnim nalogam novega časa. Idealno zamišljeni načrt sokolske planinske postojanke se mora v kratkem realizirati. To je sokolska dolžnost vsakega posameznika in sveta dolžnost vsake sokolske edinice. V mariborski sokolski župi je nad 100 edinic, med njimi nad 50 društev. Če bi vsako društvo podpisalo vsai po en delež zadrugi, ki je bila v ta namen na pobudo Sokola Maribor maiice ustanovljena, bi bila lepa sokolska planinska postojanka že prihodnjo spomlad pod streho. Sokolsko zadružništvo in sokolska volja in moč mora na plan! Pokazati moramo javnosti in svetu, da je bodočnost sokolska! Dolžnost vseh edinic je, da nemudoma slede priporočilu sokolske župe in podprejo po svojih močeh vsaj z enim deležem akcijo za gradnjo Sokolske planinske postojanke. Sokolsko društvo Maribor matica .ie pridobilo na Pohorju med Mariborsko in Ruško kočo 54 iia veliko zemljišče, ki je nalašč ustvarjeno za našo gorsko postojanko. Goličavo so vtieti in požrtvovalni sokolski kulukarj! pričeli že letošnjo spomlad urejevati in pripravljati potreben material. Da bi p:' bila postojanka reprezentativna in v po-nos vsega Sokolstva, se je osnovala posebna zadruga »Sokolska planinska koča«, ki je doslej v razmeroma kratkcir: času nabrala že za 70.000 Din deležev. Potrebna pa je nujno zadrugi pomoč vseh bratskih edinic. Močnejša društva naj podpišejo po več deležev, ki so po 100 Din, kot člani k zadrugi pa naj pristopijo tudi posamezniki, da uveljavimo načelo: »Zgradimo z združenimi močmi prvo sokolsko planinsko gnezdo v Jugoslaviji v korist in ponos Sokolstva!« iokdske vtsie Staršem Maribora! Sokol Maribor matica vabi vaše otroke v svoje sokol* ske vrste Razpored telovadbe . ŠCANSKE ŠOLE V CANKARJEVI ULI-Mnogo je staršev, ki naravnost sami sebe žrtvujejo za otroke in žive v večnem strahu, kako bi jih bolie vzgojili, da bi bili sposobni težavnih nalog življenja. Vsem tem zaskrbljenim in drugim širšem pa je priskočilo na pomoč pri težavni vzgoji Sokolsko društvo Maribor matica in jim javno kliče: če želite svojim otrokom dobro In srečo, pošljite jih v sokolsko telovadnico! Sokolska telovadnica bo nudila vašim otrokom vse, kar jim /c potrebno, da se telesno in duševno razvijejo v krepke in značajne mladeniče, v postavne in ponosne mladenke. Vadi clji sokolskih otrok skrbe med telovadnimi urami za njih duševno in telesno razvedrilo. Starši, če želite, da bodo vaši otroci zdravi in odporni zlu, če želite, da bodo vredni sinovi in hčere našega naroda ter da se jim bo nekoč boljše godilo, pošljite jih v sokolsko telovadnico! VMt&zke novice Sokolsko društvo Maribor matica je tudi letos organiziralo telovadbo mladinskih oddelkov. Pridobilo si je same izkušene vaditelje, katerim mirne duše zaupate svoje otroke. Telovadba mladin-morc sto-1 sklli oddelkov pa je organizirana takole: , «tiTako/'mis^VjeU zanj najbolje. Nih-I V TELOVADNICI DEKLIŠKE ME-1 Cl bodo telovadile od slej naprej vsak ponedeljek in četrtek od 3. do 4. ure popoldne ijudskošolskc deklice v starosti 7 do 11 let; vsak >orek in petek od 4. do S. ure popoldne Ijudskošolskc deklice v starosti u do 14 let; vsak četrtek pa bodo telovadili od 4. do 5. ure popoldne dečki v starosti 7 do 11 let. Začasno pa je ta oddelek še združen z višjim oddelkom, ki ima telovadbo vsak ponedeljek in četr ck. od 5. do 6. ure popoldne. Mešani oddelek, otroci v starosti do 7 let ima telovadbo vsak ponedeljek od 2. do 3. ure popoldne in vsak petek od četrt ua 3. do četrt na 4. uro popoldne. V REALČNI TELOVANICI bo imel odslej redno telovadbo I. oddelek srednješolskih deklic vsako sredo in soboto od pol 6. do pol 7. ure, II. oddelek pa vsak torek in netek od pol 6. do pol 7. ure. Starši, pošiljajte svoje otroke redno k telovadbi! Rokoborbe. Niso se vršile v Rušah ne v Smolniku, temveč v zgodnjih jutranjih urah na Pobrežju v prisotnosti številne publike na galeriji, ki jc godrnjaje čakala na bojni izid korajžnih ponočnjakov in da nudi eventualno pomoč pri spravljanju na noge težje ranjenim, v predobrem razpoloženju slabejšim diletantom, dokler se ni pojavil na tribuni režiser v osebi orožnika, ki je zapisal posameznikom točke v dobro, druge pa diskvalificiral. Nato se je galerija prostovoljno odstranila in si privoščila nadaljnjega počitka. Končni izid ni razveseljiv zaradi neplačane prireditvene takse, ki se bo po stanju posameznih točk uradno določila. V KsaKn slo»ens!:o ir GOMBt)SEV OBISK KONČAN. BERLIN, 1. oktobra. Madžarski ministrski predsednik Gftmbos je obiskal v nedeljo generala Blomberga, nato zunanjega ministra Neuratlia in nazadnje Hitlerja. Pri sprejemu pri Hitlerju jc bil navzoč tudi general Goring. Pred predsedstveno palačo je bila zbrana velika množica, ki je prirejala državnikom navdušene ovacije. Gombos je včeraj zapustil Nemčijo. MISS UNIVERSUM. BRUSELJ, 1. oktobra. Na mednarodnem tekmovanju lepotic je bila pro glašena za »Miss universum 1935« miss Egipt. Beograd, 1. oktobra. Včeraj popoldne se jc ob 17. uri sestal ministrski svet, ki je v glavnem razpravljal o uredbi glede kmečke zaščite. MARIJ S KALAN ROMAN Sida Silakova »Da je ne boste nikoli več zapustili, kakor ste jo nekoč? Tudi ne na zahtevo drugih? Kogarkoli?« Zadnje besede so jo premagale in razorožile. Izgovorila jih je s toliko prizadetostjo in s tako nepotvorjenim glasom, da je zdravnik zaslutil, kdo se skriva pod orno masko. In namesto da bi ji odgovoril na stavljeno vprašanje, jo je burno objel in privil k sebi: »Sida... Si Sida? Snemi masko!« Segla je brez obotavljanja po s črno svilo privlečeni lepinki in si jo sunkoma potegnila z obraza. Godba je utihnila, oglasili so se udarci polnoči... »Sida...« »Danilo...« - Prižela sta se tesno drug k drugemu in njune ustne so se našle v dolgem, vročem poljubu, kakor takrat v tisti topli, z mesečino obliti noči sredi pohorskih gozdov. Na njena lica so privrele solze, njegove roke so drhtele. »In sedaj sem zopet tvoja, vsa tvoja, kaj ne?« je vzkliknila ginjeno. »Vsa moja in za vselei moia . Si me vedno ljubila?« »Vedno.« »Tudi jaz.« »Toliko si morava povedati. Toliko, toliko... Se nocoj...« XIX. »Danica, vrgla sem se čez jez...« je vzkliknila Sida prijateljici, kq sta bili sami. »Potem plavaj!« »Saj plavam, a v srcu je toliko tesnobe ... Kaj bo?« »Kaj naj bi bilo? Danila si ljubila in ga ljubiš, Ervina nisi. Tu ni nobenih posebnih problemov: loči se in se znova poroči z zdravnikom.« »Vse to zveni tako preprosto, pa ni, Danica. Loči se ... Kako naj začnem? Naj stopim kar na lepem k Ervinu in mu rečem: zapuščam te in grem k drugemu? Zapuščam te zato. ker si se žrtvoval zame, ker si zaradi mene do smrti razburil svojega očeta in si verjel vame kakor v Boga ... Zapuščam te ... Ne, Danica, tega ne morem reči. To je strašno...« »Potem mu piši. Opiši mu svoje prejšnje življenje, povej mu. da se nisi poročila z njim iz ljubezni, ampak zato, ker si se morala in greš k tistemu, ki si ga vedno ljubila. Razumel te bo in se i;p bo upiral ločitvi.« »To pismo je bilo obtožnica, ki bi jo sestavila sama nroti sebi. Kako nai bom vse obenem, obtoženka in tožilka? In potem, kaj bo storil oče? Kaj bo s Sila-novino, s podjetjem?« »Se torej začenja znova?« je dejala Danica skoraj zlovoljno. »Prav tam, kjer se je nekoč končalo.« »Potem ostani pač pri Ervinu, čakaj, da se tvoji živci docela uničijo in da te naposled odpeljejo v Novo Celje ali na Studenec pri Ljubljani.« »Ne veš nobenega drugega nasveta?« »Pač, bil bi še eden: živi z obema, z Ervinom in Danilom. Koliko je takih trikotov.« »To bi bilo podlo.« »Je vprašanje moralnih tiaziranj. Življenje se ne ravna vedno po nekih točnih zakonih morale ali etike in je v vsakem primeru individualno. Ako nimaš poguma za ločitev in brez Danila ne moreš živeti, ti ne preostane nič drugega.« »Uredi si tako. da postane Danilo prijatelj tvojega moža. Potem se bosta lahko nemoteno shajala.« »In ljudje?« »Pusti ljudi! Ti si brusijo jezike ved-nd, če živiš pobožno kakor svetnica, ali pa grešno kakor blodnica.« »Ervin bi naposled vendarle izvedel.« »In?« »Bilo bi strašno.« »Bi se morda sam umaknil. Saj si mi pripovedovala, da si o tem že ponovno ■■■nMHinnHiMaBHi razmišljala in spoznala, da bi v takem primeru bila ločitev najlažja.« »Seveda sem. V teoriji je vse tako lahko, toda v resnici... Kadar je treba storiti, mi zmanjka moči in ne vem, kaj bi.« »Hočeš, da posredujem sedaj za vajino ločitev, kakor sem takrat za zaroko? To bi bilo sicer res neprijetnejše, nazadnje pa ...« »Nikakor, vsaj sedaj še ne!« »Potem se posvetuj z Danilom. Mislim. da ti tudi on ne bo mogel svetovati nič drugega. Piši mu.« In Sida mu je pisala. Toda tisto njeno : pismo je bilo izliv njene pre.i toliko ča-' sa in s tako muko zadržane ljubezni, brez vseh tistih vprašani ki so bila potrebna nuine rešitve. N'mesto odgovora je pa dobila obisk \ Mariboru. Danica se je diskretno un eknila in ju piv stila sama. »Hotela sem biti zr >et pri tebi.« mu je dejala. »Hotela bi biti sploh vedno. Zdi se mi. da sva tobko zamudila, da ne bova mogla nikoli nadoknaditi.« Nenadoma je pa izbruhnila v jok: »Tu se te oklepam, kakor se med tem ne bi bilo nič zgodilo, kakor da bi bila še vedno tista, kakor sem bila nekoč, pa sem ž^ celo leto živela z drugim ... Bila sem mu žena. Ne, saj me ne moreš več ljubiti. Nobene pravice nimam, priklepati te k sebi. Dala sem drugemu svoi prvi cvet...« ■MMBBB—MB—BUMJIM1 IIIMPJMB h m sveta Nase' razvoj poifskega pomorstva Iz na morju docela neznane države postaja Poljska tudi pomorska velesila Ves svet 'občuduje Ameriko, ki zrna iz največje samote ustvariti v nekaj letih kulturno pokrajino in veliko mesto, ali pa Žide v novi Palestini, ki grade iz puščave novo domovino. Kdo .še ni slišal ničesar o ogromnih nasadih oranževcev in o mestu Tel Avivu, ki pred desetimi leti še ni obstojalo niti kot najskromuejše selišče? Američane in Žide v Palestini so pa gotovo prekosili Poljaki z ustvarjanjem svojega pomorstva. Vedno bolj v velesilo se razvijajoča Poljska je poslala prav te dni na morje svoj prvi prekooceanski parnik, ki je srečno priplul na prvi poti iz Gdinije v Hamburg in nato nadaljeval svojo vožnjo. Parnik gonijo dizlov! motorji in imenuje se »Pilstidski«. Že takoj po vojni je posvetila Poljska veliko pozornost razvoju svoje trgovske mornarice, V Gdi-r.iji je nastalo pristanišče, ki je zdaj po svojem pomenu na četrtem mestu med evropskimi pristanišči. Poljaki so ustanovili tudi pomorsko akademijo, imajo že svojo vojno brodovje, ladjedelnico že grade. Nedavno še brezpomembna njihova trgovska mornarica šteje zdaj že 86 ladij. Parnik ?Pilsudski« je pa ponos mlade Poljske, mladi so na njem tudi častniki in moštvo. Kapitan Maniert Stankiewicz je star 40 let, prvi častnik 33, višji in-ženjer 32 let. Stankiewicz ima glavno za slugo na organizaciji in izgraditvi poljske trgovske mornarice. »Pilsudski« je prva ladja, zgrajena na temelju menjalne trgovine. Zgradili so jo v italijanskih ladjedelnicah. Poljska jo je pa plačala s premogom, kakor tudi njeno sestrsko ladjo »Batory«, ki bo začela voziti prihodnjo pomlad. Parnik »Pilsudski« je last gdansko-ameriške parobrodne družbe, dolg je 155 m, širok 21 m, na njem je prostora za 800 potnikov. Opremljen je zelo razkošno, na krovu je plavalni bazen, telovadnica, bar, kapelica in celo sinagoga. Vozil bo med Gdirrjo, Kopenhag-nom, Haltfaxom in Newyonko