NO. 142
Ameriška Domovi ima
ho/vie
AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
e
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 20, 1953
leto Lm — vol. un
NOVI GROBOVI
Rudolph Levstek
V	petek zjutraj je umrl na, svojem domu, 1109 E. 66 St. Rudolph Levstek, star 50 let in rojen v Sodražici, icidkoder je prišel pred 35 leti. Zadnjih trinajst let je delal kot drill press operator pri Eaton Axle Co. Zapušča mater Mary, roj. Champa, in dva brata, Vinka in Franka. — Spadal je k društvu sv. Janeza Krstnika ABZ. Pogreb bo danes ob 1. uri pop. iz Zakrajško-Vega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
Frances Petrovčič
V	petek zjutraj je umrla Mrs. Frances Petrovčič, roj. Kozjak, stanujoča na 1075 E. 67 Street. Podlegla je srčnemu napadu na svojem domu. Stara je bila 75 let in doma v vasi Koren na Notranjskem, odkoder je prišla sem pred 48 leti. Bila je vdova po možu Ignaciju, ki ji je umrl pred 26 leti. Zapušča otroke: — Anna Svigel, Frances Perma, Mary Kastelic, Jo Brown, Lou Smrekar in James ter 7 vnukov. Zapušča tudi sestro Lucille Gra-belsek. Spadala je k SŽZ št. 25 in Naprednih Slovenkam št. 137 SNPJ. Pogreb bd jutri ob 8:30 zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida °b devetih in od tam na Calvary pokopališče.
Margaret Shock
V	soboto je umrla v Mt. Sinai bolnici Margaret Shock (Čioš), 78 let stara in stanujoča na 1154 E. 61 St. Rojena je bila v Litiji blizu Ljubljane, odkoder je Prišla .pred 52 leti. Zapušča-otroke John, August, Felix, Jiot-seph, Anna Kovacs, Mary Ko-shel Pauline Hric in Sophie Pavlik; zapušča tudi vnuke in pravnuke. Bila je članica društva Woodmen of the World. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od Wm na pokopališče Kalvarija.
Mary Maizel
V	nedeljo zjutraj je umrla v St- Alexis bolnišnici Mary Mai-Zek stanujoča na 1140 Norwood
in stara 67 let. Doma je kila iz Grahovega pri Cerknici. Njeno truplo bo položeno na Mrtvaški oder v torek ob 11. do-Poldne v Zakrajškovem pogreb. zavodu. Pogreb bo v četrtek do-P°ldne. Podrobnosti jutri.
Kenneth E. Ludwig
Ko so se nahajali na počitni-Cab v Lakewood, Ont. Canada, Se je pripetila pri kopanju ne-Sreča, ki je zahtevala življenje Mladeniča Kenneth E. Ludwig, starega 24 i64 jn stanujočega na JNSl Arbor Ave., Euclid, Ohio. ukaj zapušča žalujoče starše uudolph ih Mary in mnogo so-^Inikov. Pohajal je v Euclid eatral šolo. Pogreb bo v sre-W Hutraj ob 8:15 iz Jos. Žele sinovi pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kri-lr*e ob 9. uri in od tam na Kal-Vavij,0'.
p	Rose Krall
la 10 dvodnevni bolezni je umr-
P»zn;
st;
E.
Joseph (Pat), ki vodi Beachland Beverage Store, 4 vnuke in več sorodnikov.. Sin Anton ji je u-mrl leta 1917. Rojena je bila v Št. Vidu pri Stični. Tukaj je bivala 47 let ter je bila članica društev Sv. Helene, št. 193 KS-KJ, podr. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Ješ. žele in sinovi pogrebner ga zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in nato v družinsko grobnico na pokopališče sv. Pavla.
POJASNILO LJUDSTVU AMERIKE
Državni tajnik Dulles in Robertson sta v petek zvečer pojasnila ameriškemu ljudstvu položaj v Evropi in Koreji.
WASHINGTON. — Državni tanik Dulles je v petek zvečer brez ovinkov povedal, da so Zdr. idržave in njihovi zavezniki pripravljeni “podpisati častno premirje v Koreji”, toda “če hočejo' komunisti nadaljevati vojno, moramo biti tudi nanjo pripravljeni.”
Istočasno je državni pomožni tajnik Robertson povedal, da je obljubil južnokorejskemu predsedniku. Rheejai, da če bi hoteli komunisti izrabljati politično konferenco, ki se bo vršila po podpisanem premirju, za svojo infiltracijo, “bomo mi končali to ikonferenco kot stramoten in sovražen trik.”
Dulles in Robertsom sta govorila ameriškemu narodu ob skupnem nastopu po radiu in televiziji.
Državni tajnik Dulles je označil kot “absurdno” komunistično trditev, da komanda sil Združenih narodov ne more “jamčiti”, da bo Rhe spoštoval pogoje premirja.
Oba, Dulles in Robertson, ki je kot Osebni odposlanec preds. Eisenhower j a dobil od Rheeja obljubo sodelovanja z Združenimi narodi, sta izjavila, da imata popolno zaupanje v dobro voljo in iskrenost korejskega pred-teednika Rheeja.
Dulles je nato izjavil, da se Velika Britanija in Francija v polni meri strinjata z odlokom Amerike, da bodo vsi skupaj nadaljevali borbo v Koreji, dokler komunisti ne pristanejo na — “častna” premirje.
Kar se tiče Evrope, je Dulles posvaril Sovjetijo, da zadržanje in duh podjarmljenih ljudstev postajata bolj in bolj uporniška. Rekel je, da bi morali Sovjeti v svojem lastnem interesu kakor tudi v interesu svetovnega miru' pristati na svobodno in združe-
V	^ -v11!1' mo Nemčijo ter dati svojim sa-
Euchd Glenville bolnišnic: telit0m neodvisrWst in svobodo.
V SOVJ. GOZDU PADA10 VRHOVI
Malenkov je strmoglavil premierja republike A-zerbajžan; za njim pridejo ministri ostalih sovjetskih republik.
LONDON. — Sekira sovjetske čistke je padla zdaj na na-daljnega oblastnika in prijatelja strmoglavljenega policijskega glavarja Lavrentija Berije, ko je bil odstavljen s svojega položaja ministrski predsednik republike Azerbajžan, strateške sovjetske republike, ki meji na Iran.
Moskovski radio je naznanil, da je bil odstavljen Mir D j afar Bogirov, nadomestni član Prezi-dija centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze.
Azerbajžanski centralni komi-tej je na svoji seji silno ožigos-sal Berio ter obtožil Bagirova, ki je bil doslej naj višji vrh v A-zerbajžanu, zatiranja pravic članov centralnega komiteja.
Vlada premier j a Malenkova vihti sekiro svoje čistke naglo in odločno po vseh provincah, kjer si je Beria zgradil politično moč.
Pretekli teden je ta sekira čistke padla na Pavla Mešikova, notranjega ministra Ukrajine, in Vladimira Dekanozova, notranjega ministra Georgije, domače republike strmoglavljenega Berije.
Zdaj posveča svet svojo pozornost naslednjim notranjim ministrom, ki jih je v zadnjem času imenoval Beria in o kate^ rib je gotovo, da bedo odstavljeni in še kaj hujšega:
M.	I. Baksaho — Belorusija. G. L Martirosov — Armenia.
N.	K. Kovalčuk — Latvija.
V. I. Moskalenko — Estonija. P. K. Kondakov — Litvanija. Jos. L. Mordovec, Mildavija.
^ana Rose Krall, roj. Miklič, ara 74 stanujoča na 1217
jur. St. Bila je vdova. Sopnoig Žan Svumrl leta 1934. Tukaj - Ehsča tri sinove: Mike, Frank,
č in ponoči deloma obla-^ vroče. __________
Kardinal Sfepinac je baje blizu smrti
CLEVELAND. — Kardinal
Stepinac umira za neko redko in izredno boleznijio, kakor naznanja poročilo, ki je prispelo v Cleveland v petek zvečer.
To sporočilo je prejel Rev. Joseph Misich, župnik cerkve sv, Pavla na 1369 E. 40 St. (To je brvatska župnija). V poročilu je rečeno, da kardinal nevzdržno hira in da gre z njim stalno toizdoL
Slovenska pisarna
6116 GlftM A v©., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
Podpis trgovinske pogodbe med Francijo in Sovjetsko zvezo
Na podlagi pogodbe bosta državi izmenjali za 68,570,-000 dolarjev blaga.
MOSKVA. — Sovjetska zveza xn Francija sta 17. julija podpisali triletno trgovinsko pogodbo, na katere podlagi bosta izmenjali medsebojno za $68,570,000 blaga in raznih surovin.
Uradni sovjetski časopis Izvesti] a pravi, da je bila pogodba podpisana v sredo v Parizu.
Na podlagi te pogodbe bo Sov-jetija dobavila Franciji za 34,-285,000 dolarjev koruze, premoga, kronija, manganese, asbesta, olja in žita.	I
V zameno pa bo dala Francija Sovjetiji za enako vrednost tekstilije, svilo, citrus sadeže, opremo za transportacijo, parne kotle in tovorne parnike do 5000 ton tonaže.
ZLET imajo otroci sobotne šole v sredo. Odhod izpred Slovenske pisarne ob 10 dopoldne. Vabljeni so tudi starši in drugi-Voznina (bus) 50c. . Otroci do 5 let zastonj. Hrano si vsak sam oskrbi. Povratek pred pisarno ob 8 zvečer. Zletna točka ista kot zadnjič. Če bo slabo vreme, se zlet preloži. .
VETRINJ 1945?! Vetrinjski tabor! Tabor brezdomnega Človeka! Sramoten žig v čelo Evropi! “Vetrinjsko polje” s slikami, 50c. Dobi se v naši pisarni.
LIGA vljudno vabi igralce Slovanskega odra na sestanek jutri (torek) ob 7:30 v Slovenski pisarni.
------O------
Češki komunisti priznavajo, da je pomanjkanje v deželi
Pomanjkanje mesa in kruha kljub obljubam oblasti, da bo dovolj živil za vsakogar.
DUNAJ. — Praški radio je priznal, da je danes v Češkoslovaški še vedno pomanjkanje mesa in kruha kljub nedavni obljubi vlade, da bo “kmalu dovolj živil za vse.”
F. K. Zeman uradnik ministrstva za notranjo trgovino, je izjavil 17. j ulj a po /-adiu:
“Kruha in žemtij se ne bo dobilo popoldne in prav tako na mesa. Pred temi prodajalnami je vedno videti vrste čakajočih žensk, posebno ob sobotah. — Nič težko si ni predstavljati, kako veliko izgubo povzroča to naši ekonomiji, zakaj to so delovne ženske, ki niso pri svojem delu, kjer bi morale biti.”
Češka vlada je pretekli mesec naznanjla konec racioniranja živil ter obljubila, da bo dovolj živil za vse.
SOVJETI GREDO ZOPET S TANKI NAD DELAVSTVO
V noči na 17. julija se je v vzhodni Berlin zopet privalilo 300 sovjetskih tankov, da preprečijo ponovitev krvavih izgredov od 17. junija. — Po vsej Vzhodni Nemčiji so večje ali manjše stavke in zastoji dela v industrijah.
BERLIN. — Dne 17. julija sa poslali Rusi v Berlin zopet dve svoji tankovski diviziji, da zatreta nov val protikomunističnih stavk, preden slednje izbruhnejo v javni revolti, kakor se je zgodilo dne 17. junija. Ravno en mesec dni je tega ko je bil rdeči imperij pretresen po izgredih, ki jih je priredilo dva milijona delavcev v Vzhodni Nemčiji.
Alarmirani po počasni paralizi stavk, so Sovjeti naglo in grozeče udarili. Tankovske kolone so se pričele valiti v mesta kmalu po polnoči. Ropotale so po Stalinovem drevoredu, kjer se je dne 17. junija pričela revolta, v razkazovanju moči in sile, očividno da bi naredile vtis na Berlinčane.
Tanki so prihajali v sredo vse noč v mesto in zjutraj jih je bilo tam okoli 300. Zavzeli so strateške položaje v predmestih .sovjetskega sektorja, pripravljeni, da v slučaju potrebe naglo udarijo. Enake operacije tankov je opaziti tudi po drugih mestih sovjetske zone, kjer so stavkarji aktivni.
Dve veliki stavkovni središči sta po Sovjetih lastovana Buna tovarna za izdelovanje umetne-
ga kavčuka v Merseburgu in Zeiss tovarna za optične izdelke v Jeni.
Buna tovarna je paralizirana že od srede po “sedeči” stavki 14,000 delavcev. Delavci v Zeis-sovi tovarni pa so zastavkali že predpreteklo soboto. Sovjetski poveljnik v Jeni jih je prisilil nazaj na delo v torek z grožnjo, da bo dal ustreliti vsakega desetega delavca, če se ne vrnejo na delo. Delavci odtlej zavlačujejo proizvodnjo s postopanjem in počasnim delom.
Stavkarji zahtevajo osvoboditev svojih tovarišev, ki so jih komunistične oblasti zaprle tekom junijskih izgredov, odstavitev svojih komunističnih bos-sov in več živil.
živila so postala zdaj glavni predmet jeze in nezadovoljstva, odkar je Moskva odklonila sprejem ameriških živil v vrednosti 15 milijonov dolarjev, ki so jih Zdužene države ponudile v dar gladnemu ljudstvu Vzhod. Nemčije.
V zadnjih dneh je navalilo na tržnice v zapadnem Berlinu tisoče prebivalcev vzhodnega Berlina, da kupijo tam živila, ki jih ne dobe v vzhodni zoni.
Jugoslavija je bila povabljena k razgovorom za obrambo Evrope v Washington, D. C.
Glavni vzrok te poteze je, da se ojači novo ustanovljena balkanska zveza med Beogradom, Atenami in Ankaro. —
PARIZ. — Zdr. države, Vel. nice ojačiti atlantsko - obrambo
Letalo s 46 osebami je treščilo na zemljo v Floridi
Od 46 ljudij je bilo 41 ubitih, med njimi 40 pomorskih kadetov.
PENSACOLA, Fla. — Na neki farmi v bližini tega kraja je v petek strmoglavilo na zemljo
Britanija in Francija so povabile Jugoslavijo, da bi poslala svojo vojaško misijo v Washington k diskusijam obrambnih načrtov in drugih vojaških problemov z zastopniki omenjenih trah sil. Rečeno je, da je Titova vlada povabilo sprejela.
Poreč an o ja, da bodo jugoslov. častniki razpravljali z vojaškimi strokovnjaki treh velikih držav, nič pa ni rečeno, če se bodo sestali tudi s stalno skupino Severnoatlantske obrambne organizacije.
Ta stalna skupina obstoja iz delegatov Zdr. držav, Velikef
mornariško letalo, pri čemer je Britanije in Francije in ima)
bilo ubitih 41 oseb od 46, ki so potovale z letalom.
Letalo je bilo tako imenovani “leteči tovorni vagon,” kakršne uporabljajo oborožene sile za prenašanje moštva in tovora. — Med ponesrečenimi je bilo 40 dijakov iz nekega kolegija, ki so bili rezervni pomorski kadeti. 1
Ponesrečeno letalo se je takoj po padcu na zemljo vnelo. V zraku je bilo komaj nekaj sto čevljev visoko, ko je ob odletu,
svoj glavni stan v Washingtonu. Ker pa Jugoslavija ni članica te obrambna organizacije in ni tudi nikakega izgleda, da bi postaja, je malo verjetno1, da bi se njeni častniki sestali z reprezentanti te skupine.
Najverjetnejši vzrok, da so povabili Jugoslavijo, da bi poslala ob sedanjem času svojo vojaško misijo v Washington, je, ker žele te velesile pospešiti obrambni načrt na Balkanu medi Beogradom, Atenami in Ankaro. Pa naj je vzrok že kakršen
balkansko zvezo Grčije, Turčije in Jugoslavije, katera zveza je na mrtvilu, v kolikor se vojaškega položaja tiče. Grčija in Turčija namreč ne delita vojaških tajnosti z zastopniki Jugoslavije, ki je komunistična država in ni članica Atlantske obrambne zveza, katere tajnosti so dostopne samo državam-čla-nicam te zveze.
Jugoslavija želi od Amerike več orožja in drugih vojnih potrebščin ter neke vrste izjavo o' podpori Jugoslavije proti agresiji.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Avto je dobila—
Mrs. Josephine Alich, 6722 Bonna Ave., je tista srečna oseba, ki je dobila 1953 Chrysler avtomobil na svetovidskem karnevalu sinoči. — Udeležba na karnevalu je bila vseh pet dni izredno velika. Lepa hvala vsem, ki so pripomogli do lepega finančnega uspeha.
Zaroka—
Dne 5. julija sta se zaročila Miss Lilian Sterk in Joseph Thomas. Zaročenka je hči Mr. in Mrs. John Sterk, 900 E. 73 St., zaročenec pa je sin Mrs. Anna Thomas, 1016 E. 64 St. Naše čestitke!
Spet v uradu—
John Rožanc, 1985 Beverly Hills Drive, se je vrnil iz Jugoslavije in je spet v svojem uradu na 15604 Waterloo Rd.
K molitvi—
Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeleže skupne molitve danes večer ob pol osmi uri za pokojno Frances Petrovčič v Frank Zakrajšek pogrebnem zavodu.
Sestanek—
Anton Grdina st. vabi v sredo zvečer ob 8. uri v Slov. pisarno na sejo “Jugoslovanskega kulturnega vrta,” kjer se bo razpravljalo o udeležbi na veliki predstavi “Koshare Indians” in “Ohio Adventure” v Stadionu 31. julija in 1. avgusta ob 8. uri zvečer ter 2. avgusta ob 2 popoldne. A. Grdina bo pojasnil namen in vsebino predstave. Romanje—
Oni iz fare sv. Lovrenca, ki nameravajo udeležiti romanja Zveze oltarnih društev v Le-mont 14. avgusta, naj pridejo po vozne listke k Mrs. Apolonija Kic ali Mrs. Alojzija Srebrnak. Kličite MI 1-5369.
Asesment—
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naznanja, da bo pobirala nocoj od 6. do 7. ure v šoli sv. Vida asesment.
r pts:	s
;ne avtomobile ter neko gospo-
Letalska nesreča; štirje mrtvi
NORFOLK, Va. — Tukaj je treščilo na morje neko mornariško letalo, pri čemer je bilo ubitih četvero mož posadke. —
štiri može so rešili, nadaljne
darsko1 poslopje.
8 eksekucij na Formozi
TAIPEH, Formoza. — Obrambni minister je naznanil, da je bilo 19. julija na Formozi usmrčenih osem oseb katerih ena je bila ženska. Na smrt so bili obsojeni in usmrčeni pod obtožbo, da so komunistični agenti in da
ji Italiji, ki je bila uradno obveščena o tem povabilu Jugoslavije.
Italija namreč ne vidi ob tem času nobene nujne potrebe za razgovore med Jugoslavijo in, Veliko trojico, ker je zdaj važnejše in bolj v ospredju notranje vzburkanje v sovjetskem bloku kakor pa nevarnost napada od njegove strani.
Kljub temu je jasno, da hoče-
jo Zdr. države in njihova zavez-
Rdeča armada soglaša s strmoglavljenjem Lavrentija Berije
Tako poročata lista “Pravda” in “Rdeča zvezda”, ki je glasilo ministrstva obrambe in Rdeča armade.
MOSKVA. — Sovjetska armada je obljubila svojo polno podporo vladi in komun, partiji v njuni akciji, ki sta jo zavzeli proti Beriji, bivčemu prvemu podpremierju in policijskemu glavarju, ki je obtožen izdaje.
Poročilo in besedilo te oblju be je bilo objavljeno v “Pravdi” ;in v “Rdeči zvezdi,” glasilu obrambnega ministrstva in Rdeče armade.
Iz tega poročila je razvidno, da so se v zadnjih dneh sestali najvišji poveljniki Rdeče armade njim na čelu obramni minister maršal Nikolaj Bulganin ki so izrazili svojo' zaupnico in podporo vladi in centralnemu odboru komunistične partije.
Kolizija bombnikov; osem letalcev ubitih
WILLIAMS letalsko oporišče, Arizona. — Dna 71. julija je bilo ubitih osem mož posadk, ko sta 27,000 čevljev visoko v zraku ko-lidirala dva bombnika. Vsi u-biti so bili člani posadke enega bombnika, ki je treščil na puščavo in zgorel. Posadka drugega bombnika se je rešila z odskokom s padali.
NAJNOVEJŠE VESTI
TOKIO.—Velika povodenj, naj večja, kar jih pomnijo na Ja ponskem, je zalila cele vasi 200 milj od glavnega mesta Nad 6,000 oseb je mrtvih ali pogrešanih.
PANMUNJOM, Koreja. — Danes sta se sestali dve skupini komunističnih in zavezniških častnikov, ki bosta baje izdelali zadnje priprave za podpis premirja.
SCITUATE, Mass. — Maurice J. Tobin, star 52 let in delavski tajnik v Trumanovem kabinetu od leta 1948, je umrl na svojem tukajšnjem poletnem domu- Podlegel je oslabelosti srca.
FAUTE - SUR - MER, Francija. — Od tukaj poročajo, da so našli na morskem dnu ladjo, ki se je pogreznila pred 134 leti in na kateri je bilo 30 ton zlata, ki je danes vredno $32,-000,000. __ ;
Ameriška Domovina
/m-iv»« ■* ic-/v v— »io v« t


«117 St. Clalr Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3. Ohio.
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 142 Mon., July 20, 1953
Pol leta nove vlade
Pol leta je že preteklo, kar vlada v Združenih državah republikanska vlada s predsednikom Eisenhowerjem. Med lanskimi volitvami in ob prevzemu vlade smo čuli dosti obljub. V zunanji politiki smo culi,, da bo prenehala politika popuščanja proti komunizmu, da bo nova vlada z močno roko pritisnila na Sovjete, da se konča vojna v Koreji in da dovoli narodom za železno zaveso svobodo. V notranji politiki se je obljubljalo, da se bo ustavila inflacija, da dobi dolar večjo vrednost, da se bo uravnovesil naš proračun in da se bodo zmanjšali naši davki. Glede socialnega vprašanja smo čuli, da se bo izboljšal takozvani Taft-Hartleyev zakon, ki ima nekatere ostrine proti delavskim unijam.
Republikancem,, ki že dvajset let niso imeli v rokah vlade, se je zdelo, da bodo z lahkoto rešili vsa ta vprašanja. Glede zunanje politike so mislili, da so našli čarobno sredstvo za rešitev vseh težkih vprašanj v borbi proti svetovnemu komunizmu v tem, da bodo z mirovnimi sredstvi pritisnili na Sovjete, da bodo pričeli sami popuščati.
Res je pričela nova administracija z odločnejšim nastopom, zdelo se je, da je v naši zunanji politiki zapihal nov, svež veter. Toda že po nekaj tednih je splahnel začetni korajžni nastop. V Nemčiji in Zapadni Evropi nismo napravili nobenega koraka naprej, narobe, zdi se celo, da smo tam prišli v neko zagato, iz katere ne vemo izhoda. Naj-večji zaveznik naše evropske politike, Zapadna Nemčija, s strahom opazuje, kako vsi lepi načrti ostajajo na papirju. Isto je v Koreji. Mesto odločnega nastopa, smo se dali zavesti v dolga pogajanja za premirje, kjer smo vedno bolj in bolj popuščali, skoro še bolj kot prejšnja demokratska administracija. Ko so se že vršile v Rusiji ostre in tihe borbe med vodilnimi komunisti za oblast, ko je bila Sovjetija res zelo slabotna, naša zunanja politika tega ni opazila in mesto, da bi odločnejše nastopala, je pričela popuščati. Napravila je veliko napako, da ni pravočasno obvestila korejske vlade o poteku tajnih pogajanj in ne o tem, kako daleč smo šli v svojem popuščanju. Ko je prišlo vse na dan, je nujno moralo priti do težke krize s korejskim predsednikom S. Rheejem. Prišli smo v tako veliko zagato, da iz nje ni bilo več izhoda. Predsednik Eisenhower je moral poslati na Korejo našega najboljšega zunanje-političnega uradnika Walterja Robertsona, kot svojega osebnega zastopnika, da je zakrpal veliko razpoko med nami in Južno Korejo.
Z našo zunanjo politiko ni zadovoljen voditelj republikanske stranke senator Taft; njegov sedanji namestnik za časa bolezni, senator William F. Knowland odobrava stališče korejskega predsednika Syngmana Rhee-ja, enako tudi krilo republikanskih senatorjev iz Srednjega zapada.
V	zunanji politiki torej ne more naša nova administracija pokazati nobenega uspeha svojega polletnega dela.
V	notranji politiki moramo priznati, da je okrepila vrednost dolarja in ustavila inflacijo. To je pa tudi vse, kar more beležiti kot uspeh.
^ Po dolgih mesecih so spravili pod streho novi proračun, ki predvideva kakih 6 bilijonov primanjkljaja, davki pa P od o ostali vsaj do novega leta enako visoki, kot so bili poc Trumanovo administracijo. Saj je vsakdo lahko jasno videl, da ne bo mogoče izvesti obeh obljub: znižati davke in obenem odpraviti proračunski primanjkljaj.
Predsednik proračunskega odbora republikanski senator A. Reed iz New Yorka je naravnost bojkotiral delo za sprejetje proračuna, ki ni predvideval znižanja davkov, pa se je končno moral udati in je bil proračun sprejet z veliko večino v poslanski zbornici in v senatu, kar so vladi naklonjeni časopisi slikali kot njeno veliko zmago. Res je zmagal predsednikov velik ugled in vpliv, toda obljube o znižanju davkov in uravnovesenju proračuna se niso izpolnile.
Enako je ostalo nerešeno vprašanje spremembe Taft-Hartleyevega zakona kakor tudi izboljšanje naše socialne zakonodaje. Tudi težko vprašanje, kako rešiti farmarje pred padanjem cen kmetijskih pridelkov in kam z ogrom nimi zalogami živil v skladiščih, ki jih je nakupovala vlada, da bi ohranila stalne cene kmetijskim pridelkom, čaka nujne rešitve.
Republikanci so že med volilno borbo in kasneje ob pričetku sedanje vlade obstali, da bo vse težave naše notranje politike rešilo to, da bodo pri vladi uvedli način trgovskega poslovanja. Toda tekom polletnega vladanja so se prepričali, da je vladanje nekaj čjsto drugega kot pa trgovsko, oziroma industrijsko poslovanje. Trgovski način vladanja se ni obnesel. V trgovini in industriji le vodstvo dela načrte in jih tudi samo izvede, pri vladanju v Združenih državah, pa vlada predvsem- izvršuje to, kar sklepata kongres in senat. Tako predsednik kakor tudi ves njegov kabinfet imata vezane roke.
Eno pa povdarjajo vsi časopisi ob polletnem zaključku sedanje vlade, da je ostala popularnost predsednika Eisen-kowerja kljub vsem neuspehom in težavam še vedno na isti višini kot ob pričetku in to je vsekakor tudi precejšen uspeh. Ameriško ljudstvo se zaveda težkih časov in ve, da predsednik ne more delati kakih čudežev.	’ M.
BESEDA IZ NARODA
J	fRAVI TONE t HMBA
Joliet, 111. — Sredi poletja smo. Sv. Jakob bo tu v par dneh in pasji dnevi se prično tudi ta teden. Danes, ko je tale številka izšla je pa sv. Elija, o katerem pravijo, da je edini svetnik, ki se je rodil, umrl pa da ni, ker se je na ognjenem vozu odpelal v nebesa. .Kako se je vse to izvršilo, jaz ne vem, niti ni obvezno, da bi mogel vedeti. Koliko je stvari na svetu, o katerih zemljani prav malo vemo, pa so vendar resnične. Zato ne belimo si glav, s stvarmi, ki jih ne razumemo.
Mesec julij in mesec avgust sta najbolj pripravna meseca za razne društvene piknike. Vroče je, ljudje radi pohite v parke ven v prosto naravo, da se pohlade v hladnih sencah, zraven pa uživajo dobrote tega sveta, ki jih na piknikih nudijo ljudem. Seveda za groše, ne zastonj. Kjer ni grošev — there is no service with a smile! Kdor kaj takega pričakuje, tak pač ne ve in je prespal velik del človeške zgodovine in tudi tisto dobo, v kateri je umrl za vse čase gospod “Šenk”. Tudi vsi njegovi sorodniki so pomrli in slavni rod “Šenkov” je popolnoma izumrl. Nobenega izmed njih rodu ni več na svetu. To je ugotovil eden mojih znancev že pred par leti, ki živi gori na Gora St., tam blizu Lock-porta že. Imel je navado, da je rad prihajal na piknike in koračil počasi okrog bare. Ljudje so ga že poznali, kakega tipa ptič je, namreč pil ga je rad, ampak kupil ga pa za zlo-dja ni rad, niti sebi, še manj pa komu drugemu. Ko ga je kdo obgovoril, koga išče', je ta mož navadno odgovoril: “On-gavega Mata bi rad našel, je dejal, da se bova sešla na pikniku, pa gledam zanj.”
“Kaj boš gledal zanj, bo že prišel, stopi sem, boš pil!”
To je pa mož tako točno slišal in je kakor bi ustrelil, že stopil k bari rekoč:
“Vale, ako je bogme tako, pa mi ga natoči en štajn!” — se je hitro odrezal. Potem ga je potegnil do polovico vrčka, potem je vrtil vrček v roki in čakal, da bo še kdo drugi rekel “Daj dragi natakar, natoči nam še kaj v vrčke, da ne bodo prazni in da ne bomo žejni pri polnem sodu.”
Mož se ga je skoro na vsakem pikniku nasekal na to vižo. Dolgo je prakticiral to navado in z njo zadovoljivo piknikoval. Nazadnje so ga pa le pogruntali in na enem pikniku so se društveni člani zmenili med seboj, da ga no bo nobeden klical k bari, da bodo videli, če si bo sam kupil kaj pijače, ali pa.če se bo mogoče zmotil in bo on enkrat trital” druge. Zadnje mu ni-:i na misel ni prišlo. Hodil pa je celo popoldne okrog bare, pa nihče ga ni klical piti. Slutil je, da so člani skovali proti njemu zaroto.
večeru že poslavljali domov, ga je nekdo šaljivo vprašal:
No, kako se pa ti kaj za-oavaš?”
“Slabo bogme, slabo, čakal sem neke moje prijatelje, da bodo prišli, pa ni bilo nikogar. Zastonj pa tudi piti ne dajo, pravijo, da je “Šenk” umrl m da “Zastonj”, ga je pa pokopal.” Tako je ugotovil.
—Sodobni svet ima vse polno težav. Newyorški poročevalec R. Kleiner je objavil pred nedolgim zanimivo statistično poročilo o zločinih, ki jih vrši ameriška mladina po vsej deželi. Kleiner piše, da proučevalci socialnih problemov v Ameriki si že dalj časa belijo glave, kako zaustaviti val zločinstva med ameriško mladino. Samo od leta 1948 pa do sedaj so zločini med a-meriško mladino porastli za celih 19%. V San Francisco je bilo v letu 1951 aretiranih 2,069 mladoletnih zločincev. Medtem je bil najmlajši, ki je bil obtožen ropa in kradnje e letni fant, kar je skoro neverjetno, a poročilo zatrjuje, da res. Devetletna deklica pa je bila obtožena napada s smrtno-nevarnim orožjem. V Chicago je med mladoletnimi med 10. in 17. letom porastlo zločinstvu za 22%. Tako tudi po raznih drugih mestih. Na splo šno kaže poročilo, da je zločinstvo, kot kraja avtomobilov, napadi na ljudi na cestah in drugod vse povsod porastlo zadnjih par let in da so istega vršili mladoletni zločinci in je bilo 61.7% izmed vseh aretiranih mladoletnih. Te števil ke so glasen opomin, da gro naša mladina moralno navzdol. Ameriškim vzgojiteljem ti sitni problemi nakazujejo nove naloge, ki niso lahka, namreč, kako mladini vcepiti več vesti in moralne odgovornosti.
—V Jolietu imamo nekaj Mehikancev. Abel Avia Contreras, star 21 let, ki biva na 814 Collins St., je pred nedolgim javil policiji, da mu je izginilo, ali kdo izmaknil svoto $120.00. Policija je vzela prijavo na znanje in je poslala na lice mesta dva policista, naj zadevo preiščeta. Policista nista našla denarja, ampak našla sta pa tam šest sostanovalcev, ki pri izpraševanju niso mogli podati nobenih dokazov, kdaj in na kak način so prišli v Združene države. Tudi okradeni Contreras sam ni mogel pojasniti tega. Policija je zadevo prijavila priseljeniškim oblastem v Chicago, ki, se bodo bavili s prizadetimi, ki policiji niso mogli pojasniti odkod so se vzeli in kako so prišli v to deželo. Well, A-merika pač nima vseh lukenj zamašenih, pa se dogodi, da tu in tam kdo po teh pride med nas, kar po lastnem dovoljenju.
—Smrt je pobrala pred nedolgim znanega rojaka Franka Sterniša, ki je bival na 1214 Wilcox St. Umrl je v starosti 67 let. Bil je član SNPJ., za katero je deloval pri tukajšnjem lokalnem društvu. Bil je aktiven tudi pri Nar. Domu. V tukajšnji jeklarni je bil zaposlen dolgo let kot kemist.
Pismo begunca iz Avstrije
Graz, Avstrija. — Naj se predstavim. Star sem 66 let, vdovec, ki je ob prevratu leta 1945 zgubil vse svoje premoženje. Zbežal sem še 1. 1945 iz taborišča v Strnišču pri Ptuju in se rešil preko meje. Od 1. 1948 sem popolnoma nesposoben za delo. Dobivam mesečno podporo 286 šilingov (ca $10.00). Mučita me rev matizem in naduha. S to ma lo podporo je nemogoče živeti, zato sem oblečen kot kak cigan in večkrat lačen kot sit
Obrnil sem se na razne poc porne organizacije za pomoč pa sem povsod naletel na glu ha ušesa, če bi bil Nemec, bi še kaj dobil, ker sem Slovenec mi povsod pokažejo vrata.
V bližini živi župnik Ivan Hafner, slovenski rojak, ki mi da tu in tam kak šiling, da si kupim kruha in mleka. Gospod pa je tudi sam revež, pa še tisto, kar za maše dobi. med nas razdeli.
Obračam se na svoje roja ke iz Ljubnega in vse okolice Gornjega grada, ki se me vsaj starejši — gotovo spominjajo, za kako podporo ali drugačno pomoč, človeka v razmerah, v kakršnih smo tu loteva obup.
Lepoša Josip (Petkov Joško) iz Ljubnega Graz,
Wartingergasse 20, Austria.
S1. avgustom—povišana poštnina za pakete!
Srebrna maša v Kaliforniji
Petaluma, Cal. — Slovenski kaplani v Kaliforniji so drveli 28. junija po gladkih cestah proti ljubkemu mestecu Santa Rosa. Tam je bila redka slovesnost: gospod Lojze Žitko nekdanji veljavni župnik Tržiča, je pel srebrno mašo še naš slovenski starosta “oča Trunk” so prihiteli v bleščečem avtu g. Vitala Voduška iz San Francisca, da povzdignejo čašo na zdravje našega ju bilanta in zapojo svoje izvirne zdravice.
V cerkvi je donel močan pevski zbor kakor na birmi. Župljani so z največjim zanimanjem poslušali pridigo slovenskega župnika g. Vitala Voduška in čitanje posebnega blagoslova, ki ga je poslal sv. oče.
Srebrnomaišnik je sicer sku šal prikrivati svojo ginjenost vendar je njegovo občuteno predglasje izdajalo boli njegovega in našega srca. Vsi smo se srečali ob eni misli Kdaj smo slutili, da se bomo zbrali pri srebrni maši gospoda Lojzeta tako daleč proč oc naše ljubljene Ljubljane, skoro na drugi strani sveta?
Župljani so v trumah pri-
hajali stiskat roke slavljencu V Jolietu jejnoseč zalepljene omotnice živel nad 50 let. Pokopan je, bil iz cerkve sv. Jožefa, na|ma^^ gospod dekan je pripra-farno pokopališče sv. Jožefa.'bogato gostijo. “Nak, ni-Sorodnikom sožalje, pokojnik kakor ne bi bilo prav, da bi pa naj počiva v miru!	slavili ta lepi jubilej izven mo-
Naj za danes zadostuje, pa Je dekanije,” je rekel srebrno-še drugič kraj. Vse ČitateJje pašniku med zdravico, “pa če-
najlepše pozdravlja,
Tone s hriba.
TUBERKULOZA PREMAGANA?
Dr. David Smith, bakterio-Ko so se proti log, je na letnem občnem zboru ameriškega društva za tu-j drugega slovenskega duhovni-berkulozo izjavil, da bo mo-jka, našega odličnega gosta Vi-goče že v desetih letih odpra- tala Voduška. Naj Bog pri-
tucli vas je g. Vodušek povabil v bahati San Francisco. Srebrna maša je za vas velika dobrota iž nebes, je veselje moje dekanije in moja čast. V San Francisco pa pojdemo drugo leto, ko boste Slovenci srebrili
viti vsa lažja tuberkulozna o-bolenja, ki niso potrebna bolniške oskrbe. V 25 letih boi
pelje iše več takih duhovnikov v Kalifornijo . . .”
, Tri leta ima za seboj gospod mogoče omejiti obolenja za [Lojze Žitko v Santa Rosi, tri tuberkulozo tako, da bo umr- .leta trpkega dela in tihega Ijivost za to boleznijo zelo | molčanja. Prezrl je samega majhna. V 50 letih pa bo tu-sebe in neopaženo osvojil srca
berkuloza že skorajpopolno-Vse sorte ljudi je na svetu. 11141 premagana.
za svojega Gospoda. In v tem je kažipot mnogim. Naj ga
Mnogi najbrže že veste, drugi pa ne, da bo morda poštnina za pakete v U.S.A. povišana s 1. avgustom letos . To povišanje zadeva tudi vse pakete, ki gredo iz U.S.A. v evropske države, tako tudi v Jugoslavijo.
Koliko bo povišanje? Pošte že imajo lestvico povišanja. Računati moremo povprečno s povišanjem 50% od dosedanje poštnine. Doslej je bila za Jugoslavijo poštnina 23c za prvi funt in 15c za vsak na-daljni funt teže. Sedaj bo za prvi funt menda 34c in po 22e za vsak nadaljni funt teže. To bo res občutno zvišanje. Zato je prav, da vsi, ki pošiljate zavitke od tu v domovino, še izkoristite možnost v juliju in pošljete kar največ morete ponošene obleke in drugih stvari sedaj v juliju, ker s tem veliko prištedite.
Odkod toliko bede?
Mnogi sprašujejo, ali ne bo konca tej bedi v Jugoslaviji? Dokler bo komunizem tam, bo tudi pomanjkanje. Komunizem tako sijajno organizira gospodarstvo in tako skrbi za vse uboge in stiskane, da tudi socialno vprašanje ni nikjer tako slabo urejeno kot ravno pri komunistih, ki trdijo, dr
liko otroki, ki se povrh še težko znajde, kako bi bilo v današnjih časih najbolje gospodariti. Krik vdov in sirot v Titovi Jugoslaviji res vpije že do neba. Moramo pomagau vsaj tem, če že drugim ne zmoremo.
Nekatere slepi udobstvo Amerike
Res, da 'nekateri neradi slišijo to žalostno pesem bede in pomanjkanja, to neprestano moledovanje za pomoč. Če jim je na mislih le udobstvo, ki ga nudi Amerika, če razmišljajo, kakšen avto bi jim najbolj odgovarjal, katere znamke televižen bo boljši, kam bi šli preživet svoj oddih, vsem takim je naša žalostna muzika neprijetna, odurna, kot je težko gledati gnusne rane betežnih in bolnih z nalezljivimi boleznimi, gledati očne votline slepih. Toda ti reveži nas ravno opominjajo, da moramo v svojem obilju misliti na siromake, v svojem zdravju na bolnike in pohabljence. Misliti na Jezusove besede: “Reveže boste imeli vedno med sabo.”
In še Slovenci po taboriščih
To je slika iz domovine, kot jo moramo videti iz pisem. Potem je pa še veliko število Slo-
pomagajo ljudstvu do pravice, vencev razkropljenih po tabo-Sebi res pomagajo in sebe sma-Tiščih Evrope. Tudi ti bi po-trajo za “ljudstvo”, zato pa za trebovali kako pomoč v svoji pravo ljudstvo nič ne ostane “lagerski siromaščini”. Tisti,
kot revščina.
Na kmetih že od osvoboditve sem preganjajo kapitalizem, da bi iztrebili izkoriščanje in premagali zaostalost v gospodarstvu. Kaj je posledica? Kmečka žena bo najbolje povedala, kako je sedaj na kmetih: “Vsak kmet, ki je prej živež prodajal, ga sedaj kupuje. Zato je pa tako drago! Za živež se martramo ko črvički. Za obleko pa nič ne pride. Deset let že prazno slamo mlatimo. Kjer imajo koga v Ameriki, še nekako izhajajo. Pri nas pa nimamo nobenega, je pa težko.” Prošenj je vedno več!
Vidite, da računajo na podpore iz Amerike, ker zares ne morejo izhajati, že za hrano gre težko, če plačajo davke, jim pa za obleko prav nič ne ostane. Zato pa dobiva Liga toliko prošenj. Vsak dan jih je 4 do 8. Poleg teh so pa še dobavitelji naslovov za pomoč, med temi še tudi veledobavite-Iji. Ta teden (6. do 12. julija) je bilo poleg rednih prošenj s pismi iz domovine še poslanih od dobrotnice tu, ki sama več ne zmore, 27 prošenj, potem od drugod 14 naslovov, zopet od druge osebe 5 naslovov. Res smo dosegli že 1,340 zavitkov s ponošeno obleko odposlanih do 11. julija. Toda biti bi jih moralo že vsaj 2,000, če bi mogli vsem ustreči. Tako nam veliko prošenj ostaja nerešenih in je ta kup vedno večji, vedno glasneje vpije in očita: “Zakaj ne pomagate?”
Krik vdov in sirot Je hudo že brati ta pisma, ki pišejo samo o bedi. Ljudje nišo hinavci, da bi se hlinili za velike siromake, ko bi res ne sili: “Sem sama s šest otroki. Moža so mi ubili med okupacijo. Ker sem že v letih, si ne morem več sama pomagati. Prosim za pomoč, če Vam je sploh kaj mogoče. Saj Vas ne prosim za novo, ampak če imate kaj starega, ko bi Vi vrgli stram Tisto mi pošljite, da bom imela kaj za otroke, xer hodijo v šolo in jih ne morem pošiljati kakor cigane. Saj sedaj jim do tega več dosti ne manjka . . Vživeti se je treba v položaj vdove s to-
ki smo jo izkusili, jo bolje razumemo. Liga mora misliti tudi na te, ker je tudi pri njih veliko nezakrivljene revščine. Domov ne morejo v bedo, naprej ne morejo, ker so jih komisije izvrgle1. Torej obsojeni, da čakajo smrti v taborišču-Kakor solnčni žarek posije v to bedo včasih mala pomoč rojakov, ki so v srečni Ameriki-Odkupujmo se v sreči, da v nesreči ne bomo zapuščeni!
J. B.
Bog še dolgo živi in kmalu pripelje nazaj med drage Sloven-c&-	Jože Luskar.
Katolicizem v Afriki napreduje
Z dekretom Kongregacije z& Razširjenje vere je sveti oče U' stanovil cerkveno hierarhijo v Ugandi, Keniji in Tanganikh kjer je ustanovil štiri cerkven6 pokrajine: Uganda, Kenija, zapadna Tanganika in vzhodna Tanganika. S tem so uradh0 priznali veliki napredek krščanstva v Afriki. Uganda je bil3 “cvet in biser afriških misij0' nov” tako po številu katoličanov in katehumenov kakor tud1 po neprestanem porastku domače duhovščine, pa tudi po g°' ročnosti in velikodušnosti vernikov, ki pripadajo najrazličnej' šm rasam in slojem. Po zadnj1 statistiki je skoro milijon kat°' ličanov, katehumenov pa nad 108 tisoč, domačih duhovnik0^ 138, zunanjih pa 315, redovni6' domačink 753 in zunanjih 273-^
Cerkveno je Ugando pap6^ Leon XIII. izročil v misijonar)6' nje Belim očetom leta 1878, 3 šele čez tri leta so bili prvi d°' mačini krščeni. Leta 1880 jfe nastalo hudo preganjenjb krisk janov pod kraljem Mwang0111’ ko je padlo nekaj sto katoliČ3 nov in jih je 22 bilo prištet111 blaženim, to so ugandski čenči. Upoštevajoč še druge
tri
nove cerkvene pokrajine, je vse katolikov na ozemlju novoust3 novljenih pokrajin ,nad dva rrl1, lij ona, 1500 duhovnikov in n3 2600 misijonskih sestra. v Prav tako je ista kongreg3^ ja za Širjenje vere izdala P°3^ bne odloke, s katerimi je novala nove apostolske vika1? po nekaterih drugih misij onsk1 pokrajinah.
Primerno	0
Mož: “Oko se ti nepresta^ solzi, pojdi vendar k zdrav11 ku!”
Žena: “Pojdem, pa dane5 ^ ne. Danes je pogreb moje P jateljice.”	, ^
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteransfvo in cerkvena reforma med Slovenci
L. 1553. so tudi avguštinci Ljubljano zapustili. Njihov samostan pri cerkvi sv. Jakoba so porabili za spital.
Med tem, ko so frančiškani Vsled svoje pravovernosti morali trpeti nasprotovanje in sovraštvo, je našlo novoverisko gibanje pri minoritih ugodnejša tla, pa je tudi uničilo redovno življenje in disciplino. V Ce-iju je že 1. 1528. minorit Andrej Schuster slekel redovniško haljo, zapustil samostan in v svojih pridigah sramotil Mater božjo in oznanoval Lutrove nauke. Leta 1572. je našel ondi vi-zitator le gvardijana in dva brata, ki so pa živeli brez redovnih pravil. Samostan je bil siar, zanemarjen in se je skoraj hotel razsuti. Cerkev so redov-Mki razun glavne kapele dali v najem za skladišče-
Bila je polna živil in nesnage. V Beljaku se je minoritski samostan skoraj popolnoma izpraznil. Ostal je le gvardijan, ki Jo potegnil z novoverci, se jadrno poročil in brez ovire bival s svojo družino v napol podrem samostanskem poslopju. Vendar se je v cerkvi še opravljala katoliška božja službp.. No Jo L 1572. došel tja vizitator, se čudnega “gvardijana” (ni upal Pregnati, ker ni imel nikogar Postaviti na njegovo mesto. Samostan je bil zadnje znamenje katoliške vere v Beljaku. —rV Lorici je bil minoritski samo-
ukov samostanske celice vedno bolj praznile ali pa so redovni bratje v samostanskih poslopjih posvetno in razbrzdano živeli. Turška nevarnost, vojne naklade in zapravljivost posameznih predstojnikov so še pospeševali propast teh velikih gospodarskih ustanov. Marsikje je preostalo le prazno poslopje s svojimi zemljišči, ki je zapadlo svetni vladi, ker so bili brezuspešni vsi poizkusi, obnoviti in poživiti starodavno redovno naselbino.
Ugledna opatija Stična je primeroma dobro prebila hudo reformacijsko krizo. Sicer ni manjkalo opatov, ki so bili naklonjeni Interanstvu, število redovnikov se je skrčilo, disciplina deloma oslabela. Vendar se je samostan prav kmalu opomogel in iz njega samega so izšli možje, ki so zastavili svoje moči za katoliško cerkveno reformo na Kranjskem. Opat Lovrenc Rainer (1580-1603) se po pravici prišteva med najvplivnejše katoliške reformatorje svoje dobe. Mnogo hujše rane sta vsekala 'turška sila in luteransko gibanje posestrimi stiške opatije v Kostanjevici, kjer je samostansko poslopje večkrat stalo prazno in je bilo treba predstojnike vedno dobivati od drugod. Opatu Lenartu Hofsteterju ^ 1563-1580) so očitali, da se ne drži katoliških obredov, da je naklonjen predikantom in sam razuzdano živi. Ko je zaradi te-
oro-
stan popolnoma odvisen od de- ga lmei biti odstavljen, je u, Zelnih stanov, ki so potrjevali pai kostanjeviško opatijo in _ Predstojnike, upravljali cerkve-| nagrabij enimi dragocenostmi no premoženje in celo določeva- zbežal v Novo mesto- Zaman so
h sprejem novincev. Ni se čudi-L, ako je pod oblastjo protes-Mntske gospode redovniško življenje ginilo. Samostanska vra-so bila noč in dan odprta', ključa ni bilo nikjer; redovniki P3 so celo po noči v svetni o-hleki hodili po mestu. — Dominikanska samostana v Ptuju in Lovem kloštru sta bila le z nekaterimi (4—5) duhovniki zastavljena.
Tudi stari, veliki, benediktinski, cistercijanski in kartuzijanski samostani s svojimi obsež-himi zemljiššči in velikim gospodarstvom so trpeli mnogo škode, ko so zavladali novover-ski nazori. Sicer niso bili nave-2ani na dobro voljo in podporo Prebivalstva kakor beraški re-hovi, ker so jim. lastna .posestva Prinašala dovolj dohodkov. Ven-^r so se pod vplivom novih na-
Ali sfe prehlajeni?
Pri nas imamo izbzocno zdravilc a Vam ustavi kašelj in prehlad ricUte takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
__	KB 1-C6S4
^ - * -
'bili vsi poizkusi, da bi samostan vsaj en del ugrabljenega premoženja dobil nazaj. Nič boljše ni bilo pod njegovimi nasledniki. Opati niso bili niti potrjeni, so pripuščali vsakega duhovnika k pastirovanju in lahkomiselno zapravljali samostansko premoženje.
Enake slike gmotne in duševne propalosti nam nudijo koroški samostani v Podkloštru, Do-brlivasi in Vetrinju.
Starodavna Kocelj eva ustanova v Dobrlivasi je bila skozi ves srednji vek duhovno središče za Koroško južno od Drave. Samostan je imel vtelešenih 12 župnij in dva druga beneficija. Dohodki od zemljišč so vzlic žalostnim gospodarskim razmeram znašali okoli 4000 goldinarjev, kar je- bilo za tedanje čase visoka svota. Redovniki so bili av-guštinski kanoniki; po trije ali štirje bo s proštom in dekanom živeli v samostanu, drugi oskrbovali župnije. Poročila 'nam pripovedujejo, da je v drugi polovici 16. stoletja samostan prišel na rob propada. Predstojniki so s premoženjem zapravljivo ravnali, marsikatere je bilo treba odstaviti, drugi niso naši priznanja in pokorščin® pri podložnih redovnikih. Prišlo je do razprtij in očitne upornosti. Nadvojvoda Karol je poveril slednjič upravp samostanskega premoženja ljubljanskemu škofu Janezu Tavčarju in ga hotel porabiti za dotacijo nove škofije, ki bi se imela ustanoviti v Velikovcu. Vendar se načrt ni izvršil.
Strogi in molčeči kartuzijani, ki so imeli pri nas štiri velike in cvetoče naselbine, so ohranili do 16. stoletja svojo prvotno vnemo in uživali velik ugled.
(Dalje prihodnjič)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
1953 JULY 1953					
5*	Mo|[Ta		We	Tli	
hr E 26	(5] 20] I	I 14 21 28	JJ 8 15 22 29	(2j 9 16 23 30	[Ulij mm il mm IG
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
JULY
26. — Farni piknik cerkve Presvetega Srca Jezusovega v Barbertonu na svojem žem-Ijišču.
AVGUST
2.—Pevsko društvo “Zvon” priredi izlet na M. Fabijančičevo farmo v Mantua, Ohio.
9.—Ohijski KSKJ dan na farmi
društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
20-21-22-23 — Četrti letni kar-nival in bazar Katoliških veteranov št. 1655 na šolskem dvorišču sv. Vida.
23. — Vrtni koncert združentih pevskih zborov na farmi S. N. P. J.
SEPTEMBER
6. — Dvor išaraga, št. 1317 Katoliških Borstnarjev priredi piknik na parku društva sv. Jožefa — bivša Močilnikarjeva farma.
4. — Društvo “Danica” št. 11 S.
D. Z. pridedi v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. v proslavo svoje 40-letnice banket in ples, pri katerem igra Pecon-Trebar orkester.
OKTOBER
17.	— Društvo Danica št.. 34 SDZ priredi kokoššjo večerjo v SDD na Prince Ave.
18.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
25. — Podružnica št. 25 Slov.
ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja.
NOVEMBER
1.—Glasbena Matica nastopi z
operama “Cavaleria Rustica-na” in “Pagliacci” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave.
Pred 20 leti je preletelo prvo potniško letalo Atlantik
gotavljajo s sodobnimi tehničnimi pripomočki ves čas med poletom. Dogaja pa se, da včasih ne morejo dobiti zveze z letalom zaradi neraziskanega delovanja polarne svetlobe in drugih motenj “v etru.”
Brž ko letalo preleti obalo, dobi zvezo z desetimi postajami, ki so razvrščene od Azorskih otokov do Grenlandije. Ob mirnem vremenu se mora pilot oglasiti vsako uro, če pa ni od letala nobenega glasu, nastopi reševalna služba. V petih državah na obalah Atlantskega morja so stalno pripravljena letala s posebno izurjenimi piloti, ki na prvi klic na pomoč poletijo reševat. Po vojni pa se ni izgubilo še nobeno potniško letalo. Piloti potniških letal morajo klicati na pomoč že ob najmanjši nevarnosti. Letala reševalne službe vzletijo pogosto že zato, da ^utrdijo med potniki občutek varnosti, čeprav ne grozi neposredno nobena nevarnost. V reševalni službi je stalno na sredi Atlantika tudi 10 “plavajočih postaj”, rušilcev, ki čakajo, da takoj pohitijo, če je treba kje pomagati.
Ko bodo v prometu še popolnejša potniška letala in ko se bo voznina še bolj pocenila, se bo število letal podvojilo Računajo, da bo z letali potovalo na leto 500,000 do 1,-000,000 potnikov v eni smeri. ---------------o------
V 20 letih Je potniški letalski promet čez ocean tako napredoval, da danes število potnikov na letalih že presega število onih, ki potujejo z ladjo.
Maja 1923 je družba “Pan American World Airlines” u-vedla redni potniški letalski promet čez Atlantsko morje iz New Yorka na Portugalsko in Irsko. Spočetka so letala letela čez morje le po trikrat na teden. Dandanes je letalski promet čez Atlantik mnogo živahnejši. V letalski sezoni je nad Atlantikom stalno okrog 40 letal desetih držav s skupno 2000 do 3000 potnikov. Lani poleti je na letališče Orly pri Parizu prispelo več potnikov kakor pa v francosko pristanišče Le Havre. L. 1951 je Atlantsko morje preletelo 370,000 potnikov. Lani pa je promet še narasel. Značilno je, da se ni na mor-
in mornai'ice so letela iz ZDA v vse smeri in se spuščala na letališčih skoraj vsega sveta. Vojaške operacije so mnogo pripomogle, da se je zelo razvil civilni letalski promet, tako da se je omrežje letalskih prog za potniški promet razpredlo po vsem svetu. Z mednarodno konferenco za organizacijo letalskega prometa leta 1944 v Chicagu so ob udeležbi zastopnikov 52 držav odpravili tudi razne politične o-vire, ki so zadrževale letalski potniški promet med državami. Izdelali so načrt konven-
Portugalska in Salazar
Portugalska vlada sicer ni takšna, kakršno bi mi izbrali zase, ker je diktatorska, toda to je blaga diktatura. Vlada Antona de Oliviera Salazarja je neprestano na oblasti že četrt stoletja. V vsem tem času nikdar ni imela potrebe naslanjati se na orožje in na koncentracijska taborišča za obdržanje reda in spoštovanje zakonov. To je neobičajni u-speh v državi, ki je bila preje dolgo časa nemirna in razbeljena od ponavljajočih se revolucij. Pred Salazar jem portugalskemu ljudstvu oči-vidno ni ugajala nobena vlada, ker jih je neprestano me-
cije o mednarodnem civilnem njavalo. Sledilo bi, da mu je
letalstvu in ustanovili začasno organizacijo za civilno letalstvo. Leta 1947 so jo spreme-
ju ponesrečil še noben potnik nili v stalno s sedežem v Mon
z letali rednih letalskih prog. Nesreče so se dogajale samo pri vzletu in spuščanju na letališčih.
Pomembna vprašanja letalskega prometa čez Atlantsko morje* 1 so uspešno rešili do konca druge svetovne vojne. V šestih letih med vojno so piloti britanskega transportnega letalstva prepeljali iz Severne Amerike na različna vojna področja 27,000 letal. Transportna letala ameriške vojske
trealu (Kanada).
Zdaj vzdržuje potniški letalski promet čez Atlantik 11 družb. Za varnost letalskega, prometa skrbi med drugim m e d n a r odna vremenoslovna služba. Ves letalski prostor nad Atlantikom je razdeljen v kontrolne prometne odseke, ki si jih delijo posamezne države. Nad oceanom je pilot potniškega letala vsake pol ure v zvezi z radijsko postajo na kopnem. Položaj letala u-
Salvazarjeva vlada všeč. Skoraj bi lahko rekli, da na Portugalskem vlada tiho zadovoljstvo.
Res je sicer, da se oblika portugalske vlade ne sklada s pojmi ameriške demokracije, toda nepravično je meriti vse narode po našem merilu, zahtevah in potrebah, ki iso se razvile iz posebnega načina življenja Amerikancev. Boljše in pravičnejše je presojati narode in njih vlade po njih delih in uspehih, kakor pa po zunanji obliki. Mnogi narodi so z zunanjo obliko svoje države zadovoljni, ker so oni
POPLAVA PAPIRJA V RDEČI NEMČIJI. — Vzhodni Nemci bredejo do gležnjev, po propagandnih letakih in brošurah, ki so jih protikomunistični demonstranti zmetali skozi okna iz komunističnih pisarn v Jeni. Napis na steni kaže, da je bila vsa ta propa-ganda shranjena v “Domu Svobodnih nemških strokovnih organizacij.”
sami tako zgradili, saj je treba priznati, da ima vsak narod, vsaka država svoje posebne tradicije, običaje in način življenja, katerega želi obdržati. Vsako zdravilo pač ni za vsakega bolnika.
Merilo, po katerem bi mogli pravično presojati vlade, ki se po svoji obliki razlikujejo od severoameriške, bi mogla biti naslednja tri vprašanja: Ali je ta vlada napadalna proti drugim narodom, ali izvaja nasilje znotraj države in ali zadovolji svoje podanike. Na vsa tri vprašanja je v portugalskem primeru odgovor zadovoljiv; gotovo mnogo zadovoljivejši, kakor v nekaterih državah, ki pravijo, da so njih vlade “progresivno demokratične”.
Na Portugalskem sploh ne obstoji nikakšna organizirana opozicija, dasiravno je prepovedana samo komunistična stranka. Včasih se najde kaka skupina, ki se hoče zoperstaviti Salazarju, toda ljudstvo takim skupinam ne daje podpore.
Ako bi vprašali dr. Salazarja, zakaj mu narod daje tako skoraj brezpogojno podporo, tedaj bi nam on. verjetno dejal, da pač oblika vlade, kakor jo je on vpeljal najboljše odgovarja današnjim potrebam Potrugalske. Rekel bi tudi, da opozicija na Portugalskem nima nobenega izgle-da za obstanek, ker ne more dvigati niti skrajno desničarske, niti skrajno levičarske zastave zaradi tega, ker je Sa-lazarjeva vlada konservativna tam, kjer je Portugalski potrebna konservativnost in zelo radikalna tam, kjer so potrebne družabne spremembe. Portugalski narod pač vidi, da se Salazarjeva vlada ne bori za predpravice nikogar, ne delavcev, ne kmetov, ne ribičev, ne kapitalistov, temveč, da skrbi za blagostanje in procvit vseh slojev in vsega naroda!
Salazar je sin kmečkih staršev, izštudiran ekonom in strokovnjak v političnih vedah. Zelo dobro pozna industrijske in denarne probleme. Veliko
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V	župniji sv. Filomene je naprodaj 6-sobna enodružinska hiša, kuhinja je obložena z lončenimi ploščicami, tla v vseh sobah pa z gumijastimi ploščicami in preprogami, klet je predeljena, plinski ogrev. Cena primerna. Kličite LI-1-5658 zaradi ogleda. (136)
Hiša naprodaj
V	Euclidu na Arms Ave., je
naprodaj hiša z tremi sobami zgoraj, tremi spodaj. Plinski ogrev. Cena $12,800. Dober kup. Kličite Realtor, RE 1-3530 ali RE 1-1454.	(142)
Hiša naprodaj
5 sob za 1 družino na Mann Ave., blizu Hayden Ave. Plinski furnez, $9800. Doma zvečer ali v nedeljo. 13309 Mann Ave., East Cleveland. (143)
Soba se odda
Mirna, snažna soba se odda solidnemu moškemu. Kličite od 3. do 6. ure zvečer EN-1-2647.	(jul.20,24)
Zelo dober kup
Na E. 159 St., v bližini cerkve Marije Vnebovzete, je naprodaj dvodružinska hiša. Spodaj 4, zgorej 3 sobe. Vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Samo $11,000.
Kovach Realty
960 E. 185th St.
KE 1-5030
___________________(146)
Soba v najem
Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda starejšemu moškemu na 958 E. 70 St.
I	(143)
državniške modrosti pa ima že v svojem značaju. Pred vstopom v politiko je bil vseučili-ški profesor. Zdaj pravi, in ni vzroka, da mu ne bi verjeli, da bi mnogo rajše nadaljeval svojo mirno znanstveno delo na vseučilišču, kakor pa se še naprej bavil s politiko. Toda vztraja na političnem položaju, ker smatra, da je nadaljevanje njegovega dela — dolžnost do naroda.
(Po “Družabni pravdi”)
■-----o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Možkl dobijo delo
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
and
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E, 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 Street
_______ (146)
TAPC0
zdaj izbira izkušene moške
Z A
MILLWRIGHTS
TINNERS
PAINTERS
PIPEFITTERS
ELECTRICIANS
MACHINE
REPAIRMEN
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji .. . . Delovne koristi
Employment uradne ure so:
V pondeljek skozi petek od 8 zj. do 4:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljanstvi Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(146)
Hammermen
Liberalna plača . od ure in bonus. Skupna zavarovalnina —plačane počitnice. Ograjen tlakan lot za parkanje. Nova moderna cafeteria.
Oglasite se osebno pri
Cleveland Hardware & Forging Go.
3270 E. 79 St.
(147)
Ženske dobijo delo
Strežnica
Dekle dobi delo za delni čas, da bi stregla pri mizah. Kličite Gordon Grili, EN 1-9320.
(142)
Delo v banki
Išče se bančna uslužbenka za delo pri oknu. Moderni in prijetni prostori.
Superior Savings & Loan
Yog. E. 68 in Superior Ave.
(145)
DEKLETA in ŽENSKE
16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela
Vzamemo začetnice Stalno delo
MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St.
.(146 j
“Kdaj bo pa prav za iprav župnikov pogreb?” je vprašal zaradi gotovosti.
“Tega niti on sam ne ve,” se je mirno nasmehnil Holoubek-
“Naznanili so nam, da danes ob desetih, sam sem tudi dobil obvestilo,” se je razvnemal Souček, ki je že čutil, da ni vse v redu.
Takoj ko so privozili na dvorišče, se je Holoubku predstavil sodni adjunkt. “Prišel sem na pogreb in sem hotel urediti inventar, popis imetja, zdaj pa vidim, da si je nekdo dovolil neumestno burko,” je začel srdito in jedko, vedoč, kako se mu bodo tovariši smejali, ko se vrne iz Treštic.
“Za Boga! Jožko!” se je zgrabil za glavo Souček in se urno odmaknil od župnika, — “saj se vozim z mrtvim — kaj to pomeni?”
“Tukaj je polno žalnih gostov in nekateri so prišli od daleč,” je stopnjeval svojo ogorčenost uradnik, “to je nezaslišana reč.”
“Moja prevelika krivda,” je obstal Holoubek skrušeno in sramežljivo, da se jim je zasmilil.
“Toda Jožko, kako neki? Kaj je prav za prav? Ne morem razumeti, kako . . .”
“Izvolite naprej, gospodje, tu na dvorišču vam brat tega vendar ne bo razkladal,” je odločno posegla vmes Bariča in je služabnika s kovčegom prvega potegnila v župnišče.
To je t)il pač najbolj vroč.trenutek v vsem Holoubkovem življenju, pa Baričina ljubezen je v tem hipu zažarela kot de-mant, “Hvala Bogu, da je ta kanonik prišel,” je naprej hvalila Boga in služabniku zapovedala, naj ne stoji, ampak zbere pribor in krožnike in skrbi za gospode v prvnm nadstropju in naj nikogar, posebno pa gospoda župnika ne pusti dol v pritličje. Sama je tedaj kuhala o-bed, prejemala pošto in po slih došla sožalja in jih takoj metala v peč, plačala mizarju rakev, ga obvestila in mu ukazala, naj bo za danes miren in naj vsaj en teden ne pride župniku pride

r V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
JOSEPH ULLE
j Id je umrl 20. julija leta 1851
I Kje si, ljubi, skrbni oče,
I kje si, dragi mi soprog? j Dve leti že Te iščejo oči naše, 9 Tebe ni več naokrog,
i Misel pa nas ta tolaži,
da kmalu za Teboj pridemo, kjer ni solza in ne trpljenja, tam v rajski večnosti.
žalujoči ostali:
ROSE, soproga
JOE, sin MARILYN, hčerka SNAHA in ZET VNUKA in VNUKINJA
Cleveland, Ohio, 20. julija 1953,
oči, nagnala je stražnika z vencem ter plačala, kakor hitro je prejela račun za venec. Najbolj pa se je vzradostila, ko so neopazno pričele razne stvari prihajati- nazaj v župnišče.
Prva je prihitela mežnarica s kožuhom in čepico: “Milostljiva gospodična, naj se ne jezijo, moj bo zaradi tega umrl, orožniki hodijo po vasi, grozijo celo s preiskavo, gospod adjunkt, ta je baje to ukazal.”
“Je že mogoče,” je kratko, nekoliko zapeto in samozavestno pritrdila Bariča.. “Hotel je popisati zapuščino po gospodu župniku. Tedaj sem mu rekla, da mora k vam, h grobarju in še k drugim. Obljubil je, da bo to preiskal, da ve, kaj se godi po župniščih po župnikovi smrti.”
O vsem tem pa dragi Holoubek ni niti najmanj slutil. Sedel je s svojimi nepričakovanimi gosti v najboljšem razpoloženju, hvaležen je bil posebno svojemu zvestemu prijatelju Součku in je živo obžaloval, da vendarle ni umrl. “Glej, s palico in mitro bi bil vodil moj pogreb — kateremu vaškemu župniku pa se taka čast izkaže. Kvečjemu ga pokoplje dekan, često le njegov tajnik,” se je blaženo smehljal.
K popoldanskemu vlaku je spet drčala župnijska kočija. Holoubek je odpravljal svoje goste. Na vasi je bilo že vse po starem, ljudje so gledali veselo, zaupljivo so pozdravljali med potjo, ves dogodek se je kmalu pozabil in le v okolici se je o njem še nekaj časa govorilo . . .
“Tiste hlače še imam, zares imam,” se je nagnil gospod kanonik urno k ušesu župnika Ho-loubka, ko je vlak že stal na tračnicah, “toda že dolgo jih nisem pogledal. Brž ko se vrnem, takoj si jih odmotam in jih o-gledam..’
“E, pusti, to sem samo tako rekel,” se je v zadregi smehljal Holoubek, srečen in blažen kakor vsak, ki se prepriča o vrnem prijatelju in njegovi ljubezni.
“Čuk se ne bo spremenil, ne bo se prevzel, četudi bi postal nadškof,” je utrjeval tudi sebe v vzajemni bratski ljubezni. Toda njegove misli so hitro skočile drugam. Že drugič se je danes peljal v kočiji s postaje v Treštice, tokrat sam, nikogar ni mogel vzeti s seboj, čeprav je na postaji in med potjo pridno gledal, koga bi lahko poklical, s kom se razgovarjal. Tako pa se je tesnobno oziral po vedno bolj puščobnem jesenskem kraju. Nezvane, otožne misli so ga prevzele. Sonce se je nagnilo k zaps du, svetilo je sicer, toda grelo ni, zaspano je gledalo po ne-besu in zemlji, kakor da hoče ugasniti, kakor da je v preteklem letu izžarelo ves svoj žar in kakor da bi namesto žarkov tlel v njem pepel... “Tako sonce sem tudi jaz,” je preudarjal Holoubek, “še trenutek in sonce bo zašlo za goro, ugasnilo bo in nastopil bo večer in dolga noč . . .”
“Človek — kaj je človek?” in zagledal se je na očrnele, od mraza osmojene in zvite liste, ki so se obletavali z dreves ob poti in jih je oster, leden veter nekaj časa podil po cesti, jih sukal, se z njimi igral in jih končno pometel v jarek, poln blata in mlakuž. “Z drevesa življenja se odtrga človek, veter se z njim poigrava, goni ga sem in tja — dokler se končno v jami — v grobu ne odpočije. Tudi jaz bi 1 že lahko tam počival, tudi jaz.!
In njegov pogled je zadel ob belo pokopališčno ograjo okoli cerkve, “cerkovnik bi zjutraj že duhovnika oblačil za oltar.. Cerkovnik! Glej, pozabil sem, da je bolan. Hanzek, ustavi,” je u-kazai na vasi “cerkovnika moram obiskati,” je dejal in počasi zlezel z voza. “Lahko bi tja zapeljal,” se je ponudil Hanzek, ko je videl, kako gospod župnik naporno šepa.
“Eh, ne, le pelji se domov, moram se malo shoditi,” je odvrnil Holoubek in je ob palici stopal k cerkovnikovi bajti.
“Kako se imate, cerkovnik,” je vedro vprašal med vrati takoj po pozdravu.
“Slabo,” se je oglasil iz kupa blazin na postelji starikav in raskav glas, “če se ne motim, me je prišel obiskat častiti gospod župnik.”
“Ne motite se, zares sem vas prišel pogledat. Vas kaj boli?”
“Boli!”
“Kaj pa?”
“Duša!”
“Hm. Duša? Zakaj pa?”
“Sram me je.”
“Cerkovnik, kaj pa govorite?”
“Prečastiti gospod župnik, ne bodite hudi, toda vi bi morali ostati mrtev in jaz bi dalje živel.”
“Kako to?”
“Vem, da bom od sramote u-mrl. S prstom bodo ljudje kazali za mano, tega ne prenesem. Stara vam je kožuh, uro, čepico in vse vrnila, toda sramota o-stane. Sramota, žandarji hodijo in iščejo, morda tudi k nam pridejo.”
“Kaj pa govorite? Žandarji? In kaj bi iskali?” je osupnil Holoubek.
“To, kar smo vam pokradli.”
“Pa kdo jim je ukazal? Kdo jim je dovolil?” je jezno zrasel župnik.
“Zakon, prečastiti, postave. Tisti uradnik iz mesta, ki je danes zjutraj prišel, je takoj ukazal, da bi se poiskalo, kar je bilo razneženega.”
“Jaz tega ne dovolim, kožuh vam darujem in čepico tudi, to je vaše,” se je razvnemal Holoubek, “ljudje bodo mislili, da
sem jaz naščuval orožnike-” “Ne, ne bodo, pa naj mislijo, kar hočejo, toda sramota, ta sramota,” je gnal svojo cerkovnik. “Kako bi mogel v kožuhu gospoda župnika iti na božje sonce še za njegovega življenja. Ko bi hoteli umreti, bi lahko rekel, to mi je zapustil — in čast, slavo ter zavist bi si bil pridobil.”
“Rekel bom torej, da sem vam to daroval, povsod bom to povedal.”
“Ne, ne potrebujem tega, nočem ga, niti videti, a za nekaj vendarle prosim, nujno prosim, to mi blagovolite nakloniti, edino s tem me potolažite.”
“In kaj je to?”
srca,” je zahlipal starec in se spustil v jok.
“Toda,” je zalila Holoubka rdečica od zadrege, “saj nimam kaj, da bi odpustil, niste me žalili, ne razjezili.”
“Torej pravite, da se ne jezite name?”
“Ne jezim se in se niti ne morem in ne smem jeziti. O, moj dragi cerkovnik, ljubi Bog prenaša še vse drugačne žalitve in se ne jezi, ampak nas še vedno ljubi. Kako bi pa smel nehati jaz vas ljubiti zaradi kožuha in čepice?”
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. C8 St.
“Prečastiti gospod, spovedal bi se rad, in se dal prevideti.” je ganjeni cerkovnik hitro okre-nil razgovor.
“V tem vam dam prav, kajti to me je najbolj peklo, da sem kar tako brez vsega odšel, verujte mi, da me je Bog najbrž zaradi tega poslal nazaj na svet, da bi to uredil. Pridem torej zjutraj po sveti maši.”
“Pridite rajši takoj. In veste, koga si vzemite po moji
3
smrti? Sina nimam, v našem rodu se cerkovništvo ne obdrži, privoščim ga mlademu Jinu, tistemu krojaču z Dunaja, prišel bo kmalu domov, ga že čakajo.
selil, šival bo kakor jaz, naj ima po meni spomin.
Holoubek je ganjen poslušno odšel, previdel cerkovnika, ki se je v dveh dneh spremenil v celega starca in je proti jutru zares mirno v Gospodu zaspal-
“Odpuščanje, prečastiti gospod, odpuščanje iz vaših ust in
NA PRIŽNICI? — Rev. Conway Davies iz Buckinghamshire na Škotskem se je spravil na vrh lestve, da hi bolje videl kraljico Elizabeto II. in njenega moža Filipa, vojvodo Edinburškega, ko sta se ob priliki obiska Škotske peljala skozi naselbino.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj
dolarjev.	,
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”	. .	,
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za sli' kana okna, paramente, prapore, kelihe in monstrance.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1290
Cleveland 3, Ohio

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna eabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-062S



: a JL H' • '• i
I
F
K
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN DRAGEGA BRATA
ki je preminul v cvetju mladosti dne 20. julija 1952 V grobu eno leto že počivaš, pozabili pa ne bomo Te,
pri Bogu rajsko srečo vživ.................
Tvoji žalujoči:
FRANČIŠKA CERAR, mati; BRATJE Cleveland, Ohio, 20. julija 1953.

Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri' ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.5.A.
i Dunaj mu ne prija, tu se bo na-