Izhaja v*ak dan tjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din20-—, za tujino 30'—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telsfon uredništva 30-70. 30-69 in'30-71. Rokopisov no vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-GS. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-G0. V Celju: Slomškov trg 4. Po?', ček. rnč.: Ljubljana 1r- <^51 Št. 276 Ljubljana, torek, dne 24. novembra 1931 Leto II. I——IImilil »■■Hiii i Nova resolucija Društva narodov Zasedanje sveta Društva narodov se zaključi jutri ali v četrtek — Komisija DN za Mandžurijo bo sestavljena iz treh članov — Japonci zahtevajo, naj se preiskava raztegne na vso Kitajsko — Tokijska vlada nima namena ustanoviti neodvisno Mandžurijo Louis Loucheur f Pariz, 23. novembra, r. Francoski industrialec in politik Louis Loucheur, ki ga je zadela v soboto kap, je včeraj preminul. Družini so izrekli svoje sožalje predsednik republike Doumel-, predsednika senata in poslanske zbornice, zunanji minister Briand in mnoge druge visoke osebe iz francoskih političnih krogov. Lou, > Loucheur se je rodil 12. avgusta 1872 v Roubaix-u. Po poklicu je bil inžener in je kot tak bil v prvih letih svojega delovanja več let nameščen pri družbi francoskih severnih železnic. Pozneje pa je izstopil iz službe in postal samostojen podjetnik. Gradil je železnice, kanale in druge naprave te vrste. Njegovo podjetje je zgradilo tudi en del murmanske železnice. Ob času izbruha svetovne vojne je bil pokojnik gospodar in voditelj enega izmed važnih velepodjetij tedanje Francije. Ko je prišla svetovna vojna, je bil Loucheur mobiliziran in je služil nekaj časa kot artilerijski rezervni oficir. Kmalu pa je zapustil bojišče, ker je bil določen za mesto organizatorja in voditelja novega važnega ministrstva, ki je bilo ustanovljeno v Franciji ob času vojne, ministrstvo za municljo. Pozneje je bil Loucheur tudi imenovan za municijskega ministra. Po vojni je postal minister za obnovo razdejanih krajev. Poslanec pa je postal šele 1. 1919., ko je bil izvoljen na nacionalni listi v Depu (severna Francija). L. 1920. je s Clemenceaujem vred odstopil, a je postal v 1. 1921. v Briandovem kabinetu zopet minister za razdejane kraje. Na tem mestu je ostal do 1. 1922., ko je Briandova vlada odstopila. V naslednjih letih je bil še dvakrat minister in sicer v Poin-carejevi vladi (1924) trgovinski minister in v Briandovi vladi, ki je sledila 1. 1925, finančni minister. Tedaj je bila Loucheurju poverjena naloga, da sestavi načrt za rešitev finančne krize, ki je zelo resno ogrožala v oni dobi francosko valuto. Njegovega sanacijskega načrta pa parlament ni odobjil, tako da je še istega leta odstopil. Po tem neuspehu je bil Loucheur član še štirih vlad, in sicer je bil v treh minister za javna dela, v zadnji — Steegovi — pa trgovinski minister (od 13. decembra 1930 do 22. januarja 1931). Pokojni Loucheur je bil eden izmed največjih industrijalcev sodobne Francije. Vojna mu je prinesla silne dobičke in njegovi politični nasprotniki so to dejstvo spretno izrabljali proti njemu. Važna pooblastila finančnemu ministru Beograd. 23. novembra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju notranjega ministra predpisal in proglasil zakon o izpremembi čl. 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Čl. 1. Člen 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se izpremeni in se glasi: Finančni minister se pooblašča, da sme po potrebi s soglasjem predsednika ministrskega sveta povišali, znižati ali ukinili uvozne ali izvozne carine za posamezne predmete, vendar mora to takoj predložiti narodnemu predstavništvu v naknadno odobritev, če takrat zaseda, drugače pa v roku 15 dni po sklicanju rednega zasedanja. Čl. 2. Ta zakon stopi v veliavo, ko se razglasi v »Službenih novinalK. Zaključek dela glavnega volilnega odbora Beograd, 23. novembra. 1. Danes predpoldne se je sestal glavni volilni odbor na plenarni seji, na kateri so se pretresala poročila posameznih sekcij o rezultatu volitev. Glavni volilni odbor je potrdil posamezne izvoljene kandidate in jim izdal polnomočja. Seja bo trajala še jutri in po vsej verjetnosti bo do večera delo končano. Nato bo volilni odbor Izdal imenik poslancev v »Službenih Novinah«. Povratek romunskega kralja v Bukarešto Bukarešta, 23. novembra. A A. Rador poroča: Romunski kralj Karel bo danes prispel v Bukarešto. Nastanil se bo v svojem zimskem dvorcu. Pariz, 23. novembra. AA. Na današnji seji Sveta DN je predsednik Briand naznanil svoje tovariše z vsebino razgovorov, ki jih je imel včeraj, v nedeljo. Za njim sta govorila gg. Simon in Drummond. Današnja tajna seja je bila v glavnem posvečena proučevanju besedila resolucije, sestavljene po tajništvu s sodelovanjem glavnih delegacij. Besedilo še ni dodelano, vendar ga je snoči predsednik Briand v glavnih obrisih še sporočil gg. Jošizavi in Sseju. G. Briand ni hotel pustiti resoluciji zadostno prožnost, zlasti v točki, ki se tiče anketne komisije, tako da bi na rezolu-cijo lahko pristali i Kitajska i Japonska. Jošizava pričakuje nadaljnih instrukcij iz Tokija, ki utegnejo priti še danes. Največja težkoča bo po vsej priliki v tem, ker Kitajska zahteva, da Japonci začno izprazlnivati zasedeno ozemlje ob istem času, ko bo začela anketna komisija svoje delo. Japonska delegacija o tej stvari ne mara dati formalnih zagotovil in vztraja na svojem stališču, da je izpraznitev odvisna od tega, ali bo Kitajska dala jamstva za varnost. Jošizava je naglasil, da je tokijska vlada prvotno odklonila pristanek na to, da se pošlje v Mandžurijo anketna komisija, češ da se položaj v Mandžuriji tiče samo Japonske in da bi vsako vmešavanje ki-tajsko-japonske odnošaje samo komplici-ralo. Osnutek resolucije vsebuje v bistvu dva dela. Prvi popisuje izvor kitajsko-japon-skega spora, navaja kitajski priziv na Društvo narodov na podlagi čl. 11 pakta in glavne dele resolucije z dne 30. sep- Dalekosežnost London, 23. novembra, n. Tukajšnji politični iii finančni krogi smatrajo, da je z nemškim memorandumom, s katerim Nemčija od banke za mednarodna izplačila v Baselu zahteva na temelju Youngovega načrta sklicanje finančnega odbora strokovnjakov, da prouči plačilno zmožnost Nemčije, ponovno otvorjeno tudi roparacijsko vprašanje in s tem tudi vsa druga mednarodna vprašanja finančnega značaja, kakor medzavezniški vojni dolgovi i. dr. Francoska vlada je pristala na to, da Nemčija zahteva sklicanje tega odbora, in ni izključeno, da bo tudi glede ostalih vprašanj prišlo med Nemčijo in Francijo do sporazuma. Pri proučevanju reparacijskega problema se bo upošteval Youngov načrt in se torej vprašanje plačevanja brezpogojnih reparacij ne bo jemalo v diskusijo. Nemčija bo torej dobila nov moratorij za pogojne reparacijske anuitete, ki predstavljajo dve tretjini njenih reparacijskih plačil. Na drugi strani pa bo Nemčija zahtevala večje olajšave tudi za svoja trgovska plačila, t. j. za privatna kratkoročna posojila, katera so inozemske banke dajale nemškim bankam, industrijam in občinam. Posvetovalni odbor banke za mednarodna plačila v Baselu pa ne bo reševal tega vprašanja, temveč bo odbor predstaviteljev nemških bank, ki zastopajo nemške dolžnike, pozval predstavitelje upniških bank v inozemstvu, naj začno pogajanja za ponovno podaljšanje imenovanih kratkoročnih posojil in za eventuelno zmanjšanje istih. Tako se bo torej o obeh vprašanjih razpravljalo na dveh konferencah. Od prvega vprašanja odpade iz diskusije ravno oni del, ki najbolj interesira francosko javnost, to so brezpogojne reparacije, ki jih mora Nemčija izvršiti in ki predstavljajo povračilo faktične škode, povzročene od nemške vojske v vojni na teritoriju zaveznikov. Na ta način Francija ne bo več glavna jnteresentinja pri vprašanju tembra glede vojaške izpraznitve zasedenega ozemlja in obnovitve varnosti v Mandžuriji. V drugem delu ugotavlja resolucija pomanjkljivost točnih informacij o vzrokih spora in predlaga ustanovitev študijsko komisije treh članov. Po vsej verjetnosti se bo med avtorji resolucije in zastopniki neposredno prizadetih držav razvila dolga diskusija. Imenovanje Wellingtona za kitajskega zunanjega ministra je bilo v diplomatskih krogih sprejeto z zadoščenjem, ker je spravljivi nastop tega odličnega državnika, ko je bil šef kitajske delegacije na zasedanju DN v Ženevi, še vsem v živem spominu. Pariz, 23. novembra. AA. > Mat in« trdi, da je japonski delegat v Svetu DN Jošizava izročil snoči predsedniku Sveta Bri-andu pismo z japonskimi predlogi glede anketne komisije, ki naj pojde v Mandžurijo. Po japonskem mnenju bi morala ta komisija iti ne samo v Manžurijo, nego tudi v samo Kitajsko. Ta komisija po japonski sodbi ne bi imela pravice mešati se v odnošaje med Japonci in Kitajci in tudi ne nadziranja gibanja kitajskih ali japonskih čet. Tokio, 23. novembra. AA. Šidehara je dal zastopniku »Associated Press« izjavo, v kateri naglaša, da Japonska še vedno računa na miroljubno ureditev mandžur-skaga spora. Zunanji minister je demantiral, da bi Japonska imela namero postaviti v Mandžuriji posebno vlado. Pariz, 23. novembra. AA. Predsednik Briand priredi jutri kosilo na čast svojim tovarišem članom DN. Konec zasedanja Sveta DN se pričalcu- nemške akcije nemških dolgov. Na njeno mesto pride Amerika, ker pogojne reparacije v stvari krijejo medzavezniške dolgove napram Ameriki. Razen tega je Amerika najbolj zainteresirana pri nemških kratkoročnih dolgovih trgovskega značaja. Ameriškim krogom je dobro znano, da bi Anglija z veseljem pozdravila popolno brisanje med-zavezniških vojnih dolgov in delno zmanjšanje nemških reparacij. Ravno tako bi iz Pariz, 23. novembra. AA. Moskovska agencija Tas poroča: Sovjetski komisar za ..zunanje zadeve Litvinov je sprejel poljskega veleposlanika Pateka. Poljski veleposlanik je pri tej priliki ponovil željo poljske vlade, naj bi se med Poljsko in Sovjetsko Rusijo vršila pogajanja za pakt o nenapadanju. Sovjetska Rusija je pripravljena obnoviti Dunaj, 23. novembra, n. Snoči je bila tukaj skupščina Heinnvehra, na kateri je govoril knez Starhemberg. Ta je med drugim poudarjal, da je Heimwehr izgubil vsako zaupanje do današnjih voditeljev Avstrije in da je zato sklenil, da sam ustvari nov položaj. Heimwehr stoji na stališču, da se sedanji sistem mora spremeniti na revolucionaren način. On razume dogodke od 13. septembra, ko so se' štajerski tovariši odločili za akcijo, in se samo čudi, kako se more temu nasprotovati. On ne vidi razlike med nezadovoljneži v letu 1931. in med onimi v letu 1918. Radi tega misli, da je je v sredo zvečer ali pa v četrtek dopoldne. Nevarnost novih komplikacij Pariz, 23. novembra, n. Svet DN je na snočnji seji razpravljal o tem, kako naj se organizira preiskovalni odbor, ki odide v Mandžurijo. Do sedaj je bil dosežen sporazum v sledečih točkah: Rok za izpraznitev Mandžurije od japonskih čet se ne določi. Odbor se ne bo imenoval preiskovalni odbor, temveč »komisija za prouča? vanje«. Njegova kompetenca pa s tem ne bo omejena. Komisija se bo najprej podala v Nanking. Na željo Japonske, naj pride v komisijo po en član Francije, Anglije in Amerike. Ker pa Amerika ni član DN, bo sodeloval ameriški delegat samo kot opazujoč državljan USA. Komisijo bodo spremljali predstavitelji japonske in kitajske vlade kakor tudi številni pravni in gospodarski strokovnjaki. Delo komisije bo trajalo 3 do 4 mesece. V krogih DN vlada vznemirjenje radi vesti, da se namerava na Japonskem ustvariti nova vlada narodne unije pod predsedništvom generala Ugaki, ki je znan vsled svojih zvez z imperialističnim krilom v parlamentu. Z druge strani pa prihajajo vesti, da maršal Čangkajšek zbira močne vojne sile, s katerimi hoče podvzeti protiofenzivo na Mukden. Seveda bo vsled tega prišlo do novih komplikacij, kar se tudi Japonska s svoje strani pripravlja. Mandžurska republika Mukden, 23. novembra, n. Za danes se pričakuje proglasitev mandžurske republike, ki bi obsegala province Mukden, Kirin in Kajlungkiang. glede reparacij ojačene plačilne zmožnosti Nemčije sledili tudi drugi važni zaključki, v prvi vrsti proučevanje sedanjega carinskega sistema. Ako bi se omejil uvoz, bi imela Nemčija od tega največjo škodo. Čeprav Youngov načrt obvezuje Nemčijo, da obdrži zlato pariteto marke, bi morala Nemčija, če ostane v veljavi sedanji carinski sistem omejitve, telo marke, ki morala Nemčija, če ostaue plačilno zmožnost. ta pogajanja na podlagi načrta o tem paktu, ki je bil sestavljen leta 1926. Pogajanja bodo v najkrajšem času. Varšava, 3. novembra. AA. V kratkem se bodo nadaljevala poljsko-ruska pogajanja za sklenitev pakta o nenapadanju. Litvinov j« namreč pristal na izpreinembo sovjetskega predloga iz leta 192(1, ki jih je predlagala Poljska. dolžnost vsakega člana Heiimvehua biti pripravljen, ker bo v najkrajšem času vsakdo od njih pozvan, da izvrši svojo dolžnost. Nadalje se je Starhemberg dotaknil tudi pokreta nacijonalnih socijalistov in pripomnil, da je Heimwehr v prvi vrsti avstrijska patrijotična organizacija, ki se kot taka ne more popolnoma skladati s Hitler-jevci. Dolžnost slednjih je, da se ozirajo na težke razmere v Avstriji in v Nemčiji in da delajo na to, da se država najprej na znotraj uredi, o ostalem pa bo odločevala usoda. Predlogi berlinske vlade bodo spravili na dnevni red celotno vprašanje medzavezni« ških dolgov — Amerika glavna interesentinja namesto Francije — Verjetnost novega moratorija za Nemčijo Obnovitev poljsko-ruskih pogajanj Sovjetska vlada pristala na poljske spreminjevalne predloge glede pakta o nenapadanju Zborovanje Heimwehra na Dunaju Starhemberg zahteva in napoveduje revolucionaren preobrat v Avstriji Napredovanje liMlerjevcev V zunanji politiki zahtevajo hitlerjevci naravnost nemogoče stvari, v notranji politiki se postavljajo z zahtevami, ki druga drugo izključuje, kljub lej p rog ra matični nesolidnosti pa stalno raste pri vseh volitvah armada narodnih socijalistov, in zadnje hessenske volitve so že dokazale, da je v Nemčiji najmočnejša stranka ona narodnih socijalistov, ki jo vodi Avstrijec Hitler. Skoraj bi mogel kdo vzklikniti, kako je mogoče, da dobi tako moč v Nemčiji, ki velja kot dežela treznega razuma, stranka, ki ima najbolj meglen in mestoma že čisto konfuzen program. In vendar je baš v tej navidezni nelogičnosti tudi del rešitve uganke. Svetovna vojna se je končala za Nemce z razočaranjem, ki ga je komaj mogoče doumeti. Povojna doba je to razočaranje še povečala in Nemčija živi danes v takšni Stiski, kakor ni mogel misliti niti najbolj črn pesimist. Inflacija je pobrala srednjemu sloju denar, brezposelnost tišči prole-tarijat, sedanja prezadolženost s svojimi že skoraj rednimi bančnimi polomi postavlja ves položaj na ostrino noža. In ni nikjer videti nobene prave rešitve. Kajti tudi najlepše besede o sledljivosti ne morejo prepričati tistega, ki je skoraj brez vsega. Propaganda potrebnega sporazuma s Francijo ne zaleže pri onih, ki so se vse življenje učili, da treba zapadnega nemškega soseda smatrati za zakletega sovražnika Nemčije. Še manj pa morejo ogreti priprostega moža leki, ki morejo učinkovati šele čez leta. Ljudje zahtevajo takojšnjo rešitev in tako obljublja Hitler. Ce ovira nemško pot navzgor mirovna pogodba, potem pač treba, to vreči in Hitler bo seveda to tudi storil, vsaj kriči tako na ves glas. Kako bo to Hitler storil, tega seveda ne more povedati, ali ljudi to tudi ne zanima, kajti glavno je, da bo to storil. Če tišči Nemčijo brezposelnost, ve tudi v tem pogledu Hitler takojšen lek. Država mora izdati denar, ker vsaka država ima vendar pravico, da izdaja denar, in za ta papirnati denar, ali točneje na ta nakazila, more vsakdo zidati, kar je potrebno. Kanalizacije, vodne zgradbe, ceste in fabrike, vse je mogoče zgraditi s temi nakazili brez vsakega kritja, kajti vsaka takšna stavba bo zgrajena predstavljala to vrednost, kar je veljala. Tako bo brezposelnost odpravljena, Nemčiji pa se za vse te investicije ne bo treba nikjer zadolžiti. Hitlerjev finančni načrt z boni brez kritja sicer popolnoma šepa, ali tudi to ne briga tistih, ki trpe vsled brezposelnosti. Pa s še bolj radikalnimi sredstvi ve Hitler rešitev za Nemčijo. Vsa velika podjetja, vse banke in fabrike morajo postati državna last, ker samo vsled njih gonje po dobičku je zašla Nemčija v sedanje težave. In sedaj si mislite vse one, ki so izgubili vsled inflacije denar, vse one stotisoče, ki so vsled bančnih špekulacij in defravdacij prišli ob svoje prihranke, s kakšnim navdušenjem poslušajo narodne socijaliste, kadar z najbolj krepkimi izrazi udrihajo po bankah, zidih in borznih špekulantih. Govore jim naravnost iz srca in zato je Hitler njih up m zato hočejo, da vsi njegovi razlogi veljajo. To tem bolj, ker zna Hitler svoje ljudi prijeti še z drugimi lepimi predlogi. Tako je Hitler proti vsem neposrednim davkom, vsled katerih je drag sladkor in draga kava, mesto neposrednih davkov pa naj plačajo državne izdatke veliki kapitalisti. Čisto v duhu malomeščanske ideologije pa je tudi, če pravi Hitler, da je za zasebno lastnino, toda le za tisto, ki je na pošten način in z delom pridobljena. Kar je kdo podedoval od svojih sta-rišev, ki so si premoženje pošteno pridobili, naj le tudi ohrani. Ob premoženje naj pridejo pa vojni in povojni dobičkarji, razni špekulanti in verižniki. Poln notranjih nasprotij je program nemških narodnih socijalistov, a to jim niti najmanje ne škodi. Kajti Hitler je znal doseči to, da se nemški mali človek že istoveti z njim in zato naravnost hoče, da ima Hitler prav in zato je čisto vseeno, če resni politiki dokažejo še toliko nepravilnosti in neskladnosti na Hitlerjevem programu. Ti razlogi uvidevnih politikov pa tem manj zaležejo, ker je bil nemški narod tako razočaran, da sploh več starim strankam ne veruje. Bil je za nemške nacijonalce, a niso mu znali pomagati. Vladali so socijalni demokrati, a gospodarski položaj Nemčije je bil vedno težji. In tudi komunistom ni verjeti, ko pa vedo Nemci, da v Rusiji komunistični program ni pomagal. A Hitler je nov človek, ki še ni razočaral. Organizacija protekcionističnega režima v Angliji Zaščitne carine se uvedejo skoro za vse industrijske izdelke in za nekatere poljske pridelke London, 23. novembra. AA. V trgovinskem ministrstvu sestavljajo novo uredbo o carinah proti prekomernemu uvozu. Uredba bo razglašena po vsej priliki v sredo. Prva lista blaga, na katero je bila uvedena povišana carina (po višek znaša do 50°/«) je bila razmeroma majhna. Obsegala je le tiste industrijske izdelke, ki so jih v zadnjih tednih uvažali v prekomernih količinah. Mnogo težje je vprašanje, kako povišati carine na druge industrijske izdelke. To vprašanje proučujejo v trgovinskem ministrstvu že delj časa. Po poročilu listov bodo zaščitne carine razširjene na prav velik krog industrijskih izdelkov sploh. Vlada se medtem Intenzivno peča s položa- jem poljedelstva. Vlada si zaenkrat še ni na jasnem, kakšna naj bo njena poljedelska politika. Na dnevnem redu današnje seje bo osnutek za pomoč poljedelstvu, ki ga bo predložil poljedelski minister sir John Gilmour. Poljedelski minister je mnenja, da je treba zaščititi žito, ječmen in domači poljedelski trg pred uvozom luksuznih poljedelskih pridelkov iz inozemstva. London, 23. novembra. AA. Ministrski predsednik MacDonald je obljubil, da bo jutri sprejel deputacijo parlamentarnega poljedelskega odbora konservativne stranke. Deputacija zastopa najrazličnejše interese poljedelstva. Kriza v naši industriji za predelavo mesa Skrajno kvarne posledice novega deviznega režima v Avstriji in novih carin na češkoslovaškem Beograd, 23. novembra. AA. Zveza in-dustrijcev za predelavanje mesa je imela 19. in 20. t. m. v prostorih Industrijskega doma svojo glavno skupščino, ki ji je predsedoval g. Klefis iz Jagodine. Skupščine so se udeležili tudi zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev. Tajnik Zveze g. Petrik je v zelo obširnem referatu opisal krizo industrije za predelavo mesa, ki je postala v zadnjem času toliko večja, ker se mora ta industrija vrhu vsega boriti še z nepremagljivimi težkočami pri izvozu v Avstrijo in Češkoslovaško. Zaradi deviznih odredb, ki jih je izdala Avstrija, in zaradi katerih industrija ne more priti do denarja, ki ga ima dobiti za izvoženo blago, dalje ker je Avstrija uvedla prepoved uvoza svežega mesa brez poprejšnjega uvoznega dovoljenja, kar velja tudi za živo živino, je takorekoč ves izvoz našega svežega mesa na to važno tržišče prestal. Te odredbe ne samo onemogočajo izvoz, nego so tudi v nasprotju z obstoječo trgovinsko pogodbo, sklenjeno s to državo, ker ta pogodba jamči tej industriji določen kontingent za izvoz svežega mesa. Prav tako onemogoča v zadnjem času Češkoslovaška z uvedbo luksuznega davka in svojo uvozno carino uvoz salame, pri čemer naglaša, da ima ta odredba čisto prohibitivni značaj. Zaradi tako nastalega težkega položaja, v katerega je zašla industrija za predelovanje mesa, je postalo neobhodno potrebno, da se zahteva nujna podpora merodajnih krogov, da se čim prej odpravijo sedanje težkoče, ker grozi drugače nevarnost, da vsa podjetja to industrijske panoge ustavijo delo, kar bi pomenilo veliko nevarnost za to industrijo, saj sc zdaj nahaja ravno sredi izvozne sezone. Zveza je na skupščini iznesla tudi vse druge upravičene zahteve te industrije, ki se že več let nahaja v hudi krizi. Te zahteve se v glavnem nanašajo na znižanje železniških in poštnih tarif, dalje na ureditev vprašanja samoupravnih dajatev, na vprašanje reje svinjskih pasem z intenzivno podporo kmetijskega ministrstva in na vprašanje ureditve klanja in izvažanja mesa po nepoklicanih osebah. Obenem zveza prosi pristojne faktorje, naj bi pri sklepanju novih trgovinskih pogodb (Nemčija, Italija) upoštevali tudi vse potrebe te industrije. Obupna smrt starovpokojencev s 6 Din mesečne pokojnine Tegobe rudarjev in kmetov v litijskem srezu, o katerih je bil obveščen narodni poslanec Milan Mravlje Loke, 22. novembra. Danes ob 10. je imel shod na Lokah v gostilni g. Ašičn narodni poslanec Milan Mravlje. Shod je otvoril Prosenc Ivan, pozdravil je zborovalce, ki so se ga v tako velikem številu udeležili in dal besedo g. Mravljetu. Uvodoma se je g. poslanec zahvalil za poverjeno mu zaupanje pri volitvah ter izjavil da si šteje v dolžnost, da poseli vse kraje v Litijskem srezu, da spozna vse težnje in želje prebivalstva, v kolikor mu še niso znane. Litijski srez je deloma docela industrijski, deloma pa kmetski. Interesi delavca so povezani z interesi našega kmeta in narobe. To je jako dobro, če se to prav pojmuje, je pa to tudi lahko zlo. Večina industrijskega delavstva prihaja iz kmetov. Ob krizi pa je kmetijski delavec za nižjo ceno podjetniku na ponudbo, zato je treba to vprašanje rešiti tako, da bo delavec dovolj zaslužil, kmet pa da bo za primerno ceno mogel svoje pridelke unovčiti. V prav posebno zadoščenje mi je, je rekel g. poslanec, da je zmagalo zdravo načelo, da so tudi delavci pokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti do države ter so šli na volišče, da imajo tudi oni s pomočjo svojih poslancev besedo pri ureditvi in izboljšanju socijalnih prilik. Ta teden je bila deputacija zastopnikov bratovske skladnice in poslanca Mohoriča pri banu. Razložila mu je obupno stanje upokojenih rudarjev, ter ga zaprosila, da tudi on po svojih močeh pomaga zlasti sanirati bratovsko skladnico, ki je pasivna. Gospod ban je obljubil svojo pomoč. Ako pa se zavod z banovinsko pomočjo le ne bo mogel sanirati, bomo pač morali zlasti mi poslanci, ki smo izvoljeni v industrijskih krogih, ukreniti potrebno v Beogradu, da se La važna zavarovalna institucija podore, da bo mogla ustrezati svojemu namenu. * Da je la zavod postal pasiven, je iskati vzroka tudi v dejstvu, da so se v zadnjih letih povečale dajatve za pokojnine. Mi smo prizadeti, ker se pri nas industrija razvija, mora se pa obenem preskrbeti tudi za delavca, da bo imel za preživljanje, če se njegove moči izčrpajo. Mi bomo budffo pazili, da ne pride do nikakega poloma, ki bi mogel našega že izčrpanega malega človeka uničiti. Tovarne naj se ne zapirajo, ampak naj se obratuie tudi takrat, kadar ne dajejo podjetniku onega dobička, katerega je že navajen. Tudi našemu kmetovalcu gre jako slabo, tudi temu treba pomagati, to se bo dalo napraviti sedai mnogo lažje, ker ni in ne bo starih političnih in strankarskih prepirov, ampak naloga nove skupščine bo, dvigniti gospodarsko stanje naše države. V Kresnicah so mi potožili, da jim Sava uničuje rodovitno zemljo, da je v teku In zato napredujejo narodni socijalisti in zato ne bodo preje nazadovali, dokler ne bodo imeli prilike, da tudi oni razočarajo nemški narod. To bodo tudi dosegli in samo želeti je, da bodo brez katastrofe premagali krizo, ko se bo Nemčija po polomu hitlerjevcev v resnici zbudila. let odplavila Sava okrog 50 hektarov zemlje. Da se tem krajem pomaga, je že ukrenjeno pri gradbenemu ministru, ki je obljubil svojo pomoč. Prišel sem med vas, da se vam v prvi vrsti zahvalim za tako častno udeležbo pri volitvah in za izkazano zaupanje, prišel sem pa tudi zato, da čujem vaše želje in težnje. Besedo je prevzel g. Prosenc, ki je govoril o potrebi novega rudarskega zakona, da se rudarjem zaslužek zagotovi, da ne bodo mogla podjetja metati ljudi v masah na cesto. O pravilniku o bratovskih skladnicah se je toliko govorilo in pisalo, pa dosedaj še ni uveljavljen. Prost poslanca, da se zavzame na odločilnem mestu, da se rudarjev in upokojenčev beden položaj ublaži. Graja postopanje onih, ki so agitirali proti volitvam in najstrožje obsoja, da ti ljudje še danes hujskajo ljudi. Oglasil se je k besedi rudar Jerin Leopold in razložil kako občutno so prizadeti oni, ki so po 15 do 20 let delali pri rudniku in bili reducirani brez odškodnine, kljub temu, da so vsa ta leta plačevali v bratovsko skladnico. Tudi glede rudarskih staroupokojencev naj se čim prej reši in njihovi prejemki naj se urede tako. da bodo imeli vsaj za najskromnejše življenje. Do sedaj tega ni bilo in so staroupo-kojenci prejemali po 3 do 6 Din mesečno. Da je to krivično pri 301etnih in še daljših dajatvah, je umljivo, in naši staroupokojenci obupujejo ter si jemljejo življenje sami. Navaja primere staroupokojencev, ki so si končali življenje v Savi in primer stare ženice, ki je zaradi lakote onemogla v gozdu, kamor si je šla iskat borovnic, in je v gozdu umrla. Pravilnik o bratovskih skladnicah na naj bo tak, da bo rudar imel kaj od tega, če bo plačeval 15 do 20 let, ne da se ga odpravi brez vsega, kakor do sedaj. Karenčna doba za polno pokojnino naj bo 30 Tet, ker se rudar izmozga in izčrpa preje, štirideset letne karenčne dobe pri današnjih razmerah noben rudar ne doživi. Tudi obdavčenje naj se spravi v sk d s plačilno možnostjo prebivalcev. Odmera zg "i-darine je pri nas krivična zato, ker rudar ali delavec ne more plačevati stanovanje po sto ali več dinarjev. Dalje se je priglasil k besedi tudi posestnik Klančišar iz Zavin ter razložil, v kako težkem položaju se nahaja kmet, ker živina in njegovi pridelki nimajo nibake cene, davki pa so vsako leto večji. Apelira na g. poslanca, da ima stalno v vidu tudi obupno stanje kmeta, ki se zadolžuje dan za dnem, kar ga nujno tira v propast. Cene živini pa naj bi se maksimirale, da ne bo kmetovalec odvisen od cene, ki mu jo nudi kupec. Ako so se določile cene za žito, pa naj se določe še za živino. Rudniški ključavničar Slamnik Avgust je dejal, da je osebnost g. poslanca garancija, da se bo z vsemi močmi zavzel na odločilnih mestih, da se delavstvu pomaga. Rudar Drnovšek Karl apelira na poslanca, naj posreduje pri TPD, da sprejme zopet v službo one, ki so morali zapustiti delo zaradi odhoda k vojakom in da se jih uvrsti v ^ isto kategorijo, v kateri so bili ob odhodu. Naj jih TPD ne ima za dninarje za ‘sramotni nizko plačo z Din 20. Govorili so še .Mohar Anton, Ivnik Franc, BIei\veis Franc, župan Cencelj in drugi ter iznašali, kakšna bremena jih t išče k tlom. Gospod poslanec je vse važne stvari zabeležil. Končno je prosil g. Prosenc I., da bi se zavzel g. poslanec tudi za revne šolske otroke, ki pozimi ne bodo mogli v šolo. ako se jih ne oskrbi s primerno obleko in obutvijo. Pravice banov glede določanja cen kruhu Beograd. 23. novembra. AA. Minister za trgovino in industrijo je na osnovi določb § 10. zakona o prodaji pšenice v državi predpisal spremembo in dopolnitev uredbe o cenah kruha z dne 23. septembra 1931. ČL 2. točka 1. uredbe o krušnih cenah v državi z dne 23. septembra 1931 se »premeni in se bo glasila: Bani se pooblaščajo, da v poedinih krajih odobrijo spremembe osnovnih krušnih cen, pri čemer naj se ozirajo na cene moke v .rg.mini na debelo v poedinih krajih ter režijske stroške za peko kruha. Na področju mesta Beograda predpiše spremembe minister za trgovino in industrijo. Ta sprememba stopi v veljavo, čim se objavi v »Službenih novinah«. Nova naredba o upraviteljih stečajnih mas Beograd, 23. novembra. AA. Pravosodni minister je poslal vsem okrožnim, prvostopnim, sreskim in trgovskim sodiščem to-le naredbo: K točki 2. naredbe o imenovanju odvetnikov za upravitelje stečajnih mas pride druga točka, ki pravi, da lahko sodišča izjemoma odstopijo od tega reda v primeru, kjer bi se radi oddaljenosti kraja, v katerem je otvorjen kon-kurz, od sedeža sodišč, kjer bi moral biti postavljen upravitelj stečajne mase, povzročili veliki stroški ali bi se to izkazalo za nepri-kladno. Spomenik maršalu Joffre-u Pariz, 23. novembra. A A. V Rivesattesu v Južni Franciji so odkrili spomenik maršala Joffra. Odkritju je prisostvovala ogromna množica, biti pa so prtsoun tudi zastopniki najviš ih oblastev, diplomatskega zbora in vojaški atašeji Jugoslavije, Belgije, Anglije, Romunije, Italije, Portugalske, Grčije, Danske, Španske, Češkoslovaške in Poljske. Sporazum z Madjarsko glede deviznega prometa Budimpešta, 23. novembra, d. Pogajanja med madjarsko in jugoslovansko narodno banko zaradi deviznega klirlnga med obema državama so se uspešno zaključila. Zato je madjarska narodna banka danes 'zopet začela z notiranjem beograjske devize in jugoslovanskega dinarja Nenaden padec angleškega funta London, 23. novembra. AA. Angleški funt je davi nenadoma padel. Padec spravljajo v zvezo s pesimizmom, s katerim angleški denarni trg pričakuje represalij tistih držav, katerih izvoz je prizadel povišek angleških carin. Zakon o »Fondu B« Beograd, 23. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zunanjega, pravosodnega in finančnega ministra ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o konvenciji med švicarsko konfederacijo z ene strani in Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Romunijo, Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo z druge strani glede ustanovitve posebnega fonda, imenovanega »Fond B« v Švici, 6klenje nega in podpisanega v Bernu 21. avgusta 1931. Prebivalstvo Rusije Moskva, 23. novembra, r. Sovjetski statistični urad je objavil te dni podatke o prebivalstvu Sovjetske unije v zadnjih treh letih. Po tabelah omenjenega urada je štela Sovjetska Rusija dne 1. januarja 1929. leta 154 milijonov 400.000 prebivalcev, 1. januarja leta 1930. že 157,700.000, in 1. januarja letošnjega leta 163 milijonov prebivalcev. Iz teh podatkov je razvidno, da je narastlo prebivalstvo Rusije v dvoletni dobi od 1. januarja 1929. do 1. januarja 1931 za 8,600.000 duš ali povprečno za 4 milijone 300 tisoč na leto. Ista statistika navaja v omenjenih treh dobah sledeča števila mest-_nega prebivalstva: 29.200.000, 30 milijonov 300 tisoč in 33 milijonov 200 tisoč, kar pomeni, da predstavlja meščanstvo nekaj več nego eno petino vsega prebivalstva Rusije. Proces proti skupini zagrebških teroristov Beograd, 23. novembra. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes predpoldne nadaljevala razprava proti skupini teroristov, med katerimi je glavni obtoženec dr. Dra-gutin Tot. Vseh obtožencev je 11. Vsi so obtoženi da so pripravljali in izvršili dne 3. X. t. 1. eksplozijo peklenskega stroja v poslopju banske uprave v Zagrebu in da so v noči med 30. in 31, januarjem t. 1. postavili peklenski stroj na okno prostorov društva »Mlada Jugoslavija«. Tudi ta bomba je eksplodirala. Nadalje jih obtožuje obtožnica, da so širili propagando, da je treba s terorističnimi dejanji doseči spremembo v državi in z atentati na posamezne osebe — državne predstavitelje, ter na objekte, ki služijo javnemu prometu in sploh javnim svrham, skušati doseči ta cilj. Končno jim obtožnica očita, da so pripravljali atentat na predsednika zagrebške občine in na kmetovalce, ki so se pripravljali za potovanje v Beograd, oz. Sumadijo. V obtožbi Je tudi naglašeno, da je ta proces rezultat ilegalnega dela Per-čeca in njegove družbe, od katerih izvira tildi eksplozivni materijal. Po tem, ko je bila pre-čitana obtožnica, je predsednik prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala Jutri predpoldne. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 23. novembra, d. V južnih Alpah pretežno oblačno, kesneje padavine; temperatur* pa se bo le malo spremenila. Odvisnost cen sploh, tudi cen dela in kapitala Na zadnjem svojem predavanju o socialnih in ekonomskih osnovah družabne reforme ,1e univerzitetni prof. dr. Gosar govoril tudi o plačah in obrestih kot cenah. Plače in obresti so le cene Mezde in plače ter obresti, je izvajal predavatelj, so v resnici tudi le cene, ki nastajajo in se spreminjajo tako kot cene blaga vobče. Mezda ali plača za nameščence je za podjetnika ravnotako trošek, kakor denar za surovine, orodje, stroje itd. Podjetnik ne sme izdati za delovne moči več kot je treba in jih mora najbolj smotreno zaposliti in uporabiti. Neopravičeno je zahtevati od modernega podjetnika, kakršen je danes, da bi plačeval svoje delavce in nameščence na primer po socialnih ali humanitarnih vidikah in ne po tržnih, to rej gospodarskih razmerah, kakor ne more plačevati vsa druga produkcijska sredstva dražje nego je potrebno in posebe še dražje nego mu dopušča cena njegovih produktov, če hoče doseči še običajen minimalen dobiček. Kakor skuša podjetnik dobiti produkcijska sredstva poceni, tako skuša dobiti pod najbolj ugodnimi pogoji tudi delovno moč. In kakor skušajo podjetniki svoje produkte čim dražje prodati, tako skušajo delavci in nameščenci vseh vrst dobiti čim boljšo mezdo ali plačo. Razločka med delovno silo in produk. ci,iškimi sredstvi ni Razloček med delovno močjo in drugimi produkcijskimi sredstvi sploh ni tako velik, kakor se zdi. Kajti V vseh produktih je vtelešeno človeško delo in v cenah produktov je obsežena tudi že plača ali mezda za to delo. Nizke cene produktov pomenijo že slabo, nizko mezdo ali plačilo za delo, ki je bilo za izdelavo in prodajo teh produktov potrebno. Obresti so cene za izposojeni denar Obresti so pa cena, katero ljudje plačujejo za izposojeni si denar. Le vloga kreditov se je v teku gospodarskega razvoja bistveno spremenila. V prejšnjem naturalnem gospodarstvu so si ljudje izposojevali denar za svoje neposredne potrebe in gospodarstvo, jemali so takozvani konzumni kredit. Ta izposojeni denar navidezno nič ne nese, je na prvi pogled neproduktiven. Važna vloga pridobitnega kredita Danes v denarnem gospodarstvu je pa kredit sila važen gospodarski pripomoček. Ljudje iščejo namreč danes kredit za svoja pridobitna gospodarstva, za svoja podjetja, trgovine itd. To ni več kredit za svoje potrebščine, temveč takozvani pridobitni kredit. Kajti, kdor ima denar ali kakor pravimo kapital, ima lahko vse, kar potrebuje v pridobitnem gospodarstvu za obrat in s tem za pridobivanje novih denarnih sredstev. Ta izposojeni denar ni mrtev, on nosi koristi, kakor zemljišče, hiša itd. Le da si tisti, ki ima kapital, lahko nabavi prav tisto pridobitno sredstvo, ki mu najbolj prija in od katerega sl obeta največ dobička. V tem je prednost kapitala pred drugim imetjem. S tega vidika plačujejo ljudje obresti za izposojeni kapital, kakor plačujejo n. pr. najemnino ali kupnino za zemljišče itd. Le da je kapital bolj gibčen, se lažje seli od ene gospodarske panoge na drugo, si vobče lažje poišče najugodnejše odjemalce kot katerikoli drugo blago. - Zato je obrestna mera najbolj pristna in najbolj čista konkurenčna cena. Zanimiva je odvisnost med cenami blaga in med ceno kapitala, to je obrestne mere. Splošna podražitev blaga povzroči, da ljudje vse potrošijo in ne morejo nič prihraniti. Zato se tvori manj novega kapitala, ponudba tega je manjša in postane zato dražji, to se pravi obresti se zvišajo. če se pa cene blaga vobče znižajo, ljudje lahko več prihranijo, tvori se nov kapital, več ga je na razpolago in se zaradi tega poceni, to se pravi obrestna mera se zniža. Vloga mehaničnih sil Omeniti je pa treba tudi zvezo med obrestno mero in plačami ali mezdami. Zaradi tehničnega napredka se dado namreč človeške delovne moči v veliki meri nadomestiti z mehaničnimi silami. Zaradi tega si producenti stavijo najprvo vprašanje, ali je v posameznem konkretnem primeru bolj ugodno uporabljati človeško delovno silo ali tehnično silo. To vprašanje mora producent premisliti ne le v začetku, ko začne z obratom, temveč tudi pozneje, ko se cena kapitala oziroma človeških delovnih moči znatno spremeni. Za nadomestitev človeških delovnih moči je namreč potreben ka- pital. In končno gre le za to ali naj se pri produkciji porabi več kapitala ali več človeških delovnih sil. Odločitev zavisi od cene enega ali drugega, če so človeške moči drage, jih skušajo producenti nadomestiti z mehaničnimi silami. Pocenitev kapitala ne otvarja torej samo novih produkcijskih možnosti, temveč omogoča tudi, da se človeške moči v večji meri nadomeščajo z mehaničnimi. Iz tega sledi, da zavlsijo vsestransko med seboj ne samo cene najrazličnejšega blaga v običajnem pomenu besede, temveč obstoji ta odvisnost tudi med vsemi cenami vobče. To se pravi tudi med cenami dela in kapitala. Ljubljanskemu prebivalstvu! Beda je vedno ostrejša. Mnogo je vidne, še vej pa skrite, a tem strašnejše bede. Sinovi naroda, dobri in zvesti državljani nimajo najskromnejših življenjskih potrebščin: lačni so starši, lačni, bledi in bolehni so nedolžni otroci, matere morejo krik po kruhu tolažiti le s solzami. Sinovi so brez posla, a mnogi očetje prinašajo mnogoštevilni rodbini komaj toliko zaslužka, kolikor je potrebno za eno osebo. Brcaj dobre obleke in čevljev gazijo po blatu, z bojaznijo gledajo inrazu nasproti. Temni in tesni stanovanjski prostori bi bili komaj primerni za prezimovanje živali — kako šele za bivanje človeka — brata. Žalibog je med nami še vedno premalo smisla za »loslednjo in učinkovito dobrodelno pomoč bližnjemu. Mnogim rodbinam v našem mestu, možem, ženam in otrokom preti to zimo glad. Vemo, da trpi pod težko krizo, ki ne prizanaša nikomur, tudi ljubljansko prebivalstvo. Vendar pa je ogromna večina izmed nas najhujšega obvarovana. Mi ne vemo, kaj je glad in kaj je zima za onega, ki jo pričakuje brez obleke, kuriva in toplega stanovanja. Čas gospodarskih in socijalnih kriz, doba nemirnega političnega vrvenja, doba krize družabnega reda nujna zahteva p o g 1 o -bi t e v in razširitev socialnega duha, krščanske morale in etike. Mestna občina ljubljanska stori, kar more storiti. Njena sredstva pa so omejena in krijejo le del potreb socialnega skrbstva. Razna karitativna društva sproti izčrpavajo svoje dohodke, kateri morejo učinkovati le malenkostno. Število tistih, ki so še v službah, je neprimerno večje od števila tistih, ki so izobčeni iz gospodarske zajednice. Verujemo, da bi se dalo poskrbeti vsem tem vsaj kruha, če bi jim priskočili na pomoč vsi tisti, ki so še v službah in ki imajo dohodke od samostojnih obrti in premožen.;?.. Vsi skupaj bi ustvarjali čudeže, že en skromen odstotek odtrgan od naših mesečnih dohodkov in darovan za podpiranje gladujočih, bi nam najbržc omogočil, da bi obvarovali v našem mestu sleherno rodbino gladu. Pod vodstvom mestne občine ljubljanske in njenega župana se je po vzoru drugih mest, doma in tujini, osnovala posebna »pomožna akcija,« katera naj ostane trajna dobrodelna s k u p na ustanova dobrega ljubljanske-g a prebivalstva in vseh njegovih dobrodelnih organizacij. »Pomožna akcija«; ima pričeti s svojim intenzivnim delovanjem vsako j o s e n, da blaži strahote zime in mraza. »Pomožna akcija’ hoče ohraniti in obvarovati samostojnost vsake dobrodelne organizacije. Ona naj bo samo izpopolnitev posameznikov, v njej naj bo združena avtoriteta vseh dobrih src občanov. »Pomožna akcij a« naj s skup- nim nastopom poglobi, razširi smisel za karitativno delo, vsepovsod, kjer tega smisla ni, ali je preslabo razvit. »Pomožna akcija« naj bo viden z nak kulturne popolnosti socijalnega čutenja ter krščanske morale ljubljanskega prebivalstva. »P om ožna akcija« naj združi vse, skrbi naj s svojim dobrim srcem za socialni mir in red med nami. Darujte to zimo vsaj en odstotek Vaših mesečnih dohodkov za gladujoče. Karkoli morete pogrešati, naklonite eni podpisanih organizacij, obleko, obutev, perilo, živila. Darujte z dobro voljo in dobro besedo. Jfe bodite gluhi za prizadevanje dobrodelnih organizacij ali socijalnega urada mestne občine. Vsi zmoremo z malimi žrtvami vse. Zato mora pri podporni akciji sodelovati od onega z najskromnejšimi do onega z največjimi dohodki. Večje blagostanje pa nalaga še prav posebne moralne dolžnosti. Mestna občina in karitativne organizacije sodelujejo združeno v tej veliki akciji. Vsi sodelujoči faktorji si bodo skupno prizadevali, da se doseže skupen veliki cilj: .da se obvarujejo to zimo brezposelne in revne rodbine in brezposelni in revni posamezniki v našem mestu pred gladom in zimo. Vse eno je, komu izročite svoj prispevek. Po vseh potih zbrani prispevki bodo služili temu enemu cilju, da: izpolnimo svojo dolžnost t r-p eč i m bratom in sestram. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r. Za Karitativno zvezo; Učak Valerijan, prior. Za Delavsko zbornico; Mihael Čohal, predsednik. Za Društvo skrb za mladino: Urbas Miroslav, predsednik. Za društvo »Soča«: Sancin Ivo, podpredsednik. Za društvo Sv. Elizabete; Sušnik Ivan, kanonik, predsednik. Za Klub Primork: Maša Gromova, pred- sedni.k Za Kolo Jugoslovanskih Sester: Franja Tavčarjeva, predsednica. Za Krajevni odbor Rdečega križa: Dr. Fettich Oton, predsednik. Za Krščansko žensko zvezo; Lebar Anica, predsednica. Za Krščansko žensko društvo: Mara Brejčeva, presednica. Za Sokolsko župo ljubljansko: Dr. Pipen-bacher Josip, starosta. Za Vincencijevo družbo: Dr. Božič Mirko, predsednik. Za Zbornico za trgovino obrt in industrijo: Jelačin Ivan, predesednik. Za Zvezo delavskih žena in deklet: Brezar Štefka, predsednica. Poziv krvodajalcem! Kirurgični oddelek potrebuje krvodajal ce za transfuzijo krvi. V poštev pridejo 1» taki, ki stanujejo v Ljubljani. Honorai 300 Din za enkratno transfuzijo. Intere senti naj se javijo 27. t. m. ob 9. uri na kirurgičnem oddelku obče državne bolnice zaradi preiskave in določitve krvne skupine. Šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze V soboto 21. t. m. so ljubljanski akademiki otvorili v »Nar. kavarni« prvi turnir za šahovsko prvenstvo univerze. Voditelju turnirja g. Pfeiferju se je do 20. ure prijavilo 19 igralcev. Na turnir je bilo na podlagi razpisa pripuščenih le 16 prijavljencev; to so gg. Asejev, Cibic. Gabrovšek J., Gabrovšek L., Gerželj, Krulc, Kuščer, Prelnfalk, Rupnik Zdenko, Rupnik Ivo, Sever, Sikošek, Šorli, M. Vidmar, Vogelnik in Zidan. Za prvo rezervo je postavljen Skerlak. Uvodno besedo pri otvoritvi je povzel g. Iskra, ki je pozdravil dr. Milana Vidmarja, pokrovitelja turnirja in g. Pfeiferja ter se obema zahvalil za izkazano prijaznost. Dalje se je zahvalil odboru »Jugoslovanskega akademskega kluba«, ki je v materijelnem oziru omogočil turnir. Nato je vse navzoče pozdravil univ. prof. dr. Milan Vidmar, povdarjajoč, da Je z veseljem sprejel pokroviteljstvo nad turnirjem. Dolžnost profesorja ni namreč samo baviti se z znanostjo, ampak mora tudi povsod pomagati, kjer je govora o razvoju in napredku, šah pa je brezdvoma igra, iz katere se človek lahko mnogo nauči, saj ga nekateri celo smatrajo za kulturen faktor. Ob koncu govora je izrazil dr. Vidmar željo, da bi postala ta prireditev tradicionalna. Nato se je vršilo žrebanje, obenem pa se je določil prvi dan igranja in sicer torek 24. t. m. ob 20. url v »Narodni kavarni«. V otvoritvenem programu je bil tudi velik brzoturnlr. Udeležilo se ga je 18 igralcev. Prvo mesto je po odlični igri zavzel Milan Vidmar ml., drugi je bil Šorli, tretji pa se je plasiral sicer nepričakovano, toda popolnoma zasluženo mladi Sikošek. Konferenca o tujskem prometu Važni predlogi in načrti za bližnjo bodočnost Maribor, 23. novembra. Pretekli teden je bila v Beogradu štiridnevna konferenca tujsko-prometnih zvea, »Put-nika«, Zveze kopališč in zdravilišč, zveze hotelirjev ter gostilničarskih zvez. Na konferenci so bili delegati iz vse države. Navzoča sta bila ves čas tudi zastopnik ministrstva železnic in trgovine ter šef oddelka za turizem. Mariborsko okrožje so zastopali gg. dr. Šter, dr. Geržina in Andrej Oset. Obravnavale so se splošne prilike našega turizma in vprašanja zboljšanja tujskega prometa, kar bi bilo mogoče doseči z zimsko, letno in kolektivno propagando. Dalje se j<* razpravljalo o turističnih organizacijah in njihovih skupnih odnoša.iih do nadrejenih oblasti ter mednarodnih turističnih zvezah in stikih z našimi tujsko-prometnimi zastopstvi v inozemstvu. Zelo veliko se je govorilo o nujnih ukrepih, da se znižajo razne takse in dajatve, ki jih imajo hotelirji in gostilničarji, ter da se čimprej znižajo najemnine, katere plačujejo v tej težki gospodarski krizi hotelirji, gostilničarji in kolodvorski reslavraterji. Nujno je tudi potrebno, da se ukinejo takse na ra čune v hotelih, restavracijah ter da se odpravi register za alkoholne pijače. Govorilo se je tudi o ustanovitvi nabavljal-nih in kreditnih zadrug, gostilničarskih tečajev, hotelskih šol, modernizaciji sedanjih in zidavi novih modernih hotelov. Nadalje se je razpravljalo o zboljšanju železniških in avto busnih prog ter o važnosti dobrih asfaltiranih cest in gorskih železnic. Govorilo se je pa tudi o zboljšanju položaja našega gostilničarstva ter o predlogu, da se naši lepi zdravi kraji, oso bito okolica Maribora s košatim Pohorjem, smatrajo za klitinatska zdravilišča. Po najno vejšent zakonu imajo tujci, ki posečajo klimatske kraje, popust na železnicah in taka uvrstitev bi dopomogla, da se tudi pri nas dvigne tujski promet in s tem narodno gospodarstvo. Clara Viebig: c&ahjt& vas 32 Roman iz Eifela Potnik je objemal Luco: občudovala je z odrevenelimi široko razprtimi očmi v tihem občudovanju njegovo debelo zlato talini verižico in ponarejeno briljantno iglo v njegovi gumbnici. Peter je sedel za mizo v svojem najljubšem položaju, uprt na oba komolca, glavo stisnjeno med roki in buljil predse. V njegovem žepu na prsih ga je žgal tolar, čutil ga je skozi suknjič in srajco, do gole kože. Zunaj na vratih je nekaj zapraskalo. Vrata so se odprla in v sobo se je opotekla stara Schneiderjeva. Na glavi je imela veliko ruto; zaslepljena od luči je gledala izpod rute kakor sova, ki se boji svetlobe. »Kakšna babura pa je to? Haha! Le naprej, ba-bura,« je vpil potnik. Ali sanja ali bedi? Kakor za debelim zidom, ki duši glas, je čul govoriti starko. Čuj! Ali ni rekla, da je Barbka umrla in da naj pride Peter Miffert zabit rakvo? Planil je iz omotice kvišku; starka je z ostrim glasom klicala Krumscheida in ko je prišel, je zahtevala pol merice žganja. »Barbki je postalo slabo, pa mora zaužiti kaj močnega.« Pokusila je, potem pa si je oblizovala ustnice. »To jo bo že še spravilo pokonci. Ah —!« »Pomaži jo s tem tudi malo pod nosom,« je rekel krčmar. »Ne požrite ga med potjo sami,« je kričal Peter. Naenkrat se je tako raztogotil, da je zgledalo, kakor bi se hotel vreči na Schneiderjevo. »Le kaj vam je uboga žival storila, da jo pustite crkavati zadaj v hlevu —a?« Stresel je starko. »Kje je babica, a, ti nesramna, stara, skopa čarovnica?!« Dvignil je roko k udarcu, starka se mu je umaknila, morda se je zazibala, prevrnila, žganje se je razlilo po tleh. Kriče in zmerjaje je počepnila Schneiderjeva na tla in pobirala s prsti slastno tekočino; lizala je in oblizovala, najraje bi z jezikom pobrisala podnice. Potnik se je krivil od smeha: ali je to ubogo ljudstvo smešno! Smejal se je do solz. Peter je stal s stisnjenimi pestmi; ali je hotel zbiti starko na tla? Ne, udaril je samega sebe po čelu, da je omahnil nekoliko korakov nazaj. »Krčmar, dajte ženi vendar pošteno mero, za njeno žejo,« je zaklical potnik. »Hahalia! Na moj račun!« Krumscheid se je približal s steklenico žganja in merico; preklinjajoč mu je iztrgal Peter napol prazno zelenko zi rok in jo izpil na dušek. Z divjini smehom se je opotekel nato ob steno. Imel je dovolj. Zdaj ni več čutil, očitanja vesti, zdaj ni več čul zunaj v noči stokanja in cvilenja. Zdaj ga ni več mučil tolar, hudič, ki se je okrogel in svetal trkalikal čez mizo. Z osteklenelimi očmi, glavo pobešeno na prsi se je opotekel k vratom. Luca je skočila pokonci: »Zdaj moram iti, nič več ne morem ostati tukaj!« »Zakaj pa vendar ne?!« Potnik jo je s silo posadil nazaj. »Zdaj boš prav zares ostala tukaj, dušica moja!« »Moram ga peljati domov. Sicer bi ga lahko še zadela nesreča, mojega Peterčka!« »Tega?! Haha! Če bo obležal v blatu, bo že vstal. Prokleto, kako tuli veter! — Spravite se od tod, stara madam, tako obležanega blaga ne mara nihče več — haha ! Na moje naročje, lepa Luca! Potem sc vsedeva oba na mehki kanape , smer vetra N4, oblačnost 10. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 62 (1*8), v Mariboru 3-4 (—04), Zagrebu 44 (—08), Beogradu (—16), Sarajevu (0-2) in Skoplju 6-5 (1’9). V oklepajih je označena najnižja temperatura. E j€t M ja na Torek, 24. novembra 1931: Ivan od križa. Pravoslavni, 11. novembra: Stevan d. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. šiški. * ■ Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932., in sicer: mestnega zakada, 6 odstotnega obligacijskega posojila iz leta 1927., 6 odstotnega gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928., zaklada meščanske imo-vine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada so dogo-* tovljeni in bodo po določbi § 37. občinskega reda 14 dni, t. j. od 24. novembra 1931 do vStetega 7. decembra 1931 občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 14. na vpogled. Opazke, kj bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretresovanju proračuna v premislek. H Violinist Karlo Rupel priredi pred svojim odhodom v Pariz v petek 27. t. m. svoj poslovilni koncert v Filharmonični dvorani. V zvezi s profesorjem Janko Ravnikom, našim priznanim pTianistom, je naštudiral popolnoma nov program čisto komornega značaja. Izvajal bo klasično Mozartovo sonato v g-duru, dalje Cortijev Andantino con variationi, Tamanovo Sonatino in Schulhofovo Sonato. Tako imamo na sporedu dvoje slovanskih del, 1 češko in 1 poljsko, eno nemško klasično in 1 italijan- sko novejše dobe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. ■ Klub jugoslovanskih primorskih akademikov. Jutri v sredo 25. t. m. je članski sestanek v areni Narodnega doma (Preporod), vhod iz Bleiweisove ceste. Predava klubu priljubljen predavatelj. — Odbor. ■ Pri akademiji Ljubljanskega Sokola v ponedeljek 30. t. m. v Unionu se bo odlikovala na orodiju vzorna vrsta, ki bo nastopila na drogu. Da bodo nudile vaje na drogu res pravi užitek, nam jamčijo stari mednarodniki in prvaki z mednarodnih tekem. Poleg starejših nastopijo tudi mlajši bratje, ki bodo s svojimi vajami vzbudili posebno pozornost. Omenimo le naj, da bo vsak od 12 nastopajočih bratov imel drugačen odskok z droga. Sicer pa pridite na akademijo in videli boste te naše sokolske borce. Zdravo! ■ Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Raz-berger). 1436 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77. 1470 ■ Alpinski film Durmitor v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo bo predvajalo prihodnji teden v kinu Dvor alpinski film »Durmitor«. Film je last Hrvatslcega turistovskega kluba »Sljeine« ter prikazuje v divnih slikah zaradi svojih lepot znamenite, pri nas pa še skoro nepoznane planinske pokrajine gorovja Durmitor in sosednjih gorskih velikanov Vo-lujak, Maglič, Bioč. Film je v glavnem delo predsednika HTK Sljeme dr. B. Gušiča, ki je v družbi svoje soproge večkrat prepotoval t» kraje. Znani predavatelj fotoamater in filmski operator Karlo Koranek je vršil pri snimanju filma kinematografska dela. Njegovo ime jamči, da je film v tehničnem in estetskem pogledu brez hib. Opozarjamo že danes slovenske alpiniste in ljubljansko občinstvo, da si gotovo ogleda to zanimivo delo, ki je poleg skala-škega filma »V kraljestvu Zlatoroga« edini alpinistični film v naši državi. ■ Umrli v Ljubljani od 14. do 20. X. 1931: Pirnat Ivana, roj. Spreitzer, soproga trgovca, Bleivveisova c. 9; Golob Franc, 57 let, obrato-vodja, Metelkova ul. 4; Keršič Josipina, 20 let, hčerka predsednika dež. sod., Gosposvetska c. 4; Kahr Štefan, 39 let, čevljar, Vidovdanska c. 9; Lukežič Ana Marija, 6 mesecev, hči žel. uradnika, Jernejeva ul. 24. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Debevec Marija, 18 let, zas. uradnica, Dvorakova ul. 10; Verbovšek Justin, 15 let, sin dninarice, Gradec 10; Judež Anton, 3 leta, sin želez, čuvaja, Ponoviče, srez Litija; Peterca Ivana, 3 lela, hči delavca, Stran-ksa vas 32 pri Dobrovi. ■ Zopet tatvina kolesa. Delavcu Ignacu Farkašu iz Podjež je izginilo iz gostilniške veže pri Marentiču na Zaloški cesti 1700 Din vredno kolo znamke »Dilrkopp«. ■ Iz bolnišnice. Rudar Karel Grebenc, ki dela v premogokopu v Trbovljah, se je vračal pozno ponoči z dela domov v Hrastnik. Pot ga je peljala preko brvi, na kateri je bila polomljena ograja. Grebenc je v temi padel precej globoko v vodo in si zlomil obe roki. — 35-letni dninar Ivan Dragar iz Podgorice pri Ljubljani je bil pred dnevi v Dragomljah. Tu ga je v prepiru udaril neki Janez s kolom po glavi in ga znatno poškodoval. m Prvi december. Dve prireditvi bosta dali letošnjemu prvemu decembru posebno pomembnost: novinarski koncert ob 20. uri v Narodnem gledališču in prireditev Narodne obrane ob 21. uri pri Unionu. m Napredovanje. Poveljnik policijske straže g. Franjo Finžgar je napredoval v VI. skupino državnih uradnikov. Čestitamo! m Vojaško slavje v spomin na osvobojenje Maribora. Tukajšnji 45. pehotni polk je včeraj na slovesen način praznoval svojo slavo, posvečeno spominu, ko je pred 13 leti Maribor definitivno pripadel Jugoslaviji. Svečanosti so se udeležili okrožni inšpektor dr. Poljanec, oba sreska načelnika, dr. Ipavec in Makar, pomožni škof dr. Tomažič, podžupan dr. Lipold, ter zastopniki vseh kulturnih in patrijotičnih društev, kakor tudi vse srednje in meščanske šole s profesorskim zborom. Po službi božji, ki sta jo opravila za katolike vojni kurat Zavadlav, za pravoslavne pa prota Trbojevič. je imel polkovnik g. Lulič nagovor na vojake, v katerem je razložil pomen slovesnosti. Prečitana je b)la tudi vdanostna brzolavka NI. Vel. kralju in višiim oblastvom. Po defileju vojaških edinic je bila zakuska za povabljene goste, pri kateri so govorili polkovnik Lulič, škof dr. Tomanič in drugi. m Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo la Maribor bo imelo jutri v sredo ob 8. uri dopoldne na tretji deški osnovni šoli na Ruški cesti društveno zborovanje. m Zborovanje privatnih in trgovskih nameščencev. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije in Pomočniški odbor pri gremiju trgovcev v Mariboru priredita v četrtek, dne 26. t. m. ob 20. uri v novi dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici št. 9 (OUZD) strokovni sestanek, na katerem se bo razpravljalo o novem obrtnem zakonu ter njegovih določbah o zasebnih in trgovskih nameščencih. Vabljeni so v lastnem interesu vsi zasebni nameščenci in nameščenke. m Zborovanja in prireditve. Naši planinci so v soboto zvečer v družbi Zagrebčanov proslavljali na Pohorju sv. Martina. Ob istem času je bila v Mariboru v gledališču zelo dobro obiskana premiera operete »Ptičar«, še prej so v Nabavljalni zadrugi zborovali učitelji z desnega brega, na Frankopanovi cesti pa člani Na- rodne strokovne zveze, katerim je poročal g. Juvan iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne so zborovali motociklisti, popoldne pa so se malčki navduševali pri marionetni predstavi v Narodnem domu. Drugega pa v Mariboru te dni ni bilo. m Pohorska železnica. Tajništvo zadruge pohorske železnice sporoča, da se bo vzpenjača na Pohorje pričela graditi takoj spomladi prihodnjega leta in prosi vse podpisnike deležev, da prično vplačevati podpisane svote. m Ročne torbice, kovčke, dokolenice, nahrbtnike itd. priporoča po zmernih cenah J. Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2356 m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marija Krajnčeva, vdova po mestnem uslužbencu, stara 44 let; Ana Klabusova, žena železničarja stara 68 let; Ivan Aprisnik, orožniški narednik v p., star 56 let; Marica Predanova, hčerka železničarja, stara 2 leti; Konrad Lukas, mizar, star 41 let; Ana Slavičeva, hči mestnega uslužbenca, stara 1 leto; Ivana Plattei-sova, kmetica, stara 63 let; Silva Lorberjeva, hči delavke, stara 14 dni; Ivana Klampferjeva, posestnica, stara 71 let; Alojzij Kokolj, posestnik, star 40 let; Julijana Kocbekova, žena vpokojenega železničarja, stara 55 let in sta-nislav Vorih, sin čevljarja, star 1 teden. Naj v miru počivajo! m Občni zbor Motokluba. Tukajšnji »Moto-klub« je imel v nedeljo ob 10. uri dopoldne pri »Orlu« svoj letošnji občni zbor, katerega je vodil predsednik g. Anton Antončič. Uvodoma se je spomnil treh umrlih članov gg. Karla Robavsa, Staneta Kende in-Otona Kiiberja, katerim so navzoči vzkliknili »slava«. Nato se je zahvalil marljivemu tajniku in blagajniku kluba g. Roderiku Jurjavčiču in mu v znak priznanja poklonil zlat prstan z inicialami kluba. Po odobritvi zapisnika je bilo podano blagajniško poročilo, ki izkazuje 79.090'30 Din prometa In 17.60T72 Din klubovega premoženja. Iz tajniškega poročila povzemamo, da je klub letos priredil dva lova na lisico, ocenjevalno vožnjo, cestno dirko, progovno dirko, tri izlete preko meje, poletno potovanje in več nedeljskih izletov. Predlagani absolutorij je bil odboru podeljen soglasno. Pri sledeči volitvi novega odbora so bili izvoljeni: Anton Antončič za predsednika, Ivan Pelikan in Ernest Fasching za podpredsednika, Roderik Jurjavčič za tajnika, Franc Majcen za blagajnika, Drago Štefančič in Karol Dadieu za revizorja, Oton Dadieu, inž. Karol Kancler, Drago Štefančič, Rudolf Fras, Ivan Orehovsky, Bogomir Divjak, Josip Negele in Josip Brunskole za odbornike, Roderik Jurjavčič za vodjo izletov in še nekateri za člane športne komisije. Ob koncu so se spremenile še nekatere točke pravil. m Preprečena železniška nesreča. Na progi Maribor—Dravograd bi se bila v soboto v bližini Trboj kmalu dogodila velika nesreča. Na progo se je ponoči vsul plaz kamenja, ki je podrl tudi večje drevo, čuvaj je oviro opazil šele v zadnjem trenutku pred prihodom vlaka in ga ustavil. Stroj je obstal tik pred kamenjem. Odstranjevanje zapreke je trajalo pa le pol ure, nakar je vlak odvozil dalje. m Pomočniški odbor gremija trgovcev v Mariboru se je preselil v nove prostore Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica št. 9, II. nadstropje, desno. — Uradne ure za člane so vsak ponedeljek in sredo od 19.—20. ure. m Podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru se je preselila v nove prostore Delavske zbornice v Sodni ulici št. 9, II. nadstropje, desno. Uradne ure so vsak dan — razen sobote in nedelje — od 19.—20. ure. m Kinematografi. Grajski kino predvaja do vključno srede film »Moja žena pustolovka; kino Union pa od danes dalje dunajski vele-film »Dober grešnik« z Maksom Palenbergom. m Nezgoda na Tržaški cesti. Na Tržaški cesti je v soboto zvečer padel pod nek voz 73-letni poljski dninar Jakob Kralj s Pobrežja. Vozu se je hotel v zbeganosti tako nerodno ogniti, da je padel pod njega in zadobil tako težke poškodbe, da je moral v bolnico. m Padec s podstrešja. V Okoški gori je padel s podstrešja prevžitkar Anton Terbin in si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnico. m Pijan otrok. V nedeljo je krog polnoči našel stražnik v Cafovi ulici 12-letnega dečka Josipa S., nezakonskega sina neke Studenčanke tako pijanega, da ni vedel domov. Na stražnici je deček povedal, da je bil s svojo materjo nekje v Slovenskih goricah, kjer sta oba toliko pila. da sta se izgubila. Kje je ostala mati, otrok ni vedel. Obenem je tudi povedal, da že dve leti ne hodi v šolo. Nesrečnega dečka bodo oddali v Deški dom. m Prepiri in pretepi. V soboto in v nedeljo zvečer je bilo po mariborskih gostilnah precej živahno, zato tudi prepirov in pretepov ni manjkalo. Tako sta se v Ljudski kleti sprla neki K. in P. V njune zadeve se je vmešal tudi M. ter ju hotel pomiriti, namesto zahvale ie pa dobil s pestjo tak udarec po obrazu, da mu je počila nosna kost. V neki mali kavarni je bil položaj že tako kritičen, da so sprti gosti segli po pištolah. Situacijo je rešil stražnik. Manjše praske so bile tudi drugod. m Pobeg in poneverba. Od doma je pobegnil najbrže v Avstrijo neki Cirler iz okolice Sv. Marjete ob Pesnici S seboj pa je vzel tudi 2500 Din, katere je inkasiral za svojega očima in njegovo 2400 Din vredno kolo. m Tatvina vozička. Slikarskemu pomočniku Jakobu Cebetu, zaposlenemu pri slikarskem mojstru Ambrožiču, je v soboto ukradel neznan tat v Tattenbachovi ulici 600 Din vreden ročni voziček. Pragersko Cene fižola. Letošnji fižol se pri nas kupuje za preprodajo po 175 do 2 50 Din kilogmnn. Merodajna je za ceno kvaliteta. Obrtna nadaljevalna šola. Te dni se bo pričel zopet redni pouk v obrtni nadaljevalni šoli na Gornji Polskavi, in sicer za vse vajence tukajšnjega okoliša. Mojstri so svoje vajence dolžni vpisati in redno pošiljati k pouku. Pasji zapor. Zaradi stekline je razglašen v vsem tukajšnjem okolišu slrogi pasii zapor Ceneno meso in mast. Dne 28. in 29. t. m. se bo na Spodnji Polskavi prodajala svinjina po 10 Din, mast pa po 13 Din kilogram. Prodaja bo pri Francu Soršaku in Francu Kobanu. p Pripravljenostim služba požarne brambe od 22. do 29. t. in. ima 1. vod 1. desetina, in sicer četovodja Ernst Dasch in desetnik Ljudevit Kropf. Rešilni oddelek kot šofer kapetan ing. Celotti, četovodja Friderik Mahač, od moštva Ferdo Menih in Konrad Somer. p 1/, zdravniške službe. Dr. Jurij Carf, zdravnik OUZD s sedežem v Ormožu, je odsoten za 6 mesecev. Nahaja se v higijenskem tečaju v Zagrebu. Nadomestuje ga dr. Alfred Heiss iz Središča, ki prihaja dnevno v Ormož in ordi-nira za člane OUZD v ambulanci dr. Carfa. p Poskus samomora. Herman Cajnko, nad-preglednik finančne konrole v [)., si je prerezal z britvijo vrat v samomorilnem namenu v svojem stanovanju, Ormoška cesta 1. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je obupno. Vzrok je neozdravljiva bolezen. Cajnko je daleč na okrog znan strokovnjak v ribolovstvu. p Civilna poroka. Na tukajšnjem mestnem magistratu se je vršila civilna poroka 21. t. in., in sicer sta se poročila Salamon Gržanovič, tipograf, in Frančiška Artenjak, šivilja, oba stanujoča v Ptuju. Obred je izvršil podžupan Paul Pirich. Je to prva civilna poroka na tukajšnjem mestnem magistratu po preobratu. p Iz sodne dvorane. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je zagovarjal 20. t. m. Boštjan Fakin, pos. sin iz Stoperc, radi prestopka lahke telesne poškodbe. Fakin je namreč ob priliki nekega prepira pretepel Marijo Bedeni-kovo in jej pri tem prizadejal s kosom železa Lahke poškodbe na obrazu. Dečko je pri razpravi sicer tajil, vendar mu to ni pomagalo, ker so priče obtožnico potrdile. Obsojen je na 14 dni zapora in povračilo stroškov. Fakin je kazen sprejel. p Nezgoda. Ivan Čeh, zidar iz Spuhlja, je zaposlen pri stavbi Kmečke hranilnice in posojilnice. Vsled neprevidnosti je padel 4 metre globoko, kjer je obležal s teškimi poškodbami po celem telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico. p Iz policijsko kronike. Franc Čeh, posestnikov sin iz Ločiča, je prijavljen oblasti, ker je prodajal žganje po Ptuju brez oblastnega dovoljenja. — Radi prestopka cestno policijskega reda je prijavljenih oblasti 8 oseb. Prijavljen je tudi O. Z., nastavljenec tvornice avtomobilov »Tatra«, ker že celo leto šofira, ne da bi imel šoferski izpit. Samostojno šofiranje mu je prepovedano, dokler ne napravi izpita. p Zverinski umor. V vasi Jablovci, občina sv. Trojica v Halozah, je bil izvršen grozen umor, kojega žrtev je šele 20-letni Matevž Drevenšak, posestnikov sin iz Jablovci. Dne 21. t. m. zjutraj so ga našli domači na dvori-rišču mrtvega v mlaki krvi z groznimi ranami. Prenesli so ga v hišo in o zločinu takoj obve-vestili orožništvo in okrajno sodišče v Ptuju. Sodna komisija, obstoječa iz zdravnikov dr. Vrečkola, dr. Urgoleta ter preiskovalnega sodnika dr. Muhe in zapisnikarja Božička, se je takoj podala z avtomobilom na lice mesta, nakar je bilo truplo preneseno v mrtvašnico pri sv. Trojici v svrlio obdukcije. Pri raztele-senju trupla je komisija ugotovila, da ima nesrečnež obraz popolnoma razmesarjen, polovica obraza je celo odsekano, nos popolnoma odbit, ustnice presekane ter vrat z žilo odvodnico vred prerezan. Po mnenju komisije so bila morilna orožja motika in nož in sicer je morilec svojo žrtev najprej z motiko po glavi obdelal, pozneje pa še z nožem vrat prerezal. Smrt je morala nastopiti v hipu. Na kak način in radi česa se je tragedija pravzaprav odigrala, ne ve nikdo, ker razun morilca in njegove žrtve ni bil nikdo drugi navzoč. Osumljen tega zverinskega zločina je Leopold Šmi-govc, posestnikov sin, istotako iz Jelove. Da je sum upravičen, potrjuje dejstvo, da je Šmi-govc isto jutro izginil in se ga dosedaj ni moglo izslediti. Orožništvo zasleduje s polno paro zverinskega morilca in je upanje, da ga tudi v najkrajšem času aretira. O izidu bomo poročali. Nazaj k naravi Ljubljana, 23. novembra. Stari Grki in Rimljani so imeli povseln drugačen način življenja, kakor ga imamo v današnjih časih. Mnogo je ljudi, ki trdijo, da jo današnji način življenja človeka pomehkužil in da je zakrivil, da je človek podvržen raznim boleznim, kakršnih preje sploh niso poznali. Radi tega so se po vsem svetu ustanavljala nova društva, ki so se raVnala po besedah velikega francoskega filozofa Rousseauja: »Re-tournons h la nature«, ali po naše: »Nazaj k naravi!« Do sedaj nismo vedeli, da imamo zastopnike teh propagatorjev tudi pri nas v Ljubljani. Naslednja zgodba pa nas je prepričala o nasprotnem. Policija je zvedela, da se nahaja tam nekje v šišenskem gozdu pod milim nebom med smrečjem lepo iz smrečja in praproti spleteno zavetišče, kjer so prenočevali in celo stanovali prijatelji narave. Ker pa je v današnjih modernih časih navada, da mora vsak stanovalec prijaviti policiji svoje bivališče, se je policija odpravila s svojimi agenti v hrib in izvršila temeljito racijo. Dvema stražnikoma se je posrečilo, da sta odkrila imenovano bivališče in v njem zalotila neko Malči K., staro 51 let, doma iz Kranjske gore, pristojno pa v Italijo. Pri zaslišanju je Malči izjavila, da ji ugaja življenje v naravi in da nima nobenega posla in radi tega nikakega denarja’, da bi lahko stanovala tako, kakor je to navada pri običajnih zemljanih. Stražnika pa Malčki nista verjela in sla jo odvedla s seboj. Medpotoma sta prijela tudi Marijo P., ki je bila ravno namenjena v naravno zavetišče. Tudi njo sta povabila na policijo. Pri zaslišanju in pregledovanju starih aktov se je izkazalo, da ima Malči na vesti več stvari, ki niso v skladu z zakoni. Zijana je kot delomržnica in tajna prostitutka. V času, ko so njeni kavalirji v sladkih objemih pozabili na dnevne težave, jim ie prelkanka izmikala iz žepov listnice, včasih tudi njihove ure in prstane. Imela je radi tega večkrat neprostovoljno stanovanje na sodniji in je radi enakega slučaja zapustila sodnijo šele 0. t. m. Od tega časa je hodila v šišenski hrib. K njej so hodili večinoma bolj priletni prijatelji in ji nosili hrano, da je mogla živeti. Aretirana Marija je izjavila, da je šla v hrib samo na izprehod, kar ji pa policija ni verjela. Policijski agenti so prijeli hato še dve prijateljici narave, in sicer Katarino Š. in Nežo L., ki sta tudi posečali zavetišče v šišen- Litija, 23. novembra. Včeraj pod večer sla opazila slučajno mimoidoča ga. Kovačeva in g. Žlinder, da so šipe na oknu tik vhodnih vrat čuvajnice tukajšnje topilnice zdrobljene in da moli skozi odprtino človeška glava. Pri vstopu v vežo sta takoj opazila, da je to g. J&vač, ki je ležal pod »topnjačami sključen nlr desno stran, tako da je glava bila naslonjena na zaprto krilo okna, katerega obe šipi sla bili popolnoma zdrobljeni in vmesni okvir zlomjen. Okoli Kovača je bila mlaka krvi. Ga. Kovačeva je takoj hitela k neki sosedi, nakar so nesrečnika dvignili in ga nesli po stop- Trbovlje Kako je postal dnevnik »Jugoslovan« med prebivalstvom naše doline priljubljen, najbolje priča dejstvo, da so poslali v nedeljo v Trbovlje rekordno število izvodov — blizu 400. Tako v kolportaži, kakor tudi trafikah je bil ves prodan. Pri tem pa je treba še pomisliti, da naročene ali kupljene izvode čitajo 3, 4 ali pa še več skupaj, ker si le redkokateri delavec v današnji težki krizi more list nabaviti sam. Tako gre »Jugoslovan« torej iz rok v roke, kaiU zaradi zanimive vsebine in poročanja v vseh važnih dogodkih v rudarskih revirjih in v drugih krajih ga vsakdo, prav posebno pa še delovno ljudstvo, prav rado čita. Nedeljske nogometne tekme. Nedeljski dan je potekel pri nas v znamenju nogometnih tekem. Kljub občutnemu mrazu se naši agilni nogometaši še enkrat merili svoje moči. preden opuste nogometni šport čez zimo. Ze dopoldne ob 10. uri sta nastopila na igrišču SK Trbovlje rezerva SK Amaterja in kombinirano moštvo SK Dobrne. Ta tekma je končala z rezultatom 2 : 7 za SK Amaterja, ki je kazal veliko premoč, v kateri se je izgubljal napad Dobrne. V prvem polčasu je SK Dobrna sicer dobro iz-držal 1 : 0) dočim je v drugem polčasu povsem popustil. — Pri popoldanskem tekmova- skem gozdu. Kljub strogemu zasliševanju pa aretirane niso hotele izdati imena oseb, ki so jih posečale v njihovem brlogu. Seveda je sedaj konec lepega življenja v naravi, mogoče je pa tudi, da je bila ženskam storjena usluga, kajti zima trka na vrata in vse kaže, da bo nastopil hud mraz. njicah v vežo. Pod desnim ušesom je imel veliko rano, okoli pa več globokih zarez. V ranah je bilo polno steklenih drobcev. Ko so moža našli, je še hropel in mu je žila še bila. Ko je pa prišel zdravnik dr. Ukmar, je bil nesrečnež že mrtev. Pokojni Kovač je bil božjasten. Zato je prva domneva, da je bil napaden, ovrgla .preiskava, ki je dognala, da se je moral pokojni ponoči napotiti na prosto, pa mu je na stopnjicah spodrsnilo in se je zaletel z glavo v okno in pri tem dobil smrtno poškodbo. Pokojni je bil sicer priden človek in priljubljen. Njegov pogreb bo jutri popoldne na Vačah. nju sta se prva spoprijela oba nevarna tekmeca SK Amater in SK Hrastnik. Priznati se mora, da je SK Hrastnik prvovrsten klub, ki je trd oreh trboveljskim nogometašem, žilavosti, borbenosti in gladkemu tempu svojega moštva se ima SK Amater zahvaliti, da je SK Hrastnik v drugem polčasu v razmerju 1 :0 podlegel. — Ob 15. uri sta nastopila SK Trbovlip in SK Retie. Znana je borbenost Retja, ki se je tokrat še prav. posebno izkazala, kajti klub je vzdržal oster tempo do kraja igre. SK Retje goji namreč praktično igro nizkih, kratkih pasov z naglimi prodori kril. Pri moštvu SK Trbovlje se pojavljajo nove, sveže, dokaj talentirane moči. — Rezultat zadnje tekme je izkazal 3 : 2 za SK Trbovlje. — V splošnem je rezultat stvaren, sodnik v glavnem dober, občinstvo disciplinirano. Pri obeh tekmah se je pa opazilo. da je igrišče preozko, ker so morali večkrat po žogo v Trboveljščico. Dobrodelna akademija Rdečega križa v Trbovljah. Krajevni odbor Rdečega križa v Tr-bovllah pHredi 5. januarja 1932 v Sokolskem domu dobrodelno akademijo, na kateri bo nastopila vojaška godba pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gospoda dr. Čerina iz Ljubljane. Vojaška godba bo izvajala tudi umetniške točke programa. Po akademiji ples in prosta zabava. Opozarjamo na to dobrodelno akade- mijo že danes društva in posameznike. Čisti donos je namenjen v dobrodelne namene. Ze sedaj prosimo vsa trboveljska društva, da opustijo ta dan svoje prireditve. Kranj Sokolski moški zbor ima danes ob pol 9, uri zvečer pevsko vajo, obvezno tudi za brate pevce, ki sicer niso člani zbora. Posebne okrožnice ne bo. Vaja za ženski zbor danes odpade. Zdravo! Potreba nove šole v Vuhredu Že nekaj let se opaža nujna potreba zidanja nove šole v Vuhredu. Vendar se o tem vprašanju, ki je za nas najktualnejše, še ni končno-veljvno sklepalo; četudi uvidevajo vsi odločilni krogi vsak dan bolj, da se bo rešilo to vprašanje dobro le na ta način, da se bo zgradilo prepotrebno šolsko poslopje. Sedanja šola stoji že okoli 150 let. Samo po sebi se razume, da ne ustreza stavba glavnim potrebam in higijenskim zahtevam šole, še manj pa kot stanovanje za učiteljstvo. Pred leti je bil radi naraščajočega števila šoloobveznih olrok dovoljen in otvorjen še tretji razred. Ker ni bilo nikjer prostora za tretji razred, se je porabila soba šolskega upravitelja oziroma učitelja za razred, tako da sedaj ni zanj potrebnega stonovanja, kakor tudi ne za ostalo učiteljstvo. Pa tudi šolske sobe so premajhne za številčno močne razrede. Kako skrbe naši sosedje za šolo, samo en primer: Na Kozjaku v bližini meje je samoten kraj Mlake, kjer so nedolgo tega postavili lepo, moderno šolsko poslopje za reci in piši okoli 15 otrok. Mislimo in smo trdno prepričani, da tudi tostran Kozjaka ne smemo zaostati, kajti zavedati se moramo: kar damo za šolo ni izgubljen denar, ampak se stotero obrestuje na naših otrocih. Krajevni šolski odbor v Vuhredu je že večkrat načel to vprašanje ter si je pred leti ustanovil tudi že gradbeni fond. Kakor slišimo, se bo to ne samo za Vuhred, ampak tudi za mejo važno vprašanje kmalu načelo in se končno rešilo v zadovoljnost vseh prizadetih. Hrastniško pismo Hrastnik, 21. novembra. Kriza nikakor noče pojenjati ne pri rudarjih ne pri steklarjih. Rudnik in steklarna še vedno obratujeta omejeno. Delavstvo s strahom pričakuje zime, posebno je težko onim, ki ne morejo s primerno obleko in obutvijo oskrbeti šoloobveznih otrok. Kakor čujemo, je steklarska tovarna odpustila nekaj tujcev. Pripominjamo, da imamo dovolj strokovno ! . nžbanih ljudi doma, samo želimo, da podjetje tudi domače moči plača tako, kakor plačuje tujce, ki pa k nam niso prinesli nič novega. Nekaj steklarjev se je doselilo v našo dolino iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini, ker tamošnja tovarna že dalj časa ne obratuje, in kakor kaže, bo delo v tej tovarni še nekaj časa počivalo. Riklnov most, po katerem teče rudniška nor-malnotirna dovlačilna železnica, popravljajo. Most je že star in bo po tem popravilu zdržal še ogromno breme premoga, katerega bodo v veku desetletij izvozili Iz doline. Mnogo se je govorilo pri nas o nemški šoli. še večje in važnejše vprašanje pa so zastavili starši šoloobveznih otrok, kateri želijo, da se pouk uredi tako, da ne bodo otroci v zimskem času prihajali v temi domov. Res je, da je to vprašanje težko rešiti zaradi pomanjkanja prostora, ali kljub temu upamo, da se bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešilo. Ali bi se našel kakšen zasebnik, ki bi bil pripravljen vsaj čez zimo odstopiti primeren prostor za učilnico? Vlomi v kamniški okolici se nadalinieio Kamnik, 22. novembra. Naši orožniki kljub marljivemu vsestranskemu poizvedovanju niso mogli odkriti najmanjšega sledu za vlomilci, ki so v začetku preteklega tedna vlomili na treh krajih v kamniški okolici. Vlomilee so, kakor znano, povsod pregnali, da niso mogli odnesti ničesar s seboj. Glede na preprečeni vlom v trgovino g. šavsa v Maistrovi ulici v Kamniku lahko po vsej pravici trdimo, da vlomilcev ne smemo iskati v Kamniku, ampak nekje med Duplico in Homcem. To potrjuje tudi dejstvo, da so vlomilce pol ure po vlomu opazili pred Duplico. Ker zadnje dni v preteklem tednu ni bilo čuti o nobenem novem vlomu, se je že zdelo, da so neznani vlomilci po treh ponesrečenih vlomil opustili nadaljne poizkuse. Danes dopoldne pa se je zopet raznesla po mestu novica, da jS bilo v noči od sobote na nedeljo vlomljeno v pisarno tovarne upognjenega pohištva Remec in Comp. na Duplici pri Kamniku. Tovarna Remec & Comp. ima svoio pisarno razsvetljeno vso noč, da bi nočni čuvaj lahko takoj opazil kake neljube goste, če bi hoteli v ponočnem času obiskati pisarno. Tod-i pr<>-flrzni vlomilci se niso ustrašili uiti nočnega čuvaja niti električne luči. Vdrli so v pisarno pri stranskih vratih, kier so z močnim nožem ali dletom izrezali podboje v ključavnici. Vlomilci so preobrnili celo pisarno in odnesli, kar jim je na hitro prišlo pod roke. Železne blagajne v kotu. ki jih je brez dvoma zelo mikala. se niso lotili, ker morda niso imeli po- trebnega orodja, ali pa so se bali. da hi jih kdo ne presenetil pri njihovem nečednem poslu. ako bi se dalj časa mudili v močno razsvetljeni pisarni. Odnesli so s seboj 2500 Din vreden pisalni stroj Remington s»are’še vrste, zimski jopič obratovodje in jopico uradnice. Pobrali so tudi več štampiljk, med njimi Sbin-piliko Gradbene zadruge. Tovarna in oba uslužbenca trpijo okrog 5000 Din škode. Vlomilci, o katerih po vsej pravici sodijo, da sta bila ona dva ki sta izvršila vlom pri g. Šavsu v Kamniku, zaenkrat niso zapustili za seboj nobenega sledu, vendar upamo, da bodo kmalu prišli v roke pravici. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Prva skupina prekmurskih sezonskih delavcev se je vrnila V Slavoniji so si prihranili 2000 do 2500 Din, v Franciji pa 5000 do 6000 Din Murska Sobota, 22. novembra. Kakor znano, gredo vsako leto posebno iz Prekmurja posebno sezonski delavci v razne kraje, da si prisužijlo vsaj bori kruh čez zimo. Na tisoče in tisoče da svoje najboljše moči tuji zemlji, a prištedijo si komaj toliko, da se preživijo. Raztreseni so ti delavci po Slavoniji, a mnogo jih je tudi po Franciji in Nemčiji. Znano je, da so lani samo prekmurski sezonski delavci, ki jih je bilo nad 10 tisoč, prislužili nad 25 milijonov dinarjev, a letos bo prislužek precej manjši, kljub temu, da je delavcev tudi letos mnogo. Prvi transport, ki je pripeljal okrog 400 delavcev iz raznih krajev, kot iz Slavonije in tudi iz Francije, je počakala na postaji množica ljudi. Nekateri so čakali svojce, ki so se pripeljali, a drugi so prišli vprašat za svojce, kdaj pridejo in če so kaj poslali. Delavci, ki so prišli iz Slavonije, so nam povedali, da so prinesli 2000 do 2500 Din. Bili so zadovoljni s tem prihrankom kljub temu, da je za šestmesečno garanje zelo pičel. Znatno boljše so zaslužili delavci v Franciji, odkoder so prinesli 5000 do 5500 Din prihranka. Strašna smrt božjastnika Ob napadu se je zaletel z glavo v šipo in si prerezal vrat »Kralj mariborskih vlomilcev« — obsojen 30 let star knjigovez Ivan Magerl, ki je imel svoj brlog na Pohorju, obsojen na 8 let težke ječe Maribor, 23. novembra. Pred malini senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je stal danes 301elni bivši knjigovez Ivan Magerl, takozvani »kralj mariborskih vlomilcev«, o katerem smo obširno poročali že ob priliki njegove dramatične aretacije v gozdnem skrivališču na obronkih Pohorja za Betnjavo dne 28. julija t. 1. Ivan Magerl, ki je bil 7krat predkaznovan, od tega 5krat radi vlomov in tatvin, je letos poleti izvršil v Mariboru in okolici okrog 20 vlomov in vlomilnih poskusov ter pokradel raznega blaga, posebno jestvin, za več ko 10.000 dinarjev. Vse ukradene stvari je znosil v sv6je skrivališče, kjer je prebil vse dneve in se na vlomilske pohode napotil le ponoči. Del ukradenega blaga je za smešno nizko ceno prodajal Hauryjevi družini, ki ga je potem oddajala dalje. Zato so bili poleg Magela na zatožni klopi tudi Slletni delavec Ivan Haury, Nnjegoy 671etni oče Anton in 691etna mati Neža. Sodišče je Magerla, katerega je ex offo branil odvetnik g. dr. Stanko Štor, obsodilo na 8 let težke ječe in stalno izgubo državljanskih pravic. Poleg tega bo Magerl kot splošno nevaren človek obdržan po prestani kazili še nadaljnih 5 let v priponi. Ivan Haury bo za sodelovanje pri prodaji ukradenega blaga sedeJ 3 mesece, ravno toliko njegova mati, oče pa 2 meseca, a pogojno na 4 leta. Obsojen ubijalec Za Magerlom in Bauryjevim je prižel na senat 23-letni ključavničar Marko Borak iz Razvanja, obtožen, da je dne 1. oktobra t. I. pri posestniku Dregariču v Razvanju v nekem prepiru zabodel s kuhinjskim nožem v hrbet posestniškega sina Srečka Puklja, ki je kmalu nato vsled izkrvavitve umrl. Borak se je danes zagovarjal s silobranom, katerega pa ni mogel dokazati. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe in na 5 let izgube častnih državljanskih pravic. Branil ga je odvetnik g. dr. Makso Šnuderl. Krvava kronika iz mariborske okolice Dva dneva v znamenju vina in nožev Maribor, 23. novembra. V soboto in včeraj zvečer se je po naših mestnih in podeželskih gostilnah popivalo kakor za stavo. Letošnje vino je tako poceni, da si ga vkljub vsej krizi in pomanjkanju denarja privošči lahko marsikdo, ki si ga sicer ne bi mogel. Zato pa je bilo tudi toliko pijanosti, prepirov, pretepov in krvavih pokoljev, kakor že ne zlepa naenkrat. V bližini Kamnice sta se spopadla 30-letni delavec Josip Marinšek in neki njegov znanec, ki je Marinška podrl na tla, pokleknil mu na prsa in ga nato osuval z nožem. Ves krvav in ranjen, na roki in nogi se je Marinšek po napadu privlekel do prve hiše, odkoder so ljudje poklicali mariborske reševalce, ki so ga z avtom prepeljali v bolnišnico. V Svečini je bila v soboto zvečer še večja krvava bitka med domačimi fanti. Zaradi starih računov in nekega dekleta so se sprli Ciril Kotnik, Karol Štampfer in štirje bratje Šnu-derli. Po uvodnem prepiru in pretepu so prišli na vrsto noži in mladi Ciril Kotnik je moral v nedeljo zjutraj težko ranjen v tukajšnjo bolnišnico. Tretj poboj je bil v Bresternici, kjer so 23-letnega Frka Vabiča zabodli z nožem v glavo. Pri četrten!, nastalem v neki gostilni v Stu-' dencih, je dobil 20-letni, v Gubčevi ulici stanujoči železniški ključavničar Viljem Reiter vbodljaj v levo stran hrbta. Z enako rano, zadano z nožem v hrbet, je izšel iz boja tudi 34-letni delavec Hinko Herinek v Račah, dočim so 33-letnega kovača A‘lojzija Klampferja iz Bistrice pri Limbušu za spremembo obstrelili. V bolnišnico so ga pripeljali z dvema ranama, eno na glavi, drugo na vratu. Ako se bo to tako nadaljevalo, potem bosta morali biti reševalna postaja in bolnišnica rezervirani samo za ranjence iz fantovskih pobojev in pokoljev. Treba bi zato bilo nastopiti najenergičneje proti temu divjaštvu, ki je škandalozno sramotno za sedanji čas. Morda bi pa bilo vendar umestno, da bi se tudi pri nas prepovedalo nošenje večjih žepnih nožev, kakor v Italiji in ponekod drugod? Proti tej sramoti so oblasti dolžne ukreniti najstrožje. poskusni in kontrolni postaji. Blago si lahko vsakdo prej ogleda. ?4II4 Vsemu sokolskemu članstvu javljamo pr&tužuo vest, da je nas dragi brat fOVIC član društvene uprave, odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. st., sv. Save III., IV. in V. stopnje in z zlato kolajno za državljansko zasluge, danes ob 18. uri umrl. Zapustil je naše vrste iskreno ljubljeni brat, ki je ustanovil društvo, bil dolgoletni in večkratni starešina, prednjak in načelnik ter si pridobil za Sokolstvo vobče odličnih zaslug. Nepozabnemu bratu: Slava in pokoj! Pokojnega brata spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 25. t. m. ob pol 16. uri. V Kranju, dne 23. uovembra 1931. Sokolsko druš^o KRANJ, SOKOLSKA ŽUPA KRANJ javlja svojim bratom in sestram, da je njen bivši starešina, brat dne 23. novembra 1931 preminul. Dragemu bratu, neumornemu in požrtvovalnemu sokolskemu delavcu večna slava in poslednji bratski Situacija na tržiščih z vinom je še vedno nerazčiščena. Veletrgovina je hudo rezervirana; z nakupi namerava pričeti šele, ko bodo vina godna za transport in potrošnjo. Za sedaj si trgovina po večini pomaga še s starimi zalogami, dasi je bilo direktnih kupčij že precej sklenjenih. Zanimanje za vinski pridelek vlada v vseh državah, vendar izgloda, da bi se zaključki mogli vršiti samo na nizki bazi cene. One države, ki so bile po sedanji gospodarski krizi najmanj prizadete, ne kažejo posebnega zanimanja. V prvi vrsti velja to okol-nost za Francijo. Tudi Švica, ki običajno uvaža do 1 milijona hektolitrov vina, ne kaže letos posebne kupčijske živahnosti. Trgovci se predvsem pritožujejo nad pojemanjem konsu-ma, ki kaže padajočo tendenco baš v industrijskih centrih. Znatno manjše je zanimanje za asortimente, medtem ko. se zanimanje za nižje vrste še prilično vzdržuje. Poročila o letošnji proizvodnji v Franciji bodo gotova šele koncem t. m. Privatne cenitve- ugotavljajo za nekaj milijonov hektolitrov večji donos, kakor 1. 1. Stare zaloge 80 se cenile meseca oktobra na ca 10 milijonov hi. Vina južnih in jugozapadnih francoskih vinorodnih krajev bodo letos izredno dobre kakovosti. Lanski pridelek je bil v teh krajih zelo slab. Zelo slaba vina pa je letos producirala centralna Francija. Vina bodo radi vremenskih neprilik kisla, nizke gradacije in slabega okusa. Ta vina bodo popravili z rezanjem z južnimi pridelki in uvozom iz Alžirja. Cene so v Franciji izredno nazadovale. Povprečno se plačujejo po 8—9 frankov za stopinjo in hektoliter. Najbolje kotirajo še alžirski pridelki. Borzna poročila dne 23. novembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 23. novembra. Amsterdam 2267-18 do 2274-02, Bruselj 78374 do 786-10, Curih 1098-45—1101-76, London 207-19—214-69, New-york 5639-14—5656-14, Pariz 221-28—221-94 Praga 167-51—168-01, Trst 288-52—294-52. Zagreb, 23. novembra. Amsterdam 2267-18 do Bruselj 783-74-786-10, London 207-19—214-69, Milan 288-52—294-52, Newyork kabel 5661-14—5678-14, Newyork ček 5639-14 do 5656-14, Pariz 221-28—221-94, Praga 167-51 do 168-01, ZUrich 1098-15—1101-75. Curih, 23. novembra. Beograd 9-05, Pariz 20-16, London 19-05, Newyork 516-12, Bruselj 71-35, Milan 26"48, Madrid 43-75, Amsterdam 206*55, Berlin 122*10, Dunaj ne notira, Stock-holm 103, Oslo 103-50, Kopenhagen 103-50, Sofija 3-74, Praga 15-28, Varšava 57-28, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Ljubljana, 23. novembra. 7% Bler 59, 8% Bler 68, Stavbna 40. Ruše 125. Zagreb, 23. novembra. 7% inv. pos. 63 do 66, vojna škoda ar. 275—278 (275—277), kasa 275—278, dec. 275 d., 4% agr. obv 30—32, 7% Bler ar 50—58, kasa 56—57 (56), 8% Bler ar. in kasa 63—66, 7% pos. hipot. banke 61 d., 6% begi. obv. 43 50—44-50. Beograd, 23. novembra. Amsterdam 2271-18 do 2274-02, Berlin 1348-50—1375-50, Bruselj 783-14—780-10, Curih 1098-45—1101-75, Londan 210-79—214-69, Milan 288-52—294-32. Pariz 221-14—221-54, Praga 167-51—108-01. Dunaj, 23. novembra. Bankverein 12-70, Du-nav-Sava-Adria 13'75, Prioritete 96-25, Trbovlje 27-50. Žitna tržišča Novi Sad, 23. novembra. Pšenica: gornjebač. £0 kg 1% 255. — Vse ostalo je neizpreme-njeno. — Promet: 47 vagonov. Tedenca: neiz-premenjena. Budimpešta, 23. novembra. Tendenca: čvrsta. Promet: živahen. — Pšenica: Vinska kupčija Italija bo letos imela za 15—20% manjši pridelek od lanskega leta. Cene so izredno nizke. Posebno velja to za severne vinorodne kraje. Kupčija se še ni razvila. V Siciliji so cene že nekoliko ustaljene radi zgodnje trgatve v letošnjem letu. Plačuje se vino po Lit 3'50 do 4 — za stopinjo in hi, in to za vina, ki kažejo najmanj 13 stopinj alkohola. Za močnejša vina se pačujejo nekoliko višje cene. V Apuliji znaša cena 5 do 5 50 lire za stopinjo in hi. — Trenutno se Italija pogaja s Francijo za izvoz vina na podlagi kontingentiranja. V Španiji so tržišča mirna. Cene se sučejo po 210 do 2-30 pezet za stopinjo in hi. S Francijo se je Španija pogodila za precejšen kontingent uvoza. Kontingent pa je omejen le na zelo kratek rok, zato je tudi malo verjetno, da bi se Španija mogla uveljaviti na francoskem trgu. Na Madjarskem se je situacija nekoliko zboljšala. Namizna vina se prodajajo po 10 pengov za stopinjo in hi. Asortimenti imajo boljše cene. Povpraševanja iz inozemstva so malenkostna. Tudi Švica, ki se je do sedaj vedno zanimaa za madjarska vina, je letos izostala. Država se resno ukvarja z načrtom, da nabavi 600.000 do 700.000 hi vina v svrho destilacije. Vendar izgleda, da radi težkega stanja državnih financ ne pride do tega. V Avstriji so cene prilično učvrščene. Prometne živahnosti pa še ni. Trgovina se brani visokih cen in čaka na ugodnejšo konjunkturo. Srednje vrste se plačujejo po 40 do 50 šilingov, bolje vrste po 50 do 60, specijalna vina po 80 do 100 šilingov za hi. Na Češkoslovaškem so se cene zboljšale za ca 30%. Bolje vrste se plačujejo po 200 Kč, nižje vrste po 140 do 150 Kč za hi. 12-25 (12-25—12-27), marc 12-85—13-15 (13-15 do 13-17). — Rž: dec. 12-80—13 (12'80-12-85), marc 14-03—14-20 (14-05—14-10). — Koruza: maj 14-57—15-02 (14-98—15). Ljubljansko lesno tržišče Tendencaa še vedno slaba, brez prometa. toku JAKOB FLIGL dediči Kleparstvo in vodovodna instalacija Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5 Telefon 33-53 — Rimska cesta 2 se priporoča c. občinstvu za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike i. t. d. Dalje izvršuje vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najku-lantnejša postrežba. Odgovarjajoči ma-terijal. 2203 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovič, Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila. 2389 Razprodala. V petek, 7. novembra 1931. ob devetih razprodaja lesenih zabojčkov in steklenic raznih velik, v Mariboru, Vrbanova ulica 33, v Rnnnvinnlri kmot.ilelri Bukova dna j UofdltLl premog | pri tt. '.KURIVO' ijifBigm i j Dunajska cesta 33 | (na Balkanu) j Telefon St. 34 81 fi Stavbne nasvete daje ' tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni fr« 25-1. 507 IfaLoSa« urni papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov nove uprava Jugoslovana Nogavice, rokavice, voSna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Sokolske župe KRANJ Z d r a v o 1 V Kranju, dne 28. novembra 1931, Uprava m is s Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju javlja teni potom, da ga je zapustil za vedno njegov dolgoletni in častni načelnik tovariš Janko Sajovic odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. st., redovi sv. Save III., IV. in V. st. in z zlato kolajno za državljanske zasluge. Blagopokojni tovariš si je pridobil velike in neprecenljive zasluge za naše društvo. Pogreb bo v sredo, dne 25. novembra ob pol 4. uri poip. iz hiše žalosti. Vzornega in požrtvovalnega tovariša ohranimo v trajnem spominu. V Kranju, dne 23. novembra 1931. Načelstvo prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju. Gasilska župa kranjska v Kranju javlja tužno vesi, da je danes preminul njen ustanovitelj in prvi dolgoletni načelnik tovariš Janko Sajovic imejitelj reda Jugoslov. krone IV. st., redov sv. Save III., IV. in V. st. ter zlate kolajne za državljanske zasluge. Predragega pokojnika, ki so ga dičile vse vrline pravega gasilca in ki je vse svoje življenje posvetil mnogo dela in truda gasilski ideji, borno ohranili v najčastnejšem in trajnem spominu. Pogreb blagopokojnika bode v sredo, dne 25. novembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti. V Kranju, dne 23. novembra 1931. Načelstvo kranjske gasilske župe v Kranju. gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 24. novembra: Vest. Red D. Sreda, 25. novembra: Kralj na Betajnovi. Red C. Četrtek, 26. novembra: Takšna je prava. Red A. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 24. novembra: Laterna. Red B. Sreda, 25. novembra: Koštana. Red E. Četrtek, 26. novembra: Leteči Holandec. Red D. »židovka« V spboto 9mo slišali v operi »Židovka« z Gjungjeučevo v naslovni vlogi. Reha je njena imenitna vloga, pri kateri nam je umetnica zopet pokazala vse svoje vrline. Prav dobro so se odrezali vsi, ki so v »Židovld« nastopili že lani: Ribičeva, Janko i. dr. Novi so bili Ivič, Banovec in Rutnpel. Ivič mi je ugajal še bolj kot v Aidi, se je sijajno razpel in tudi njegova igra je bila dobra. Banovec je pridobil na živahnosti in na moškosti nastopa, poje manj z rezervo kol prej in je dosegel vrhunec v II. dejanju, zlasti v višinab. Rumpel je vlogo kardinala podal dostojanstveno in je prav dobro pel. Predstava je bila ena najboljših v sezoni, vodil jo je ravnatelj Polič. Edino preglasen sufler pred Ivičevimi vstopi je molil. Obisk je bil dober. — Slavko Osterc. Prcmijera znane Raymundove drame »Zapravljivec« bo v soboto 28. t. m. v naši drami. Za letošnjo premijero je preskrbela uprava docela nov prevod, ki ga je napravil pisatelj Albrecht, nova pa je tudi režija ter inscenacija in zasedba. Ravno tako se je popolnoma na novo instrumentirala tudi znana glasba, ki je napisana za »Zapravljivca«. Letošnji »Zapravljivec« se bo vprizoril v režiji Cirila Debevca. Nova Lebarjeva opereta. Koncem tedna bo v ljubljanski operi premijera Leharjeve operete »Dežela smehljaja«. Leharjeva glasba ima vedno velik uspeh in to velja tudi za to eno zadnjih njegovih del »Dežela smehljaja«. Lehar je napisal to opereto v glavnem za svojega prijatelja, znanega 'odličnega pevca Riharda Tauberja. Delo je precejšnje glasbene vrednosti in ni pisano docela operetno, temveč ima marsikatere značilnosti opere, tako da Je nekako v sredi med opero in opereto. Premijera bo izven. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. uri. Torek, 24. novembra: »Ptičar«. Ab. A. Naslednja dramska premijera v mariborskem gledališču bo v kratkem. Uprizorila se bo Gogoljeva groteskna komedija »Ženitev«, ki spada med najboljša Gogoljeva dela ter so jo tudi ponovno Hudožestveniki imeli na svojih turnejah na sporedu. Glavna odlika tega dela je sijajna karakterizacija nastopajočih oseb in zabavna, mestoma jedko satirična vsebina. »Ženitev«, ki je na mariborskem odru že svojčas dosegla popoln uspeh, pripravlja H. Tomašič. Prva ponovitev Zellerjeve operete »Ptičar«, ki je pri sobotni premijeri napolnila gledališče do poslednjega kotička in jo je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem, bo v torek 24. t. m. Ljubljana, torek, 24. novembra. 11.30 Šolska ura: Lovec — prijatelj prirode. (VI. Kapus). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (Radio-tetka). 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 19.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Prof. Andr ec: Uvod v radiotolmiko. 20.30 Mozart: Caroima piščal prenos z Dunaja. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, torek, 24. novembra. 11.00 Radio orkester. 12.00 Zvonenje. 12.05 Plošče. 10.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert gdč. P. Batranjac. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.50 Plošče. Zagreb,, torek, 24. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Operelni večer". 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Plesna glasba. Pra^a, torek, 24. novembra. 11.00 Plošče. 12.15 Plošče. 12.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.00 Prenos iz narodnega gledališča. 22.20 Lahka glasba. Ljubljana, sredA, 25. novembra. Opoldanski program odpade. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 A Stele: Deško vzgojevališče v Ponovičali. 19.00 Dr. Nik. Preobražensky: Ruščina. 19.30 Literarna nra: Bogomir Magajna. 20.00 Dr. A. Dolinar Glasbeno predavanje. 20.30 Večer mladih pevcev: I. Samospevi Lado Hribarja. II. Samospevi Anice Kristanove. IIL Samospevi Drago Burgerja. 21.30 Harnmmkn-solo, igra gosp. Kovač. 22.00 Čas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, sreda, 25. novembra. 10.00 Šolski radio. 10.45 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Radio orkester. 16.00 Narodne pe^nii. 17.00 Plošče. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Ciganska glasba. 20.30 Slovanska glasba. 21.10 Arije in dvospevi gg. Vladimira Popoviča in Žarka Ove-jifia. 21.50 PoroSila in šport. 22.10 Več. koncert radio orkestra. Z»o;reb. »reda, 25. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.90 Novice. 17.00 Ptesna glasba. 19.45 Glasbeno predavanje. 20.15 Kuiltume in društvene vesti. 20.30 Poljudni koncert. 21.50 Poročila in vreme. 22.00 Prenos iz kina. Praira. sreda, 25. novembra. 1100 Pkšče. 12.35 Brno. 14.10 Brno. 15.00 Bratislava. 17.10 Marionetno gledališferč 19.05 Plošče. 1920 Prenofi iz študija. 20.10 Večerni koncert kvinteta. 22.15 Poljudna glasba. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave K V. No. 1164/12. 3265—8—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje gospodarskega poslopja obče državne bolnice v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno lieitacijo na dan 18. deeembra 1931. ob 11. uri dopol. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 22. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odo-dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. novembra 1931. & VI. No 27.366/1. 3256 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. K ač a r Ivan, zdravnik v Ljubljani je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. novembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg III 291/30—5. Oklic. 3253 Tožeča stranka Kmet Ignac, posestnik, Govej Potok, p. Hrastnik, je vložila proti toženi stranki Kapelar Franc, rudar, sedaj neznanega bivališča, radi Din 16.600-16 s prip. k opr. št. Cg III 291/30—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 2 3. decembra 1931 dopol. ob devet ih pred tem sodiščem v izbi št. 2. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja kuratorjem na čin dr. Kar-Iovšek Josip, odvetnik v Celju, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 14. novembra 1931. C 810/31. * Oklic. 3259 Tožeča stranka Viijec Jožef, pos., Sodi-šinci 7, je vložila proti toženi stranki Vujec Alojziji por. Hirschman in Jožefi por. Ožvald, vsi neznanega bivališča, radi dviga solastnine nepremičnin k opr. št. C 810/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3 1. decembra 1931 ob enajstih pred tem sodiščem v izbi št. 23. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Fleek Friderik, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IF., dne 11. novembra 1931. E 943/31-2. Oklic. 3257 Horvat Josipu in Ani roj. Ritlop, pos. v Gaberju, je vročiti v izvršilni zadevi Nem-šič Ignaca in Regine roj. Grunfeld, pos. v Dolnji Lendavi, sklep z dne 10. septembra 1931, E 943/31—1, s katerim se je dovolila prisilna osnovna zastavna pravica na za-vezančevih nepremičninah vi. št. 156, 179, 228, 121, 161, 174, 212, 654 in 215 k. o. Nedelica. Ker je bivališče zavezane stranke Horvat Josipa in Ane neznano, se ji postavlja za skrbnika Ritlop Štefan, pos. v Nedelici. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 17. novembra 1931. * E 970/31—5. 3261 Dražbeni oklic. Dne 11. decembra 1931 ob pol-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: hiše na UniČnem s pašnikom, zemljiška knjiga Marno, vi. št. 38. Cenilna vrednost: Din 7444-—; vrednost pritikline: Din 50-—; najmanjši ponudek: Din 4963—. Pravu«, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najptraneje pri draž- beuem uan.kii pred /a čet kom dražbe, sicer bi se m mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. ‘Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, dne 2. novembra 1931. E 967/31—7. 3262 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša z vrtom v Račiči št. 38, zemljiška knjiga Loka pri Zidanem mostu, vi. št. 226. Cenilna vrednost: Din 16.138-—; vrednost pritikline: Din 18—; najmanjši ponudek: Din 10.758-66. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, dne 10. novembra 1931. E 450/31—11. * 3263 Dražbeni oklic. Dne 14. januarja 1932 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mrčnasela, vi. št. 30. Cenilna vrednost: Din 18.115'70 po odbitku vrednosti preživitnih pravic v znesku Din 6000-—, čista vrednost torej Din 12.115-70; vrednost pritikline: Din 2250’—; najmanjši ponudek: Din 8(578'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče ▼ Kozjem, dne 12. novembra 1931. E 134/31—29. * 3258 Dražbeni oklic. Dne 2 2. januarja 193 2 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Cešnjevk, vi. št. 175. Cenilna vrednost: 69.732-— Din; vrednost pritikline: 631*— Din; najmanjši ponudek: 34.866*— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sedišče r Trebnjem. dne 19. novembra 1931. * Kps 245/31—7. 3249 Okrajno sodišče v Kranju, odd. III., je 3 sodbo z dne 3. septembra 1931, opr. štev. Kps 245/31—6, po § 55 k. z. prepovedalo Polajnarju Andreju, rojenemu 29. novembra 1883 v Preddvoru, tja pristojnemu, oženjenemu, zidarju v Preddvoru št. 29, zahajati v krčmo za dobo 1 leta. Prepoved stopi v veljavo dne 1. decembra 1931 in traja do dne 30. novembra 1932. Okrajno sodišče v Kranju, odd. III., dne 18. novembra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale ao se nastopne firme: 1298. Sedež: Glince. Dan vpisa: 16. novembra 1931. Besedilo: Košenina Frane, družba i o. z. Obratni predmet: izvrševanje kleparske obrti in izvrševanje "vseh za inštalacijo vodovodov in centralne kurjave potrebnih del ter nabava, predelava in prodaja vseh za to potrebnih predmetov. Družbena pogodba z dne 10. novembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 10.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 dinarjev. Poslovodje: Košenina Franc, kleparski mojster na Glincah, Tržaška cesta 49, in Gantar Anton, inštalacijski mojster v Ljubljani, Krakovski nasip 12. Stran 7 Pravico zastopati družbo in podpisovati firmo, imata oba poslovodji skupno tako, da pod pisano, tiskano ali štempiljirano ali na kak drug način odtisnjeno besedilo firme postavita svoja podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931. Firm 983/31 — Rg C V 24/1. 1299. Sedež: Celje. Dan vpisa: 11. novembra 1931. Besedilo: Central garaža Celje. Obratni predmet: garaža, avtodelavnica ter prodaja rezervnih delov, avtomobilov m motornih koles. Družbena oblika: javna trgovska družba od 10. septembra 1931. Družabnika: Solman Franc, mehanik v Celju, šmigovec Ivan, mehanik v Celju. Za namestovanje upravičen: Šolman Franc sam. Besedilo firme podpisuje družabnik Šolman Franc sam. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 11.' novembra 1931. Firm. 546/31 - Rg A I 136/2. Konkurzni razglasi S 17/31-2. 326C 1300. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini zapuščine Cvilak Martina in njegove žene Cvi-lak Josipine, posestnikov in gostilničarjev v Jarenini. Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase dr. Kumbatovič Filip, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 3. decembra 1931 ob polenajstih. Oglasitveni rok do 31. decembra 19 31 pri podpisanem sodišču, Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 11. januarja 193 2 ob devetih soba šj. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Stev. 11.580/11. 3252 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 3 0. novembra 1931 ob enajstih dopoldne nabavo 30.000 kg visokovrednega portland cementa v papirnatih vrečah. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 19. novembra 1931 * 3266 St. 25.748/31—14. Razglas. Po določitvi § 37. občinskega reda razglasa občinska uprava, da so proračuni mestne občine ljubljanske ter njenih podjetij za leto 1932. in sicer: mestnega zaklada, 6%nega obligacijskega posojila iz leta 1927., 6%nega ljubljanskega gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928., zaklada meščanske imoviue, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne prip rege in ustanovnega zaklada dogotovljeni in bodo 14 dni t. j. od 24. novembra 1931. do vštetega 7. decembra 1931. občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 2. na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretre-sovanju proračuna v premislek. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 23. novembra 1931. Razne objave 3240—3—3 Poziv upnikom. Podpisana tvrdka je stopila v likvidacijo ter poziva vse upnike, da ji do 31. januarja 19 3 2 prijavijo svoje terjatve. V Ljubljani, dne 1. novembra 1931. >Nova Jngonietalija«, družba i o. i. t likvidaciji v Ljubljani, VII., Zibertova ulica 27. * 8264 Ob)ava. Izgubila sem izpričevalo IV. razreda dekliške meščanske šole pri sestrah Uršu-linkah v Ljubljani z dne 28. junija 1924 na ime: Hočevar Majda, rodom z Bleda. Proglašam ga za neveljavno. Hočevar Majda, s. r. - Skl Jennings: 43 Pesnik in bandit Stari Carnot ni maral, da bi ga kdo spominjal njegovega jetništva. Ce je kdo napeljal besedo na to, da se nahaja prav za prav v kaznilnici, se je naenkrat razburil ter začel pljuvati in jecljati. Vsako nedeljo je prišlo do takšnih prepirov, ki jih je zmi-rom začenjal Raidler, da bi malo podražil starega moža. — Čujte gospod Carnot, tako približno je začenjal vedno, moj visoko spoštovani prijatelj Bill Por-ter in jaz predlagava, da osnujemo društvo bivših arestantov, kadar bomo spet zunaj. Zelo radi bi videli, da pristopite tudi vi. Carnot je precej postal ves rdeč, stiskal zobe in se po svojem stolu nemirno gnetel sem in tja. — Nikar ne začenjajte spet s tem: Jaz ne maram, da se o teh stvareh sploh govori. Njegove debele ustne so pri tem brizgale toliko mokrote, da se je človek skoraj potopil. — Gospod polkovnik, se je tedaj stari obrnil k meni, jaz ne vem, zakaj se zmirom tako pačite in tako plešete. — Za Boga, Vaša milost, mene niti malo ne veseli, da bi tukaj utonil. In potem se je stvar spet začenjala od kraja. Carnot nam je zatrjeval, da bo vsakogar na mestu ustrelil, kdor bi ga kdaj pozneje hotel ogovarjati kot bivšega kaznjenca. In vendar ni mogla biti misel na to sramoto za nikogar tako strašna kakor za Billa Porterja. Mnogokrat smo govoriti o tem. Toda on je svoja čuvstva zmirom skrival za svojimi šaljivkami. Samo prav poredkem se je za spoznanje odgrnila rahla zavesa. Ko sem mu nekega dne pripovedoval o nezaslišani tragediji »velikega Joa«, indijanca iz Buckove tolpe, sem mislil, da mi bo padel v nezavest. Njegov obraz, ki je bil zmirom miren in na katerem je zmirom ležal izraz neke zaprtosti vase, je naenkrat postal siv in tog. Prvi hip ni ničesar spravil iz sebe. Potem je hotel naenkrat zapeljati razgovor na druge reči. Toda stari Carnot se ni strinjal s tem in tedaj bi bilo skoraj prišlo do čisto resnega razdora med njima. Joe je nekaj mesecev ležal v bolnici. Nekega večera se je razširila vest, da je umrl. Moj prijatelj, prav tako ropar, ki je v bolnici stražil, je prišel k meni v poštni urad. — Jennings, stopi z menoj. Rad bi ti nekaj pokazal, mi je skrivnostno zašepetal. — Kaj pa je? — Joa so zavili in zvezali, da ga pošljejo v mrtvašnico, pa ni umrl. — Za božjo vol;o! Saj ni mogoče. — Stopi z men , pa boš videl. ■ šel sem za njim. Joe je ležal v svoji postelji z zavezanimi nogami in z robcem čez oči. — Poglej sem, mi je zašepetal ropar. Vzel je svoj žepni nožiček ter je Indijanca prasnil po stopalu. Koleno se je zgenilo in vse telo je zatrepetalo. Meni je od gnusa prišlo slabo. Skočil sem k Porterju. — Veliki Joe ni mrtev, sem mu dejal. Ti moraš to povedati mrliškemu ogledniku. — Saj ti hudiči sami vedo, je siknil Porter. Povedal sem jim. Pa bi nas menda vse skupaj najrajši žive pokopali. Prokleta banda. Ampak enkrat mi bodo še vsi skupaj prišli v roke. In planil je stran. Jaz šem se vrnil k Indijančevi postelji. Porter je prišel z zdravnikom, ki je imel nočno službo. Medtem je Joe že odprl oči. Ko je zdravnik vzel njegovo roko, da mu potipa žilo, se je Joe naenkrat vrgel na stran. — Piti... Vode! Bilo je, kakor da njegovo strto mrmranje trga tišino okrog nas. Vsi štirje smo se od groze umaknili na ta šepet moža, ki so ga že kot mrtveca zvezali in zavili v mrtvaški prt. Doktor je sam odgrnil rjuho, čuvaj je planil po vodo. Jaz sem se vrnil v poštni urad. Vojne grozote Velika araerikanaka Časopisna agentura »United Prest je poslala v Mandžurijo svojega posebnega poročevalca, da pogleda in poroča o razmerah na tamkajšnjem bojišču. Ta poročevalec poroča: »Nedaleč od reke sem naletel na prve žrtve vojne. To so bili pobiti kitajski vojaki; mrtvi so bili komaj 24 ur, pa so njihova trupla bila že zmrznjena. Strašen je bil pogled na trupla vojakov, ki so padli v boju nož na nož. V»i jarki ob cesti so bili polni razmesarjenih trupel, divji psi pa so jedli človeško meso. Sam sem videl, kako se je 7 psov naenkrat lotilo mrtvega konja, ki so ga obrali tako, da so ostale le še kosti. Kmetje iz okolice pa hodijo okoli mrtvecev in jim preiskujejo žepe in karkoli najdejo v žepih še porabnega, pobero. Tudi kmetom so pobiti konji prišli prav, ker so si narezali prav izdatne kose konjskega mesa za domov. Govoril sem tudi z nekaterimi Evropejci, ki so klanje opazovali z bližine. Amerikanski misijonar Voss iz Princetowna je opazoval iz svojega stanovanja divji beg kitajskih vojakov iz Cicibara, Dve milji južno od Cicibara pa sem naletel na poslopje, kjer se je zbralo približno 50 japonskih vojakov, ki so bili že vsi trdi od mraza. Bili so vsi blatini od nog do glave. Izven poslopja pa so ležali kitajski ranjenci, za katere v hiši ni bilo več prostora. Ti so vsi zapisani smrti... Male iznajdbe pred 100 leti Konec Napoleonove dobe ni Evrope le politično pomiril, ampak je v ljudeh tudi znova obudil željo po novih iznajdbah, da bi čim-prej nadomestili škodo, ki jo je vsem prizadejala dolga vojna doba. Največ novotarij pa niso iznašli znanstveniki, ampak brihtni obrtniki in rokodelci, ki bi bili radi ustregli želji ljudi po razkošju in udobnosti. Tudi tedanji avstrijski cesar Franc se je zelo zanimal za tehnične novosti in je iznajditelje rad podpiral. Patentov je bilo v tisti dobi toliko podeljenih, kakor ne zlepa prej. Že takrat so se ljudje zanimali za nogavice, ki se ne bi raztrgale, in res so izdali leta 1821. patent, po katerem je bilo treba nogavice le pomočiti v neko tekočino, potem pa jih strojiti, da ostanejo »večne«. Takrat so iznašli tudi topove iz usnja. Neki sedlarski pomočnik pa je iznašel pripravo, ki je omogočila vozniku takoj odpeti konje od voza, če so se konji splašili. Kolar Baymes je izumil voz, ki so ga poganjali potniki sami, praški mehanik Brožek pa je že zdavnaj prej, predno so iznašli lokomotivo, zgradil voz, ki ga je gonila para. Precejšnjo pozornost je vzbujala takrat tudi iznajdba, ki naj bi preprečevala tatvine trupel iz rakev. Za popotnike pa je bila važna iznajdba papirja, kamor so lahko pisali z vodo, ženske so pa močno kupovale papir za barvanje las. Zgodovinska žirafa V muzeju francoskega mesteca Rochelle imajo shranjeno prvo žirafo, ki je prišla v Francijo. Žirafo je podaril leta 1826. neki egiptovski paša francoskemu kralju Karolu X. Žival je vzbui !a takrat v Parizu veliko pozornost. Neka: za moža in nekaj za ženo Možje ne ; edajo radi, d« njihove žene kade cigareto za iigareto od ranega jutra do pozne noči; tudi to jim ni prav, da nosijo žene vedno s seboj dozo za cigarete in da vsa obleka diši oziroma smrdi po tobaku. Možje nimajo radi, da prihajajo ženo vedno prepozno, ker spoznajo v poslednjem trenotku, da se jim nova obleka ne prilega in se morajo vsled tega v poslednjem hipu preoblačiti. Možje nimajo radi, da žene med moževim pripovedovanjem nenadoma odbite v kuhinjo, ker so tam kaj pozabile. Možje nimajo radi, če jih žene ne puste v miru, ltedar ber<5 svoje časopise ali pa če žene moževe časopise zalagajo, da jih mož ne more najti. Možje nimajo radi, če ne morejo s svojimi ženami nič drugega govoriti, kakor vedno in vedno le o novih cunjah. Možje nimajo radi, če žene preostro sodijo o njihovih prijateljih in če ne marajo zaradi moževih prijateljev iti z možem zvečer v družbo. Žene pa ne marajo mož, ki nič ne drže na svojo obleko ali pa če mož nalašč noče nositi kravate, ki mu jo je kupila žena. Žene ne marajo mož, ki kar nočejo opaziti, da ima žena novo obleko, pa tudi takih mož ne, ki ne marajo spremljati žen, kedar gredo kupovat nove klobuke. Žene ne marajo mož, ki jim očitajo nevednost ali površnost, pa tudi takih ne, ki jih silijo brati kaj resnega. Tudi takih mož ne marajo, ki jih nočejo spremljati v kino; še manj pa marajo za može, ki grajajo jed in ki govore, Gasilska parada v Hamburgu Te dni je priredilo gasilstvo v Hamburgu veliko paradno vajo v pristanišču. Potopljena podmornica »Nautilus« Podmornico »Naubilust, s katero je hotel kapitan Wilkins doseči severni tečaj, so pri norveškem mestu Bergen potopili. Avtomobil brez motorja Avtomobil poganjata elektrika in stisnjen zrak'. da moderne žene ne znajo več kuhati. Ženo jeze taki možje, ki hvalijo svoje sestre. Može pa, ki se ozirajo za drugimi ženskami in jih hvalijo, kako so lepe, žene naravnost sovražijo. Lepa navada — petje v adventu V Nemčiji in v Angliji hodijo ob adventnih nedeljah skupine šolarjev od hiše do hiše in po-jejo adventne pesmi. Zanimivosti iz procesa v Liibecku Ne zdravniki, ampak sluge soeirajo Proces v Liibecku (zaradi napačne rabe nekega zdravila za jetične otroke v bolnišnici v Liibecku) še traja. Na eni od zadnjih razprav je vzbudila velikansko senzacijo izjava sluge v bolnišnici Wehren-a, da je on seciral mrliče, ne pa zdravniki. Ta izjava pa nasprotuje izjavi zdravnika dr. Wlener-ja, ki je prisegel, da je on seciral otroška trupla. Navzoči stariši mrtvili otrok so bili pa silno ogorčeni, ko so izvedenci izjavili, da je pri anatomiji vseeno, če ročno delo opravi zdravnik ali pa sluga. Te razmere dokazujejo, kako strahovito pada čut za odgovornost po vsem svetu. TELOVADNA 3*^ AKADEMIJA Ljubljanskega Sokola 30. XI. UNION ob 20. uri Mnogo ljudi ne ve... Mnogo ljudi ne ve, da v Rusiji ne sme imeti nobena brzojavka več kot 25 besed; da morajo lastniki radio-aparatov na leto plačevati po 3000 dinarjev takse; da obsega seznam telefonskih naročnikov v Buenos Airesu, ki se pišejo »Gonzales«, celih 5 strani; da se da iz črk »a, i, m« v vseh spremembah narediti pomembna beseda, seveda v raznih jezikih: aim (angleško), ami (francosko), iam (latinsko), ima (ogrsko), mai (nemško) in mia (italijansko); da kurijo v Ameriki neko veliko elektrarno samo z žaganjem; da bodo v Ameriki kmalu jedli višnjev sladkor, ker je zdravstveni urad dovolil rabo neke nove barve; da so tudi ribo v nevarnosti in ne samo divjačina, če gozd gori, ker voda — rib ne varuje pred vročino; da so letalci našli žuželke še v višini 3500 metrov. Izdaja tlakama »Merkur«, Oretcoržičeva ul. 23. | Za tiskarno odgovarja Otmar Michdlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi » Ljubljani.