8 5 'i 4 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Primorski <
nevmk
Poštn
S. pSftSi ^ip1^™ Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 280 (10.192)
TRST, nedelja, 26. novembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni «Slovemlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAHTEVAMO GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO!
Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zve-žei v petek, 24. t.m., je član izvršnega odbora in član komisije Itiedsedstva vlade za preučevanje gradiva in pripravo vladnega jonskega osnutka za globalno zaščito dr. Karel šiškovič, podal s,ntetizirano, toda izčrpno poročilo o položaju v zvezi z bojem za Slobalno zaščito Slovencev v Italiji. Zaradi izredne važnosti v a*tualnosti, zlasti v tem političnem trenutku, objavljamo njegovo bočilo v celoti z nadaljevanjem na 7. strani.
timska pogodba je z ostalimi Razumi med Italijo in Jugosla-1877 stop^a v Pijavo 3. aprila r .• ko so v Beogradu izmenjali #. ‘l^acijske listine. S tem deja-lem, naj 5; se formalno odprla tu-I nova stran v zgodovini naporov »enske narodnostne skupnosti v ."“ji za uveljavitev njenih pravic bi j*iez0k°vne manjšine», ki naj ... mla zaščitena na ozemlju ita-Musfce republike na podlagi jas-'h ustavnih določb.
Ravenska narodnostna skupnost j ‘atiji je razumela del uvoda in ^ osimske pogodbe, ki se . e°no bavita z ureditvijo vpra-hUr- ^vencev v Italiji oziroma ^ iionov v Jugoslaviji, kot od-“nitep ovir vsakršnega značaja ... P°ti uresničenja kompleksa za-““ih določb, ki ga že vsa povoj-,a leta poznamo pod pojmom globine zaščite.
^ahteva po globalni zaščiti kot Ij®1tern vseobsegajočih norm kolek-ne9a in individualnega značaja le že pojavila v trenutku, ko je j.lropna pogodba z Italijo z dne lj.; februarja 1947 prepustila Ita-J‘ Slovence v videmski in gori-, * Pokrajini. Vendar italijanska IlaVa ni tej zahtevi ugodila, če-# ao so bile določbe ustave jasne , tiršem in celo ožjem smislu, J’ v prehodni določbi ustave v s še ne ustanovljeno deželo Urbnij0 - Julijsko krajino. Zla-' vPrašanje Slovencev v videm-,1 Pokrajini se je s strani prevla-. l°čih političnih sil postavljalo °t leta 1866 za vselej rešeno ne le ufžavnem, marveč tudi v narod-ostnem smislu.
Kešitep tržaškega vprašanja je lVedla do položaja, v katerem 2 tfžaški Slovenci dobili posebni ki naj bi bil uredil njih auice na podlagi mednarodnega J*!razuma, ki pa iz notranje in e n° zunanjih političnih razlogov !“ bil dalija,
w tudi neznatna uresničena pra-. Ca sad dolgotrajnega boja. Zato T olika večina v posebnem sta-j ,u zapisanih pravic ostala mrtva osa. Pri vsem tem pa so ostali vi-tiski in goriški Slovenci na ran-^ fornialno nepriznanih pravic, feProv se je pri tem do neke me-Upoštevalo dejansko stanje v ezi z obstojem slovenskega šol-Va na Goriškem.
^ nekem smislu se je italijanska
nikoli formalno sprejet v ^.j"jonsko notranjo ureditev in je
va enkratno, sektorialno in te-
^ Orfolno omejeno delno izvedla, ie parlament odobril zakon o j ^dsfci šoli na Goriškem in Tr-0. e?n, čeprav je pri tem zara-’ Političnih gledanj prevladujoče ^c‘ne diskriminatorsko izvzel Slo-ooe videmske pokrajine in se ni c z°l ustavnih določb glede pravi-£ državljanov, da dobijo možnost 0braževanja v vseh vrstah in °Pnjah šolstva.
tuf° Se ie PriPravljal posebni sta-j ..avtonomne dežele Furlanije -. liske krajine so slovenske orga-j ^ac*je in dve vsedržavni stranki /titepale statut, ki naj uokviri v r °Je določbe zaščito slovenske na-Postne skupnosti na podlagi 6. ustave, ker bi edino na ta nova dežela opravičila svojo bnost. Tedaj je formalno na-lc.a zahteva po globalni zaščiti, titj bi po analogiji zaščitnih ti posebnih statutov Aoste in Tori- tinsk° - Južne Tirolske, u-tla odprta vprašanja Sloven-j v Italiji in postala podlaga za n e‘°vanje in odobritev konkret-elsih ukrepov.
6 f®^lidna večina, ki je pogoje-j, a odobritev posebnega statuta Janije - Julijske krajine, ni ho-v o slišati o izvajanju ustanove j *°ntekstu osnovne listine nove ele in je zato statut dežele dobil ved svoje člene le tretjega, ki je f. ^ugačni obliki parafraziral 6. ven ustave 'l njimi se rešitev slo-^tiskih vprašanj ni premaknila z i!rt,)e točke, čeprav je bilo doseže n°’ da so bili Slovenci treh različ-te'. P°krajin zajeti v novo, skupno erit°HaIno enoto.
,°d tedaj dalje se je zahteva po ^ °”rilni za&Čiti Slovencev razvijala '} uee ravneh: na krajevni, dežel * 'n državni ravni. Na krajevni
ravni, zlasti v mestnih središčih in v pokrajinskem merilu je zahteva kljub postopoma spreminjajočem se političnem ozračju trčila ob trditvi, da je zadeva v pristojnosti države in njenih organov. V deželnem merilu pa se je vsa zadeva zaradi stališča ustavnega sodišča, da mora o izvajanju 6. člen ustave odločiti država, omejila od 1964 dalje na nekaj skromnih, delnih, nesistematičnih in marsikdaj zgolj formalističnih ukrepov v smeri posvetovalne reprezentančnosti.
Zavest, da je država s svojimi organi ali da služi država s svojimi organi za opravičilo v zvezi z izvajanjem 6. člena ustave, je napotilo Slovence k preučitvi načina, ki naj bi odpravil trajno vrzel in oviro. V tem smislu so nastali nekateri dokumenti, ki so izšli iz vrst Slovencev (peticija in zakonski osnutek Slovenske skupnosti leta 1971 in 1977 ter politični dokument Slovenske kulturno - gospodarske zveze leta 1971) in iz vrst dveh vsedržavnih strank (zakonski osnutek KP1 leta 1970 in 1978 ter zakonski osnutek PSI leta 1971).
S temi dokumenti in predlogi je pojem globalne zaščite dobil svojo konkretno obliko, vendar je na drugi strani nastal še drugi pojem o zakonski zaščiti, predvsem v vrstah Krščanske demokracije, ki si je zamišljala in si zamišlja ureditev slovenskih zadev kot skupek postopno nastajajočih zakonskih ali upravnih ukrepov, s katerimi bi se v določenem času, ozirajoč se na politično «umest-nost» ali ^neumestnosti/, rešila slovenska problematika.
V	zadnjih desetih letih sta se torej izoblikovali dve stališči, ki sta bili in sta še vedno načelno in konkretno oddaljeni. V okviru obeh stališč so se tudi izoblikovala posebna gledanja na nekatera bistvena vprašanja globalne zaščite. Slovenske orgnizacije in dve vsedržavni stranki si v svojih predlogih in dokumentih zamišljajo, da bi morala globalna zaščita obsegati vse prvine, ki bi nudile slovenski narodnostni skupnosti možnost obstoja in nadaljnjega razvoja na političnem, kulturnem, šolskem, jezikovnem, socialnem in gospodarskem področju. V tem kontekstu se globalna zaščita pojmuje kot sistem norm, ki naj 0-bravnava Slovence kot posebno družbeno skupnost in naj jo kot tako zaščiti na vseh področjih, na katerih se odvija njeno življenje in da se v tem kolektivnem okviru zaščitijo tudi neodtujljive pravice njenih posameznikov. V tem smislu bi norme ne smele razlikovati Slovencev teritorialno in sektorialno, marveč bi jim morale nuditi možnost in pravico, da se kot kolektivni osebek uveljavijo v sodelovanju in soodločanju z večinsko družbo, ko gre za skupna vprašanja, in v samoodločanju, ko gre za tipična in specifična slovenska vprašanja.
V	okviru drugega stališča, tj. stališča o postopnih ukrepih ob «dozorelih» pogojih, ki naj privedejo v določenem časovnem obdobju do drugega tipa globalne zaščite, pa so se tudi izluščili nekateri predlogi. Predvsem gre za indirektne predloge o tem, da naj bi enakopravna uporaba slovenskega jezika veljala edinole v nekaterih občinah in nekaterih rajonskih območjih tržaške in goriške pokrajine, da naj bi se za sedaj rešilo le vprašanje nekaterih vidnih slovenskih kulturnih ustanov, da naj bi se za sedaj pustilo ob strani vprašanje videmskih Slovencev, ker bi reševanje vprašanj lahko privedlo do političnih komplikacij ipd. Vse ostale zahteve Slovencev naj bi se rešile v prihodnosti, ker naj bi vsak prenagljen korak lahko privedel do zaželenih pro-tisunkov.
Iz povedanega je jasno razvidno. da je drugi koncept o globalni zaščiti za Slovence nesprejemljiv, zlasti zato, ker se je v času, ko je
GOSPODARSKI IZVEDENEC PROF. ROMANO PRODI NOVI MINISTER ZA INDUSTRIJO
Novo izsiljevanje Donat Cattinove struje preprečilo celo omejeno preosnovo vlade
Pristaša «forze nuove» Toros in Sinesio naj bi odklonila ministrstvo za stike z javno upravo - PSDI zahteva «programsko preverjanje» - Prihodnji teden odločilno soočenje o reformi kmetijskih pogodb
RIM — Strujarski fevdalizem je vodil že marca letos sestavo An-dreottijeve enobarvne vlade. Če bi 16. marca teroristi ne ugrabili Mora in pobili njegovega spremstva, bi verjetno bila tedaj vlada deležna ostrih kritik, nekatere stranke pa bi utegnile celo spremeniti svoj odnos do nje. Vse kaže, da so se v predkongresnem merjenju v krščanski demokraciji ti apetiti struj še povečali in utegnejo celo pokopati vlado, v najboljšem primeru pa so ji odvzeli še tistega nekaj ugleda, na katerega je računala.
Andreotti je v petek povedal tajnikom strank vladne večine, da namerava izvesti «minipreosnovo» vlade. Napovedal jim je, da bo i-menoval prof. Prodija na Donat Cattinovo mesto v ministrstvu za industrijo, obenem pa bo ustano-
Nad 900 mrtvih v srhljivem samomoru v Gvajani
NEW YORK — Ne mine dan, da ne bi iz Gvajane dobili vesti o najdbi novih trupel pristašev ameriške verske lcčine »tempelj ljudstva*, ki so v ponedeljek izvedb množični samomor. Število mrtvih je sedaj naraslo na 900, saj so včeraj v džungli nedaleč od Jonestow-na našb še drugih 125 trupel otrok, žena in mož, ki so se zatekb v tropski gozd pred morilsko ihto »velikega duhovnika* Jima Jonesa. Vendar niso preživeli, saj so postab tarča napadov divjih živab in zverin ter nenazadnje tudi najožjih Jonesovih sodelavcev, katerim je vodja zapovedal ubiti vse, ki so se na kakršenkoli način uprb njegovim naukom.
Medtem se nadaljuje letalski most med Georgetownom in vojaškim letališčem v Doverju (ZDA) v državi Delaware. Šest letal C-141 neprenehoma prevaža krste umrhh pristašev »templja ljudstva*. Do včeraj so na letališču zbrab 400 krst, ki jih ameriški izvedenci odpirajo, da bi identificirali mrtve. V tem mučnem in neprijetnem delu je soudeleženih 85 vojaških in civilnih izvedencev, ki jim pomagajo izvedenci za prstne odtise FBI in več sto zdravnikov. Identifikacija trupel je zelo težka, saj so mnoga že v razpadajočem stanju.
Po uradnih računih, naj bi celotna operacija stala ameriško letalstvo nad 9 milijonov dolarjev, (mč)
vil novo ministrstvo za stike z javno upravo, s posebnim ozirom na skorajšnjo obnovo delovnih —godb javnega osebja. Da bi ne spremenil razmerja med strujami v ministrskem svetu je Andreotti sklenil, da ministrstvo ponudi na izbiro pristašema Donat Cattinove struje «forze nuove* Sinesiu in To-rosu.
Na ta predlog so tajniki večine z večjo ali manjšo dozo skeptičnosti pristali, vendar je Andreotti že dan pozneje moral požreti grenki zalogaj in svojim sogovornikom priznati, da ima sedaj zvezane roke, skratka, čl ne more več popolnoma obvladati položaja.
Kaj se je zgodilo? Prejšnjo noč so pristaši struje «forze nuove* razpravljali o Andreottijevem predlogu in razburjeno ugotovili, da jim je predsednik vlade ponudil ministrstvo, ki nima lastne strukture in lastne uprave ali, kot se jim po ironiji usode tudi pravi »ministrstvo brez listnice*. Struja je tako ugotovila, da se je razmerje sil v vladi spremenilo v njeno škodo in ker je za te stvari izredno občutljiva so nekateri celo predlagali, naj bi vsi ministri, ki pripadajo struji, zapustili vlado. To bi seveda pomenilo takojšnjo vladno krizo. Donat Cattin je, zato predlagal, naj Toros in Sinesio odklonita imenovanje in tako javno ponižata predsednika vlade.
Res se je tako zgodilo in Andreottiju ni ostalo drugega, kot da je v prvih popoldanskih urah Sporočil predsedniku republike, da se »preosnova* za sedaj omejuje zgoij na imenovanje novega ministra za industrijo. Pertini je takoj nato podpisal odlok o imenovanju prof. Prodija, ki ni član parlamenta, za ministra.
Romano Prodi je star 39 let in je docent ekonomije (s posebnim poudarkom na industrijsko načrtovanje) na bolonjski univerzi, kjer je tudi diplomiral. Novi minister za industrijo je bil na študiju tudi v ZDA in Veliki Britaniji, poleg tega pa se je poskusil tudi z neposrednim upravljanjem industrijskih podjetij. Med drugim je bil nekaj časa upravnik podjetja »Maserati*. Zadnja leta je sodeloval z zvezo industrijcev in ministrstvom za industrijo. Pravijo, da je sodeloval tudi pri oblikovanju zakona o industrijskem preusmerjanju.
Z Andreottijevim porazom se torej zaključuje ta pohtični teden. Tako ali drugače je bilo rešeno vprašanje Donat Cattinovega nasledstva, kar pa še ne pomeni, da so bila rešena glavna vprašanja, ki lahko zrušijo vlado in na ste-žaj odprejo vrata širši politični krizi in novim volitvam.
O tem mnogi govorijo in ne skrivajo zaskrbljenosti. Tajnik PSI
Craxi v uvodniku za današnji «A-vanti* ponovno poudarja, da ne mara »skoka v temo* in da zato želi preveriti dobro voljo vlade. To pa bo mogoče preizkusiti kaj kmalu. Prihodnji teden so na vrsti kmetijske pogodbe, nato pa še vprašanja reforme zdravstva in pokojnin, višje srednje šole in ne nazadnje Pandolfijeva «triletka», ki predstavlja za vlado pravi »zrelostni izpit* pred ocenjevalno komisijo petih strank vladne večine.
Socialdemokrati kažejo dokajšnjo mero pesimizma in verjetno žebjo ponovno prevzeti nase vlogo »stranke krize*. Tako je vodstvo PSDI poverilo tajniku Pietru Longu nalogo, da predsednika Pertinija seznani s stališčem, da je sedaj potrebno «splošno programsko preverjanje* in torej nova definicija
rokov in ciljev vladnega programa. La Malfa je takoj sporočil, da tega ne mara, ker bi to bil zgolj »uvod v krizo*.
Toda nevarnost vladue krize še nadalje visi kot Damoklejev meč nad vsem dogajanjem, saj prihaja spodbuda za to prav iz vrst KD, kar je najbolje dokazalo Donat Cattinovo izsiljevanje.
Tako bodo izvedenci vladne večine v torek spet načeli vprašanje reforme kmetijskih pogodb. D’E-sposto (KPI) je jasno povedal, da bo to najbrž «zadnje srečanje*, kajti če bi KD vztrajala pri bojkotu reforme ne preostane drugega, kot zahtevati razpravo naravnost v zbornici in preiti v odkrit spopad. V tem primeru pa je le malo verjetnosti, da bi vlada zdržala. (sts)
Novi minister za industrijo prof. Romano Prodi
..................
P0 VDORU VOJSKE V MOŠEJO V MAŠADU
ŠAH0VI NASPROTNIKI POZIVAJO UUDSTVO K SP10ŠNI STANKI
Vojaški diktaturi ni doslej uspelo vzpostaviti svojega «reda»
TEHERAN — Iranska vojaška diktatura se bo danes znašla pred enim izmed najtežjih dni, odkar je prevzela oblast: trije glavni šiitski verski voditelji iz Qama, ajtoii Šariat Madari, Golepajegani in Nažfi, so namreč napovedab splošno stavko v znak žalovanja »za žrtvami oblasti*.
V svojem proglasu vernikom in ljudstvu trije ajtoh poudarjajo, da se pokoli nadaljujejo, kar dokazuje nemoč diktature, da bi bila kos glavnim problemom v državi. »Diktatorji ne razumejo, da neumnosti in krutosti narod ne more podpreti, da ljudstvo hoče zrušiti diktaturo.* Poziv ni naletel na gluha ušesa, podprl ga je ves šiitski kler in opozicijska nacionalna fronta.
Vojaška diktatura je v torek zagrešila grobo napako, ko je v svetem mestu Mašadu streljala na množico, zbrano na dvorišču pred mošejo, kjer je mavzolej enega izmed najpomembnejših šutskih voditeljev, imana Reze: še več, vojska je s pendreki zasledovala ljudi v samo notranjost mošeje, kar je za vernike najhujše bogo-skrunstvo. Šiitski kler ni še pozval ljudstva na »sveto vojno* proti vojaški diktaturi in Pahlajevi dinastiji, a današnje žalovanje in
splošna stavka sta le vmesni stopnici. Vsi se sedaj sprašujejo, kako bo vojska nastopila. Ponovna represija bi namreč lahko povzročila splošno vstajo,' »svčto vojno*, ki bi razdvojila celo vojsko, saj so vojaki predvsem šiiti, šele nato šahovi podaniki. Marsikateri višji častnik je že obvestil ajtole, da jim bo ob strani s svojimi oddelki, čaka pa samo na poziv.
Na predvečer splošne stavke se je napetost v Teheranu še stopnjevala, v jutranjih urah je vojska streljala in ranila tri osebe pred sedežem iranske naftne družbe. 250 delavcev je namreč zahtevalo izpustitev svojih tovarišev, ki so jih aretirali pod obtožbo, da sq organizirali stavko v naftni industriji. Stavke se nadaljujejo tudi v drugih gospodarskih področjih, čeprav je vojski v marsikaterem primeru uspelo »prepričati* delavce z brzostrelkami, da so se vrnili na delo.
Medtem pa so bile v večjih evropskih mestih protestne manifestacije v podporo boju iranskega ljudstva proti vojaški diktaturi. V Rimu so iranski študentje skupaj s svojimi italijanskimi tovariši uprizorili mogočno manifestacijo, zahtevah izpustitev vseh iranskih političnih jetnikov in
......................
S SPOROČILOM SENATORKI JELKI GERBČEVI
Negativen odgovor ministra Pedinija o publicizaciji šole Glasbene matice
Minister se sklicuje na zakon, ki ne dopušča dveh konservatorijev v istem mestuf ne upošteva pa predlaganih vmesnih rešitev
(Nadaljevanje na 7. etrani).
Minister za javno vzgojo Mario Pedini je slovenski senatorki Jelki Gerbčevi v odgovor na njeno posredovanje, poslal naslednje pismo, datirano 18. novembra 1978: »Spoštovana senatorka, v zvezi z dopisovanjem in prizadevanji, naslovljenimi name, Vam moram žal sporočiti, da ne obstaja možnost spremembe slovenskega konservatorija »Glasbena matica* v državni glasbeni konservatorij, ker veljavne norme ne dopuščajo obstoja dveh državnih glasbenih konservatorijev v istem mestu.* Prisrčno pozdravlja
Mario Pedini
Kratek, a kategoričen ministrov odgovor je glede m dosedanji razvoj tega vprašanja in na nedavni neposredni razgovor predstavnikov Glasbene malice z njim v Rimu, presenetljiv in zbuja zaskrbljenost zaradi očitnega pomanjkanja volje za upoštevanje potreb naše narodnostne skupnosti ter tudi zaradi tona. ki dejansko avtoritativno zapira problem kljub nakazanim in možnim vmesnim rešitvam.
Glasbena matica je bila ustanovljena v Trstu že leta 1909, z letom 1912 pa je dobila priznanje javnosti s cesarsko-kraljevskim o-
dlokom ter z državno subvencijo. Svoje pedagoško-koncertno dejavnost je razvijala (s presledkom med prvo svetovno vojno) vse do nasilne ukinitve pod fašizmom leta 1927 in je bila v jeseni 1945 po porazu fašizma obnovljena z istimi smotri, s katerimi je bila l. 1909 ustanovljena. Od takrat do danes je dosegla mogočen razvoj z razčlenjeno verigo podružnic v tržaški, goriški in videmski pokrajini, z narastkom števila gojencev od -začetnih 42 v letu 1945/46 na 452 v šolskem letu 1978/79, z vzgojo cele vrste uveljavljenih koncertantov, s pomembno obogatitvijo celotnega glasbenega življenja v Trstu in Gorici, s posredovanjem glasbene ustvarjalne in poustvarjalne tvornosti v obeh smereh in, kar je še zlasti pomembno, z bistvenim dopolnjevanjem obveznega šolanja na glasbenem področju.
Vse dosedanje povojno delo Glasbene matice in njene šole, ki si je s svojim temeljitim pedagoškim delom pridobila ugled v slovenskem in italijanskem svetu in šte-mlna priznanja, ie slonelo na sa-mnvzdrževanju staršev gojencev in vse narodnostne skupnosti, praktično brez kakršne koli pomo-
či iz javnih sredstev. Že to dejstvo dokazuje, da smo kot manjšina diskriminirani v primerjavi z italijansko večino, za katero vzdržuje konservatorij država.
Da bi premostila to nevzdržno diskriminatorsko stanje, je Glasbena matica sama, ob podpori ostalih slovenskih družbenopolitičnih dejavnikov, že pred časom sprožila pobudo za publicizacijo svoje glasbene šole tako, da bi država prevzela v eni ali drugi obliki zanjo finančno breme vzdrževanja in da bi bila s tem zagotovljena nemotena glasbena vzgoja slovenskih otrok v materinem jeziku. Ob upoštevanju veljavne norme, po kateri v enem mestu ne moreta obstajati dva državna konservatorija, čeprav bi ta norma v našem primeru, ko gre za dopolnilno komponento z zakonom priznane avtonomne manjšinske šolske strukture ne smela veljati, je vodstvo GM ob podpori slovenskih političnih in kulturnih dejavnikov z vlogo na ministrstvo za javno vzgojo z dne 9. junija 1973 predlagalo spremembo šole Glasbene matice v ločeno sekcijo glasbenega konservatorija «G. Tartini» v Trstu, sklicujoč se pri tem na ve-.
Ijavne zakonske norme, s tem, da so učni jezik, kakor tudi njegovi akti slovenski, da je oddelku zagotovljena avtonomija z lastnim direktorjem, zastopstvom v upravnem svetu konservatorija, da se ohranijo dosedanje podružnice šole, da je nastavljeno 0-sebje slovensko, da študijski program upošteva slovensko glasbeno kulturo, itd.
Ta predlog je bil v naslednjih letih predmet razgovorov in preučevanj, posredovanj in urgiranj in kazno je bilo, da se nakazuje njegova pozitivna rešitev. Ker pa je prišlo medtem tudi do nekaterih, za ohranitev jezikovne in administrativne avtonomije v okviru konservatorija »G. Tartini» nesprejemljivih pogojev, je vodstvo Glasbene matice na pogovorih z ravnateljstvom konservatorija »G. Tartini» 9. junija 1978 dalo nove pred’oge za ureditev vprašanja. Po teh predlogih naj bi konservatorij »G. Tartini* imel dva avtonomna in pa-ritetična sedeža z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, glavnega direktorja za koordinacijo, dva direktorja z ministrskim i-
(Nadaljevanje na zadnji strani).
zrušen je šahovega fašističnega režima. V Frankfurtu pa je policija grobo navalila na demonstrante, da bi preprečila vdor v ameriški. konzulat. Vsaj 200 oseb so ranili, med njimi nekaj tudi hudo, ducat, povečini Irancev, so aretirali.
Današnji dan bo za Iran prelomnica, tega se zavedajo tudi na Zahodu, kjer so do skrajnosti zaskrbljeni za usodo šahovega režima. Ameriški predsednik Carter se celo huduje nad svojo obveščevalno službo, ker je zaupala v šahovo politično trdnost, medtem ko je v dežeh tlelo. Vsi se zavedajo, da bi zmaga šiitskih sil in oklic islamske republike zmanjšala njihove dobičke, ne bi pa spremenila dosedanjega zavezništva, kar bi bilo lahko sprejemljivo tudi za Američane, ki so do-sedaj brezpogojno podpirali šaha. (voc)
»AFERA SINDONA*
Oproščeni vsake krivde voditelji italijanskega bančnega sistema
MILAN — Milanski preiskovalni sodnik Urbisci je zaključil pre-iskavp o poskusu rešitve Sindono-ve «Banca privata itabana* pred bankrotom. V razsodbi, s katero je zaključil preiskavo, je sodnik o-prostdl vsake krivde vse obtožence, med katerimi so nekatere vodilne osebnosti italijanskega bančnega sistema: takratni voditelji «Banco di Roma* Fignon, Ventri-glia. Baroni in Guidli in sam bivši guverner italijanske osrednje banke Guido Carh.
Sodnik je ugotovil, da med poskusom, da bi reših Sindonovo banko, ni prišlo do takih nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče kazensko preganjati, pa čeprav je v isti razsodbi izrazil močne dvome v oportunost operacije, ki je bila izvedena z javnim denarjem v zaščito zasebnih interesov.
Vsekakor pa se še nadaljuje sodna preiskava o padcu Sindonove-ga denarnega »imperija*, v katero so vpleteni isti obtoženci.
VČERAJ V TOLMEČU
Ranjeni policist preprečil atentat
TOLMEč — Prisebnost 21-letne-ga policijskega agenta Valentina Ruga je včeraj preprečila atentat na tolmeški komisariat javne varnosti. Policist je ob treh zjutraj slišal sumljive šume pred dvoriščnimi vrati, a predno bi lahko kaj ukrepal, ga je zadel strel iz pištole v levi del prsnega koša. Rugo je kljub rani izvlekel pištolo i- toka in sprožil štiri strele, ki so prebili železna vrata. Ko so prispeli njegovi tovariši,, so pred vhodnimi vrati našli klešče in e-lek.rične detonatorje ter dva tulca pištole kalibra 9. Ruga so takoj odpeljali v bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je po izjavah zdravnikov, zadovoljivo.
ZDA objavile osnutek mirovnega sporazuma
WASHINGTON — Carterjeva u-prava ni skrivala svoje nejevolje, ko je predvčerajšnjim egiptovsko poluradno glasilo «A1 Ahram* objavilo ameriški osnutek mirovnega sporazuma med Kairom in Tel Avivom. Skupni glasnik vseh treh delegacij na pogajanjih v Wa-shingtonu je dokaj suho izjavil časnikarjem, da ni nihče obvestil ZDA, da nameravajo v Egiptu objaviti ta osnutek. Zato se je Carter odločil, potem ko je obvestil obe zainteresirani strani, za objavo uradnega besedila v angleškem jeziku. To je isti osnutek, ki ga je Izrael odobril v ponedeljek, potem ko ga je že zavrnil pred tremi tedni. Če so sedaj z njim zadovoljni v Tel Avivu, ne moremo istega trditi za Kairo, kjer naglašajo, da predvideva le megleno povezavo med sporazumom za Sinaj in prihodnostjo zasedenega desnega brega Jordana in Gaze: Sadat je namreč terjal, da bi že prihodnje leto zagotovili upravno avtonomijo palestinskemu ljudstvu, ki prebiva na tem ozemlju.
Vendar besedilo, ki so ga obja-javih v Washingtonu, ni celotno, saj vsebuje le preambulo in devet členov pogodbe, ki obravnavajo razna vprašanja in odnose med obema državama, ko bo podpisan mir: ne prinaša pa treh prilog, ki jih omenja. Eno od teh prilog, in sicer tretjo, ki se nanaša na vzpostavitev diplomatskih, kulturnih in gospodarskih odnosov med Izraelom in Egiptom, pa je včeraj posredovalo izraelsko notranje ministrstvo.
Prenagljena objava ameriškega osnutka prav gotovo ne bo koristila mirovnim pogajanjem, ki so še vedno v zastoju. To je bilo čutiti tudi na včerajšnji Sadatovi tiskovni konferenci, ko se je izogibal vprašanjem glede teh pogajanj in poudaril, da je sedaj več kot potrebna previdnost, ki jo Carter že vseskozi zahteva. Povedal je Audi, da se še vedno ni odločil, če bo prihodnjega 10. decembra šel v Oslo, kjer bi njemu in Beginu morah podeliti Nobelovo nagrado za mir: to bo precej odvisno od razvoja na mirovnih pogajanjih. (db)
Deljena mnenja v varšavskem paktu o vojaških izdatkih
BUKAREŠTA - Takoj po povratku predsednika Ceausesca iz Moskve, kjer je v prejšnjih dneh zasedal vrh varšavskega pakta, rj je v Bukarešti sestal politbiro romunske KP, ki je med drugim odobril sklep romunske delegacije, da se upre predlogu Sovjetske zveze za povečanje vojaških stroškov. Kot kaže, sta romunsko stališče podprli tudi Poljska in Madžarska. Romunski politbiro je potrdil stališče, da je treba vojaške stroške kar se da skrčiti in nasprotno «povečati in modernizirati tehnično-materialno bazo socializma in rast splošne blaginje*.
Forlani zaključil obisk v Indiji
NOVI DELHI — Italijanski zunanji minister Forriani je zaključil dvodnevne politične pogovore z najvišjimi predstavniki indijske vlade. Danes bo dopotoval v Tokio, kjer ima na programu srečanja z japonskimi voditelji, začenši s cesarjem Hirohitom.
Do smrti povožen kronist «Unita»
MILAN — Pozno zvečer je ne znan avto do smrti povozil kroni sta dnevnika »Unita* Maura Brut ta. Kronist je šel čez cesto po ci garete, ko ga je podrl nasprot drveč avtomobil. Brutta je vrgli na asfalt, naravnost pod kolesi f.rugega avtomobila. Voznik prve ga avtomobila je samo pritisni na phn in zbežal.
Mauro Brutto je bil že osem le kronist pri »Unitš* in je zadnji čase sledil pomembnejšim ugra bit vam, teroristični in mafijsk dejavnosti.
Hude žrtve zaradi ciklona v Šri Lanki
COLOMBO — Radijska postaja iz Colomba v šri Landi je včeraj sporočila, da je okrog dvesto petdeset ljudi izjubilo življenje zaradi hudega ciklona, ki je predvčerajšnjim nrizadel severni del države. Po neuradnih podatkih pa naj bi bilo rtev več kot petsto, streho pa je zgubilo več kot sto tisoč ljudi.
PnmorškHffievmk 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
26. novembra 1978
SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO■ GOSPODARSKE ZVEZE
V sedanjem trenutku napeti vse sile za dosego globalne zakonske zaščite
Predsednik Boris Race podrobno poročal o sprejemu enotne delegacije Slovencev pri predsedniku republike - Poročilo dr. Karla Šiškoviča - Pregled delovanja organov zveze po reorganizaciji ■ Boris Simoneta novi predsednik odbora za socialna in družbena vprašanja ■ Ustanovljen odbor za telesno kulturo
Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je — kot smo na kratko že poročali — sestal v petek na svoji 6. redni seji, katere prvi namen je bil informirati člane in članice o splošnem političnem položaju v zvezi z bojem za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji in o delovanju organov zveze, kot je to običaj pred koncem leta in pred skorajšnjim občnim zborom SKGZ, ki bo v začetku prihodnjega leta. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik Boris Race še poudaril, da je seja glavnega odbora tudi priložnost za oceno delovanja organov zveze in za ugotovitev, kaj je treba v sedanjem, v marsičem odločilnem trenutku za našo prihodnost, še narediti. Predsednik Race je glavni odbor seznanil tudi s sprejemom enotne slovenske delegacije pri predsedniku republike Sandru Pertiniju in pri tem z dodatnimi informacijami ponovil, kar je že bilo rečeno, da je namreč predsednik Pertini pokazal veliko razumevanje za naše probleme in soglasje z našimi zahtevami po globalni zaščiti. Izrazil je simpatije do naše narodnostne skupnosti, ki izvirajo še iz časov boja proti fašizmu in zagotovil, da bo zastavil ves svoj vpliv povsod kjer je potrebno, da bodo naše pravične zahteve deležne naj večje po zomosti in uresničene, kajti — tako je poudaril — država nam s tem ni česar ne daruje, pač pa je to njena dolžnost.
To so spodbudne besede in zagotovila najvišjega varuha republiške ustave, je dejal Boris Race a ob tem poudaril, da se moramo zavedati, da bijemo težak boj, kar dokazuje počasno delovanje posebne ko misije pri predsedstvu vlade, zadolžene za preučevanje gradiva in za pripravo vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito, povsem nesprejemljiv in z ogorčenjem odklonjen vladni zakonski predlog za izpolnitev obvez iz čl. 8 osimskega sporazuma ter politično administrativni pritisk videmske KD na bene ške Slovence, da bi se odpovedali globalni zaščiti in svojemu enotnemu slovenskemu narodnemu deblu, obenem pa tudi stališča o postopnosti glede na čas, teritorij in vsebino pri reševanju naših vprašanj, na katerih še vedno vztraja krščanska demokracija na krajevni, deželni in državni ravni v nasprotju z zahtevami vse slovenske skupnosti ob podpori demokratičnih sil, da se naša zaščita zagotovi z globalnim zakonom, veljavnim za vse Slovence v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Zato je skrajni čas, je dejal Race, da se pristopi k parlamentarni razpravi o predloženih zakonskih osnutkih za globalno zaščito. Da bi to razpravo pospešili, so se predstavniki Slovencev dogovorili za vrsto e-notnih nastopov pri predsedniku republike, predsedniku vlade, predsednikih obeh vej parlamenta Ingrauu in Fanfaniju, pri vsedržavnih tajnikih političnih strank in tudi pri predsednikih posameznih parlamentarnih komisij, ki bodo morale v prihodnjih dneh izreči svoje mnenje o predloženih zakonskih osnutkih.
Ko je govoril o tem, se je predsednik Race že nanašal na poročilo dr. šiškoviča, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu in ga tukaj ne bi navajali. V razpravi sta izvajanje dr. šiškoviča dopolnila Stojan Spetič, ki je prav tako član komisije predsedstva vlade, in Samo Pahor. Spetič je podrobneje razčlenil na men in cilje demokristjanskih zagovornikov poštopnosti reševanja naših narodnostnih pravic, katerim gre v bistvu zato, da se nam prizna čimmanj pravic in še te samo na Tržaškem, že manj na Goriškem, v Beneški Sloveniji pa nič. V tej zvezi je opozoril tudi na oster napad- v glasilu Liste za Trst «La voce libe-ra» na pravico do uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, kar razkrinkuje dejanski odnos te skupine do Slovencev. Ob omembi, da se v senatnih komisijah začenja razprava o zakonskem osnutku KPI za globalno zaščito, je Spetič poudaril, da so zdaj izredno važni naši enotni nastopi in da se mora zanje angažirati vsa naša skupnost. Samo Pahor pa je iz lastnih izkušenj v Rimu podprl nujnost boljšega in formiranja parlamentarcev in drugih rimskih dejavnikov o naši stvarnosti in naših problemih, kar je važno zlasti v fazi, ko o globalni zaščiti razpravljajo v raznih parlamentarnih (comisijah.
V	povzetkih diskusije je dr. šiško-vič menil, da bi bil za našo narodnostno skupnost boljši ustavni zakon, da pa so se stranke odločile za pot redne zakonodaje in da moramo sedaj v tem boju vztr. jati in zastaviti vse svoje sile tudi z našo stalno prisotnostjo v Rimu.
V	drugi točki dnevnega reda je tajnik Duško Udovič podal poročilo o delovanju organov zveze in pri tem izhajal iz smernic in ciljev, ki so bili začrtani na občnem zboru marca 1977. Podrobneje se je zaustavil pri rezultatih reorganizacije strukture zveze in ugotovil, da so ti rezultati v glavnem pozitivni in se odražajo v bolj učinkovitem delovanju zlasti goriškega teritorialnega odbora in pa nekaterih področnih odborov, predvsem gospodarskega, odbora za sredstva množičnega obveščanja, za šolstvo in za mladino, pri nekaterih odborih pa dejavnost še ni dovolj zaživela, kar je odvisno tudi od k'lovskih težav. Kar zadeva delovanje tržaškega teritorialnega odbora se ta v pretež nem delu pokrivf s članstvom v iz-
vršnem Odboru, vendar bo treba tudi tu nekaj spremeniti. Za teritorialni odbor za videmsko pokrajino pa je ugotovil, da še ni dosegel zaželene stopnje zaradi organizacijskih težav, čeprav je bilo v zadnjem razdobju posvečeno temu vprašanju precej pozornosti. Zato pa je toliko bolj učinkovito enotno nastopanje beneških kulturnih društev, kar je prišlo do vidnega izraza zlasti v njihovem nastopu na manjšinski konferenci v Vidmu, v «Listini o pravicah beneških Slovencev* in v odločnem nastopu proti političnim in administrativnim pritiskom videmske KD v zvezi z ugotavljanjem narodnostnega položaja v beneških občinah.
V razpravi so prišle do izraza nekatere kritične a konstruktivne pripombe k delovanju posameznih organov, in nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba s skupnimi napori odstraniti, da bo delo učinkovitejše.
Tretja točka dnevnega reda se je nanašala na organizacijska vprašanja. Glavni odbor je soglasno sprejel predlog o imenovanju Borisa Si-monete za predsednika odbora za socialna in družbena vprašanja namesto umrlega predsednika Miloša Kodriča, katerega spomin je glavni odbor počastil z enominutnim molkom. Glavni odbor je bil nato seznanjen s sklepom o ustanovitvi posebnega odbora za telesno kulturo, ki je dozorel na posvetu o naši športni dejavnosti. Izvršni odbor je sklep odobril, obenem pa po živahni diskusiji tudi sprejel predlog, da vodi odbor začasno tajnik Duško Udovič in da je tajnica Tamara Simoneta, nato pa je z nekaterimi dopolnitvami potrdil člane tega odbora. Po statutu zveze so člani odbora predsedniki organizacij, ki se ukvarjajo s telesno kulturo (ZSŠDI, tržaško in goriško planinsko društvo ter taborniki), ostali člani pa so izbrani poimensko iz vrst aktivnih športnih delavcev.
JUTRI V ULICI MADONNINA
Javna razprava KPI o cfntru za raziskave
Tržaška avtonomna federacija KPI priredi jutri ob 20. uri v Ulici Madonnma št. 19.. javno razpravo o temi: »Perspektive razvoja centra za znanstvene in tehnološke raziskave v Trstu*. Poročal bo sen. Claudio Villi, zastopnik konzorcija za razvoj fizikalnih študijev v odboru za izdelavo statuta centra, razpravo bo pa zaključil Mario Bo-lognani, načelnik komisije za raziskave pri osrednjem vodstvu KPI.
načelnik demokrščanske svetovalske skupine Richetti v Rojanu potrdil ostro kritiko KD ravnanju manjšinskega odbora LpT. Cecovinijev odbor, ki kljub nezaupnici večine občinskega sveta noče odstopiti, je doslej le izvajal sklepe pretekle u-prave ah vodil skromno rutinsko delo. Ni se pa lotil, je poudaril Richetti, bistvenih vprašanj, kot so načrti za ljudske gradnje, pravične stanarine, ukrepi za zagotovitev možnosti delovanja rajonskim svetom, kar vse močno ovira reševanje stvarnih problemov prebivalstva in je v škodo predvsem ljudskih slojev. Odbor LpT ni še niti poskrbel za začetek postopka za oddajo del velike cestne povezave med pristaniščem in Padričami, s čimer neučinkovitost novih upraviteljev odlaga izvajanje strukture, ki je za prerod tržaškega gospodarstva nujna in zamrzuje 66 milijard lir, ki so že razpoložljive.
vodil odbornik za delo Tome, se bodo poleg članov deželne komisije za zaposlovanje mladine in komisije za polno zaposlitev udeležili tudi zastopniki združenja delodajalcev in delavskih sindikatov. Osrednjo vlado bo na posvetu zastopal podtajnik na ministrstvu za delo Cri-stofori.
28. in 29. t. m. zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 28. in 29, novembra 1978 zaprti zaradi državnega praznika.
PRIHODNJO SREDO V TRSTU
Podpis pogodbe o sodelovanju tržaške z wroclavsko unive rzo
Uradno odposlanstvo iz Poljske bo dopotovalo že jutri - Skupno znanstveno delo na področjih fizike, matematike, delovnega prava in italianistike
V okviru splošnih prizadevanj za razširitev sodelovanja s tujimi znanstvenimi ustanovami, bo tržaška u-niverza prihodnji teden podpisala sporazum o znanstvenem sodelovanju z vvroclavskim vseučiliščem.
Jutri bo dopotovalo v naše mesto uradno odposlanstvo wroclavske u-niverze, ki ga bo vodil rektor prof. Kazimir Urbanik. Poljski gostje se bodo zadržali v Trstu, do 30. novembra, v tem času pa bodo obiskali vse znanstvene inštitute naše u-niverze. Podpis pogodbe o sodelovanju bo 29. novembra v prostorih rektorata.
Osnutek pogodbe o sodelovanju na didaktičnem in znanstvenem področju je pripravljen že nekaj mesecev, v zadnjih tednih pa so ga odobrili akademski senat in upravni svet tu kajšnje univerze ter uradni organi wroclavske univerze in poljska vlada. Osnutek predvideva vzpostavitev znanstvenega sodelovanja na
SPD IGO GRUDEN — NABREŽINA
vabi na
odkritje spomenika Igu Grudnu
Svečanost bo ob spomeniku v drevoredu za nabrežinsko cerkvijo danes, 26. novembra 1978, z začetkom ob 11. uri.
Poleg slavnostnega govora prof. Nade Pertot je na sporedu še nastop nabrežinske godbe na pihala, mešanega pevskega zbora Igo Gruden in učencev srednje šole Igo Gruden.
VLJUDNO VABLJENI
V pristojnosti podtajnika Cristoforija
Posvet o problemih zaposlovanja mladine
Na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino bo jutri dopoldne ob 10. uri pomemben posvet o zaposlovanju mladine na osnovi najnovejših zakonov, ki jih je parlament v zadnjem času izglasoval za to področje. Posveta, ki ga bo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
S SEJE UPRAVNEGA IN RAZISKOVALNEGA ODBORA
SLORI je čedalje bolj pogosto prisoten na mednarodni ravni
Inštitut je v zadnjem obdobju opravil veliko dela na celotnem ozemlju, kjer živijo Slovenci v Italiji • V načrtu samostojno glasilo
Ostre kritike KD občinskemu odboru LpT
V okviru vrste sekcijskih skupščin, ki jih tržaška KD prireja za poglabljanje razprave o razmerah na tržaški občini in o prenovitvi stranke, je pokrajinski podtajnik in
S SESTANKA TAJNIKA Z USLUZBENIMI ČLANI PSI
Delovna sezona Slovenskega raziskovalnega inštituta je v polnem teku. Po krajšem razdobju poletnega premora se je delo nadalje-valjjuiLttseb ,smeoeb,»-ki jih je do-ločil občni" zbor in tem se je v vmesnem času dodala še marsikatera nova obveznost. Da bi opravili pregled izvedenega dela ter dopolnili načrte za obdobje do prihodnjega občnega zbora, so se pred dnevi, v četrtek, 23. t.m., zbrali člani raziskovalnega ter upravnega sveta inštituta.
Ravnatelj inštituta dr. Karel ši-škovič je podal izčrpno poročilo o opravljenem delu po posameznih sedežih. V Benečiji se uspešno razvija temeljito zasnovana raziskava o pogojih, ki vplivajo na vračanje emigrantov iz tujine v domače območje ter terensko delo pri raziskavi sovodenjske občine. Na Goriškem je trenutno sedež inštituta brez stalne moči, nujno delo
pa se vseeno odvija; letos poleti 1330, se uokvirja v ciklus prireldi-
Socialisti nezadovoljni s stanjem v tržaškem RAI
Poudarjena upravičenost avtonomije za slovenske radiotelevizijske oddaje
Pretekli četrtek se je pokrajinski tajnik PSI Seghene sestal z uslužbenci tržaškega sedeža RAI, ki so člani stranke. Na sestanku so obravnavali razmere pri tržaški radijski postaji, posebno glede na spremembe ki so se v njenih strukturah in osebju dogodile po uvajanju reforme. Ugotovili so, da so nekatere izbire rimskega upravnega sveta, ki zadevajo naš deželni sedež in nekatere neupravičene odločitve krajevnega ravnateljstva v nasprotju s pričakovanji PSI v zvezi z načeli pluralizma, decentralizacije, soudeležbe in ravnotežja političnih sil na vseh ravneh upravljanja, za katera so se socialisti zavzeli med prvimi in so si za njih uresničenje prizadevali dolgo let.
Zato so sklenili poglobiti analizo sedanjega stanja in preveriti dosežene smotre tudi z gledišča novih stališč PSI, ki so prišla do izraza na nedavnem simpoziju o sredstvih obveščanja in oblasti v Italiji. Kar zadeva tržaški sedež jo treba upoštevati posebne značilnosti radijske in televizijske službe za slovensko narodnostno skupnost, kateri zakon o reformi upravičeno priznava avtonomijo. Pred zaključkom seje so še izvolili nove vodstvene organe »jedra* članov PSI, ki so v službi pri tržaškem sedežu RAI.
Za demokratizacijo gledaliških ustanov
Sindikalna zveza CG1L - CISL -UIL in delavski svet občinskega gledališča «G. Verdi* sta sinoči izdala skupno poročilo, v katerem naglašata, da postaja položaj v občinskem gledališču «I,a Fenice* v Benetkah čedalje bolj nevzdržen. Omenjeno gledališče vodi že dobrih pet mesecev komisar, ker se
redno vodstvo ne more sestati zaradi zavlačevanj v zvezi s preos-novo gledaliških ustanov in zaradi neodgovorne politike, ki jo na tem področju vodi pristojni minister Pastorino. Sindikalna zveza in delavski svet gledališča pozivata zato politične sile in predsednika ministrskega sveta, naj se zavzemajo za čim prejšnjo ureditev tega vprašanja in še zlasti za ponovno vzpostavitev demokratičnega vodstva pri beneškem gledališču.
Beneški župan novi predsednik Združenja jadranskih luk
Včeraj se je v Raveni sestalo vodstvo Skupnosti jadranskih pristanišč. Na seji so med drugim izvolili za novega predsednika skupnosti beneškega župana dr. Maria Riga, ki je tako prevzel posle, ki jih je zadnja tri leta vodil bivši tržaški župan ing. Spac-cini. Dr. Rigo je bil doslej podpredsednik skupnosti.
je bilo izvedeno obširno kartograf sko delo na območju števerjanske občine in nadaljuje se analiza sredpješplslfle* problematike .-PhAt
Na Tržaškem je v teku več širi
ših akcij. Pred nedavnim so bili na posebnem prikazu podani rezultati večletnega raziskovalnega delovanja na področju šolstva; tudi na tržaškem Krasu se je nadaljevala že skoro tradicionalna poletna akcija kartiranja, ki se je množično udeležuje pretežno srednješolska mladina; inštitut je prišel tudi v stik s Kraško gorsko skupnostjo, s katero sodeluje pri nalogi v zvezi z njenim razvojnim načrtom; predstavljena je bila analiza Primorskega dnevnika in poleg izvajanja teh nalog je inštitut bil prisoten tudi na številnih znanstvenih simpozijih, med katerimi zavzema najvidnejše mesto prav gotovo u-deležba na rednem mednarodnem kongresu sociologov, ki se je odvijal avgusta meseca v Uppsali, na Švedskem. Slori in hkrati tudi Celovški znanstveni inštitut sta na tem svetovnem srečanju zastopala t dva člana, ki sta se aktivno vklju- j čila v stalni delovni komisiji, ki se v okviru mednarodnega združenja sociologov ukvarjata s problemi manjšinske stvarnosti in e-migracije. Ta vključitev pomeni prav gotovo priznanje značaju in vlogi, ki jo tovrstni manjšinski inštituti razvijajo in seveda tudi samim narodnim skupnostim, ki so sposobne tako kvalificiranega in samostojnega pristopa k lastni problematiki.
O možnostih razvoja začetih in načrtovanih pobud se je med udeleženci razvila diskusija, ki se bo še nadaljevala v okviru posebnih komisij.
Pomemben je bil nadalje sklep, s katerim sta oba odbora odobrila konvencijo o sodelovanju med inštitutom za geografijo iz Ljubljane ter Slovenskim raziskovalnim inštitutom. S tem dogovorom bosta inštituta še utrdila že tradicionalne tesne odnose, ki se razvijajo nepretrgoma od ustanovitve SLORI.
Med zadnjimi argumenti na dnevnem redu je bila pomembnejša še ugotovitev, da mora inštitut misliti na izdajanje lastnega glasila, ker si samo s takim sredstvom lahko zagotovi popolno informiranje o svojem delovanju ne le lokalne javnosti, ampak tudi mednarodne. (ps)
• V sredo, 29. t.m., bo v veliki dvorani mestnega muzeja Sartorio, Lar-go Papa Giovanni XXIII., prof. Silvio G. Cusin govoril o starih tržaških sinagogah. Predavanje, ki bo ob
tev ob razstavi o zakladih tržaških verskih skupnosti.
0 Center za predzakonsko' vzgojo obvešča, da bodo prostori v Ul. Genova 21 meseca novembra odprti vsak dan od 10. do 12. ure.
NA POBUDO POKRAJINE
V torek srečanje o mleku in siru
Program srečanj s prebivalstvom, ki ga je priredila tržaška pokrajina pod skupnim naslovom «Za drugačno kakovost življenja*, se nadaljuje v torek, 28. t.m., z razgovorom o temi cMleko in sir*, ki bo kot običajno v konferenčni dvorani laboratorija za higieno in profilakso v Ulici La Marmora št. 13 ob 18. uri.
podlagi triletnih programov, izmenjavo docentov, znanstvenih publikacij in informacij ter izdajanje skupnih publikacij. Področja, ki pridejo v poštev za sodelovanje, bodo določili naknadno, iz preliminarnih pogajanj pa je možno sklepati, da bo skupno delo zajelo področje fizike, matematike, delovnega prava in predvsem italianistike. Na vvroclav-ski univerzi beležijo r.amreč v zad-dnjih letih naraščajoče zanimanje za italijanski jezik in sodobno italijansko književnost.
Jutri na Opčinah sestanek ZŽI
ZŽI z vzhodnega Krasa sklicuje za jutri ob 20. uri na sedežu «Conf-esercenti*. Narodna ulica 69, srečanje, na katerem bodo ženske razpravljale o družinskih posvetovalnicah.
Uspel planinski večer SPDT
Sinoči je bil v prepolni Gregorčičevi dvorani v Trstu planinski večer, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Na sporedu je bil pester program, in sicer nagrajevanje udeležencev pohoda Trst - Bohinj, ki je bil letošnjega avgusta ob priložnosti 200-letnice prvega vzpona na Triglav, razni filmi ter družabnost. V imenu Slovenskega planinskega društva je najprej spregovoril njen predsednik inž. Pino Rudež, v imenu smučarskega kluba Devin pa predsednik Janko Gruden. Najprej je dekliški pevski zbor iz Devina zapel nekaj pesmi, takoj nato pa je bilo nagrajevanje fotografskega natečaja SPDT. Gregorčičeva dvorana je bila ob tej priložnosti daleč pretesna za to slavnost. Prisrčnost je bila tu na višku. Še mnogo takih večerov! (dj)
De Banfield ravnatelj «Festivala dveh svetov»
Umetniški vodja tržaškega gledališča «Verdi* dirigent Raffaello de Banfield je novi umetniški ravnatelj «Festivala dveh svetov*, ki se vsako leto vrši v Spoletu.
..... ' 'mi
I. deželni kongres zadrug za proizvodnjo in delo
V palači Belgrado v Vidmu se je včeraj začel I. deželni kongres zadrug za proizvodnjo in delo. Kongresu prisostvuje tudi odposlanstvo zadružnih organizacij iz Tolmina in Kobarida, ki so že pred časom, še posebno pa po potresu, navezale tesne stike s sorodnimi organizacijami v Furlaniji.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiuiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuniiiiiiiitiiiii
V GALERIJI «RENA VECIA»
Vtisi iz Grčije in Španije v delih Atilija Kralja
0b odprtj'u razstave je prebral tudi nekaj svojih poezij
Sinoči se je v galeriji *Rena Ve-cia» v Ul. Donota 20 zbralo zelo veliko ljubiteljev umetnosti. Prišli so na odprtje razstave, ki jo je v tej središčni galeriji pripravil znani tržaški likovnik Atilij Kralj, ki je tokrat predstavil svojo grško in špansko bero. Na stene male galerije je Kralj razobesil kakih dvajset svojih del, dvajset motivov v barvah, ki jih je zajel na svojih popotovanjih po Grčiji in Španiji, predvsem v grškem letoviškem kraju Santorini ter na Peloponezu na sploh, kot tudi v španskih krajih Lorca, Costa del Sol in Castiglia. Kot je pri Kralju v navadi, mu je odprtje razstave služilo tudi kot priložnost, da je prebral nekaj svojih poljudnih poezij.
Razstava, ki zasluži vso pozornost bo trajala do 8. decembra.
NA RADIU TRST A
Tolstojevo «Vstajenje» ob 150-fetnici rojstva
Ob stopetdesetletnici rojstva velikega ruskega romanopisca Leva Nikolajeviča Tolstoja bo tržaška radijska postaja oddajala dramatizacijo njegovega romana «Vstajenje». De
1. SEJEM vse za ZENSKO
24./30. novembra 1978 TRŽAŠKI VELESEJEM Trg De G«sPer,,
Urnik: petek, sobota in nedelja 9.-12.30/15.-21. od ponedeljka do četrtka 15.-21.
VSTOPNINA: 500.— LI3
lo, ki ga je v šestih delih dramatizirala Balbina Baranovič-Battelino, bo na sporedu od jutri, 27. novembra, do sobote, 2. decembra, vsak dan ob 14.10. Delo so v režiji B. B. Battelino za radio izvedli člani Radijskega odra.
Roman Vstajenje zavzema v Tolstojevem oblikovanju posebno mesto. V njem je avtor zajel nagel prodor kapitalizma in etnično družbene obtožbe ljudi in razmer v tistem času. Poleg tega je to delo izraz o-sebne idejne izpovedi velikega ruskega pisatelja, čigar jubilej praznujemo v letošnjem letu.
V četrtek koncert dua Caroli - Schiavon
V	okviru tradicionalnih Glasbenih srečanj, ki so v baziliki sv. Silvestra, bo v četrtek, 30. t.m., ob 18.30 celovečerni koncert dua Caroli - Schiavon.
Enzo Caroli je diplomiral iz flavte na konzervatoriju v Benetkah in se nato uveljavil po vsej Italiji, tako da je prejel več laskavih priznanj in nagrad. Nastopaj pa je tudi v tujini. Luigi Schiavon je diplomiral prav tako v Benet- I kah, vendar iz študija kalvirja. Z glasbo se je začel ukvarjati že od mladih nog in večkrat nastopal v tujini kot solist.
V	četrtkovem koncertu bo duo Caroli - Schiavon izvajal skladbe Donizettija, Poulenca, Sgrinia, Ue-bussgja in Prokofjeva.
Zveza primorskih partizanov s Proseka in Kontovela izreka iskreno sožalje tov. Vitli ob izgubi (liane mame.
Zveza žena Prosek • Kontovel Izreka globoko sožalje tovarišici Vidi Gerlanc Mruucci ob izgubi drage mame.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
0TTAVI0 BASEZZI
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Adriana s sinom Renatom, oče Paolo, mama Arminia, brat Mario z družino, svakinja Neva z družino, tast Stanko in tašča Carmela ter drugi sorodniki
Trst, 26. novembra 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Umrl je
MARIO FURLAN
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob .12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek.
Žalostno vest sporočajo: brat Vinko ter drugi sorodniki in znanci
Prosek, 26. novembra 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta in brata
MIRA ŠTOKE
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih, posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja, vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremiti na zadnji poti v prezgodnji grob.
Žalujoča žena Claudia, sin Albert, hči Kati in sestra Andreina
Prosek, 26. novembra 1978
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene mame, tašče, tete, none in pranone
J0SIPINE KJUDER
čjittiUI	»*? »•	■>	«*.•/.• Vrt'd l: : >v-'	•
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih urah njenega slovesa. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste zasipati njen zadnji doto ž obilico prelepega cvetja in jo v tako velikem številu spremljati na njeni zadnji poti. še posebej smo dolžni zahvalo župniku Miklavcu za opravljeni verski obred in dr. Martelancu za zdravljenje.
Žalujoči svojci in sorodniki Lonjer, Katinara, Dolina, Boljunec, Trst, Koper, Ljubljana, Maribor, Neapelj, 26. novembra 1978
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
MARIJE REGENT vd. GERLANC
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremiti na njeni zadnji poti in še posebej vsem, ki so jo tolažili med'njeno dolgo boleznijo.
Svojci
Kontovel, 26. novembra 1978
ZAHVALA .
Ob tolikih izrazih sožalja se zahvaljujemo vsem, posebno pa tistim, ki so spremiti na zadnji poti mojega dragega očeta
PETRA PETAROSA
Iskrena zahvala g. A. Miklavcu in g. S. Šuligoju, g. ravnateljem, kolegom, prijateljem, dijakom in darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastiti njegov spomin s prispevki v dobrodelne namene.
Sin Robert z družino
Trst, 26. novembra 1978
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
JUSTE SEDMAK vd. SEDMAK
se Iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju sanatorija v Nabrežini, darovalcem cvetja, cerkvene; mu pevskemu zboru in vsem, hi so jo pospremiti na zadnji poti.
Otroci in drugo sorodstvo Sv. Križ. Ljubljana, Trst, 26. 11. 78
25. 11. 75	25. 11. 78
Ob 3. obletnici smrti naše drage žene, mame in none
LJUDMILE KRAU por. CARLI
se Je z žalostjo spominjajo mož svojci.
Trebče, 26. novembra 1978
Na OSNOVNI ŠOLI V ROJANU
bo v nedeljo, 3. decembra 1978, ob 16. uri SLOVESNOST OB POIMENOVANJU ŠOLE PO
BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Pripravljalni odbor
Pripravljalni odbor za poime-(°ovanje osnovne šole v Rojanu 1)0 bazoviških junakih
vabi
učitelje in učence, katerim “j, ®ogel dostaviti vabila, da se proslave, ki bo na os-ovni šoli v Rojanu v nedeljo, “ecembra 1978, ob 16. uri.
^v*za cerkvenih pevskih zbo-
*** na Tržaškem priredi revijo Pevskih zborov v Kulturnem do-®u v Trstu danes ob 17. uri.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTE Kulturni dom
^ torek, 28., in v sredo, 29. lovembra, ob 15.30
ERIK VOS
PLEŠOČI osliček
mladinska igra
e	STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978 - 79
CARLO GOLDONI
• NERGAČ*
komedija v treh dejanjih
(dveh delih)
Ij^triek, 30. novembra, ob 20.30 „ °NMa RED E - mladinski l C(*rtek
.pohoto, 2. decembra, ob 20.30 £°°NMA RED F - druga so-y a Po premieri
»D^edeljo, 3. decembra, ob 16.00 ef°NMA RED G — druga nede-■ P° premieri
To-
Ar'
5'tstoi> 16.30 - 18.20 . 20.10 - 22.00 «Chi v® Lussando alla mia porta*. H. ■f-.'tel in Z. Betune. Prepovedan (L^ini Pod 18. letom, h, ‘5.30—22.15 «Battaglie nella Ga-
ae,	Slas'- Richard Hatch, Dirk Be-_ ti 'kt. Lome Greene. Barvni film.
16.00—22.15 «Addio, ultimo uo-* *• Barvni film. Prepovedan mla-ka?i* Pod 18. letom.
'Oiaie Kj.30-20.45 «Dottor Živa-r ®' Omar Sharif, Julie Christie, *ldine Chaplin. Barvni film. 'bciclo 16.00 - 22.15 «Squadra titjiafiaj. Režija Sergio Corbuc-Feni' Enzo Cannavale. toCe 16.00 «11 vizietto*. Ugo Ltcal2?'' M1 c h e I Serrault.
p,	lsi»r lo.OO «Pretty Baby». Barvni ,, m Louisa Mallcja. Keith Carradi-p • Susan Sarandon, Brooke Shields.
jjjjepovedan mladini pod 18. letom, iv °» 14.00 «Fantasia*. Barvni Walt c«stneyev Ulm.
K*N° 16.00 «Zombi». Barvni film n®ria Argenta. Prepovedan mladi-t'ilMD°(l 18. letom.
tb*ranimatico 15.30-22.00 «The sto-K °f Joanna*. Gerard Damiano. f—rv’ni film. Prepovedan mladini
C iet°m-
Oj C"® 15.00 «Quel dannato pugno 4^ Uoni'ni». Charles Bronson.
»c® 15.30 «Criminal International Hj erfcy . Sezione sterminio*. Barv-C*Dj. Premiera j'101 15.30-21.30'«Elliot, il drago
film ile*' Barvni Walt Disneyev
Venelo 14.45 «Telephone*. Idj.^vedan mladini pod 14. letom, b c 15.00 «1 magnifici sette». Yul V'o|,lnncr' Ely Walach. Barvni film. ej® 15.00 «11 bel paese*. Film Lunj 1® Salceja. Igra Paolo Villag-■ Barvni film.
SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi v svoje prostore
v Ul. sv. Frančiška 20/n. na torkovo srečanje 28.novembra:
DILEME
SLOVENSKE KULTURE V POVOJNEM ČASU
Ob jugoslovanskem prazniku — dnevu republike — bo polemično govoril in se pogovarjal književnik in sedanji direktor mariborske drame BOJAN ŠTIH člane in prijatelje opozarjamo. da se bo večer začel točno ob 20.30.
Gledališča
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes. 26. t.m., ob 15. ter 19.30 v Ljubljani; jutri, 27. in v torek, 28. t.m.. ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Miroslava Krleže «Leda».
ROSoETTI
Danes ob 16. uri Athaydeva «La si-gnorina Margherita* z Anno Procle-mer. Režija Giorgia Albertazzija. Izven abonmaja: abonenti 20 odst. popusta. Zadnja predstava.
Od torka. 28. t.m., Corrado Pani, Antonella Steni in Ugo Maria Moro-si predstavljajo Schisgalovo «Ancora una volta amore mio*. Abonenti od 30 do 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes ob 11. uri peti koncert ciklusa, posvečenega Antoniu Vivaldiju.
Od srede, 29. t.m., gledališka skupina Vannucci - De Francovich predstavlja «11 matrimonio secondo Sve-vo». V abonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije za ponovitve do 8. decembra. Rezervacija je obvezna tudi za abonente reda «stalni». • * *
Jutri ob 10. uri «Marionette in li-berta*. Predstava za šole.
VERDI
Jutri, 27.11., bo Claudio Morini predstavil operi «Allamistakeo» Giu-lia Viozzija in «CavaIleria rusticana» Pietra Mascagpija, ki ju gledališče, Verdi pripravlja za prihodnjo pre-1
mieroi—• • -	—
* * *
V četrtek, 30. t.m., ob 20. uri izredna ponovitev «Toscc» izven abonmaja. Prodaja vstopnic sc prične danes, z urnikom 9.30 - 13.00 in se nadaljuje v naslednjih dneh.
JUTRI NA SEDEŽU SKGZ
Kritična razprava o načrtu za ljudske gradnje v Trstu
Načrt mora upoštevati bistvene razvojne potrebe slovenske narodnostne skupnosti in je ne srne prizadeti z novimi razlastitvami
Danes, 26. t.m., ob 9. uri bo na terenu TPK Sirena
DELOVNA AKCIJA
Vabljeni!
Razna obvestila
SPD Tabor Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo v soboto, 2., v ponedeljek, 4., v torek, 5. decembra, od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 3. decembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Za Miklavža je slovenska knjiga najlepši dar.
Izleti
Združenje Union priredi enodnevni izlet 3. decembra t.l. v goriška Brda na kostanj in novo vino. Informacije in prijave na sedežu združenja U-nion. Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. ob četrtkih od 17. do 19.30 in od sobotah od 10.30 do 12. ure.
Na sedežu Slovenske kultumo-go-spodarske zveze bo jutri, 27. t.m., ob 16. uri razprava o dokumentu «Xritičen zapis o prostorski razmejitvi in izbiri področij za načrt ljudskih gradenj občine Trst*. Dokument je izdelala komisija za prostorska in urbanistična vprašanja, ki deluje v okviru Odbora za gospodarstvo SKGZ. Na razpravo so bili povabljeni predstavniki političnih strank, sindikalnih in strokovnih organizacij, rajonskih svetov in tržaške občine.
Načrt ljudskih gradenj je tržaški občinski svet sprejel tik pred razpustom ob poteku mandata, torej pred junijskimi volitvami. Izdelan je bil v veliki naglici v zelo kratkem času, in brez najširšega posvetovanja z rajonskimi konzultami, sindikalnimi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zaradi teh dejstev in zaradi resnih dvomov, ki jih vzbujajo nekatere usmeritve načrta, so številni dejavniki, med njimi osrednje slovenske organizacije in posamezni prizadeti lastniki, izrazili resne pomisleke o vsebini novega zelo pomembnega urbanističnega inštrumenta.
Sprejetju načrta ljudskih gradenj so sledile volitve, le-tem pa obdobje politične negotovosti in dolgotrajnega mučnega sporazumevanja. Komaj v zadnjih tednih se je položaj malce izkristaliziral in ponovno so začela stopati v ospredje konkretna vprašanja.
Eno izmed teh je prav gotovo načrt ljudskih gradenj, ki leži še zmeraj na tržaški občini. Ker je bila že imenovana urbanistična komisija, se pričakuje, da bo občinski svet v kratkem razpravljal o ugovorih k načrtu, ki jih je okrog 200. Velik del le-teh so občini poslali občani slovenske narodnosti.
Na vsak način predvideva postopek, da mora po odobritvi na občini načrt odobriti tudi deželna uprava. Dejstvo je, da bi moral načrt stopiti v veljavo do srede januarja, kajti le to bi zagotavljalo občini, da bo dobila ustrezno državno finansiranje. Zaradi tega so se v zadnjem času nekatere politične stranke in organizacije zavzele za pospešitev postopka.
Slovenci so pokazali, da se dobro zavedajo, kako so pomembne cenene ljudske gradnje. Vendar so obenem podčrtali, da je prvenstvenega pomena, da načrt upošteva bistvene razvojne potrebe slovenske narodnostne skupnosti in da je ne prizadene z novimiTažlastitvami. Glede tega pa gre ugotoviti, da bi po načrtu približnb > feplovico stanovanj zgradili prav v okolici in na podeželju (Sv. Ivan, Kolonkovec, Sv. Ana, Naselje sv. Sergija in Opčine), kar bi prineslo Slovencem velike razlastitve in kar je poleg vsega v očitnem nasprotju s proglašeno občinsko urbanistično politiko, da se zaustavi razširjanje mesta v predmestja in da se sanira danes zelo slabo izrabljeno mestno jedro.
Dokument komisije za urbanistična in prostorska vprašanja, o katerem bo jutri razprava, poglobljeno obravnava različne aspekte načrta in ugotavlja vrsto pomanjkljivosti in protislovij. Zato se zavzema za revizijo načrta, ki naj bi ne vključeval področij Opčin. Sv. Ane. Ti-minjana, Kolonkovca in Naselja sv. Sergija med tista področja, na katerih naj bi gradili ljudska stanovanja. (sk)
že vzdrževala progi, in da bo prenehala delovati družba «La Stradale*. V resnici vzdržuje zdaj omenjeni progi konzorcij za prevoze ACT, katere avtobusi bodo prenehali vozi'i, ko bo progi ponovno prevzela SAP. Ko bo do te spremembe dejansko prišlo, bodo odpadle vse ugodnosti, ki jih imajo imetniki abonmajev za celotno omrežje, ki ga vzdržuje konzorcij.
• V petek, 1. decembra, bo v krožku Che Guevara debatni večer na temo ,«Trst v kinematografiji Franca Giraldija*. V razpravi, ki se bo pričela ob 20. uri bo sodeloval tudi režiser Giraldi sam.
Pismo uredništvu
Spoštovano uredništvo!
V	odgovor pismu uredništvu, ki je bilo objavljeno v nedeljskem dnevniku iz dne 19.11.1978.
V	tem pismu piše, da smo se skavti in skavtinje «hudovali» nad tem, da nas niso omenili v članku iz dne 5. 11. 1978, ki govori o kulturni dejavnosti na Proseku in Kontovelu. Po tem bi lahko napačno sklepali, da skavti ne spadamo k neki kulturni organizaciji. K temu bi radi pripomnili, da se nismo prav nič «hu-dovali*, ampak smo le hoteli dodati, kar se nam je zdelo, da je bilo izpuščeno. Glede delovanja v mesecu oktobru bi povedali, da tudi neka-
tera društva, čeprav omenjena v članku, niso «imela pomembnejše dejavnosti*.
Ker smatramo, da je cilj skavtske organizacije — t.j. vzgoja mladega človeka — važnejši kot pa reklami-ziranje po časopisu, smo morda manj poznani v javnosti. Vendar tudi to v celoti ne drži, kajti mi nismo samo vaška organizacija in se ne oziramo samo na delovanje v eni vasi. Naše delovanje je povezano z delovanjem cele organizacije. Pred kratkim smo na Proseku pobirali star papir in cunje, da bi z izkupičkom pomagali Skupnosti Družina Opčine oz., da bi pomagali pri gradnji doma za handikapirane.
Mislimo, da smo s tem zaključili, lahko pa še dodamo, da kdor želi, nas lahko obišče ob sobotah od 5. do 6. ure v našem sedežu na Kontovelu št. 71.
Podpisani:
Marjan Ciani, Klavdij Cibic, Andrej Milič, Bruna Ciani, Neva Obersnel
KOMISIJA
ZA DORAŠČAJOCO MLADINO SKGZ
razpisuje zimovanje v Zgornjih Gorjah od 26. decembra 1978 do 2. januarja 1979 za otroke od 8. do 14. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, HI. nadstr. od 9. do 12. ure. Tel. 744249.
JAVNI SKLAD ZA POMOČ ŠK KRAS
Odbor športnega krožka Kras, ki deluje na območju zgoniške in re-pentabrske občine, je spričo kritičnega finančnega položaja društva sklenil, da odpre pri našem dnevniku javni sklad za pomoč ŠK Kras.
POPRAVEK
V včerajšnje poročila o seji dolinskega občinskega sveta se nam je vrinila neljuba pomota: zapisali smo, da bo 1. decembra prevzela avtobusni progi Trst-Dolina in Trst-Ric-manje družba SAP, ki je svoj čas
TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO,
PLEM IN VODO
razpisuje javni natečaj za sprejem v službo
UPRAVNIKA STROJNIČNEGA ODDELKA RAČUNSKEGA CENTRA
Vključitev v stalež «Bs» vsedržavne kolektivne delovne pogodbe nameščencev občinskih plinskih podjetij v Italiji.
Natečaja se lahko udeležijo vsi od 18. do 35. leta starosti na dan tega oglasa (razen z zakonom predvidenih izjem) s spričevalom o dokončani srednji šoli.
Zainteresirane osebe lahko dvignejo razpis natečaja vsak delovni dan od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja, v Ul. Bellini l/d, H. nadstr., soba 48, tel. 64-744.
Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 20. decembra 1978 ob 12. uri.
GENERALNI RAVNATELJ
Trst, 26. novembra 1978
Na Kontovelu so pokopali Marijo Regent
...
Velika množica Kontovelcev in Prosečanov je v sredo pospremila k zadnjemu počitku Marijo Regent vd. Gerlanc s Kontovela. Domačini so s svojo nemo prisotnostjo počastili njen spomin in ji obenem izpričali svojo zahvalo za njeno neomajno antifašistično delovanje in vztrajno borbo za ideale našega naroda, ki je spremljala pokojnico skozi vse njeno razburkano življenje.
Marija Regent se je rodila leta 1894 v zavedni kontovelski družini. Bila je najstarejša izmed šestih o-trok in je morala zato že v mladih letih poprijeti za delo in pomagati v družini. Po prvi svetovni vojni se je omožila z domačinom Josipom Gerlancem, kateremu je povila tri otroke, sinova Milana in Karla ter hčerko Vido. V medvojnem obdobju,, v najbolj temnih časih črnega terorja, sta se z možem, ki je postal pozneje tudi predsednik krajevne OF, odločno izrekla za antifašistično borbo. Skrivala sta ljudi, ki jih je zalezovala fašistična drhal, jim pomagala, sodelovala pri organiziranju naprednih pobud. Med drugim s/etovnim konfliktom se je Marija aktivno vključila v Antifašistično fronto žensk. Pri njih doma so se skrivali partizani, aktivisti, zbirali so živila za borce OF. Njen sin Karlo, ki je bil takrat star komaj 16 let, se je tudi vključil v partizanske enote, kar na najbolj jasen način izpriča narodnostno zavednost njene družine.
Po vojni je še vedno sodelovala v vaškem življenju. Bila je skromnega značaja in njeno življenje je bilo vse do zadnjega prežeto s svobodoljubnim duhom in neuklonljivo vero v boljšo in svetlejšo prihodnost.
Draga Marija, naj ti bo lahka kon-tovelska gruda, ki si jo tako ljubila in toliko žrtvovala zanjo. Užaloščenim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje Primorski dnevnik, (mk)
Trebče: 90 let Katerine Kralj
Včeraj je v krogu svojcev praznovala devetdeseti rojstni dan in god Katarina Kralj iz Trebč. Slavje so priredili v Gropadi pri «Picktvih», kjer je poročena in živi že 50 let njena hčerka Marija.
Katarina Kralj se je rodila v Trebčah 25. 11. 1888 v zavedni kmečy ki in številni družini po domače pri «Tubčevih». Po končani ljudski šoli je morala Katarina takoj na delo. Dolgo let je pešačila v mesto, kamor je prodajala mleko in kjer je služila tudi kot perica. Po vsem delu in trudu je mlada Katarina našla čas za pevske vaje, kjer je dolgo let pela v domačem cerkvenem zboru. Leta 1913 se je omožila z domačinom Maksom Kraljem in nadaljevala z delom in trudom za svojo družino. Med prvo svetovno vojno, ko je bil njen mož pri avstrijski mornarici v Pulju je sama skrbela za otroke. Po končani vojni, je mož Maks šel v Ameriko s trebuhom za kruhom, ker tu ni dobil zaposlitve. Upal je, da bo imel v tujini srečo, toda ni bilo tako, zato se je vrnil in se zaposlil kot zidar. Z njegovo skromno plačo ni mogel vzdrževati družine, zato je morala služiti tudi Katarina.
Kot nešteto naših zavednih družin je bila tudi njena družina preganjana od fašistov. Leta 1930 je moral sin Maks zapustiti družino in se zateči v Jugoslavijo, kjer še dandanes živi. Za časa NOB je mati Katarina, kakor vsa njena družina pomagala in delala za našo stvar.
Kljub vsem težavam, nesrečam in bolezni je slavljenka še kar zdrava in čila. Le vid ji šepa, spomin pa ima še zelo dober.
Čestitkam otrok ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega je mati Ka-
..................................................iniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHmniiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiimiiimiiiniiimiiiiiii«
ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA
V	počastitev spomina drage pok, Mihele Tavčar daruje Breda Rau-ber z družino 10.000 lir.
za spomenk Padlim v nob IZ skednja, s kolonkovca
IN OD SV. ANE
Namesto cvetja na grob Karla Pe-tarosa darujeta družini Prodan in Gustinčič 8.000 lir.
V	spomin na Benedikta Cerkveni-ča daruje Anton 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENKA
PADLIM V NOB NA KONTOVELU
V	počastitev spomina Marije Regent darujeta Pepka in Anica 5.000 lir.
V	počastitev spomina drage tete Marije Regent vd. Gerlanc darujeta Darinka in Silvano Košuta 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Marije Regent vd. Gerlanc daruje Edi Da-nev 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Gerlanc roj. Regent daruje sekcija KPI Prosek - Kontovel 30.000 lir. V isti namen daruje Dragica Mesar (Tomačevca) 5.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENKA
PADLIM V NOB V KRIŽU
V	počastitev spomina pok. Juste Sedmak darujejo družine Peter Grassi, Dema Maligoj, Alojz Peric, Stanko Mislej, Zora in Milena Kocman ter Lidia Grassi 60.000 lir.
V	počastitev spomina sester, bratov in nečaka daruje Ivan Košuta (Procesja) 50.000 lir.
V	spomin na Justino Sedmak vd. Sedmak darujejo sestra Marija ter nečaki Danila, Virgilio in Serena
20.000	lir.
Darovi in prispevki
tilu,,!""	^^|||||||||||)|||||||||||||inl,ll,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(MniiiMi»iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiin
*V(s, NEDELJA, 26. novembra W.	KONRAD
l(jj» Vzide ob 7.19 in zatone ob i" Dolžina dneva 9.07. — Lu-ol> 2-33 in zatone ob 14.26. > PONEDELJEK, 27. novembra v	BERNARD
lj včeraj: Najvišja temperatura 13, “ptbj, najnižja 6.3 stopinje, ob H	stopinj, zračni tlak 1021.9
Včeraj - danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio
S?'-
vlaga 65-odstotna. nebo 7 Pooblačeno, brezvetrje, mo-%>in?'lnt>’ temperatura morja 13,5
"Oj.
Rojstva, smrti in poroke
novembra 1978 sc je v Id ^todilo 8 otrok, umrlo pa je
(ah rorv
K^T /S	<*UCST)oh!^
RODILI SO SE: Paola Tomaset-ti, Samantha Brizzi, Cristiano Ra-vasini, Auro Romano, Uršula Mila-no, Ambra Zivkovic, Luca Valenta’ Isotta Cobiaco.
UMRLI SO: 83-letni Tullio Des-santa, 55-letni Mario Maconm, 79-letna Antonia Barovina, 54-letni Mi-roslavo Stocca. 72-letoa Teresa Ru-lanich por. BJasutto VAietna Or-sola Marsich vd. Balbi, *>J;letna Albina Albani por. Castollam 44-
letni Angelo Flego, 77-letna Ca terma Benussi vd. Rocco, 72-letm Santo Giovannini. 78-letm Giorg.o Spadaro, 87-letna Pierma ^laj-zi, 86 letna Isabellu Paoli«* vd. Pon te 79-letna Carmela Pischkandl vd. Della Savia. 71-letm Femtccto Pe-rini. 89-letni Anmbale Munart.
OKLICI: študent Flavto Mainar-dis in študentka Maria Ri^eZ7r‘’t^ žak Alexander Furjanich jn Inzer ka Lucia Daris, šofer Aldo Cuz.zml in trg. pomočnica Serena C.vran, uradnik Alcx Cabas. m uradmca
Rosa Corin. trgovec Giuseppe D in gospodinja Maria da Craz tepeš trgovec Vincenzo Notaro gospodinja Ezia Pirovic. delavec Ettore Seibold in ^g. pomočnica Jelica Usu. električar VittorioFri senna in uradnica Cristma Petri, delavec Umberto Clarich in de*a''. ka Berta Maria Pittia, finančnik Rino Cocciarelli in gospodinja Ve-
ra Jerenic, podčastnik JV Lionello Pontoni in Solnica Dina Di Croce, rentgenološki tehnik Ilario D’Am-brosi in solnica Flavia Ranut. uradnik dr. Roberto Revini in otroška negovalka Patrizia Lisot, uradnik Stelio Ceccolini in trg. pomočnica Daniela Beltrame, uradnik Fabio Stagni in solnica Rossana Versa, zdravnik Giulio Cociancich in zdravstvena pomočnica Maila Mislej, klepar Fulvio Montanari in uradnica Marina Poselli, stražnik JV Carlo Espa in gospodinja Tiziana Bor-dini.
Ul.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16,
L. Stock 9. Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna Iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX. Sellembre 16 - TRST
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 • Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	26	29	75	30	32
CAGLIARI	48	81	80	21	67
FIRENCE	8	29	48	26	86
GENOVA	81	9	24	7	87
MILAN	89	36	46	64	72
NEAPELJ	90	2	42	73	6
PALERMO	58	18	74	85	24
RIM	83	76	31	36	15
TURIN	65	45	6	21	44
BENETKE	73	72	9	13	55
ENALOTTO					
1X1	2 2	2	X 2	2	2 1	2
KVOTE: 12 točk — 17.104.000: 11 točk — 693.400; 10 točk — 49.800 lir.
Namesto cvetja na grob Juste Sedmak daruje Oskar Košuta z družino 10.000 lir.
V	spomin na Justino Sedmak daruje družina Negovetič 5.000 lir. •
V	spomin na Nineta Cotiča daruje Mirko Bogateč z družino 5.000 lir.
V	spomin na Anico Germani darujeta Nandi in Gizela Sedmak 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Nineta Cotiča darujeta Nandi in Gizela Sedmak 5.000 lir.
Soletniki pok. Anice Kocjančič vd. Germani darujejo 12.500 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE
V	TREBČAH
PO PINKU TOMAŽIČU
V	spomin na Maksa Terčona daruje družina Rogelja (Šempolaj) 5 tisoč lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE
V	SKEDNJU PO IVANU GRBCU
Družine: Biagi 5.000, Furlani 5
tisoč, Mira Fonda 20.000, Tamara Križmančič 10.000. sestra Josipma Grbec 20.000, Gustapane 10.000, Mirtam Fonda 10.000, Zora Jelušič
1.000,	Ernesta Werk 2.000. Valerija Bordon 5.000, Marija Lukač 500, Grilj 5.000, Amelija Werk 5.000, ške: denjska trgovina čevljev 5.000, Edi in Jole Germani 20.000, Felice Sancin 1.000. Marija Rutar 5.000, Vio-letta Dodich 5.000, Marija Staffetta
4.000,	Fabio Sancin 10.000, Silvio Gerardi 5.000, I. seja združenja staršev iz Skednja 20.000, Pichieri
2.000,	Scarpellino 2.000, Mase 5.000, Holzinger 10.000, Cetin Edo in Pavla 21.000, Annamaria Terzari 5 tisoč, Miranda Furlan 10.000, Annamaria Cagliussi 5.000 ter Giorgio (mesnica) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE
V	ROJANU
PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH
V	počastitev spomina Franca Be-vilacque daruje Mari Kobal 3.000 lir.
Primožič - Primosi 5.000, Anka Barej 3.000, Alma Madon 5.000. Jožica Dolenc 10.000 in Štefanija Škrinjar 5.000 lir.
V	počastitev spomina Kandida Stelle darujejo Lina Kavčič - Di-dach 5.000 lir. Franc Nadižar 5.000, Franc Batagelj 10.000 in Darko Kobal 10.000 lir.
V	spomin na 34-letnico nasilne smrti v Rižarni Evarista Misigo-ja daruje sestra Marija Misigoj -Cesini 30.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE
NA OPČINAH
PO FRANCETU BEVKU
Rinaldo Vremec 10.000, Dragotin in Maida Danev 20.000, Marko Sardoč (III b) 5.000 lir. S Konkonela: Nino in Angela Ferluga 5.000, Paul Ferluga 5.000, Romano Ferluga 5 tisoč Olga Ferluga 1.000 ter Mario Grmek 5.000 lir.
ZA KULTURNI DOM
PROSEK - KONTOVEL
V	spomin na predrago nono Marijo Regent vd. Gerlanc darujejo Sonja, Stevo, Rado. in Majda 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mirota Štoke darujeta družini Štoka in Zu-žič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mirota Štoke daruje Marija Grilanc 5.000 lir.
V	počastitev spomina Mirota Štoke darujejo Karla, Bruna, Liza in družina Švara 50.000 lir.
V	počastitev spomina Marije Regent darujeta Ivanka in Dominik Ukmar 10.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Viktorja Kralja daruje Stefano Carli 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob strica Viktorja Kralja darujejo nečakinje Ana, Jolanda in Renata 20.000 lir.
V	počastitev spomina Josipine Čok vd. Kjuder darujeta Amalja in Mirko Kjuder 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Martina Dragonija darujeta Lidia in Savina Pellegrini 10.000 lir.
V	počastitev spomina tete Marije Gerlanc darujeta družini Gerlanc in Pahor 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipine Kjuder daruje Nino Posega z družino 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Regent vd. Gerlanc darujeta Milena in Bruno Zahar 10.000 lir.
V	spomin na Marijo Regent vd. Gerlanc daruje Cvetka Regent 5.000 lir. V isti namen daruje Andrej Starc
5.000	lir.
V	spomin na svoje drage daruje Angela Germani 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Vodopivca daruje svak Stano Kravos 10.000 lir.
« « *
V	počastitev spomina Josipine Čok vd. Kjuder daruje Pjerina Kjuder vd. Pečar 3.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Borisa Carlija daruje Santina Meula 10.000 lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina sester, bratov in nečaka daruje Ivan Košuta (Procesja) 50.000 lir za Dijaško matico.
Soletniki pok. Anice Germani darujejo 12.500 lir za kriško glasilo Skdanc.
Namesto cvetja na grob Justine Sedmak darujeta Zora in Vojko Bogateč 5.000 lir za Skdanc.
V	spomin na Marijo Regent vd. Gerlanc s Kontovela daruje Ana Pertot 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti drage mame Katje Lisjak daruje sin Emilio
5.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Borisa Kralja daruje Karla Kralj 3.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Mihelo Tavčar darujeta družini Sčttimo in Samero
5.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Šantle
Josipine Kjuder darujeta Milka in Karlo Čok z družino 5.000 za PD Lo-njer - Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na ljubljeno nono Pepko darujeta Anuška in Oskar 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
V	počastitev spomina pok. Mihele Tavčar darujejo Franc, Tinca in Evelina Jeza 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na dr. Tončiča in Pepko Kjuder daruje družina inž. Čok
10.000	lir za TPPZ.
Rudolf Škabar (Veliki Repen) daruje 10.000, ter Slava Škabar 5.000 lir za SK Devin.
Družina Zidarič (Praprot 10/B) daruje 5.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Martina Dragonija daruje Miro Čuk (Trebče 42) 5.000 lir za ŠD Primorec. V isti namen darujeta Zmaga in mož Lojzi 10.000 lir za ŠD Primorec.
Ob 6. obletnici smrti drage mame Štefanije Kralj darujeta Berto in Marcela 10.000 lir za ŠD Primorec.
V	počastitev spomina pok. Mihele Tavčar darujejo Marta, Anita, Alenka, Mira in Nerina 15.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Petra Petarosa darujeta Edi in Lidija Godnik 10.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na nepozabnega Franeta Tončiča daruje Danilo Micheluzzi
20.000	lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Stanota Fo-rausa ob njegovem rojstnem dnevu darujejo žena in sinova Paulo in Giancarlo 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline.
Namesto cvetja na grob Marije Gerlanc darujeta Cvetana in Pieri-na 5.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujejo Gina in Fabio 5.000, Olga in Savica 10.000, Fani in družina 5.000 ter Milena in Mirko 5 tisoč lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Justine Sedmak daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc.
V	spomin na predrago nono Marijo Regent vd. Gerlanc darujejo Sonja, Stevo, Rado in Majda 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na vzorno ženo Marijo Gerlanc daruje Angela Cijak 10.000 lir za Dijaško matico.
Prijavili j« treba vinski pridelek
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da 29. novembra zapade rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina ali točneje dovoljenja za osmico.
Zgoniška občina pa obvešča svoje kmete, da potrebne obrazce lahko dvignejo v pristojnem občinskem u-radu. Vinogradniki, ki živijo v ob čini Devin - Nabrežina dobijo prijavnice na županstvu, v sobi št. 16, od 9.00 do 11.30. Članom iz nabre-žinske občine bo Kmečka zveza izpolnjevala prijave po vaseh. Tako bo jutri, 27. t.m., njen pooblaščenec sestavljal prijave od 17. do 21. ure v gostilni Legiša v Cerov-Ijah, v torek pa prav tako od 17. do 21. ure v prostorih stare osnovne šole v šempolaju.
Vinogradniki iz tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone št. 8/B.
Občina Dolina sprejema prijave na županstvu od 8. do 11. ure, v sobi št. 8 in v naslednjih krajih:
Prebeneg (obč. hiša): jutri, 27. 11., od 17. do 19. ure.
Dolina (sedež PD «V. Vodnik*): v torek, 28. XI., od 17. do 19. ure in 29. XI., v sredo od 17. do 19. ure.
Vinogradniki, ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti tvegajo globo od 100 tisoč do enega milijona lir in objavo razsodbe.
tarina bila zvesta čitateljica že pred nekaj leti in ji želi še mnogo zdravih in srečnih let. (mm)
Dolina: 85 let Pepce Boganove
Danes praznuje v Dolini svoj 58-rojstni dan Pepca Boganova iz Komna. Rodila se je 26. 11.1893 v Opatjem selu, kot deseti otrok Frančiške in Antona Ferfolja. Že v mladih letih je bila Pepca veselega in vedrega značaja ter taka ostala še danes. Kljub delu doma in na kmetiji je Pepca, kot ljubiteljica petja,
našla čas za vaje in se vključila v vaški narodni in cerkveni zbor.
V prvi svetovni vojni, ker je pač bila fronta blizu, se je družina preselila v Komen, kjer se je Pepca poročila z domačinom Ivanom Bandljem. V zakonu je imela šest otrok in jih vzgojila v zavedne ljudi. Kot zavedna Slovenka se je Pepca, kot vsa njena družina, vključila in delala v vrstah OF. Sin Jožef je odšel v partizane, kjer je v ofenzivi za Gorico daroval svoje mlado življenje. Ko so leta 1944 nacifašisti požgali Komen, so skupaj z drugimi vaščani odpeljali v internacijo tudi mater Pepco in vso njeno družino, ki pa se je na srečo po vojni vrnila domov. Tudi po osvoboditvi se je Pepca poprijela dela pri obnovi ne samo svojega doma, temveč vasi.
Kljub razburljivim dogodivščinam, kljub slabim časom je Pepca Boganova še zdrava in čila ter vedno vesela.
Čestitkam otrok ter vseh sorodnikov in znancev se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega je slavljenka zvesta čitateljica, z željo, da bi v krogu svojcev preživela še mnogo zdravih, srečnih in veselih let. (mm)
Danes praznuje svoj 85. rojstni dan
PEPCA BANDELJ
Hčerke Mara, Anica. Olga, Ivica in sin Slavko z družinami ji želijo še mnogo zdravja in sreče.
Janko Žczlina osemdesetletnik
V Kranju je te dni proslavljal 80. rojstni dan Janko Žezlina. Svoj častitljivi jubilej je praznoval v krogu svojih dragih. Čeprav živi že dolgo let v Jugoslaviji, mu misli in spomini radi uhajajo v naše kraje. Žezlina je namreč po rodu iz Skopega na Krasu, od koder se je že v mladih letih odpravil s trebuhom za kruhom v Trst. Po grozotah prve svetovne vojne je o-kusil tudi grenke trenutke fašističnega nasilja in preganjanja. Kot zaveden Slovenec se je moral pred tem nasiljem umakniti v Jugoslavijo, kjer se je priključil narodnoosvobodilnemu boju. Med okupacijo so ga nacisti zaprli v zloglasno jetniš-nico v Begunjah, od tam pa so ga poslali na prisilno delo v Nemčijo, od kode se je po osvoboditvi vrnil v Trst, kjer je nekaj časa upravljal menzo pri pokrajinskem narodnoosvobodilnem svetu v Ul. Romagna.
Jubilantu iskreno voščimo vse najboljše.
JANKO ŽEZLINA iz Kranja
obhaja te dni 80. rojstni dan.
Oh tej priliki mu vsi domači čestitajo in želijo še mnogo zdravja in sreče v bodočnosti.
« » •
Sin Janez Žezlina pa je dobil ljubko hčerko
ANJO
fcateri želimo obilo zdravja.
	OSMIČ A
DUŠAN toči belo	MILIC - Zagradec 2 in črno vino.
4
loreki dnevi
GORIŠKI DNEVNIK
č&ŠeikMgč
-A;*-*:'
26. novembra ^
V POLNEM TEKU PRIPRAVE NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
OBISK V ZASEDENI TOVARNI
NA PRIJATELJSKEM VEČERU V ZNANEM OOSTISCU

PO
OD 2. DO 10. DECEMBRA GORICA V ZNAMENJU ANDREJEVEGA SEJMA
SOLIDARNOST TO SKGZ S SOVODENJSKIMI DELAVCI
Potrebna je enotnost delavcev
Novogoriškim turističnim delavcem priznanja za večletno sodelovanje tl
Tudi letos, poleg običajnih zabavišč in stojnic, razstavi kmetijskih strojev in otroških risb
November se naglo izteka. V četrtek je v koledarju zabeleženo ime sv. Andreja, patrona, ki je ljudem na Goriškem zelo znan in priljubljen. Ne toliko zaradi svetosti, ampak zaradi tradicionalnega sejma prve dni decembra, katerega začetki segajo nekaj stoletij nazaj.
Skratka, Andrejev sejem je pred vrati. Uradno ga bodo odprli v soboto, 2. decembra, trajal pa bo vse do 10. decembra. To bodo najbolj in nainrej občutili avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu, saj bo na goriških ulicah nič koliko težav, zastojev, obvozov itd. Že prihodnje dni bodo namreč začeli postavljati najrazličnejša zabavišča za staro in mlado, tako, da bo za soboto že vse nared. Nekaj dni bo treba ob koncu sejma za pospravljanje in tako bodo težave v prometu najbrž trajale vse tja do sredine decembra.
Upati je le, da jih bodo avtomobilisti, ob misli na srečne trenutke, ki jih bodo preživeli med stojnicami in zabavišči, sprejeli z veliko mero razumevanja.
Andrejev sejem nam tudi letos ponuja dva obraza: tradicionalni, s stojnicami, zabavišči, in vsem živžavom, ki sodi zraven ter novi, ki ga predstavljajo nekatere gospodarske pobude, ki jih bodo uresničili prihodnje dni.
Tudi letos bodo krošnjarji in lastniki zabavišč zasedli prostore v ožjem mestnem središču in sicer na Travniku, na Trgu Battisti, na Petrarcovi, Boccacciovi, Oberdanko-vi ulici. Ulici Roma ter delu Verdijevega Korza. Kakor so nam povedali na poveljstvu mestnih redarjev, ki skrbijo za dodelitev prostorov, bo ob koncu tedna ponujalo, prodajalo in »šenkavalo* najrazličnejše blago okrog 300 krošnjarjev, nekaj nad 60 lastnikov zabavišč pa je vložilo prošnjo za postavitev najrazličnejših naprav.
Izgleda, da bomo letos, poleg tradicionalnih (in vedno aktualnih) »ringilšpilov* ter drugih «hecov» občudovali tudi nekaj novosti. Ta-do bodo prvič postavili ogromno zabavišče z imenom Sojuz, kjer bodo najbolj radovedni za nekaj minut na iastni koži poskusili kakšne občutke imajo potniki v vesoljskih ladjicah. Novost bo predstavljala tudi svojevrstna velika vrteča se skleda: letos pa ne bo znanega »zelenega zmaja», na katerem se je prejšnja leta zabavalo staro in mlado. Pravijo, da je že izven mode in da je pač treba pogruntati kaj novega. Tudi Sput nika, ki .je za teden dni zabaval otroke in odrasle na Battistijevem trgu, letos ne bo. »Komedijo* .je kupil neki kuvajtski državljan ter jo menda odpeljal v arabske dežele.
Med gospodarskimi pobudami velja posebej omeniti tretjo razstavo kmetijske mehanizacije na razstavišču ESPOMEGO ter na dogovor skupine goriških trgovcev, ki so jugoslovanskim kupcem pripravili poseben tratman, tako da bodo dinar kvotirali višje od uradnega kurza. Akcija bo trajala ves december.
V sklopu prireditev ob letošnjem sejmu, velja vsekakor omeniti tudi razstavo risb osnovnošolskih otrok iz Gorice in Nove Gorice, ki jo bodo odprli v deželnem Avditoriju prihodnjo soboto. Tema letošnjega na-
Tradicionalno so trgovine v decembru, pred božičnimi in novoletnimi prazniki, bolj založene kot v drugih letnih časih, saj se ljudje v tem trenutku še vedno, kljub vsakodnevni konsumistični mrzlici, odločajo za boljše in večje nakupe. Zato smo v prejšnjih letih opazili, kako so se v nekaterih sosednih mestih trgovci odločali za organizirano obliko prodajne reklame. Doslej so bili v Gorici le nekateri poizkusi manjšega značaja, letos pa imamo primer večje organiziranosti med trgovci na obeh goriških korzih, ki so člani združenja «Corso Amico*. 38 jih bo sodelovalo v akciji tega združenja ob koncu letošnjega leta, v načrtu pa že imajo druge akcije za prihodnje leto.
Vsakemu kupcu v svojih trgovinah bodo v času od 1. decembra do 7. januarja dali oštevilčeno raz glednico, ki jo bo kupec izpolnil in pustil v trgovini. Petkrat v tem času bodo razglednice izžrebali (kdor ne bo imel sreče prvič, ga bo lahko doletela v naslednjih žrebanjih) in srečni dobitniki bodo zmagali štiridnevni izlet za dve osebi z letalom v Pariz. Žrebanja bodo 11., 18. in 27. decembra ter 2. in 7. januarja.
Kar je za gonske trgovine in jugoslovanske kupce še posebej važno je to, da bodo v vseh teh trgovinah v času od 28. novembra do zaključka akcije kvotirali jugoslovanski dinar pet odstotkov višje kot na prostem trgu. To pomeni, da bodo za en dinar dali približno 42 lir, kar je vsekakor privlačno za jugoslovanske kupce.
V akciji sodeluiejo naslednji trgovci: Virgilio Russian, Giuseppe
tečaja je zima. Zima, kakor si jo predstavljajo otroci.
Poleg prijetnih stvari prinaša Andrejev sejem kajpak tudi nekaj neprijetnosti. Tako so nam na poveljstvu redarjev sporočili, da že od srede dalje ne bo mogoče parkirati avtomobilov na Travniku in na Trgu Battisti. Občina je poskrbela za zasilno parkirišče v Ul. Alviano, v neposredni bližini mejnega prehoda in z njim bodo še najbolj zadovoljni jugoslovanski avtomobilisti.
Interpelacija PSI o šolskih stavbah
O nujnosti izdelave večletnega načrta za nove šolske gradnje in popravila starih šolskih stavb je goriškega župana z interpelacijo včeraj opozoril socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch. Navezal se je na nedavni sestanek deželnega odbornika dr. Tripanija z župani, kjer je deželni predstavnik dejal, da je v načrtih za javna dela z deželnim finansiranjem treba dati prednost šolskim gradnjam.
Zaradi tega, meni Waltritsch, je nujno potrebno, da se občinska u-prava v Gorici sooči s tem vprašanjem in izdela okvirni večletni načrt.
S tem v zvezi omenja predstavnik PSI še posebej nujnost izgradnje zgradb za slovenske šole, posebno
Novi predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver, je Silvan Bensa, predstavnik Slovenske skupnosti. Izvolili so ga s tajnim glasovanjem na seji, ki je bila v četrtek zvečer, na sedežu društva Naš prapor. Gre torej že za tretjo zamenjavo v vodstvu tega rajonskega sveta. Funkcijo predsednika sta doslej že opravljala Marjan Sošol (predstavnik PSI) in David Sossou (predstavnik KPI). V poslovanju pevmske rajonske skupščine v zadnjem času ni bilo vse tako, kakor bi bilo pričakovati. Tako je zadnja redna seja potekala natanko pred osmimi meseci (23. marca letos), stvari pa tudi zdaj niso dovolj razčiščene. Na to opozarja predvsem skromna u-deležba na četrtkovi seji. Kljub temu, da so bila na dnevnemu redu zelo pomembna vprašanja, kakor volitev novega predsednika (David Sossou je namreč že pred časom podal ostavko) ter imenovanje predstavnika v občinski davčni svet, je bilo prisotnih komaj 11 članov konzulte.
Sejo je na začetku vodil predstavnik goriške občine Emil Valentinčič, po izvolitvi pa je dolž-
Russian, Alessandro Vittadello, R. De Savorgnani, Domenico De Bor-boli. Candido Tomani, Cappellari -Lodatti, Silvio Furlani, Giovanna Caregnato, čevlji Alpina, Claudia Appiani Lutman, Alberto Primas, Alfredo Miseri, Romano Donda, Al-do Tomadin, foto Altran, Fototec-nica, Sergio Vuga, Elio Franco, Giovanni Beltrame, Prontomodo, Giorgio Olivieri, Ferdi, Giovanni Alia, Anton Koren, Paolo Toselli, Lionella Princi, Giordano Riavez, Cella, Ruggero Comelli, Boris Sko-cai, Giulio Krainer, Arrpell, Otel-lo Blasig, Gaetano Lazzaro, Luigi-na Benvenuti. Boris Kerševani.
Jutri seja občinskega sveta
Jutri zvečer bo seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu so v glavnem upravna vprašanja, govor bo tudi o stanju v sovodenj-ski tekstilni tovarni. Svetovalci bodo tudi vzeli v pretres osnutek načrta za popravilo nekdanje stavbe vrtca v štandrežu.
«Tisoč in ena noč» v torek v Verdiju
V okviru italijanske gledališke abonmajske sezone bo v torek v Verdijevem gledališču v Gorici predstava »Tisoč in ena noč» v izvedbi gledališke skupine Coope rotiva Teatro delVElfo iz Milana.
Vstopnice po 4.000, 3.000 in 2.000 lir so na prodaj v turistični agen ciji Appiani ter eno uro pred pred stavo pri blagajni gledališča.
v trenutku ko je v novem regulacijskem načrtu določeno, da bo slovenski šolski center zrasel v južnem delu mesta ob ulicah Duca d'Ao-sta in Puccini. Najbolj nujno bi bilo tu zgraditi stavbi za vrtec, ki ima sedaj svoj prostor v nekdanji stavbi nunskega zavoda v Ulici Vit-torio Veneto, zatem pa še stavbo za osnovno šolo, ki sedaj začasno domuje v stavbi zavoda Lenassi. Zatem naj bi prišle na vrsto še stavbe za nižjo srednjo šolo in za dve višji srednji šoli. Z gradnjo teh šol bi občina upoštevala tudi določila osimskega sporazuma, ki določajo, da se mora vsestransko zaščititi slovenska narodnostna skupnost. Prav zaradi tega bi bilo treba najti denar tudi iz posebnih deželnih in državnih skladov.
nost takoj prevzel Silvan Bensa, ki je v kratkem nagovoru poudaril predvsem potrebo, da bi rajonski svet deloval brez večjih trenj med predstavniki posameznih strank v dobrobit celotne skupnosti.
Posebno trd oreh je predstavljala druga točka dnevnega reda, to je imenovanje predstavnika v občinski davčni svet. V obširni in živahni razpravi .je bilo slišati različna mnenja glede koristnosti in učinkovitosti tega novega telesa, pri katerem naj bi neposredno sodelovali občani sami in ki naj bi predstavljal uspešen instrument za boj proti davčnim utajam. Kakor je znano, bo davčni svet imel 21 članov. 10 članov bodo imenovale konzulte, 11 pa občinski svet. Doslej se omenjeni organ ni mogel sestati, ker pevmska konzulta še ni imenovala svojega predstavnika. To »nelahko* dolžnost so v četrtek poverili Srečku Mužiču.
V zadnji točki dnevnega reda je bil govor še o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo celotno skupnost ali posamezne rvrede-le. Tako je Marjan Sošol priporočil, naj bi se čimprej ponovno pozanimali za popravilo osnovne šole ter ureditev igrišča, občinsko u-pravo pa .je treba posebej opozoriti na dokončno in primerno ureditev cestne kanalizacije na Solinah, ki po mnenju neposredno prizadetih krajanov poteka prepočasi, tehnična rešitev pa menda ni najboljša, saj voda še zmeraj, namesto da bi odtekala, zaostaja. V nadaljevanju posega je Marjan Sošol izrekel željo, da bi občinska uprava v najkrajšem času napravila potrebne korake, tako da bi ob izteku sedanjega mandata, leta 1980, tudi rajonske svete volili neposredno, saj bi samo tako izvoljeni predstavniki bolj uspešno zagovarjati koristi posameznih skupnosti. Toliko bolj ker bodo ti organi imeli tudi možnost odločanja in ne samo posvetovalno vlogo, kakor zdaj.
Na seji je bil govor tudi o gradnji ljudskih hiš, predvsem pa o uresničevanju pobude med krajani, ki so se združili v gradbeno zadrugo, ki šteje že 15 članov in ki ima za cilj gradnjo hiš na področju, ki je za to določeno v regulacijskem načrtu.
Pred zaključkom seje so obširneje govorili še o izvedbi popisa o stanju kmetijstva v goriški občini. Podatki bodo, kakor ie znano, služili kot osnova za konferenco, ki jo bodo sklicali predvidoma v začetku prihodnjega leta. Priporočila občinske uprave je obrazložil Emil Valentinčič, ki je posebej poudaril, da naj bi pri akciji pomagali rajonski sveti, materialno pa naj bi .jo izvedli domačini. Vprašalne pole bodo tiskali tudi v slovenščini. Menda bo prihodnja seja
Delegacija TO SKGZ za Goriško, ki sta jo sestavljala predsednik Mirko Primožič in član Karlo Černič, je včeraj obiskala delavce v zasedeni tovarni Manifattura gori-ziana v Sovodnjah. V pogovoru z delavci, ki se borijo za ohranitev delovnih mest, sta predstavnika SKGZ izrazila solidarnost te organizacije z njihovim bojem. Ob priliki obiska sta predstavniku tovarniškega sveta izročila tudi denarni prispevek ter solidarnostno izjavo, ki se glasi:
»Teritorialni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze za Goriško vam izraža vso svojo solidarnost v vašem pravičnem boju za obrambo delovnih mest, ki so v splošni državni gospodarski stiski iz dneva v dan bolj ogrožena.
Pridružu.jemo se vsem demokratičnim in delavstvu naklonjenim silam in ustanovam, ki vam v teh težkih trenutkih boja stojijo ob strani in vam po svojih močeh za-
rajonskega sveta že v prihodnjem tednu, obeta pa se dokaj živahen dnevni red, saj .je »predstavnik* Oslavcev, Milko Klanjšček, napovedal, da se je v tem času pri njih nabrala cela vrsta različnih vprašanj.
Danes volitve na srednjih šolah
Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo danes volitve v razne šolske svete. Volišča bodo odprta v Ulici Alviano (za nižjo srednjo šolo, klasični licej in učiteljišče) in v Ulici Vittorio Veneto (za trgovsko šolo) od 8. do 20. ure. Starši volijo svoje zastopnike v razredne svete, dijaki pa svoje zastopnike v razredne ir> zavod ne svete.
Naši vinogradniki so v glavnem zelo vestni in so prav gotovo že opravili obveznosti, ki jih nalaga zakon. Za tiste, ki so na obveznost pozabili pa naj povemo, da 29. t.m. zapade rok za prijavo letošnjega pridelka vina, oziroma grozdja. Prijavo je treba vložiti na pristojnih županstvih.
V treh prostornih paviljonih Espo-mega in tudi na odprtem bo od srede, 29. novembra, do ponedeljka. 4. decembra, odprt 3. SMAG, tretji sejem kmetijske mehanizacije. Prirejajo ga letos že v tretje goriška trgovinska zbornica v sodelovanju z goriško zvezo trgovcev in goriško občinsko upravo. Razstava sovpada s tradicionalnim Andrejevim sejmom in tudi z večdnevnimi državnimi prazniki v sosedni Jugoslaviji.
Na letošnjem sejmu bo udeležba razstavljavcev številnejša kot v prejšnjih letih. Nad 60 tukajšnjih trgovcev in drugih razstavljavcev bo prikazalo nad 300 strojev najbolj znanih svetovnih firm. Gre za take stroje, ki zanimajo tako tukajšnje kot jugoslovanske kmetovalce, saj so prav ti najboljši klienti v goriških trgovinah s kmetijskimi stroji. Nakupi jugoslovanskih kmetov v goriških trgovinah gredo v milijarde lir letno. Pred dvema letoma je predsednik Zveze goriških trgovcev Barnaba, na ot-
gotavljamo vso potrebno podporo.
Prepričani smo, da bo vaš boj učinkovit, samo če boste strnjeni v svojih zahtevah in dosledni v o-brambi vsakega delovnega mesta, vseh demokratičnih pravic, ki jih je delavski razred izbojeval v dolgotrajnem spopadu s kapitalom in njegovo izkoriščevalsko logiko.
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji vodi v vsem povojnem obdobju brezkompromisen in enoten boj za dosego vseh narodnostnih pravic, proti raznarodovalni politiki italijanske države in njenih konservativnih sil, zato se zaveda pomembnosti enotnega nastopa demokratičnih in naprednih sil — delavskega razreda v prvi vrsti — v demokratizaciji celotne italijanske družbe.*
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Roberto Sartori, Luca Del Negro, Luca VValdner, Cin-zia Bressan, Paolo Pozzan, Matteo Cartelli, Chiara Moschion, Claudia D’Amato, Denis Mizerit, Igor Per-kon, Francesco Furlan, Rossana Ce-cutta, Martina Domini, Luca La Vena, Michele Piteo, Antonio Zonca, Francesco Donda, Claudia Saetti, Francesca Mersan, Nadia Menegal-do, Daniela Santin, Andrea Merghe-rita, Antonella Iacopini.
UMRLI SO: 65-letni delavec Marsi-lio Piccoli, 64-letni upokojenec Giaco-mo Zotti, 50-letna gospodinja Guerrie-ra Siroch por. Buffolini, 43-letni šofer Elio Visentin, 64-letna gospodinja Bernarda Furlan por. Rebulla, 87-letna gospodinja Rosalia Moretti vdova Buttus, 63-letni upokojenec Alfredo Giacoletti, 60-letni elektrikar Carlo Cosmini, 87-letni upokojenec Vittorio Fomazarich, 64-letni upokojenec Michele Russo.
OKLICI: uradnik Giovanni Corne-ro in učiteljica Tatjana Bassa, geometer Livio Russian in gospodinja Licia Tunin.
POROKE: trgovski potnik Paolo Benci in uradnica Tiziana Bocca-doro.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72-340.
Kino
Gorica	'
VITTORIA 15.00-22.00 »Candido eroti-co». L. Čarati in M. Carven. Prepovedan mladini pod 18. letom. |
CORSO 15.30—22.00 »Eutanasia di un a more*. O. Muti in T. Musante.
VERDI 15.30-22.00 »Grease* (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Newton • John.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Swarm».
PRINCIPE 14.00-22.00 «Crazy horse*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 »Velika gneča*. Italijanski film.
SVOBODA 16.00-18.00-20.00 »Veliki gospodar*. Hongkonški film.
DESKLE 17.00-19.30 »Pocestnica*. Francoski film.
voritvi prvega SMAG dejal, da je bil izvoz kmetijskih strojev iz Gorice v Jugoslavijo v letu 1975 višji od desetih milijard lir. Od takrat se je izvoz še povečal.
Tudi letos bodo svoje stroje razstavljali nekateri jugoslovanski proizvajalci. Novost na letošnjem sejmu bosta dva stroja za obiranje grozdja; prvi je uporabljiv na nižinskem področju, drugi pa v gričevnatih predelih.
Sejem bo torej odprt od srede do ponedeljka od 9.30 do 23. ure. V tretjem paviljonu bo letos tudi razstava belih vin z naslovom »Bian-co e Bianco*. Tu bo moč pokusiti najboljša vina naše dežele in tudi iz drugih italijanskih pokrajin.
Svečana otvoritev sejma bo v sredo, 29. novembra, ob 10. uri. V okviru sejma bodo priredili tudi okroglo mizo o sedanjem položaju vinogradništva s posebnim ozirom na italijansko in evropsko zakonodajo. Govoril bo direktor informa cijskega centra v Lavisu Arman-do Botteon. Na okroglo mizo vabita tudi predsednika briškega in posoškega konzorcija za zaščito tipičnih vin.
Koncerti
Na pobudo goriškega krožka ARCI bo jutri ob 20.30 v športni hali na Madonnini koncert italijanskega pevca in avtorja Francesca Guccinija.
Predavanja
O noriškem filozofu Carlu Michael-staedterju bo govor pri okrogli mizi, ki bo jutri v Avditoriju ob 17. uri.
KNJIGARNA
PAPIRNICA
Gorica, Ul. Carducci 19, tel. 2295
— ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE — BOGATA IZBIRA IGRAČ — VSE ZA B02IC IN NOVOLETNO JELKO
UGODNE CENE
ZA SEDAJ SAMO NA OBEH KORZIH
Reklamne pobude trgovcev pred bližnjimi prazniki
38 trgovcev združenih v «Corso Amico»
Boljša kvotacija dinarja in nagradna žrebanja
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna		. 32.000	lir
Polletna		. 20.000	»
Mesečna		3.500	»
NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82		
Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374		
IZVOLILI SO GA NA SEJI V ČETRTEK ZVEČER
Silvan Bensa novi predsednik rajonske konzulte v Pevmi
Končno so imenovali tudi predstavnika v občinski davčni svet Razprava o popravilu sole, ureditvi igrišča in kanalizacije
NimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiHMMMiiiiiiiHitmimaMiiitntiiiHMiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiimiitiniiumimiiiiMiiM
NA ESP0MEGU HITIJO S PRIPRAVAMI
SEJEM KMETIJSKIH STROJEV 78 OD 29. NOVEMBRA DO 4. DECEMBRA
Razstavljeni bodo stroji več kot 300 svetovnih tovarn - Prvič stroji za obiranje grozdja
Nagrade je izročil predsednik EPT Mario Del Ben - Prisoten je bil tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Murko Ivanetič
V znak priznanja za dolgoletno sodelovanje je pokrajinska turistična ustanova v Gorici podelila jugoslovanskim turističnim delavcem diplome, podobno kot je Turistična zveza v Novi Gorici pred približno letom dni dala goriškim turističnim delavcem priznanja.
Srečanje je bilo prejšnji večer v znanem gostišču na goriškem grajskem griču. Predsednik EPT Mario Del Ben je v svojih pozdravnih besedah poudaril, da obstaja že vrsto let sodelovanje med obmejnimi področji na gospodarskem, kulturnem, športnem in tudi turističnem polju, da obstaja še več možnosti za tak razvoj po osimskih sporazumih. Zato je EPT sklenila nagraditi jugoslovanske partnerje za tako sodelovanje.
Zahvalil se mu je Narcis Kocijančič, sedanji predsednik Turistične zveze za Goriško, ki je kot podpredsednik občinske skupščine zastopal tudi novogoriško občinsko u-pravo. Tudi on je poudaril koristno sodelovanje v preteklosti, dejal da so prizadevanja, da bi v kratkem izdali skupni prospekt obeh mest in da daje osimski sporazum še neslu-
tene možnosti razvoja.
Podpredsednik Turistične zveze Slovenije Marko Ivanetič pa je s svoje strani podčrtal važnost, ki jo ima v tem trenutku sodelovanje med Goriško in primorsko ter izrazil željo, da bi se taki dobri odnosi razširili na vsa področja Slovenije in Furlanije - Julijske krajine.
Nagrajeni z diplomo, kopijo starih goriških kovancev in knjigo o Go; rici, so bili sedanji predsednik Turistične zveze za Goriško Narcis Kocijančič in direktor Angelo Nemec,
prejšnji predsedniki Ludvik « jelčič, dr. Viktor Klanjšček in ... Vižintin, podpredsednik T110,5.; ji zveze Slovenije Marko Ivane^j predsednik novogoriške ob« skupščine šušmelj. Na ve<'?U nebih poleg predsednika EPT na prisotni še direktor EPT LuC ,, Spangher, direktor dežeLnega u ^ za turizem Gioacchino Tringater pan Pasquale De Simone, PrfLje-nik trgovinske zbornice Delio b ri in predstavniki turističnih štev in ustanov Goriške.
JEANS (=5
KONFEKCIJE
PLETENINE
SRAJCE
GORICA Corso Verdi tel. 83-288
99
!|LUI
Slei
BOGATA IZBIRA BLUEJEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA
mlad®
HOTEL
NOVA GORICA
ČESTITA ZA PRAZNIKE 29. NOVEMBRA TER PREDSTAVLJA SVOJ PROGRAM:
•	29. novembra zvečer Vas bo zabaval v PIVNICI Discoteca Radio & Heico International
•	Vsak večer v prostorih restavracije GALEB mesec ribje kuhinje, madžarska glasba s pevko
•	Vsak vereč razen nedelje V DENSINGU v nočnem baru moški zabavni ansambel FILIPINCEV
•	Od 30. novembra do 1. decembra pa petčlanski 2ENSKI zabavni ansambel VABLJENI!
GORIŠKI DNEVNIK
!9 OBJAVI V ČASOPISJU
Koliko so v letu 1975 zaslužili občinski in pokrajinski svetovalci
W svetovalci raznih strank prevladujejo uradniki - Gre za lajave posameznikov, ne pa za dejansko ugotovitev dohodka
lita*? ne*ta^ ^nevi je tukajšnje ita-'2* dnevno časopisje objavilo l« la?e tistih Soriških davkoplače-ki so višji od petih milijo-ijo Z abecednega seznama ni .razvidno kaj l.do dela.
JBaoašnji številki našega lista hWjamo dohodke, ki so jih za le-iul™ Prijavili tisti prebivalci golta8 občine, ki so bili 15. junija izvoljeni v goriški občinski ^ la v pokrajinski svet. Seveda km primeru samo za tiste Mit 6' ^ bivajo na področju HJrObčine. Iz teh seznamov bo-I^Mhko ugotovili koliko so v letu Služili, po lastni prijavi, ljud-gJ? opravljajo goriško občino in Pokrajino. Ker pri nekaterih ^fi?£enega dohodka je možno, da Z*Woh niso prijavili ah pa, da so 1^dohodek prijavili skupno z oče-fm j materjo, kjer živijo še ve
nedomačem krogu. Tega pa ni ij?®* razbrati iz seznama prijav, US-Vsakomur na ogled na goriškem
^Sftvu. prav tako nismo objavili svet i mož al> žena posameznih ^yyeev, ki so oddali ločene BML.e' kot dovoljuje zakon. Pri o-Jr* <uradnik» smo upoštevali vse uradniške službe, ne da bi H^Pusčali v analizo ali ima posa-Crj* vodilno funkcijo ali pa oprav-l^navadne uradniške posle. Prav omenjeno ah je v javni ah
plinski svet v gorici
sik 11 ^ale De Simone (KD), urad-UeiJ.a76.014, Brancati Mario (KD), (|3 .4.222.000, Cefarin Marjan (L/’. inženir, 6.621.000, Ciuffarin K?“o (KD), uradnik, 3.391.923, C1 Marino (KD), uradnik, 6 mi-tojf°v 459.436, Tuzzi Erminio (KD), dglfor, 3.417.569, Stabon Giuhano J' jnženir, 2.441.000, Moise Fran--(KD). uradnik, 5.605.979, Pol-S*1 Silvano (KD), uradnik, 7 “Jonov 683.394, Jakončič Antonio
(KD), uradnik, 4.926.262, Pellegrini Sergio (KD), uradnik, 3.596.959, Cicut-tin Luciano (KD), študent —, Fomasir Guido (KD), inženir, 16.918.057, Zat-tarin Sergio (KD), uradnik 5.948.433, Aprilis Luciano (KD), študent, —-, Leardi Mario (KD), uradnik, 4 milijone 689.064, Gaggioli Marino (KD), železničar, 4.157.000, Moruzzi Beni-to (KD), industrialec, 11.941.308, Battello Nereo (KPI), odvetnik, 1 milijon 557.481, Bigi - Pirella Gian-na (KPI), profesorica, 4.731.000, Brajnik - Corva Vilma (KPI), delavka, 2.607.457, Coceani Boris (KPI), o-brtnik, —, Chiarion Italico (KPI), u-radnik, 1.606.000, Zalateu Renato (KPI), delavec, 3.646.461, Fantini Ferruccio (PSDI), uradnik, 4 milijone 151.000, Zucalli Lanfranco (PSDI), profesor, 6.156.000, Tacchi-nardi Agostir. > (PSDI), upokojenec, 823.228, Bianconi Ezio (PSDI), uradnik, 8.890.000, Waltritsch Marko (PSI), novinar, 7.545.604,	.1 Ben
Mario (PSI), poslovodja, 4.650.000, Sanzin Peter (PSI), odvetnik, 2 milijona 91.672, Nanut Vladimir (PSI), univ. profesor, 7.480.289, Paulin Damjan (SSk), uradnik, 5.552.269, Bratuž Andrej (SSk), profesor, 3 milijone 179.664, Fornasir Sergio (PLI), inženir, 7.418.401, Portelli Gustavo (PRI), odvetnik, 3.949.000, Luciani Luciano (PRI), uradnik, 11.352.000, Pascoli Eno (MSI), odvetnik, 6 milijonov 881.699, Coana Luigi (MSI), uradnik, 3.461.564, Romoli Ettore (MSI), komercialist, 9.375.000.
POKRAJINSKI SVET V GORICI
(svetovalci, ki prebivaj j v Gorici);
Agati Giuseppe (KD), uradnik, 5.607.573, Lodi Roberto (KD), uradnik, 4.895.981, Gallarotti Franco (KD), uradnik, 10.924.720, Gallas Mario (KD), uradnik, 6.556.553, De Roc-co Lucio (KD), uradnik, 9 237.000, Poletto Silvino (KPI), uradnik, 4 milijone 788.043, Bratina Ivan (KPI), študent, —, Bukovec Štefan (PSI), uradnik, 5.567.677, Compagnone Gen-
naro (PSDI), postajenačelnik, 6 milijonov 641.282, Tacchinardi Agostino (PSDI), upokojenec, 823.228, Pedro-ni Carlo (MSI), odvetnik, 18.515.113.
«SREČANJE Z AVTORJEM* Cassola in Granzotto dva različna pisatelja
Vizija bodočnosti in oboževanja daljne preteklosti. To je kontrast, do katerega je prišlo na dveh srečanjih z avtorjem, ki ju je priredila ta teden goriška občina v Avditoriju. V torek smo poslušali pisatelja Carla Cassolo, v četrtek pa pisatelja Giannija Granzotta. Napredne miselnosti prvi, uprt v vizijo bodočega sveta, zaskrbljen zaradi tekme v oboroževanju tako pri velesilah, kot pri majhnih državah, z apokaliptičnimi pogledi na razvoj atomskih elektrocentral in atomske oborožitve. Prosvetljeni konservativec drugi, ki hoče z opisom bitke pri Le-pantu in Karla Velikega, ter, kot nam je povedal v doboče tudi z o-pisom Hanibala in cesarskega dvora v Ravenni, obujati spomin na velike osebnosti in dogodke preteklosti, na tisto junaško preteklost posameznih vladarjev, o katerih smo se učili v šolskih klopeh. Ali naj pomeni to nezaupanje v sodobnega človeka in up v povratek junaških dni in dejanj», je Granzotta vprašala neka poslušalka.
Večera sta bila zanimiva, ker sta raznoliki goriški publiki, obakrat je bilo prisotnih precej slovenskih dijakov in intelektualcev, dala možnost od blizu videti pisatelja, ki ju čestokrat gledamo na televizijskem ekranu ter beremo ocene o njih de lih, ali preberemo njih knjige in članke. Zanimiva tudi, ker je šlo v obeh primerih za znani osebi. Ir. mesto v provinci kot je Gorica, potrebuje tudi taka srečanja.
M. V.
USPEŠNA POBUDA TRŽAŠKE KNJIGARNE
Novi klub «Svet knjige» pridobiva številne člane tudi na Goriškem
Pogovor s slovenskima mladinkama, ki pridobivata nove člane - Poleg cenejšega in udobnejšega nakupa knjig nudi klub številne druge ugodnosti
f**'...................................................■•■■•■■n
POGOVOR Z ALEŠEM FIGUEM IN BORISOM FURLANOM
lokostrelstvo: športna panoga kisi utira pot tudi v zamejstvu
Pri PD Naš prapor so ustanovili lokostrelsko družino - B. Furlan o svojem" morebltnenTnastopu na olimpijskih Igrah v Moskvi
Že več let deluje v Sloveniji knjiž-valcev, ki so prijavih dohodke v leni klub «Svet knjige*, preko katerega vse največje slovenske založbe ponujajo bralcem popuste in druge ugodnosti pri nabavljanju knjig. Le tos je k tej pobudi pristopila tudi Tržaška knjigama, da bi s tem o-mogočila ljubiteljem knjig, ki živijo izven meja matične domovine, da si po znižani ceni nabavijo nekatere med najnovejšimi knjigami, ki izhajajo v Sloveniji.
Nove člane za klub pridobivata na Goriškem tudi Dorela Zavadlav in Giuliana Bastiani. V pogovoru sta nam na kratko orisali vlogo in ugodnosti, ki jih nudi klub »Svet knjige* svojim članom.
Dorela: tPostati član kluba je zelo enostavno. Dovolj je, da izpolniš prijavnico in jo izročiš poverjeniku kluba. Vpis je brezplačen, poleg tega pa vsak novi član lahko izbere eno, dve ali tri knjige, ki so na seznamu 36 priljubljenih knjig. Iz brano knjigo bo dobil po polovični ceni, skupaj z njo pa bo brezplačno prejel tudi modno torbico.»
Vpr.: »Katere ugodnosti pa nudi klub svojim članom za vnaprej?*
Giuhana: ^Predvsem popust pri nakupu novih knjig. Od januarja dalje bodo novi člani vsake tri mesece prejemali katalog s knjigami, ki jih člani kluba lahko dobijo s 30-odstot-nim popustom. Vsak barvni katalog vsebuje preko 170 knjig, od teh najmanj 40 novosti. Med temi knjigami morajo člani izbrati vsaj eno, v nasprotnem primeru pa bodo prejeli tknjigo četrtletja», to je knjigo, ki jo izbere klub med novostmi tako, da skuša zadovoljiti bralce vseh o-kusov.v
Vpr.: »Kaj pa obveznosti, ki jih imajo člani kluba?*
Dorela: «Razen nakupa po znižani j ceni ene knjige vsako četrtletje, ni j drugih obveznosti. Člani kluba ne I plačujejo nobene članarine. Kdor ne I bi želel reč biti član, se lahko ie
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Telefon 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUDING, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI FI naprave; YAMAHA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, WINTEC, RFVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
Priznano mednarodno avioprevozniško podjetje ^0^
LA GO R IZI A N A
GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel 28-15 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
r	.............
Pogovor z Dorelo in Giuhano
svojem
Umetna in košarkarska prven-v Italiji privabljajo vsako ne-na tisoče ljudi, ki večkrat s v j**aerno vnemo sledijo dogodkom n, Jerinih arenah. Prečestokrat se % M°st dogaja, da običajno najete za eno ali drugo ekipo prerij. ^eje dovoljenega in
Predvsem pa je koristno to, da so člani s četrtletnim katalogom stalno seznanjeni z vsemi knjižnimi novostmi: v katalogu imajo široko izbiro med domačimi in tujimi leposlovnimi deli. Knjige so za vse okuse, od pripovedništva do družbeno - zgodovinskih knjig, od pravljic in otroških knjig do kriminalk in priročnikov.»
Vpr.: «Kakšen pa je bil na Goriškem odziv bralcev na to novo, toda zelo zanimivo pobudo?*
Dorela: «Odziv je bil presenetljivo dober. Samo v Štandrežu sva z Giuhano v enem tednu pridobili preko 30 novih članov. Prepričana sem, da bo imel klub tudi pri nas isti ! izredni uspeh, ki ga je doživel v Slo-
goriške sekcije ARCI. Gost večera bo pevec in avtor Francesco Guc-cini, eden izmed na; bolj znanih pevcev italijanske protestne pesmi.
Vstopnice stanejo 1.500 lir, prodajajo jih tudi v tur stični agenciji Appiani na Korzu Italija in v knjigarni Incontro — Srečanje v Ul. sv. Ivana 10.
Lo
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
pJ
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
vo dveh letih odpeve ugodnostim,	ki'r prediidivajo_ da bo ie-
Phnudr »Svet knjige*. Racla bi opo-\^ ^ /ari0„ nar^,’ že na m
se sprest"! V nesmiselna dejanja pravega
!^e8a kriminala, tam zapisu nimam nobenega kov e.na sociološko analizirati vzro-im. kakega ravnanja številnih tako
Tlujvl IfRU
(-‘Jovanih »navijačev*. Uvod ima jp^hen opozoriti, da tema dvema vJjjjjMoia panogama posvečajo pre-o Pozornost tako ljudje sami kot lpmstva množičnega obveščanja. S dJ Pa posredno »delamo krivico* jju,®01. revnejšim športom. Eden L ^ takih je lokostrelstvo, ki gle-r*Ja Število ljudi, ki se v tej pa-Wr, .udeistvujc, spada v spodnji del JVl(* športnih panog. sl4vi Pomerja vi z Italijo je v Jugo-k«stJl s°razrnemo večje število lo-vr,(f®Lpv predvsem v mladinskih tifi ah. Kako pa je z lokostrelstvom 'has?
r° inskega leta je bila ta šport -oga v zamejstvu skoraj ne-Ipl/1®. B0ij za rekreacijo so se z Lj^Mstvom srečevali taborniki jj u Piodrega vala. 1 etos februarji to panogo redno pričeli va-g. .Pri. športnem odseku prosvetne-v»,| uštva Naš prapor, ki združuje j vznožju goriških Brd (Pev-® ttil .avje in štmaver). Skupina Vm , Fincev namreč redno vadi pod Iw ”Om priznanega lokostrelca Bo-aajLturlana iz Gorice, ki spada med v a!., jše predstavnike tega športa hiavi-
Id a hi izvedeli kaj več o tem špor-'J!*10 se vpletli v pogovor z A-Figijem z Oslavja, ki pri pro-
1»
zorilr. še na nekatere možnosti, kil jih imajo člani kluba: s posebno prijavnico, ki jo prejmejo skupno s katalogom četrtletja, lahko pridobivajo nove člane. Kdor pridobi novega člana, ima pravico izbrati si po eno knjigo, ki jo bo prejel brezplačno, poleg tega pa bo lahko sodeloval pri žrelmnju bogatih nagrad, člani imajo tudi pravica do popusta pri potovanjih v-hotelih Kompas.* .
Giuhana; ^Najpomembnejše pa so gotovo ugodnosti pri nakupu knjig. Z včlanjenjem v *Svet knjige» postane nabava knjig cenejša in ugodnejša, saj je dovolj, da člani izpolnijo naročilnico in jo naslovijo na Tržaško knjigarno. Izbrane knjige nato brez kakih nadaljnjih stroškov dobijo na dom. Kupljene knjige plačajo šele potem, ko so jih prejeli.
tisoč. Prijetno me je presenetilo predvsem to, da se v klub ne včlanjujejo samo dijaki ali profesorji, ampak ljudje z najrazličnejšimi poklici in interesi, predvsem pa družine z majhnimi otroki. To je tudi pravilno, saj je knjiga lahko zvest prijatelj vsakomur, še posebno pa je koristna, če se že od mladih let privadimo m njeno družbo.»
S tem je bil naš pogovor pri kraju. Ugodnosti, ki jih nudi klub »Svet knjige* in prepričljivi SrguMbhff, ki sta jih v pogovoru navedli Giuhana in Dorela, so me spodbudili, da sem se tudi sam pridružil vedno b lj številnim prijateljem slovenske knjige.
MARKO MARINČIČ
lokostrel-ter pri samem Borisu
s
društvu skrbi za
Pri vašem društvu ste pri-ilj,.. * lokostrelstvom. Bi nam po-
povedal, kdaj In kako ste
jjuT h-etos februarja so nastali po ^a. srno pričeli s to športno pa-v 8a’ hi je bila dotlej še nepoznana helt i ern športnem udejstvovanju. g0j,e’ sem, da so nastali ugodni po-»,1® pri tem mislim predvsem na to‘kija, Borisa Furlana, ki se Je ®ih »1’ h° treniral skupino mla-(za ^hrali smo osem srednješolcev kj Jhlajše je ta šport nedostopen), V Pričeli z lokostrelsko abecedo ^ Prosvetni dvorani v Pevmi. Ker Vy,:,°hi zelo dragi, smo si jih spo-t^1.1 Pri tabornikih RMV, nekatere &Je odstopil sam Boris Furlan. Ki^Panje te skupine je bilo tako j *?• da smo sklenili poslati na thhadince na mladinske igre. Zalo 1 Pozabljivosti organizatorjev (ni-ijo|,vPisali naše skupine v deželni
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA
V PONEDELJEK ZVEČER V športni hali koncert Franceeca Guccinija
V športni hali pri Madonnini bo v ponedeljek zvečer ob 20.30 drugi koncert letošnje sezone v priredbi
Boris Furlan na enem izmed številnih tekmovanj
|1\
si/ Pa smo se proti naši volji mo-|J odreči tekmovanju. Kljub temu (M hadaljevali z vajami dvakrat
(Iensho.
Prihodom toplih mesecev smo ko'* treninge prenesli na odprto, ta-aa smo imeh obenem tudi mož-
nost streljati z večjih razdalj.
— Vaša lokostrelska dejavnost je bile doslej posvečena izključno treniranju oziroma dojemanju osnovnega znanja. Kateri so vaši načrti za bodoče?
— Naša glavna skrb bo nadaljevati z vajami. Obenem smo že navezali stike z nekaterimi lokostrelskimi družinami v Sloveniji in v bližnji prihodnosti nameravamo pripraviti kako srečanje z mladinci onstran
mOb koncu najinega pogovora je A-leš zaprosil, da bi zapisal tudi to, da je lokostrelska družina odprta vsem mladincem (scednješolcem) na‘ Goriškem, ki jih ta športna dejavnost veseli. Dovolj je, da pridejo na tedenske treninge, « jih v tem času imajo ob četrtkih in sobotah od 18. ure” dalje v prostorih prosvetne dvorane v Pevmi.
Boris Furlan, 34 letni delavec iz Pevme, se je s to športno dejavnostjo, kot mi je sam dejal,-pričel ba-viti pred štirimi leti.
— Že 6d mladih nog me je lok vedno privlačeval, tako da sem skupaj s pevmskimi vrstniki večkrat izdeloval lesene loke. s katerimi sem se igral večkrat tudi po cele dneve. Jasno je torej, da me je tudi odraslega to športno orodje precej veselilo. V tovarni, kjer sem zaposlen • je čuvaj imel športni lok, tako da sem z njim večkrat streljal Veselje in navdušenje za ta šport ste bili teko veliki, da sem si kaj kmalu kupil svoj lok, s katerim sem pričel vaditi na prostoru za hišo. Da bi si pridobil več znanja. sem se vpisal v .edino lokostrelsko družino v Gorici, ki je bila pn goriškem telovadnem združenju.
Spominjam se svoje prve tekme: bila je v Buttrlu. Že v prvih »spopadih* z nasprotniki - prijatelji sem liokaznl nadarjenost, teko da so me leto po pričetku treninga vključili v mladinsko reprezentanco. Leto kasneje sem že postal član članske reprezentance, s katero smo opravili več srečanj širom po Evropi. Naj večkrat smo se srečah z lokostrelci iz Slovenije, kar mi je omogočilo,
da sem s tovariši z onstran meje navezal trdna prijateljstva. Lani sem se udeležil tudi itahjanskega prvenstva in v hudi konkurenci zasedel 4. mesto. Ta uspeh mi je o-mogočil, da me je vodstvo lokostrelske federacije vključilo v krog morebitnih olimpijcev.
— Torej boš čez dve leti odpotoval v Moskvo?
— Resnici na ljubo moram reči, da so možnosti precejšnje. Vse pa se bo odločilo v naslednjem letu, ko bomo člani reprezentance opravili več tekmovanj. In prav na podlagi teh rezultatov bo FITA izbrala trojico, ki se bo udeležila olimpiade. Zaradi tega sem sklenil, da bom z novim letom pričel z intenzivnimi treningi, po 3 ure dnevno.
— Aleš mi je povedal, da sl trener skupine mladih pri PD Naš prapor. Povej mi kaj o tem.
— Čeprav živim v Gorici, sem po rodu iz Pevme, tako da zahajam večkrat v rojstno vas, kjer imam še veliko prijateljev. In prav iz pogovorov z nekaterimi izmed njih se je porodila ideja, da bi lahko pri prosvetnem društvu ustanovih lokostrelsko družino. Skupina mladincev (7 fantov in 1 dekle) je z navdušenjem sledila mojim nasvetom, teko da so se kmalu naučili osnovnih veščin lokostrelstva. Poudariti moram, da so nekateri izmed njih zelo nadarjeni za ta šport, tako da od njih lahko pričakujemo mnogo dobrih rezultatov. To moje mnenje je potrdil tudi italijanski zvezni selektor, ki je obiskal pevmsko skupino. Sedaj pa je vprašanje boljše organiziranosti. Predvsem gre za vpis teli mladincev v federacijo, kajti drugače ne norejo nastopati na raznih tekmovanjih. Sicer sem s tem že govoril s funkcionarjem ZSŠDI. Skrat-1 a lahka rečem, da sem izredno zadovoljen s temi mladinci, ki mi dajejo zares veliko zadoščenja.
Lokostrelstvo si torej, čeprav po-čas’ utira pot tudi med našo mladino. In kdo ve, če se ne bo kdo iz teh mladih pevmskih vrst uvelja vil kot vi, Boris Furlan?
RUDI PAVŠIČ
7DRU?l.Nj‘. TRGOVCLV CiORItiKlv. POKRAJINI. •JBGOVINSKA ZBORNIC*; - UOPiCA	V
-OTCtNA GbRlCA	V
3. sejem
kmetijske
mehanizacije
7. RAZSTAVA IN POKUŠNJA BELIH VIN
GORICA
29. november - 4. december 1978
RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO
To|nlštvo:
CEJ PUBBLICITA’
Gorica, Ul. Formica 1 - Vel. (0481) 30881
GO & GO BAZA AR
GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku)
Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 mesecev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše mode
NEKAJ PRIMEROV:
platno
žamet
JEANS JEANS KRILA MAJICE SRAJCE
JOPIČI — pravo usnje
po 3.900 — 5.900 — 9.900 lir po 7.500 — 9.900 — 10.900 lir po 5.500 — 7.500 — 9.500 lir po 1.900 — 4.200 — 6.700 lir po 4.000 — 4.900 — 6.900 lir
38.000 lir
TRGOVINA IMA TUDI:
ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd. itd.) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, stezniki itd. itd.)
ODDELEK METRAŽNEGA BLAGA (zavese, odeje, rjuhe, posteljna, pregrinjala, prti, preproge, artikli za kopalnico itd. itd.)
OBIŠČITE NAS!
GO&GObazaar
OBIŠČITE NAS!
DANCING nočni bar
PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV
vsak večer ob nedeljah zaprto
ARGONAVTI
NOVA GORICA
PrnnorTfcT3nevnifc 6
KULTURA
■ i ii£ ' ''$$	; s
TRETJA PREMIERA NA ODRU SSG
«Nergač» s premalo domiselnosti
Režija ni izkoristila neštetih možnosti, ki jih nudi Goldonijeva komedija bila je pretirano previdna v linearnosti ■ Liki v njej so le izjemoma zaživeli
Trapimo, da so velike umetnine tiste, ki jih čas ne razjeda, ki o-hranijo skozi leta nespremenljivi čar. Vendar pa se vse spreminja, Ilijade danes ne dojemamo več z istimi občutki, kot so jo lahko dojemali stari Grki. Kljub temu pa dopušča Ilijada toliko odprtih prostorov in svežih plasti, da ob njej naša domišljija zaživi in med branjem soustvarja s Homerjem nov, sodoben umetniški pajčolan, če I-lijade ne znamo brati, če ne znamo izkoriščati tega. kar starodavnemu epu dopušča, da učinkuje u-metniško v naši, atomski dobi, potem se bomo ob Homerjevem delu silno dolgočasili. Nobena umetnina se nam sama po sebi ne razodene, približati se ji moramo u-stvarjalno, pri dojemanju moramo
biti aktivni. Samo *šund - literatura» dopušča bralcu zaspano pasivnost.
Dramski tekst. Uprizoriti dramo pomeni izkoristiti možnosti, ki jih le ta nudi odrski govorici. Bralec, ki umetniški tekst bere, ga na svojstven način podoživlja. Pogojujejo ga seveda lastne življenjske izkušnje. kultura, pogled na svet, domišljije, itd. Režiser, igralci in ostali gledališki ustvarjalci pa morajo prevesti svoje podoživljanje na raven odrske govorice. Igra ne pomeni zvestobe tekstu, ampak- interpretacijo, ki se utelesi v sistemu gledališke govorice. Gledalec gleda igro, če je dramski tekst prej prebral, to ne pomeni, da se bo ob igri dolgočasil. Uprizoritev mu omogoča svojevrstno podoživ-
tl IIIIIII ItMIIIII Hilli Hilli MII Ml III Hilli tIHIIIVIIIIIHIII lili lltlllllltl tl Hilli MIHI Hill tllllllllt Hill IIIIIIIUIIIIIII Hilli
KNJIŽNO DARILO ZA KONEC LETA
Redna letna zbirka Prešernove družbe
Poleg tradicionalnega koledarja 1979 obsega zbirka še 4 redne knjige in dodatno za prednaročnike
REDNA LETNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE 1978. Člani - naročniki bodo za ceno 100 dinarjev (broširano) oziroma 170 dinarjev (vezano v platno) letos sprejeli naslednji knjižni dar:
PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomu-nizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred otimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata, bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala p>a bo okrog 200 strani.
Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlaprih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni.
Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti — Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: «Čami nasmeh* in «Pot med blažene*. Obe lirsko otožni p>ovesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev.
Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami.
Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom.
Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo:
Alan White: PODNEBJE UPORA, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Ja-neira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami.
Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 40 dinarjev (broširana) oziroma 60 dinarjev (vezana).
Ijanje, gledalec ne bere več samo črk, ampak gleda sceno, vidi gibanje igralcev, posluša ton glasu in glasbeno spremljavo. Vsak govorni sistem ga vabi k novim izkušnjam. Režiser, igralci, scenograf, glasbenik, kostumograf zadušijo dramo, če jo prevedejo v že naprej začrtano, klišejsko govorico. «Žalost» določenega dramskega lika se na primer izniči, če je podana tako, da se uporabljajo iste kretnje že pri desetinah žalostnih junakov. Zapisal sem dolg uvod, ker se mi je zdelo potrebno pri oceni Goldonijevega «Nergača» v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča poudariti določena načela, ki me vodijo ob spremljanju gledaliških predstav. Goldoni ima svoj zgodovinski pomen, njegova dela pa nudijo tudi v našem času sveže umetniške odstavke. Jasno je. da je nekatere prostore Goldonijevih komedij načel zob časa. Naivno je misliti, da bodo Goldonijeve komedije že same po sebi zabavale gledalce. Kdor določeno komedijo uprizarja, mora seveda poudariti, kar je v komediji živega in svežega. Tudi to verjetno ni dovolj, režiser, igralci ter ostali soustvarjalci predstave morajo svojo gledališko govorico o-bogatiti z domišljijo, humornimi domislicami, karakterizacijo, maskami itd. Teksta ni treba spreminjati, treba pa st je izmisliti izvirne geste, maske, karakterje, treba je dati predstavi pravi ritem. Goldonijeve komedije zahtevajo veliko izvirnost pri podajanju, prav zato, ker je v njih marsikaj takega, ki današnjega gledalca več ne preseneča.
To velja seveda tudi za zNerga-čo». Zgodba je v komediji klasična, predvidljiva. Zapleti in razpleti se odigravajo po določenih shemah, ki so občinstvu več ali manj poznane. Vemo, da je bistvo komičnosti presenečenje; ob starem *vicu» se nihče več ne smeje. Kljub temu, kar sem zapisal, dopušča «Nergačz■ veliko interpre-tacijskih možnosti. Dopušča bogato karakterizacijo dramskih likov, dopušča določeno svobodo v prizorih ter poudarke ob intrigah. tNergač» bi moral pomeniti razkošje igre, veselje do domislic. Ni nujno, da se igralci in režiser naslanjajo na tekst kot na rešilno bilko. Pri uprizoritvi Goldonijeve komedije se ne smemo ustrašiti novosti in drznih do--midic.’>■■■*“ —
»Nergač* v izvedbi SSG je na žalost pomenil pretirano previdnost, umik v preizkušene modele. Režiser Adrijan Rustja je podal linearno interpretacijo. Ob tekstu ni dovolj razvil izvirnih možnosti gledališke govorice. Posledica tega je, da so bile karakterizacije junakov prešibke, izvirnih domislic nismo videli, intriga je bila premalo poudarjena, oz. niso bila dovolj valorizirana mesta, ki lahko komično učinkujejo. Linearna izvedba je tako poudarila tiste razsežnosti teksta, ki ne presenečajo, ki ne vzbujajo smeha ali pomislekov nad napakami
Vse knjige bodo člani - naročniki prejeli v drugi polovici novembra.
■llllllllHmillllllimillHIIIIHIHIMIIIIimiHHHmmiHHIHIIIHHIHWI|IIHnHHmmillHHIIIIIIimillHIIHIimiH»MWflHlllflllim»IIHIIIIIIimillllllllllllllHHIIIIHIIIIim
IZREDEN USPEH RAZPISA DRUŠTVA EXLIBRIS SL0VENIAE
Male grafike s čebelami
92 grafik 32 avtorjev iz 9 dežel - Prva nagrada v Slovenj Gradec, druga na Poljsko, tretja v Sovjetsko zvezo
Marljivo Društvo Exlibris Slove-niae, o katerem smo že večkrat poročali, je skupaj s podjetjem Medex iz Ljubljane v začetku leta objavilo razpis za izdelavo malih grafik na temo čebela, njeni proizvodi, panj in podobno. Zanimanje za razpis je bilo izredno veliko. Mednarodna «Exlibris Re-vue», ki izhaja na Danskem, in glasilo zahodnonemših ekslibristov,
Zbigniciv Dolatovvski, Puljska
sta razpis v celoti objavila. Prišlo je 92 grafik, delo 32 avtorjev iz devetih dežel. Med njimi so bile mnoge na zelo visoki umetniški ravni. Pojavili so se prav zanimivi motivi od skoraj klasičnih čebel s stiliziranim satovjem do kapljajočega medu. Male grafike so bile odtisnjene v črni barvi, veliko jih je bilo večbarvnih.
Strokovna žirija je kot najboljšo grafiko nagradila delo Franca Ber-tholda iz Slovenjega Gradca. Dokaj stilizirano je upodobil pisan cvet s čebelo v sredini. Drugo nagrado je dobil dr. Zbignievv Jo-zwik, biokemik iz Lublina na Poljskem. Zanimivo je, da je Jozvvik dobil prav tako drugo nagrado za svoj ekslibris tudi na mednarodnem ekslibris kongresu na Bledu leta 1974.
Tretja nagrada in odkup sta šla
v Sovjetsko zvezo. Dobila sta ju Grazina Didelyte in Alfonsas Če-pauskas, oba iz Vilniusa. Precej grafik so poslali učenci Osnovne šole v Cerknici in dijaki Šole za oblikovanje v Ljubljani. Obe šoli sta prejeli za zelo kvalitetne grafike skupinski priznanji.
Vse grafike so bile prvič razstavljene septembra v Portorožu v okviru mednarodnega simpozija za apiterapijo. Tam so se odločili in zaradi visoke umetniške ravni in zanimivosti motivov dali vsem nagrajenim še zlate, srebrne in bronaste plakete mednarodnega združenja Apimondia. širši javnosti je bila razstava pokazana novembra v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Zanimiva ideja Društva Exlibris Sloveniae je torej rodila uspeh. To ni prva misel tega društva za takšen razpis. Pred leti so skupaj s papirnico Vevče pri Ljubljani razpisali nagrade za malo grafiko


ljudi. Ob interpretaciji, ki ni dajala pravih smernic za izvirno in svežo govorico, so se igralci ujeli v past klišejev in nedodelanosti. Najbolj pogumni karakterizaciji se je približal Joško Lukeš (Todero, oz. Nergač), sledila sta mu Linij Bogateč (Toderov sin Pellegrin) in Stojan Colja (Nicoletto). Aleš Valič (Meneghetto) se ni izognil priučenim gestam in govorjenju, prepričljiv ni bil niti Stane Starešinič (Toderov upravnik Deside-rio). V manjših vlogah sta igrala še Silvij Kobal (sluga Gregorio) in Dušan Jazbec (nosač Pasguale).
Prepričal nas ni niti ženski del ansambla. Lidija Kozlovič (Marco-lina. Pellegrinova žena) se je znašla v vlogi, ki ji je bila tuja, občutiti je bilo določeno igralkino zadrego. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi Bogdani Bratužev; (Ce-cilia, Marcolinina sobarica). Zlati Rodoškovi (vdova Fortunata) in Mirandi Caharijevi (Zanetta). Ob večini igralskih nastopov moramo zapisati, da se niso razvili v samoniklo interpretacijo, ki je seveda za dobro igro nujen pogoj.
Sceno je pripravil Franc Vec-chiet, igralcem je pripravil širok prostor, omejil ga je le z nakazano likovno stilizacijo, možnost različnih predelov je komaj zaznamoval. Takšna prostorna odprtost pa pri ^Nergaču» ni našla svoje prave funkcije, celo motila je ritem dejanja. Skratka režiser in scenograf se nista povsem sporazumela. Kostume je izdelala Marija Vidau, glasbo je napisal A-leksander Vodopivec.
ACE MERMOLJA
Slovenski klub je začel svojo novo sezono s posrečeno prireditvijo v Gregorčičevi dvorani, ki je ubrano povezala likovno in vokalno umetnost. Grafik Franc Vec-chiet je namreč predstavil svojo novo grafično mapo, ki jo je izdal Mednarodni center za grafiko v Benetkah, o avtoriju pa je spregovoril umetnostni kritik našega dnevnika Milko Bambič.
Komorni zbor Glasbene matice je pod vodstvom dirigenta Janka Bana nastopil z izborom pesmi tržaških skladateljev Adamiča, Boštjančiča, Grbca. Kogoja, Merkuja, Rožanca, Ščekove in Vrabca. Zbor na žalost ni številen, toda njegovo petje je ubrano in izdelano, naravnano na moderen izraz.
							
STORIA DELL OPERA (ALBERTO BASSO) TURINSKE ZALOZBE UTET
Jugoslovanska operna zgodovina prvič predstavljena na Zahodu
Prikaz jugoslovanske in posebej slovenske opere je sintetično prikazal Piero Derossi, docent glasbene zgodovine na tržaški filozofski fakulteti
V tujem časopisju, revijah in publikacijah nasploh ne zaslediš pogosto novic o jugoslovanskih narodih, pa še takrat so prevečkrat površne, netočne in tudi neargumentirane. Zato pa moramo z veseljem pozdraviti in, čeprav z zamudo, opozoriti na monumentalno zgodovino opere (Storia deli’opera - diretta da Alberto Basso), ki je izšla pri turinski založbi UTET.
Hubert Schmid, Krems, Avstrija
z motivi, uporabnimi za zidne tapete. Te tapete so danes že v prodaji in so prav primerne za okrasitev sten v knjižnicah ali delovnih sobah.
RAJKO PAVLOVEC
Gotovo je ta ena najpomembnejših in najkompletnejših (tudi zaradi izredno izčrpne bibliografije) zgodovin melodrame. Različni izvedenci, med katerimi zasledimo najboljša imena iz muzikologije in glasbene kritike, so na sedmi'1 knjigah sintetično nanizali polno dragocenih novic vseh narodov, od samih začetkov pa do zadnjih novosti v opernem svetu.
Jugoslovansko operno zgodovino je obravnaval Piero Derossi, docent glasbene zgodovine na leposlovni in filozofski fakulteti tržaške univerze. Profesorju Derossiju re moramo zahvaliti, da je prvič v zahodni muzikologiji obravnavana jugoslovanska operna zgodovina po pravilnih zgodovinskih in narodnostnih kriterijih, saj je obravnavana v posameznih poglavjih zgodovina slovenske, hrvatske, srbske in makedonske opere, ne manjkajo pa tudi novice o dejavnosti v Bosni in Hercegovini ter Črni gori.
Naj navedem v osvetlitev, da sega slovenska glasbena zgodovina (kot dokaz intelektualne poštenosti, pa tudi klene informacije), od Zupanovega Belina (v letih 1780-82), preko čitalnic (s posebnim poudarkom tudi na tržaški slovenski preporod) do Vilharjeve Jamske Ivanke (1850); od Forsterjevega Gorenjskega slavčka (1872) in Parmovih oper do Rista Savina in Slavka Osterca: poseben poudarek i-majo na teh zgoščenih tridesetih straneh Kogojeve Črne maske; nato omenja avtor vse slovenske novejše stvaritve od Mirka Poliča preko Kozine, Simonitija, Darijana Božiča, Pavla Šivica, pa do Kačjega pastirja našega Pavleta Merkuja. Vse te novice so prepleten ; z družbeno - zgodovinskimi o-svetlitvami, ki bralcu jasno in naravno prikažejo kompleksno in dramatično zgodovino jugoslovanskih narodov. V uvodu namreč avtor pravi: «... ker sem se moral o-
mejiti na shematično podajanje novic o operni dejavnosti v državi, ki je komaj ob koncu prve svetovne vojne dosegla neodvisnost, ... se mi je zdelo umestno' določiti precej širok zgodovinski okvir (razdeljen v 3 dele), kjer bi mogel obravnavati najpomembnejše stvaritve, ki so predmet moje argumentacije.
Zato sem v prvem časovnem obdobju (od Dunajskega kongresa do miru v Versaillesu) obdelal razvoj opere po posameznih narodih; ... v drugem (med dvema vojnama) in tretjem delu pa sem obravnaval operno produkcijo in dejavnost nasploh kot rezultat in kot sad enega samega drevesa .. .»
Še prej pa Derossi piše: «... Prehoditi etape te očarljive «glas-bene avanture* južnih Slovanov ... je nekaj več kot gola kulturna o-
peracija, ki teži samo za rekupe-riranjem novic: mrzel zgodovinski dokument in suh biografski podatek postaneta živo pričevanje plemenite borbe za omikani napredek, kateremu glasba, ki daje glas nepotlačljivi želji po^vobodi, nudi edinstven prispevek s svojo skrivnostno, večno moralno močjo ... V tej perspektivi zadobijo še tako skromni rezultati posebno luč, kateri moramo slediti z velikim spoštovanjem. Svetla parabola zahodne glasbe — od baroka do klasike, od impresionizma do neoklasike in ekspresionizma — je odsevala, razen redkih, izjem, z zamudo na tem delu Evrope, ki je bil večidel emarginiran in katerega so velesile kot tudi turški imperij, imele vedno za zemljo, ki jo je treba zavesti. . .»
ALEKSANDER ROJC
Ulil Hill H Hill MII.I....HI llllllllll 11 MII IIMI Ulili IIIHHII HM IHIIIIHHIlll IIIII lllllll IHHIII MIH III MU IIIIH Hlllll
Gledališče za italijansko skupnost v Jugoslaviji
«Dramma Italiano» z Reke na prvi letošnji turneji
Pravkar končana turneja po Istri in Slovenskem primorju s čakavsko dialektalno komedijo «hontrada Pinpilinčič>, prevedeno v beneško narečje - V sezoni še tri lastne premiere
REKA — Dramsko gledališče i-talijanske narodnosti, ki deluje v okviru hi-vaškega Narodnega ka-zališta «Ivan Zajc* na Reki, je v teh dneh zaključilo svojo prvo turnejo v novi sezoni. Po dveh uvodnih nastopih v Izoli in Kopru je nastopilo poslednjič v Piranu, skupno pa je nastopilo v 18 krajih I-stre in Slovenskega primorja in nazadnje še sinoči na Reki, kjer je s svojim prvim delom v letošnjem repertoarju že nastopilo pred turnejo za učence italijanskih osnovnih šol.
prevedla v beneško narečje z naslovom »Piccola contrada* mlada igralka Drame Elvira Pacor - Malusa, v glavnih vlogah pa so nastopali Raniero Brumini, Maria Braico in Giulio Marini.
Sezona 1978-79 se je začela z u-prizoritvijo čakavske dialektalne komedije «Kontrada Pinpilinčič* reškega avtorja Iva Jurkoviča, ki je delo tudi režiral. Komedijo je
IIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIHinHtlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Primorske bibliografske vesti
VERTENZA TRA MODREA E VOZANA Al PRIMI DEL 1419, Gorizia 1978 Albert KLUN, IZ AFRIKE V NARODNOOSVOBODILNO VOJSKO JU-
Bruno Staffuzza je avtor zanimive krajše razprave, ki govori o sporih GOSLAVIJE, Ljubljana, 1978
med župno cerkvijo svetega Daniela v Volčah in podružnično cerkvijo	Klunova knjiga, plod dolgoletnega raziskovanja, obravnava
svetega Mavra v Modrejcah (str. 3 do 20).
problematiko tistih prekomorcev, ki so v NOVJ prišli iz Afrike. To
ZGODOVINSKI MEJNIKI ZA PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K JUGO- obsežno zgodovinsko delo, v katerem avtor govori o več kot 6.000 Ju-
Pokrejfnšld"muzejSKo^rt,je pripravil s sodelovanjem Pomorskega mu gocena obogatitev našega zgodovinopisja, šeHP°sebno z.ato k« se je žeja «Sergej Mašera* iz Pirana in Goriškim muzejem iz Nove Gorice avtor posluževri vsega dosfeJ dose^j vega zgo<tovi™kega ^aAva^red-
goslovanih, predvsem primorskih Slovencih in istrskih Hrvatih, je dra-
raMtaTO^godovinsk^mejiUk^za pr^TiueUev'Primorske kVug^lariT in v«m P-Jtevilntt.novih odkritih .fokurtžntov Knjiga kiUo beremo.kot
“pX“ridrtudi katalog z istim*^naslovom. Taim razstavo napet roman, vsebuje tudi številne remijevide, novo slikovno gradivo, kot tudi katalog je pripravila kustos Vlasta Beltram s sodelovanjem abecedne sezname, kronološki pregled itd.
Slavice Plahuta. Avtorica je prikazala prerez skoraj 60 let trajajočega	MLADIKA 11 1978
zgodovinskega procesa, ki je razpet med Rapalsko pogodbo in Osimske	’
sporazuir«: glavni poiidarek bErf* taSTS *b^P^Sga Na strani 397 je tokrat v rubriki Domovi slovenskih pisateljev objav
fis s srtsn. 'mssz sz*?. ?sr
najvažnejši sklepi: sklep Vrhovnega plenuma OF, SNOO in AVNOJ.
N. S.
Italijansko dramsko gledališče na Reki bo v novi sezoni pripravilo še tri premiere in sicer Machiavellijevo «Mandragolo», Euge-na Labicha »Slamnik iz Firenc* in «Klupko» hrvaškega dramatika Pere Budaka. Na svojih nastopih na reškem in koprskem področju prireja gledališče tudi matineje za italijanske šole in bližnje kraje, na katerih prireja tudi pogovore z učenci, in kjer prostor dopušča, tudi krajša dela izrecno za otroke. V tej sezoni bodo za, otroke uprizarjali igro «Igrajmo se* italijanskega avtorja z Reke Maria Schia-vata. Takih srečanj in predstav bo okrog osemdeset.
Jesenska aktivnost skupine Dramma Italiano gledališča «Ivan Zajc* pa se je začela v Bosni v kraju Pmjavor pri Banjaluki, kjer so igralci uprizorili za tamkaj živečo skupino prebivalcev italijanskega rodu enega svojih največjih uspehov lanske sezone in sicer igro «Skup» Marina Držiča. Kasneje je Dramma Italiano s tem delom prvič sodelovala na reviji hrvaških poklicnih gledališč v Slavonskem Brodu. Njeno predstavo sta kritika in občinstvo zelo dobro sprejela in glavni prizori so bili predvajani tudi na drugem programu zagrebške televizije. Tudi to komedijo je Elvira Pacor-Ma-lusa prevedla v beneško narečje v sodelovanju z italijanskim režiserjem Giuseppom Maffiolijem.
E. KLAKICH
Bogo Grafenauer
Zgodovina
slovenskega
naroda
Kako malo imamo pravzaprav knjig, ki bi nam posredovala našo, slovensko zgodovino dokazuje dejstvo, da je Državna založba pravkar izdala v tretji izdaji Boga Grafenauerja Zgodovino slovenskega naroda, pravzaprav šele prvo knjigo ite zgodovine; Cankarjeva založba pa že dalj časa napoveduje kolektivno delo slovenskih zgodovinarjev, ki bo izšlo pod naslovom Zgodovina Slovencev v eni sami knjigi. Če bo slednja knjiga nova in bomo sodili o njej lahko šele po izidu, pa moramo za prvo, Grafenauerjevo zgodovino slovenskega naroda zapisati, da se je že uveljavila, saj je prvi zvezek zdaj izšel že v tretji nakladi. Kljub temu gre za pomembno izdajo. ki je ne smemo prezreti. Prvič zato, ker predstavlja ta zgodovina metodološko izčrpen in celovit pregled zgodovine slovenskega naroda v dvanajstih knjigah. Drugič pa zato, ker obravnava to delo zgodovino našega naroda od naselitve, pravzaprav še od prej pa do osvobodilnega boja. saj bo deveta knjiga obsegala zgodovino narodnoosvobodilnega boja in z njim združene socialistične revolucije na Slovenskem. Pomembno je tudi dejstvo, da je snov v vsaki knjigi zaokrožena.
Če k temu dodamo, da delo ni napisano za strokovnjake temveč je to poljudnoznanstveno napisana zgodovina, namenjena širšemu krogu bralcev, (zato tudi odpadejo dokazi za zatrjevana dejstva, temveč vsebuje tekst samo pojasnila), potem utemeljeno lahko trdimo o pomembnem delu našega zgodovinopisja.
Profesorja ljubljanske univerze Boga Grafenauerja pa itak ni treba predstavljati, saj je znan avtor številnih del s področja zgodovine, nobenega večjega dela o slovenski zgodovirfi pa si ne moremo predstavljati brez njegovega ime-
Prva knjiga Zgodovine slovenskega naroda obravnava zgodovino Slovencev in slovenskega ozemlja do začetka 9. stoletja, od naselitev do uveljavljanja frankovskega reda. Pri tem je treba poudariti, da vsebuje knjiga uvodoma zgodovino slovenskega ozemlja do naselitve Slovencev, saj avtor izhaja iz izhodišča, da moremo vsak dogodek ali zgodovinsko stanje razumeti le tedaj, če poznamo vse pogoje in okoliščine njegovega nastanka. Zato tudi ni mogoče začeti zgodovine našega naroda šele z naselitvijo Sloven cev, temveč je treba poznati tudi preteklost ozemlja pred naselit vijo naših prednikov. Prav tako znanstveno in dialektično pojmovanje zgodovine pa opredeljuje značaj te knjige, ki se bo torej znova uvrstila med najpomembnejše in hkrati zelo iskane zgodovine našega naroda. Zlasti še, ker je pisateljevo razpravljanje jasno, razumljivo, stvarno, opremljeno pa še s številnimi ilustracijami, zemljevidi in drugim dokumentacijskim gradivom.	Sl. Ru.
25. novembra 197®
Tržaško
svetoivansko
narečje
Števniki: Enkrat, prvič, <a"ba’ prvebuat, dvabuota, *u&ebuL: tribuote, trečebuat, štirebuote. i trtebuat, pjetbuoto, petebuat,
trtebuat, pjetbuoto, peieuua., » , buoto, šestebuat, sjedar.buoto, * mebuat, uosanbuoto, uasem
mebuat, uosanDuoio, devjetbuoto, devetebuat, desj to. desetebuat, enajstbuoto Eden, «aden, pa tudi an ano) an soud, aden je rjeko, ,'j ni blo, anme ni dau, pr anffl bjeu, sez anen gr jen.*	...
Dva, dvejeh, dvejen, pr ve
sez dvejme.*	. ,t>i
Eden na enkrat, «aden na. ,va>i Po dva in dva, «pa dva jen Žena »Žena tudi žjenska*-«muož tudi muaške*. p5,®' L,
«muoz tudi muasae*. ^ pa», fant «f’nt», otroci Ko smo nagajali, so nam
Ko smo nagajali, so KiePe-«mularija» (iz trž. it. nar.)- ;e bila tava in opravljiva ženska J ^ «baba». Klepetati in °Pra,v'L,rka pomenilo «babart*. Porod ^ je bila «babca» pa tudi «bu0“ (jJ Šantla*. Babica je bila « -	0,
it. trž. nar.). Ded je bu (iz it. trž. nar.). Zanemarjen
ti «mate», starsi «starse*,	a.
«sestra», polsestra «sestra P ^ le*. Brat «br’t*, polbrat «	zCt
puale*. Dvojčki »duojcke
puale*. Dvojčki «auuj^ jjgo), »zet*, snaha «snjha*. teta ^ . stričeva žena je bila _«u°j	'-c,
tudi «strina», tetin mož Pa ‘ ta»-Nevesta »novica, pa tudi ne ja Sorodniki so bili «žlahta»-»sruata*, varuh »varh*.
Preklinjanje je bilo °s°vrP!j 50 nad bogom in božjimi stvam. se spozabljali samo v hudi sti, ali če so morali Prenasr(.hijali do krivico, pri tem so upo ^ izraze iz trž. it. nar., ki Ji»« mi opisovala. Po navadi pa so ^ rabili «malora, malorsiga, ^
orko dindjo, orko tron, ork■	^
porko dindjo, uremengo, P® žerja, (vse iz trž. it. nar^’
Po domače pa »uoblast te . st povedali so tudi na katero ^ so mislili, »buažja uoblast te ^ ne*. Nato, «jebente hip. ‘ tje-buojo hipe prekljete*, m ^li bente dušuo, čreva*, ah
jim je tisti hip prišlo hujšem primeru pa «preKlje^e . nrplrlipt.p» «7.1ude» in tudi ,
I1UJ-jCIJ1	H« l-----	-	1/.00 v*
prekljete* «zlude» in tudi . $ uzerne*, v najhujšem Pa/~Lka na mater jebe». če je bUa z^a; piki, pa so jo označili za gjni nuo babuo», ter so ji voščili, i" crkni »krepe* (iz trž. it. na ■ _ Nad otroci so «jebentili* ® ^ «jebentale* v milejši oblik ^
ma «jeDeniaie» v ume jo* ~te jebente salo ali jebente r i’u<)ili smo kaj nakuhali, so se z ^ 5j
MI1U Kaj IiaKUliaii, ou	Dol J*
ali zgrozili: Za božjo voljo. pa. storil? «Za skuze buh, kej^, jjf*
rjedo*? In grozili: Te >douv, fa. buon ben dau! Jeh buos sol* Sedaj je pa zadosti, t jt
sol* Sedaj je pa zauo»w. - . lt. namreč). »Zdaj bašta!* ('z. rei te nar.). Ali te ni sram?	si
nar.). Ah te m sram:	^
ni sran?» Čudili so se: 9? ,;8i-se vzel? «Uod či se se uzjeu-
- ................ ~	, -eKa
li so pa tudi popustljivi- ** J
hočeš? »Kej me čješ?»
očeš? »Kej me cjes?» y.^e-So pa tudi prerokovali, da ^ poklic hudo na tem svetu, da ^
koc hudo na tem svetu, mo čudili: «Uod ci se se uzje se uasto še žjeu?» u„iezne’' Bolezni: »balezen, mn. b« Tuberkuloza »jčtka*, kaše J ^e. šast*. Je kašljal celo noc, "Jv teii
ho celuo nuč*. Glavobol «m®ne v glava*. Kdor je imel ^j^neva,1'
prebavnih organih so dd”Lt, ie da »jema mandruon*. mia regli, bil »buažje žl’k» so pa tud j. da »ga je zadela kap*. Kfl r2el-mel vročino je imel «jm° , cuo*. Krasta cgrinta*. mozo folo* (iz trž. it. nar.), JcclJ tajera* (iz trž. it. nar.)- tne)(», Sladek «sl'dek», grenak «8 ,,ep,
Sladek »si aek», grenup ” i't)ekr’ masten «m’sen», gladek «8 kisel «čiso», kislo mleko .
mfeko*. Zakaj se jočeš? «ZakeLi-
U CJCIKVC l-uuuc	-^	^
biro »almožnuo* (iz it. trz' ‘jdn*' Stari ljudje so verjeli v ..s*
ravna bitja, v duhove in v rjSot' umrlih ter c~lo v njihovo v l0 nost. Občutili so prod njim »ep0-»gruazuo*. ki je strah P1- - \79' znanim. O tej grozi piše 1 . ;epi-dimir Bartol v svojem živUe ?0-su »Mladost pri Sv. IvanoL' tri1" sebno pozimi, ko je razsaja ja in premetava'! okoli nPr.	$0
predmete in ie drevje jecd^e podlegali »grušze*. molili za ^jj: u vicah* se križali in razg ne-«Buh n's vare us'ga	m 5
cuoj se buo k'šen uobejso; • tttdi takih viharnih nočeh, se J- ^di res pripetilo, dr so kom	tli-
tega ropota, ječanja dreve Ijenju burje
Razslava
albanske
likovne
umetnosti
mleko*. Zakaj se jočes? «■ stru-čisaš?* Strupen je »strpjen*. pena golazen «slrpenina»- j in Ko smo se potepali kot oi ^ so nas klicali domov, smo s aii sili enostavno z «a». Ta
a ie'
«&> je’biT uporabi jan še Kaj mu hočeš? «š, kej n Ja„!> Pa saj ni prav! »a sej n’.Lija" Ko so nas kot otroke spr« -c\. spat, so nas pregledali ce " zgn
s£j £e_____k:i« imlnna uma* „
3 h* .-e,*'--—	mazan8'
su. ce so bila kolena u.m;<<star-so rekli, da imamo na nj-_‘ ^oj ga buhca* in umevno so g izprali. ................... ;J.nn 4pjšl'
Beraču so dajali miloščino. larje suo dajale bučgaimj • Rakovnik je v cerkvi ob konc še pobiral miloščino. «M)ez,„ ,
„ _____	p»'
u cjčrkve prute kuance ma nar.).
v du?
SKOPJE - V Muzeju^sod°brne.
umetnosti v Skopju so # v prezentativno razstavo »Likov . -e
metnost v Albaniji*. Nu^raz'^^.
io\
neracij. Razstava je rczU(^gloV*'
je 'rikazanih 106 del 40 SIir”T,'rfe' kiparjev in 7 graifkov vse -u, raci! R-izsiava ie rczul'a.
goslovansko - albanskega so nja na kulturnem področju.
s- a s s-T?	B? I
POROČILO DR. KARLA ŠIŠKOVIČA NA GLAVNEM ODBORU SKGZ
Zahtevamo globalno zaščito kot sistem zakonsko urejenih norm o vseh aspektih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ostajal in nastal, marsikaj zgo-® ° in se je tudi marsikaj spremnih.
^tecembra 1971 se je enotna depilacija Slovencev, sestavljena iz P®dstavnikov slovenskih strank in 0rOanizacij ter dveh vsedržavnih drank, srečala s predsednikom 'istrskega sveta italijanske re-Publike E. Colombom. Na tem sre-2>u je delegacija predložila pred-vlade dokument z lastnici zahtevami, predvsem pa z zah-tvo po zakonski zaščiti v smislu
■	člena ustave. Ne glede na me-•Pne obljube tedanjega ministr-***0a predsednika, se v normativ-"en smislu, razen drugega zakona ® slovenski šoli na Tržaškem in "jrt&cem, ni nič spremenilo: Po-
statut Londonskega sporazu-*e na Tržaškem ni izvajal, na ^ztčkem se je le v mejah nedr-I nefla poslovanja in «de facto* mvonščina uveljavljala v treh slo-j^nsfci/i občinah, v videmski po-J^Hni Pa se je politično ozračje ® "o začelo boljšati, čeprav se je frfln takrat začelo prikrito in odelo upiranje proti poskusom, da e začenjajo organizirati tečaji ‘ženščine.
Leta 1974 je bila v Trstu med-1rr?dna konferenca o manjšinah,
1 iz v večjo močjo postavila v o-Predje vprašanje Slovencev v Ita-Ji In je opozorila ne le na politič-? ozadje vsakršnega poskusa za-'fcartja določene manjšine ali j~‘o» manjšin, marveč je opredejo socioekonomski in prostorski 'jjPekt kot bistveno sestavino vsakega manjšinskega življenja, *a*° Pa tudi reševanja manjšinskih ^ašanj.
^°nčn0 so bili 10. novembra 1975 '““Pisani osimski sporazumi, ki \° s svojo pogodbo opredelili tu-1 slovensko oziroma italijansko lepšanje v Italiji in Jugoslaviji lak0 postali instrument, ki ga jj nore nihče zanikati kot podla-za iskanje in uresničevanje °°Q°varjajočih rešitev.
Slovenci smo upravičeno priča-°Pali, (ja 50 italijanska država,
0	so bila rešena še zadnja odprta ^anja z Jugoslavijo in ko je
začrtana nadaljnja pot glo-okega vsestranskega sodelovala med obema sosedoma, nemu-pristopila k rešitvi slovenjih vprašanj, zlasti še zato, ker e je v uvodu osimske pogodbe ob-e*ala za rnajvišjo možno zaščito» okviru svoje lastne notranje ure-v,e in na podlagi spoštovanja jč]ega števila mednarodnih ob-jznosti, ki izhajajo iz dokumen-, “ organizacije združenih naro-j*8- Ne smemo zanikati dejstva, j3 se je v tem času italijanska JjfLo znašla v težkih gospodarim, socialnih in političnih razme-
vendar bi bilo nemogoče pre->° dejstva, da se je prav v tem “su zmanjšala specifična teža ti-,m Političnih sil, ki so do tedaj Jmko služile kot opravičilo za jmujanje v našo škodo. V tem r°Su' t.j. od podpisa osimskih spo-j*umov, se je v Italiji marsikaj j^entenilo, predvsem se je se-jrv'la nova parlamentarna veči-j*3' ki bi bila morala olajšati kon-jetizacijo sprejetih obveznosti. Jndar ni bilo tako. Ponovno je
1	®fo!a slovenska enotna delega-J,a k predsedniku ministrskega jela v Rim, kar se je zgodilo 9.
GPsfa 1977. Izročila mu je spo-jv^ieo. v kateri so v sintetični ’ki navedene zahteve Slovencev J3 °zemlju tržaške, goriške in vi-pokrajine. Tedaj je pred-dnik ministrskega sveta v odgo-...ru na spomenico enotne delega-
Povedal, da ne vidi večjih o-jjr za rešitev problemov v naj-!-QjŠem času (ni videl nobene o-da se ne bi zudeve uredile jj 3- oktobra 1978, t.j., do tre-.Utfca. k0 bi prenehal veljati itali nsfci pooblastilni zakon o ures-JJfhju osimskih sporazumov na dfagi pooblaščenih dekretov) in l ]ubil, da bo imenoval posebno fisijo, ki naj za vlado pripravi * Preuči možnost priprave zakon-. ®0a osnutka.
„ 0,ebno komisijo pri predsed-t.Vu vlade za preučitev problemov “uensJce jezikovne skupnosti v “;i“niii - Julijski krajini je pred-v'* b) c) d) * * * * * * * * * n,k vlade imenoval s svojim de-j> e(°ni pred iztekom leta 1ST7-°nii,s“ja se je na svoji prvi sej! stala dne 15. januarja 1978. t^endar je sama sestavna komi■
■	la rQzočarala slovensko in itali-*"*o demokratično javnost, ki se vJ’*ena za resnično rešitev slo-njokih problemov. Dejansko so po
kakšnem internem konceptu i-^‘Vali v komisijo le dva Slo-nca v otcviru štiričlanskega za-jJJPslva deželne vlade Furlanije ■ •js|fe krajine. Če pa se je poz ^ . izkazalo, da je od 21 članov j Slovencev, je to pripi-ri1' zaslugi dveh vsedržavnih \ilJJJJk, ne pa izrecni volji in želji
t ^°misija se je v svoji plenarni (“edfcj Se,s(a|a trikrat. Na svojem p® zasedanju je imenovala |?*ebno podkomisijo ali delovno
uPino, ki naj pripravi gradivo
za plenarna zasedanja. V podkomisijo je predsednik komisije imenoval 11 članov, med katere spadajo štirje Slovenci, čeprav je bil četrti Slovenec dodan v trenutku, ko je drug član podkomisije odstopil.
Podkomisija ali delovna komisija se je sestala sedemkrat in je poslušala razna poročila. Med te-, mi tudi poročilo o videmski konferenci o etnično jezikovnih skupnostih, ki je bila prve dni maja 1978. Očitno ni konferenca v Vidmu zadovoljila nekaterih krogov, ker je preveč očitno prišlo do izraza dejstvo, da gre tudi v videmski pokrajini kot na Tržaškem in Goriškem, za slovensko narodnostno skupnost, ki jo je treba e-notno zaščititi na podlagi ustavnih določb in osimske pogodbe skupno s tržaškimi in goriškimi Slovenci. Zato je ta delovna skupina ob poudarjenem negativnem mnenju štirih slovenskih članov razposlala 19 oziroma 21 občinam videmske pokrajine vprašalnik v zvezi s položajem neitalijanskih jezikovnih skupnosti na ozemlju vsake občine posebej. Odgovori so bili v sboji večini politično pogojeni od pisma in resolucije vodstva videmske Krščanske demokracije, kar je izkrivilo že sam pomen vprašalnika in odgovorov in s tem postavilo v čudno luč pobudnike takšne akcije, ker se je u-stvaril vtis, da se hoče na vsak način odreči Slovencem v videmski pokrajini njihova slovenskost, jih oceniti kot «posebnost» in jih predvsem strogo ločiti od Slovencev v goriški in tržaški pokrajini, kar naj bi tudi pogojevalo zakonske u-krepe, ki naj bi na ta način veljali samo za Tržaško in Goriško.
V	desetih mesecih svojega obstoja posebna komisija zc. slovenska vprašanja pri predsedniku vlade, čeprav je bila imenovana do konca 1978, še ni zaključila svojega deta in težko da ga bo zaključila, saj se je njeno delo omejilo le na zbiranje splošno znanih dejstev, ki pa mnenju večine še vedno ne predstavljajo osnove za sestavo zakonskega osnutka. Komisija ni do sedaj zaslišala naslovnikov morebitnih zakonskih ukrepov, t.j. Slovence in njih organizacije, ustanove ter stranke, čeprav je dala vso težo javnim ustanovam, ki so do sedaj le .malo,ukrepale, v korist Slovencev ali so celo v nekaterih primerih, kot se dogaja z nekaterimi občinami v Beneški Sloveniji, njihov obstoj zanikale.
V	času, ko naj bi bila posebna komisija delala s polno paro in pripravljala gradivo ali pa celo vladni zakonski osnutek, se je v zvezi s Slovenci marsikaj zgodilo. Po dolgih pripravah je bila v Vidmu konferenca o etničnih jezikovnih skupnostih, na kateri je jasno prišlo do izraza, da r.e more nihče zanikati obstoja Slovencev v videmski pokrajini. V zadnjem času se je osemletna bitka za samostojnost slovenskega poklicnega zavoda v Trstu uspešno zaključila, kar gre pripisati enotnim zahtevam Slovencev in izdatni podpori italijanskih demokratičnih množic. V negativnem obračunu pa je treba še vedno upoštevati trmasto vztrajanje odgovornih o-blasti proti statutu kraške gorske skupnosti, ki predvideva uporabo slovenščine. K temu je treba dodati še hujši poskus, ki odraža določeno restriktivno interpretacijo osimske pogodbe in njenega 8. člena. Poleti je predsedstvo vlade poslalo deželni vladi shemo pooblaščenega dekreta, ki naj bi uredil vprašanja 8. člena osimske pogodbe. Ta dekret je v bistvu predvideval le nekaj tolmačev za določen čas pri tržaški prefekturi za potrebe javnih ustanov in sodišča ter izročitev narodnega doma pri Sv. Ivanu. Slovenci so se torej znašli pred dejstvom, da italijanska vlada interpretira 8. člen t> omejenem teritorialnem obsegu, ustvarja videz, da je bil posebni statut Londonskega sporazuma skoraj popolnoma uresničen, razen na sodišču in s tem normativno zaradi večje pravne veljavnosti te oblike v primerjavi s precejšnjimi o-blikami administrativnega značaja omogoča izpodbijanje celo do sedaj veljavnih ukrepov v nekaterih občinah na Tržaškem. Odločna zavrnitev omenjene sheme je bil o-draz enotne volje Slovencev in velike večine italijanskih političnih sil, kar je prepričalo vlado, da ne more na njej vztrajati. Ta uspeh nam kljub vsemu razkiiva nevarnost. ki je tudi izšla iz intevjuja zunanjega mimstra A. Forlanija ljubljanskemu «Delu». Gre namreč za nemogoče in nesprejemljivo interpretacijo 8. člena ki ga neka teri italijanski politiki izolirajo od konteksta osimske pogodbe, predvsem pa ga je spravljalo v povezavo z uvodnim delom pogodbe, kjer se zelo jasno govori o celotnem ozemlju, na katerem živita obravnavani manjšini, t.j. sloven ska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. Po drugi strani pa gre tudi za popolno ignoriranje nekaterih parlamentarnih dokumentov, ki to bili sprejeti ob razpravi o
ratifikaciji osimskih sporazumov v obeh vejah italijanskega parlamenta.
V negativnem obračunu tega zadnjega časa je treba dodati najhujši poskus, ki smo mu v zadnjem času priča. V trenutku, ko gre za razpravo o tem, kakšna naj bo globalna zaščita, opažamo čedalje vidnejše poskuse, da bi si nekatere politične sile lastile pra vico, da nekoga proglasijo ali ne za Slovenca. Ta poskus je v teku v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Priznati moramo, da se je v zadnjih letih tudi na ozemlju videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, politično vzdušje vidno izboljšalo. Odkritih protislovenskih pritiskov in gonj kot pred dvajsetimi in več leti ni več. Za ta se je treba zahvaliti spremenjenemu političnemu položaju v Italiji in v teh krajih ter rastoči zavesti in enotnosti samih Slovencev. Vendar se nekatere politične sile, ki jim korenine segajo v nacionalistično preteklost, ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi priznale obstoj Slovencev v videmski pokrajini, predvsem da bi priznale njihovo tesno in nerazdružljivo povezavo s tržaškimi in goriškimi Slovenci kot enotno narodnostno skupnost. Zato preizkušajo vsa sredstva, da bi obstoj Slovencev zanikali ali pa, v zadnjem času, da bi priznali db-stoj slovensko govorečega prebivalstva, vendar kot nekaj posebnega, ki nima in noče imeti povezave z ostalimi Slovenci. Prišli so tako daleč, da so proglasili Rezijane za popolnoma samostojno narodnost, kar naj bi dokazalo, da je med «Slovencu v videmski pokrajini več etničnih skupnosti, ki pa nočejo svojih šol, nočejo povezave z ostalimi Slovenci, niti med seboj.
Zgoraj navedeni primeri nam dokazujejo, da gre v tem trenutku za težak boj, ki naj uresniči tridesetletne zahteve Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.
Zaradi nastalega položaja so stranke in organizacije, ki so sestavljale delegacijo pri predsedniku vlade Andreottiju avgusta 1977, bile prisiljene zahtevati ponovno snidenje, vendar tokrat ne le na vladni, marveč tudi na državni, parlamentarni in strankarski ravni. Položaj tako s komisijo kot z zakonskimi osnutki v parlamentu je takšen, da terja določene razjasnitve. Razjasnitev je potrebna predvsem zato, ker prihajamo do spoznanja, da ne gre za dobro ali slabo voljo vlade in njenih predstavnikov, da ne gre za konstruktivno ali nekonstruktivno delo posebne komisije, marveč da gre za politične koncepcije nekaterih voditeljev stranke, ki sestavlja sedanjo vlado. Ne moremo soditi, kakšne so bojazni ali kakšni računi vodijo voditelje te stranke, predvsem voditelje te stranke v našem deželnem prostoru, vendar vemo, da se čuti tako v vladnih odločitvah glede Slovencev, kot v samem delu posebne komisije, določen politični vpliv, ki zavira vsakršen korak v smeri globalne zaščite v smislu ustave in osimske pogodbe in skuša orientirati ukrepe v smeri postopnosti in previdnosti, kar pa lahko povzroči usodne posledice za vsako slovensko narodnostno skupnost, ki je vsakodnevno podvržena asimilaciji in objektivnim ter subjektivnim mehanizmom raznarodovanja.
Naše spoznanje ni iz trte izvito. Ko Slovenci zahtevajo uporabo slovenščine v deželnih in pokrajinskih svetih, se jim to zanika. Ko zahtevajo uporabo slovenščine v tržaškem in goriškem občinskem svetu ter v kraški ter briški gorski skupnosti, se jim prav tako ta pravica odreka. Ko postavljajo Slovenci kakršno koli drugo zahtevo na jezikovnem, šolskem, kulturnem, socialnem, gospodarskem področ-
ju v mestnih občinah v Trstu in Gorici ali v pokrajinskem in deželnem merilu, se vedno privleče na dan vprašanje normativne neurejenosti in državne pristojnosti. Če pa se od države zahteva ureditev teh vprašanj, se skoraj takoj trči ob zavlačevanje, nerazumevanje ali ob zahtevo po preverjanju «realnosti» teh zahtev. Ko se Slovenci videmske pokrajine zavzemajo za ureditev svojih pravic v okviru globalne zaščite za vse Slovence, se znajdejo pred političnimi trditvami o njihovi «nedo-kazanh narodni identiteti.
Vse to nam mora biti jasno v trenutku, ko se nahajamo v položaju, da bo italijanska država morala nekaj ukreniti v zvezi z našimi problemi. Gre torej za odnos sil in za boj med dvema koncepcijama o naši globalni zaščiti: na eni strani globalna zaščita v smislu 6. člena ustave in analogije z že sprejetimi obveznostmi v korist drugih manjšin v Italiji ter z jasnimi obvezami, ki izhajajo za italijansko notranje pravo iz uvoda in 8. člena osimske pogodbe; na drugi strani pa gre za teoretično globalno zaščito, ki naj bi še vedno slonela na izrazih dobre politične volje in na nekaterih ukrepih za slovensko gledališče, za slovensko knjižnico, za posamezne slovenske šole na Goriškem in Tržaškem, za uporabo slovenščine na zahtevo posameznikov v štirih občinah na Tržaškem in treh na Goriškem, za nekaj dvojezičnih smerokazov na Tržaškem in Goriškem, morda za tolmače na tržaških sodiščih, nekaj več finančnih sredstev za slovenske kulturne organizacije in ustanove in kolikor toliko nemoteno privatno dejavnost nekaterih društev v videmski pokrajini.
Iz vsega tega je razvidno, da se Slovenci z drugim pojmovanjem globalne zaščite, ki prihaja do izraza v mnenju nekaterih prvakov doslej vodilne stranke v Italiji in Furlaniji - Julijski krajini, ne moremo in se ne bomo nikoli sprijaznili.
Zato so naše zahteve zelo jasno izražene v pismu enotne delegacije pri predsedniku republike S. Perti-niju, kar je bilo izneseno predsedniku vlade Andreottiju pred sko-
raj poldrugim letom: zahtevamo globalno zaščito kot sistem zakonsko urejenih norm o vseh aspektih našega življenja, spoštovanje našega subjekta kot soodločujočega pri izdelovanju teh norm, spoštovanje narodne identitete Slovencev videmske pokrajine kot nerazdružlji-vega dela slovenskega naroda in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, čimprejšnjo obravnavo in odobritev zakonskih osnutkov oziroma enotnega zakonskega osnutka o globalni zaščiti v italijanskem parlamentu in zaključek del posebne komisije pri predsedstvu vlade.
Gradnja poslopja novega otroškega vrtca na Colu v repentabrski občini dobro napreduje, kar je razvidno
tudi s posnetka, napravljenega pred nekaj dnevi
DOKUMENT GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ
Nekaj pripomb glede turističnega razvoja v občini Devin-Nabrežina
Za gospodarno izrabo celotnega prostora, za pravično porazdelitev dobrin in za vlogo slovenske narodnostne skupnosti kot subjekta pri pobudah v občini
Izdelani dokument o možnostih razvoja turistične dejavnosti v občini Devin - Nabrežina, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov treh političnih strank, je dobra osnova za premislek in za smernice, kako naj bi se pristopilo k predlagani prostorski usmeritvi celotnega občinskega teritorija. Pravilni so napotki, kako ob vodilni turistični dejavnosti vključiti, ovrednotiti in potencirati že tradicionalne produktivne dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, obrtništvo in ostale; obenem zagotoviti pravično porazdelitev bremen in ugodnosti iz' novih gospodarskih dejavnosti, predvsem pa skrbeti za ohranitev narodnostnega ravnotežja med tu živečima narodnostima. To poudarjamo predvsem zato, ker je bila prav vaša občina od konca druge svetovne vojne do danes izpostavljena najrazličnejšim pritiskom, ki so se izražali z intenzivno gradnjo in s privatizacijo skoraj celotnega i.južnega obmorskega- predela,- s konstantno degradacijo severnega.
pretežno kmetijskega predela, s stagnacijo tradicionalno prisotnih produktivnih dejavnosti in predvsem s korenito spremembo etnične strukture občanov (ob koncu druge svetovne vojne so Slovenci predstavljali 85 odstotkov celotnega prebivalstva). Zato je logično, da vsak poseg, posebno še takih dimenzij kot predlagan turistični kompleks v Sesljanskem zalivu in v njegovi neposredni bližini, postavlja za občane in demokratično občinsko upravo velika vprašanja. Po našem mnenju je osveščenost občinskih upraviteljev, da je potreba pristopiti, ob posegih takih razsežnosti, kot je zamišljen turistični kompleks v Sesljanu, k vsestranski osvetlitvi pozitivnih in negativnih vplivov na celoten teritorij občine, popolnoma pravilna. Le s takim pristopom, vključitvijo in ovrednotenjem obstoječih produktivnih dejavnosti, lahko zmanjšamo socioekonomske diferenciacije, danes močno zaznavne med.severnim in južnim predelom občine,
PISMO 70 DRUŽINSKIH POGLAVARJEV IZ NABREŽINE
Skrbi in težkoče Nabrež inčev
Pripombe ob nakazanih smernicah razvoja turistične dejavnosti v devinsko-nabrežinski občini
V zadnjih številkah vašega nedeljskega dnevnika - 12. in 19. t.m., smo zasledili nakazane smernice razvoja turistične dejavnosti v devinsko - nabrežinski občini.
Obžalujemo, da se predstavniki izvoljeni z glasovi slovenskih volivcev, niso predhodno posvetovali s tisto komponento prebivalstva, ki bo, kot v preteklosti, nosila glavno breme novih storitev. Mislimo predvsem na domače zemljiške posestnike, ki so že v preteklosti okusili tovrstna razočaranja, ki so sledila razlastitvam. Naj naštejemo le nekatera;
a)	Domačini še danes niso prejeli odškodnine za zemljišča, ki so jim bila odvzeta proti volji za gradnjo ceste, ki od obalne državne ceste pelje v smer na-brežinskega portiča. Tržaški prefekt je že leta 1960 dal nalog devinsko - nabrežinski občinski upravi za odplačilo in katastrski prepis zemljišč. Ne želimo se spuščati v razglabljanja o koristi, ki jo ima pot za širšo javnost, saj jo uživajo le nekateri magnati, ki so s cesto samo pomnožili vrednost svojih hollywoodskih vil in stanovanj. Zaključek pa je ta, da domačini še naprej plačujejo
davke na razlaščena zemljišča.
b)	Prav tako še ni bila izplačana odškodnina in urejen zakonski status zemljišč, ki jih je pred približno 13 leti razlastila Pokrajinska uprava ob razširitvi pokrajinske ceste Nabrežina -Sesljan.
c)	Medtem, ko je tržna cena zemljišč v Sesljanu 16.000 - 20.000 lir na kvadratni meter, je vsedržavna ustanova ANAS, ob zgraditvi obvoza in odvoza avtocesta - obalna cesta, obljubila razlaščencem pred petimi leti 220 lir na kvadratni meter, na katere pa žal še čakajo.
č) Prav tako so domačinom odvzeli zemljišča v bližini timavske struge, katera so bila gotov pridelek sena.
Današnji rezultat: takrat zgrajene tovarne so sedaj zaprte, delavci v dopolnilni blagajni, nekateri kmetje pa so prisiljeni kupovati seno po zelo visoki ceni.
d)	Občinsko staro pot, ki iz Nabrežine vodi v Slivno (Pri La-sci), so novi tuji lastniki zaprli, kot bi občinska uprava izdala odlok, da se briše iz katastrske mape. Želeli bi vedeti, kaj misli s tem v zvezi občina.

NA POBUDO SKUPINE ZASEBNIKOV
Formalizirana ustanovitev Združenja za obrambo Opčin
Združenje je v statutu zapisalo, da brani interese prebivalcev negle-de na rod in jezik in da bodo vsi njegovi zapisniki in akti dvojezični
Kot smo na kratko že poročali, je bil 21. t.m., pred nekim notarjem v Trstu deponiral statut »Združenja za obrambo Opčin*. S tem aktom je bilo združenje tudi formalno ustanovljeno, med njegovimi ustanovitelji pa je petnajst oseb, Italijanov in Slovencev, ki stalno živijo na področju Opčin, Konkonela in Banov ali pa imajo v smislu statuta na tem področju nepremičnine oziroma stalno zaposlitev. Na seznamu i-men, ki smo ga prejeli skupno s statutom, so: Giulio Derossi. Ali-pio Mugnaioni, Augusto Tommasi, Paolo Milič, Josip Milič, Antonio Martinolli, Pio Uliani, Dario Vremec, Guido Vremec, Arman-do Fast, Valeria Boero-Dentls,
Ermanno Campanella, Dario Sti-biel, Antonio Floramo in Aleksander Jerič.
V prvem členu statuta je rečeno, da je združenje apolitično, nestrankarsko, moralno, kulturno, nepridobitniško in ustanovljeno za nedoločen čas. V drugem členu je rečeno, da je namen združenja *«obramba in promocijska dejavnost skupnosti Opčin, Banov in Konkonela, to je njenega prebivalstva različnega rodu in materinega jezika*, da bo združenje navezalo stike s skupnostjo preko zborovanj, sestankov. manifestacij, študijskih in dokumentarnih publikacij itd ter da bo s svojimi organi neodvisen sogovornik z Instiitucionalizirani-
ma organizmi (občine, konzulte, druga sorodna združenja itd.).
Tretji člen navaja kdo vse se
laTjo vpiše v združenje (osebe,
ki p talno bivajo na Opčinah, pri Banih in na Konkonelu, osebe, ki
začasno prebivajo na tem področju, so na njem v stalnem delovnem razmerju ali imaj > nepremičnine, juridične osebe, ki i-majo svoj legalni sedež na Opčinah, pri Banih ali na Konkonelu). četrti člen govori o sklicanju občnega zbora združenja preko predhodnih objav v dnevnikih
«11 Piccolo* in «Primorski dnev-
nik», naslednji členi govorijo o
delovanju vodstvenih organov, 11.
čl. pa pravi da bodo «vsi zapisniki
in akti združenja dvojezični*.
Nakazani problemi le delno ponazarjajo težave, s katerimi se še vedno soočamo prebivalci slovenske narodnosti v devinsko - nabrežinski občini. Povsem upravičeno je, da tudi novo pobudo sprejemamo z dokajšnjo mero nezaupanja. Nismo proti družbenemu in ekonomskemu napredku, vendar moramo ob žrtvah, ki nam jih nalaga, točno vedeti, da ne bomo tudi v bodoče ogoljufani.
Pozdravljamo pobudo agroturiz-ma, ki bi nedvomno ovrednotila narodnostni in ambientni prostor in rešila primarni sektor, ki je trenutno najbolj v krizi. V zvezi s tem bi predlagali ustanovitev odbora, ki bi ga predstavljali predvsem kmetovalci, saj se nam zdi, da so sami najbolj poklicani za njegovo realizacijo.
Ne bi namreč hoteli, da bi bil agroturizem le pretveza za uresničitev turističnega naselja v Sesljanskem zalivu in bi ob realizaciji tega objekta ostali spet praznih rok.
Zato pozivamo odgovorne predstavnike, da še enkrat vzamejo v pretres naše probleme. Od njih želimo predvsem več j snosti in da bi se v bodoče posvetovali z domačini, ko načrtujejo programe, li brez posebnih garancij c ;odu-jejo predvsem občzne slovens’. j narodnosti.
70 poglavarjev družin iz Nabrežine Sledijo podpisi
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1978 - 79 v gledališču cF. Prešeren* v Boljuncu.
SPORED PREDSTAV:
1.	Miroslav Krleža: LEDA
2.	Carl« Goldoni: NERGAČ
3.	Bertoll Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
4.	Mihail Bnigakov: IVAN VASILJEVIČ
5.	Lojze Cijak: NEURJE
6.	Ruzante:	VRNITEV DO-
BREGA VOJAKA
Vsaka predstava bo odigrana dvakrat (na dan sobote in na dan nedelje). Vsak abonent bo imel	zagotovljen	sedež	v	dvo-
rani.
Cena za šest predstav: odrasli:	6.000	lir
študenti:	3.000	lir
Vpisovanje abonmajev	v	mle-
karni Kofol v Boljuilcu ter pri poverjenikih prosvetnih društev.
primoremo k bolj racionalni izrabi teritorija.
Hoteli bi pripomniti, da bi bilo treba določene opredelitve, ki izhajajo iz dokumenta (celoten občinski teritorij se proglasi za turistično območje) preveriti tudi z nadobčinskimi organizmi. Tu mislimo predvsem na Kraško gorsko skupnost, ki je po svojem ustroju, teritorialni razsežnosti in poslovanju zadolžena za usmerjanje in koordinacijo socioekonomskega načrtovanja. To poudarjamo predvsem zato, ker se občinska uprava ne bo mogla direktno vključiti v razne gospodarske pobude, ki naj bi se vršile na občinskem teritoriju, ampak bo vršila le kontrolo, preko urbanističnih in drugih inštrumentov, nad temi pobudami in jih v skladu s smernicami splošnega socioekonomskega plana tudi dozirala. Nesmiseln* bi bila teoretična opredelitev za določen socioekonomski razvoj, ki lahko prinaša tudi določene materialne prednosti, po drugi strani pa ne zagotavlja uresničitve o-snovnih načel, ki jih predlagani koncept razvoja devinsko-nabrežin-ske občine zastavlja (funkcionalna povezava med produktivnimi dejavnostmi, pravična porazdelitev dobrin ter predvsem ohranitev etničnega ravnotežja).
Povezava med turizmom in kmetijstvom, predvsem v raznih občinah agroturizma, kot izhaja iz predloženega dokumenta, lahko po našem mnenju predstavlja realno in medsebojno zvezo, dveh do danes še slabo izrabljenih možnosti, dveh komplementarnih produktivnih dejavnosti. Vendar je v iskanju medsebojnega povezovanja potreben čut stvarnosti. Kmetijstvo, na vseh nivojih načrtovanja in o-perative, je bilo v naši državi in je še vedno zapostavljeno in v podrejenem položaju napram drugim dejavnostim. Prepogosto so vsi načrti za ta sektor ostali že na papirju. Tudi glede raznih o-blik kmečkega turizma gre ostati trdno na tleh. Izhajati moramo iz realnih, danes že močno degradiranih struktur kraškega sveta, ki se izražajo v upadanju kmetijske proizvodnje, pomanjkanju delovne sile, pomanjkanju finančnih zmožnosti in skromnemu dotrajanemu stavbnemu inventarju. Prenagljena usmeritev v določene dokaj donosne oblike kmečkega turizma (novi gostinski obrati; bivališča pri kmetovalcih-vaščanih; obrati za prodajo kmetijskih proizvodov) lahko pritegne interes bogatejšega meščana-tujca, ki zaradi večje finančne zmogljivosti postavi to, kar domačin ne zmore. Zavedati se moramo tudi, da lahko sprožimo mehanizem preprodaje zemlje in objektov, ki domačinu-pro-dajalcu da določeno materialno korist, ki se izraža v nakupu potrebnih potrošnih dobrin in izboljšanju stanovanjskih pogojev, največkrat pa ne zadošča, vsaj po dosedanjih izkušnjah iz naših krajev, aktivne vključitve v gospodarsko preusmeritev občine, kot izhaja iz smernic dokumenta.
Ob teh ugotovitvah bi ponovili koncept (glej dokument o devin-sko-nabrežinskem načrtu, ki ga je SKGZ leta 1974 poslala prejšnji občinski upravi): za manjšino je prehod zemlje, kot proizvodnega dejavnika, iz manjšinskega v večinski sistem, velik problem. Kajti, če gledamo iz perspektive splošnega razvoja z vključitvijo manjšine kot aktivnega subjekta, bo ta splošen razvoj v veliki meri odvisen prav od možnosti razpolaganja z zemljo. Zato je z manj-
šinskega stališča zlo, če dejavnik-zemljo nekontrolirano črpa večinski sistem, ne da bi manjšinskemu sistemu razen denarja posameznikom, dajal enakovrednih na-domestko' na drugih področjih. Ta pomemben faktor je treba ob nastajanju in pripravljanju bodočega dolgoročno družbenega razvoja devinsko-nabrežinske občine, ponovno predočiti, predvsem predstavnikom slovenske narodnostne pripadnosti in jih sproti osveščati o vlogi, ki jo ima zemlja za naš obstoj in za aktivno vključitev v družbena dogajanja.
Ob tej premisi je potrebno poudariti, da gre razmišljati o raznih skupnih pobudah z združenimi močmi. Na ta način bomo lažje prišli do raznih olajšav, finančnih sredstev, lažjega poslovanja in poslovnih uspehov. Združen nastop bi zagotovil tudi demokratični nadzor nad upravljanjem, čut parte-cipacije in važno politično akcijo.
Dokument nakazuje konkretne možnosti izrabe izjemno sugestivnega Sesljanskega zaliva. Predvsem navtični turizem s spremljajočimi obrtniškimi in servisnimi dejavnostmi ter s komplementarnimi hotelskimi in gostinskimi o-bjekti naj bi bil gonilna ekonomska panoga, ki bi vključila v širšo ponudbo tudi kvalitetne oblike in proizvode kmetijstva. Tudi mi se zavzemamo za take rešitve, kajti realno je potrebno oceniti geografsko lego tega predela, naravne kvalitete (stik kraškega sveta z morsko obalo), identificirati geografsko - turistične potrebe (bližina dveh turističnih polov, to 'e furlanske in jugoslovanske obale in potrebe večjiii bližnjih mest Trst - Gorica - Tržič). Ponovitev istega koncepta hotelsko-go-stinskih objektov, to je razvidno tudi iz dokumenta, najbrž ne bi bila pricoročljiva. Zavedati se moramo, da industrijski sistem turistične ponudbe zahteva za svoje rentabilno poslovanje stalen priliv velike mase turistov, veliko število zaposlenih in za njih nova bivališča (razpoložljive delovne sile ni, neizrabljenih bivalnih struktur tudi ne). Bojazen, da se v prvi krizi turistične dejavnosti, ki so za ta sektor precej pogoste, s strani delodajalcev zahteva, da se hotelske sobe spremenijo v minire-zidence (to je vsakdanji proces na italijanskem obmorskem predelu) in da se grozi z odpustom delovne rile. je tu gotovo prisotna. Te hipoteze se moramo vsi zavedati in treba je z vsemi silami preprečiti možne socialne konflikte in eventuelno družbeno škodo.
Po našem mnenju se moramo zavzemati za usmeritev h kvalitetnemu obmorskemu turizmu, ki bo s svojimi hotelskimi in gostinskimi strukturami in podaljški (pokriti bazeni, športna igrišča na odprtem in zaprtem) nudil maksimalno izrabo skozi 'vse leto, ovrednotil naravne lepote ožje in širše okolice (morska obala -Kras) in zagotovil socialno in narodnostno udobje, brez bojazni, kaj bb jutri. Nakazana usmeritev v turistični razvoj lahko predstavlja, ob razčiščenju dilem, ki smo jih nakazali, gospodarno izrabo celotnega prostora devinsko-nabrežinske občine, pravično porazdelitev dobrin, za slovensko narodnostno skupnost pa da lahko poslane aktiven subjekt pri pobudah v občini.
Odbor za gospodarstvo Slovenske
kulturno-gospodarske zveze
Trst, 16. novembra 1978
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna................................ 32.000	lir
Polletna................................. 20.000	»
Mesečna................................... 3.500	»
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
OB 90 LETNICI PRVE CIRIL-METODOVE SOLE PRI SV. JAKOBU
«Nekega jutra nam je ravnatelj povedal da pouka ne bo. Nekatere matere so jokale»
Dva zelo žalostna spomina iz onih davnih, zelo mračnih dni
Že davno, zelo davno je, ko sem še grela šolske klopi. Iz meglenega spomina bom .skušala iztrgati kak nekdanji dogodek, daljni spomin. Imeli smo dobre, požrtvovalne učitelje in katehete in nadvse priljubljenega ravnatelja Andreja Čoka. Zelo smo ga imeli radi. Zaradi njegovega dobrega značaja, zaradi njegove skromnosti. Ohranila sem ga v spominu vse do da-pašnjih dni, kot se prav tako s hvaležnostjo spominjam svoje razredničarke Ive Prelog, ki je bila tudi izredno dobra.
Razredi so bili prostorni, v razredu nas je bilo 30, seveda izključno d klic, kajti tedaj smo bili lo-
Poziv bivšim učencem in učiteljem Ciril-Metodovih šol
Letos poteka 90 let od ustanovitve prve slovenske šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Da se proslavi ta važna obletnica, so v prvi vrsti poklicani bivši učenci in učitelj Ciril - Metodovih šol pri Sv. Jakobu in na Akvedotu.
Zbrali se bomo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4	10. decembra ob
17. uri.
Pozivamo vse bivše učence in učitelje, ki se mislijo srečanja udeležiti, naj se ustno ali pismeno javijo Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu v Ul. Petronio 4 ali po telefonu št. 733-086, najkasneje do 5. decembra.
Nadalje se bivši učenci in učitelji naprošajo, da opišejo svoje spomine iz onih diru in jih prav tako najkasneje do 5. decembra dostavijo Odseku za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4.
čeni, deklice v enem, dečki v drugem razredu. Učila sem se zelo re-sn^ in sem svoje predstojnike, u-čitelje spoštovala.
V 9C*> smo otroci hodili sami, brM spremstva, in ob vsakem vremenu. Tudi ko je pihala lalria'kurja, tudi po 80 km na uro, nismo ostali doma, držali smo se «v verigi*, da bi nas ne odpihnila, posebno proti griču, kjer sta danes vojašnica karabinjerjev ter tako i-menovani «vatikan», kjer je bilo tedaj nezazidano. Tudi v hudem dežju sem se močila v šolo ali domov, saj večkrat nisem imela niti čevljev kot tudi ne dežnega plašča. Imela pa sem pridno teto, ki mi je sproti šivala copate i:, močno namazala podplate s smolo, da so dalj časa zdržali. Čevlje sem obula le za praznične dni.
Ko sem hodila v sedmi razred ljudske šole, smo nekega jutra prišli v šolo kot po navadi in tedaj nam je gospod ravnatelj povedal, da pouka ne bo. To je bila nesreča, prava katastrofa, ki je tedaj še nismo mogli razumeti, ker smo bili še mladi. Nekatere matere so jokale, z ravnateljem vred.
Tolažil nas je, da je to le začasno, toda izkazalo se je, da ni tako. In ni bilo tako. Posledic se še vsi dobro spominjamo. Neko grenkobo sem čutila v srcu, ki je nisem razumela. Še danes občutim tisti trenutek, kako me je prizadel. Kot se še spominjam, kako me je kot 4 letnega otroka moj oče nekega dne peljal na Oberdankov trg in kako sem si ogledovala črno, pogorelo hišo, obdano z visokim lesenim plotom. Bil je to naš nekdanji Narodni dom. V svoji otroški duši sem tudi takrat občutila nekaj grenkega, saj sem že dojela, da se je moralo zgoditi nekaj zelo hudega.	Marija	Trampuž
Četrti dekliški razred Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu z ravnateljem Čokom in katehetom Omerso
Ni enakopravnosti, če se mora kdo izražati v tujem jeziku
«Večinski narod in njegove sile postanejo lahko zavestno ali podzavestno nosilke genocidnega dejanja, ki se imenuje asimilacija ali raznurodovanje»
Zadnje čase, in posebno po podpisu osimskega sporazuma se dosti govori o globalni zaščiti vseh Slovencev v Italiji. Tistih Slovencev, ki živijo v tržaški, gori-ški in videmski pokrajini, bolje rečeno od Milj tja do Trbiža.
Tržaški in goriški Slovenci so že sedaj nekako zaščiteni in i-majo precejšnje ugodnosti, predvsem kar se šolstva tiče. Imajo vrtce, osnovne, srednje in pa nekatere višje šole. Žal, če hočejo nadaljevati študij, morajo v matično domovino. V Kanalski dolini teh ugodnosti ni!
Ni možnosti, da bi se otrok slovenske družine učil v materinem jeziku. Še v času avstro-ogrske monarhije tja do prve svetovne vojne, so v Kanalski dolini obstajale neke vrste utrakvistič-ne šole, kjer se je otrok najprej, v prvih dveh, pozneje pa samo v prvem razredu osnovne šole učil tudi svojega materinega jezika.
Po osvoboditvi leta 1945 se je v Rablju začel zasebni pouk slovenskega jezika, toda kmalu je bil ukinjen. Zato bomo sedaj videli, izhajajoč iz zakonov, ki jih bo država izdala, ali je ta voljna ugoditi našim potrebam in zahtevam, ki jih mi postavljamo kot jezikovna manjšina. V 6. členu italijanske ustave je rečeno: »Re-publika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine*. Samo za Kanalsko dolino ta zaščita ni prišla do izraza. Ko so pred leti v Ukvah uvedli zaseben tečaj slovenskega jezika, so ga oblasti prepovedale. S prepovedjo so o-blasti kršile eno izmed načel, na katerem sloni nravna ureditev države. To načelo izhaja iz ugotovitve, da je dovoljeno to, kar zakon izrecno ne prepoveduje. Nihče pa še ni mogel do danes navesti predpisa, ki bi prepovedal rabo neitalijanskega jezika. Nasprotniki slovenstva se sklicujejo na potrebo, da italijanska država u-redi to vprašanje na podlagi posebne zakonodaje.
Vsekakor pa je jasno, da si Slovenci želimo uzakonitev pravice do rabe materinega jezika, čeprav dejstvo, da je ta pravica uzakonjena z zakonom za Francoze, Nemce in Ladince, ne more povzročiti prepovedi rabe slovenskega jezika.
Rešitev bi bila v tem, da bi se raba jezika dovoljevala brez formalnih uzakonitev, kot nekaj naravnega, saj je preprečevanje rabe manjšinskega jezika način pritiska na manjšino. Psihološki moment zavesti vsakega člana manjšine posebej je zavrt v trenutku, ko opaža, da je njegov jezik prepovedan v središču socio-gospodarskega in političnega o-dločanja. V tem trenutku se v manjšincu sproži cela vrsta manjvrednih kompleksov, ki ga privedejo do odstopanja od lastne narodnosti, v končni fazi pa do raznarodovanja in v vključitev v večinski narod, kot se trenutno dogaja v Kanalski dolini.
Na ta način večinski narod in njegove šile'* 'obstanejo zavestno ali podzavestno nosilke genocidnega dejanja, ki se imenuje asimilacija in pa raznarodovanje. Tu gre torej za večinsko oblast, ki ne dopušča da bi bila manjšina na isti ravni kot večina, pač pa hoče doseči le to, da ima manjšina neke uzakonjene pravice, ki ne bi spravile v nevarnost določene neobstoječe stvarnosti, saj je naša dežela v točno znanih ozemeljskih mejah dvo-narodna ali celo tror.arodna. Dokler se večina tega ne bo zavedala, bo v veliki zablodi in bo povzročala naši manjšini nepopravljivo škodo.
Načelo, iz katerega se mora izhajati za izenačenje Slovencev s sodržavljani italijanske narodnosti, bi moralo upoštevati, da morajo Slovenci imeti na področju, kjer živijo, iste pravice, kot
jdh imajo sodržavljani italijanske narodnosti, ko uporabljajo svoj jezik. Ne more biti dejanske enakopravnosti, če je kdo prisiljen, da se izraža v jeziku, ki ni njegov.
Manjšinec se počuti v manjvrednem položaju, ker je prisiljen, da rabi v večjem delu svojega časa italijanščino, kar prinaša za seboj ogromne raznarodovalne in asimilacijske pro-
Nedelja, 26. novembra 1978 Ponedeljek, 27. novembra 1978
TRST A
TRST A
8.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Samatorco; 11.05 Mladinski oder: «Pika Nogavička*; 11.35 Nabožna glasba: 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste, Šport in glasba, Prenosi z naših prireditev.
KOPER
6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30, Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 V nedeljo zjutraj z Gisello Pagano; 9.15 Poje Oto Pestner; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Šest minut poznavalca; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi:
11.15	V iskanju popolnosti; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah;
12.15	Popevka dneva; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Iz LP «L’ultimo amore*; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše: Glasba po željah, Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Programi tedna; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih: 20.00 Orkestralna panorama: 20.40 Rock party; 21.15 Majhna dela velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba.
7.00. 8.00,	9.00, 10.00, 11.30,
13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Jugoslovanska lahka glasba; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze: 11.35 Plošča dneva; 12.00 Prizori iz zdravniške ambulante: 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 78; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Vstajenje*, 1. del; 14.30 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama: 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Klasični album.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30,	14.30,	15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Orkester Francka Pourcela: 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Igra Pete Pearl;
15.40	Mini juke box; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna;
16.40	Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Srečanje z našimi pevci.
RADIO 1
RADIO 1
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANIT ARIJE
cese.
Zato gre tu v tem primeru za bitko, ki naj bi izenačila zasebno rabo slovenščine z javno rabo italijanščine.
Zasgbng raba slovenščine ne pomeni le priznati slovensko govorico v zasebnih prostorih, v ožjeM ambientu, pač pa tudi pravico do rabe materinščine v javnih prostorih. To pa nadalje pomeni omogočiti rabo slovenščine preko tiska, sredstev javnega obveščanja — radia in televizije, gledališča, pravico do izražanja svojih misli, kar naša ustava izrecno določa.
Vendar bi enakopravna raba slovenskega jezika morala zajeti tudi vse vidne znake obstoja Slovencev v Kanalski dolini: šolo, prosveto, smerokaze, toponoma-stične napise itd.
V	prvi vrsti se mora urediti vprašanje poučevanja slovenščine in vsaj v začetku dovoliti, da poučevanje prirejajo krajevne sile s pomočjo javnih šolskih o-blasti ter preprečiti protiustavne ukrepe. Koristna bi bila ustanovitev enotnega šolskega okraja (slovenskega) za vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino, tako da bi se mogoče lahko laže reševal problem poučevanja materinščine v Kanalski dolini. Vsekakor pa ne moremo takoj pričakovati, da bi vse to, kar si zamišljamo kot pravilno, takoj dosegli.
V	prvi vrsti se apeliram na trdno enotnost vseh Slovencev v deželi. Istočasno pa si moramo Slovenci zagotoviti čim širšo podporo v vrstah italijanskih demokratičnih sil.
Zavedati se moramo, da je vprašanje našega jezika prvenstvenega značaja, ker raba jezika in priznanje naših previc učinkuje na vsakem koraku našega narodnostnega življenja.
KANALČAN
8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 18.40, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Prostor za humor; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 Oddaja s Paolom Stoppo; 11.00 Jaz, protagonist; 11.45 Radio sballa, z Enzom Jan-naccijem; 12.25 Rally; 13.30 «11 calderone*, glasba, igre...; 14.15 Bel papir; 15.20 Vse o nogometu, minuto za minuto; 16.30 Stadio-quiz, nagradna oddaja; 18.05 Radio 1 - za vsakogar; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Jazzovska klasična in pop glasba; 20.25 Francesca da Rimini, tragedija v štirih dejanjih; 23.08 Lahko noč . . .
7.00,	8.00,	10.00, 12.00, 13.00,
14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Končno ponedeljek!; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Ital. ljudski prazniki in običaji; 15.05 Ral-ly; 15.30 Popoldanska radijska srečanja: 16.30 Protagonisti resne glasbe; 17.05 Sestanek s Pacom Andorro; 17.20 Srečanje s sodobnimi pisatelji; 17.50 Kdo. kako, kje. kdaj: 18.05 Glasbeno srečanje z Mino; 18.35 «Casticat ri-dendo moreš*, satira; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 »Morilci*, povest; 20.00 Evropski objektiv.
Nedelja, 26. novembra 1978 Ponedeljek, 27. novembra 1978
ITALIJANSKA TV
ITALIJANSKA TV
Prvi kanai
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Eden od tisočih, dok.
12.30	Poljedelstvo jutri
13.00	Dnevnik - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 - VESTI
14.00	V TEKU NEDELJE...
14.15	Športne vesti
14.20	Predstavitev oddaje «IO E LA BEFANA*
15.15	športne vesti
15.20	Kabaret ’78
16.30	90. minuta
17.00	«IO E LA BEFANA*
Oddajo vodita Sandra Mon-daini in Raimondo Vianello
18.55	Športne vesti
19.00	Ital. nogometno prvenstvo Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Raymond Chandier:
ČAKAL BOM, TV priredba
21.45	Športna nedelja
22.45	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
parla-
LJUaLJANA
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9 00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s ppslušalci; i 11.15 Glasba po željah; ,13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Wolf Rodena; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.05 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas; 00.05 Nočni program.
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Glasba po željah: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Glasbena izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute Z ansamblom Vilija Petriča.
Drugi kanal
12.30	Tukaj risani filmi
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Dnevnik 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI
16.30	Popoldanski spored:
«La carriola*. povest Luigi-ja Pirandella; «Histoire du soldat* Igorja Strawinskega
18.00	Dnevnik 2 . GOL FLASH
18.15	Ital. nogometno prvenstvo 18.55 Lov na zlato:
NE KRADI, TV film 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.40 «Aggiungi un pošto a tavo-
la», glasbena komedija 22.25 Dnevnik 2 - DOSSIER 23.20 Dnevnik 2 . ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	Odborniki, nanizanka
10.15 čebelica Maja
10.45	Kmetijska oddaja
11.45	Skrivnost pletenega koša
14.25	«Kaj vemo o Velikonočnem otoku*, dok. film
14.50	Okrogli svet
15.05	TV žehtnik
15.45	Ribištvo, iz cikla: Rekreacija
16.10 Dosje našega časa;
Leto 1956
17.05	Športna poročila
17.20 «Amerikanec v Parizu*, film
19.30	DNEVNIK
20.00 A. Marodič: V PRECEPU
20.50	»V dolini premoga in svet-lobe», dok.
21.25	DNEVNIK,., . ..
21.45	Šoaitei pregled
Prvi kanal
12.30	Nova - Sodobne znanstvene raziskave
13.00	Knjižne novosti
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz menta
14.25	Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.00	«Zmaj», risani filmi
17.15	IZ JAZZA V JAZZ
18.00	Argumenti:
EMILLA - ROMAGNA
18.30	Oddaja lahke glasbe
18.50 Osmi dan
19.20	WOOBINDA (TV film):
«Na pomoč Sandyju»
19.45 Almanah, Vremenska sUK»
20.00	DNEVNIK
20.40 «V imenu italijanskega na roda*, film
22.20	AKVARIJ	„
Ob koncu DNEVNIK. Danf' v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 . OB 13. UK1
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	»Fred Bassetto*. risanka
17.05	«Zum. beli delfin*
17.20	»Vračajo se štorklje*.
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer z...
RENATOM RASCLOM «Sestanek v dnevni sob,/
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI S DIO
20.40	«Ameriška tragedija*
21.35	Programi pristopanja _
21.50	Z gledališkega odra na »Al rogo i trovatori!*
22.35	PROTESTANTIZEM _ Ob koncu Dnevnik 2 -NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	- 10.00 - 11.05 - 15.00 -TV v šoli
16.15	Ljudje in zemlja
17.15	POROČILA
17.35	Kaj vemo o Stonebergu
18.00	OBZORNIK
18.10 Promet v prvem snef tf0.
18.18 Spekter: Bakterije proti » Senicam
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	Revolucija m glasba
21.15	Stojan Batič:	, ::a
Variacije na temo eksplo*u
21.40	Mozaik kratkega filma-«Mesto za žico*
21.55 DNEVNIK
film
Koper
20.00	Kanal 27. pregled programa 20.15 STIČIŠČE 20.35 «Kraljevi mušketirji*.
22.00	Košarka:
ISKRA - PARTIZAN
2agreb
20.00	TV nadaljevanka 20.40 Proga mladosti, dok.
Koper
20.00 «Otroški kotiček*, dok. n 20.15 DNEVNIK SO.OS-SItrtvUBsti Jadrana: Arnjore iz Pernata 21.05 »Zid tišine*. TV drama
22.10 Baletni večer.	,
«Mi ne meditiramo,
film
Zagreb
17.45 Deček Skok 18.15 Varstvo okolja: NERET 20.00 «Žena na kamnu*, TV dram« 21.05 Glasbeni trenutek
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28. NOVEMBRA DO 2. DECEMBRA 1978
TOREK, 28. novembra
8.45, 10.00, 14.45 TV šola: Nasvidenje spomladi, Ali ste vedeli. Bobni, TV vrtec, Prirodoslovje, Glasbeni pouk; 16.20 Rokomet: Kolinska Slovan - Crvenka; 17.35 Rock koncert:	Cuck Mangione
Quartet; 18.05 Obzornik; 18.15 Dan zmage, I. del; 18.40 Trimska televizija: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Diagonale: Papirnati sozdi; 20.55 Lucien Leuwen - TV nadalj.: 21.50 Glasbeni magazin; 22.35 Dnevnik.
KOPER
19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček: Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema; 21.15 Noči in dnevi - 10. del; 22.05 U-metnost na jugoslovanskih tleh: Od neolitika do danes; 22.35 Narodna glasba: Poljska, II. del.
rečila: 14.20 Z besedo in sliko; 14.40 Poskočna domišljija; 15.10 Propagandna oddaja; 15.15 športni dogodek; 17.10 Poročila; 17.15 Beli akrobati; 18.00 Ne prezrite: Bogastvo knjižne dediščine; 18.30 Puntarska pesem; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Gradbišča, dok.; 21.30 Športni pregled; 22.05 športni pregled; 22.05 Dnevnik; 22.20 Večer revolucionarne pesmi; 23.45 Poročila.
KOPER
Srečanje 21.55 Majhne skrivnosti velikih mojstrov; 22.05 Dnevnik.
KOPER
18.30 Nogomet: Beograd - Borac; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnev-20.35 Mačka v akciji, film;
nik;
22.05 Boks: Beograd
SOBOTA, 2. decembra
8.00 Poročila; 8.05 Stare pravljice; 8.20 Čarobna ga, 8.35 Z besedo in sliko; Vojne zgodbe: Islandija; 9-25 K ki je zopet čista; 10.15 UJ.
ske
ga
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Sutjeska, film; 22.15 Nogomet: Partizan - Crvena zvezda.
SREDA, 29. novembra
9.30 Poročila; 9.35 A. Marodič: Dan zmage - 2. del; 10.05 Beli Bim in Črno uho, mlad. film; 11.35 Partizanske pesmi; 12.00 Po-
ČETRTEK, 30. novembra
9.35 A. Marodič: Dan zmage; 10.05 Beli Bim in Črno uho; 11.25 Po poteh spominov; 11.50 Poročila; 12.55 Nogomet; Beograd -Borac; 14.50 Risanka; 14.55 Tekmovanje v boksu za zlato rokavico; 17.30 Stare japonske pravljice; 17.45 Poročila; 17.50 Tako smo začeli; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Hajka, film: 21.35
PETEK, 1. decembra
16.15 Zverinice iz Rezije; 16.35 Ko je moj oče bil v koncentracijskem taborišču; 17.00 Svetovno rokometno prvenstvo za ženske; 18.15 Domači ansambli: Ptujski festival; 18.40 Izbira študija in poklica; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo, glasbena oddaja; 21.05 Razgledi: Dodajajmo življenje letom; 21.50 Dnevnik; 22 05 Baretta, serijski film; 22.55 Poročila.
KOPER
20.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 20.35 Zaplet, film; 22.05 E-konomska oddaja; 22.20 Festival planinskih filmov: San Vito di Cadore; 23.00 Rokomet: Jugoslavije - Romunija.
ka, ki je zopet cista; iu.i* ■: ra študija in poklica; 10.45 N in dnevi, nadalj.; 11.35 Tnrn? televizija; 12.05 Poročila; Nogomet: Budučnost - PaU*2* j’ 14.40 Otrok srebrnih čapelj, niia •
film; 17.00 Košarka: Partiza" Bosna; 18.35 Obzornik; 18.45 MUF show; 19.10 Risanka;
Dnevnik; 20.00 Popi, film; f\V Moda za vas; 22.00 Poročila; U* Boks: Parlov - Johnson.
KOPER
12.55 Nogomet: Budučnost - Par tizan; 18.00 Košarka: Partizan Bosna; 19.30 Otroški kotiček; Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 M di advokati: Mladenič iz St. J® sa, serijski film; 21.25 Dosje*1 šega časa: Leto 1954 ; 22.30 Man-dragol, filmska komedija.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
Gorišek jo je počasi vso omrežil. Vsilil se je v njeno tivljenje.
Bilo je čudno: ta ljubezen se je popolnoma razlikovala od njenih prejšnjih ljubezni, ko se ni nikoli do kraja razvnela in niti ni bila žalostna, ko so se končale. Iz te se ni mogla več iztrgati. Nekaj usodnega je bilo v njej. Kakor se ji je predala, je Majda čutila, da se je s tem ndločila njena usoda, ne da bi tudi vedela, ali dobro ali slabo. Po tem se ni spraševala. Očitno pa so to bile samo posledice vseh njenih notranjih sprememb, tistega neopaznega razkroja, ki jo je razjedal. Postajala je prava Goriškova sužnja, ki jo je lahko žalil, .ne da bi mu zamerila, ki je lahko zahteval od nje, kar je hotel, in je tudi vse storila, in ki je pred njo lahko po mili volji smešil vse tisto, kar ji je bilo nedavno še najbolj sveto. • Aktivizem*, »naše široke delovne množice*, »ljudska oblast*! «Kakšni nesmisli!* je včasih vzkliknil. »Vse to so navadne fraze in mi te fraze ponavljamo in prepevamo kakor cerkvene pesmi! Zgoraj si kdo kakšno iz-
misli in zbor aktivistov po vsej državi poje za njim! Danes to, jutri nekaj drugega — mi tu se nič ne sprašujemo, ali je v redu ali ni!»
Majda se je pri vsem tem le še žalostno nasmihala, ko je mislila na nedavne čase in na vse, kar je počela sama. Čutila je, da nekam odhaja. Tega ni hotela nikdar. Nekoč se ji ni dalo več, da bi govorila na vseh sestankih, sploh ob vseh priložnostih; ni se ji dalo, da bi se gnala po okraju. Vendar se Majda ni hotela odmakniti od tistega, kar je verjela nekoč, za kar je živela. Majdi niti na misel ni prišlo, da je treba na vse tisto nekako pljuniti in živeti drugače.
Zdaj jo je neslo: zajel jo je tok in ni in ni mogla več priplavati k bregu. Gorišek je samo pospešil, kar se je prebudilo v njej in vse lepo preusmeril, kakor je sam hotel.
Gorišek tega ni počel niti načrtno. Tudi ni več mislil na maščevanje, ki ga je nekoč gnalo, da bi jo »spokoril*. Povrhu je vse opravil spretno, s tako silo, da se ni mogla upirati; in lotil se je je vedno s take strani, da ni imela kaj pripomniti. Nikdar ni začel »pri aktivistih*, pač pa je dejal:
«Lepše bi se že lahko oblačila. Mar morajo vsi vedeti in že po obleki, da si bila aktivist?* To je rekel, ko se je oblekla v svojo nekdanjo obleko. Ko je obula stare čevlje, ji je dejal: »Druge ženske imajo lepe čevlje, najlon nogavice, lepe torbice. Ti bi pa še poleti hodila v škornjih! Zdaj se že vendar vse dobi, če človek hoče!*
»Ne vem, če je res tako lahko dobiti,* se je upirala.
»Zakaj pa druge dobijo?*
«2e imajo denar,* je dejala. »Jaz živimi od navadne plače...*
»G česa pa druge živijo?* je ugovarjal. »Plače so povsod približno enake, točk vsi enako dobimo... Le da nekatere znajo, mislim... Ti bi pa hodila kar v štibalih! Če bi imela še kakšno mornariško oblekco iz let, ko si bila punčka, bi jo najbrž tudi še zdaj oblekla.*
»Samo zmerjaš me,» je dejala žalostno in čutila, da nima več volje, da bi se mu upirala.
«Ko pa misliš kot aktivist! Malo misli tudi nase! 2enska sil*
Bila je popolnoma ppd njegovim vplivom.
In doma je ostal v torbici prav tako kot tista poza
Zgodilo se ji je pri nekem računu, da je morala pretihotapiti tri tisočake, ki zanje sploh ni vedela, kam so šli. Kratko malo — manjkalo je. Vse seštevanje ni nič pomagalo. 2e se je dvignila, da bi povedala šefu in bi skupaj odkrivala. Vrnila pa se je od njegovih duri in razmišljala, če morebiti vendarle ne bi sama kako uredila. Sef bi si lahko kaj mislil o njej. Kontrola, ki je prišla dober teden zatem in je spravila Majdo v brezupno zadrego, da si je v nestrpnosti in nemiru grizla ustnice in bila pripravljena na najhujše, sploh ni ničesar odkrila. Majda se je morala nasmehniti sama sebi. — 2e prej sta s šefom nekaj takih stvari pretihotapila, celo neko krajo. »V računih,* ji je razlagal šef, »mora biti vse natančno. Če bi vsaka stvar šla pred sodišče — kam bi pa prišli! Včasih je bolje izogniti se sodišču! človeka je nazadnje le škoda...*
Potem ji je nastal previšek, ki tudi ni vedela kam z njim. Prav prejšnji dan je Gorišek sitnaril pri njej za
Ta ženska je začela na vsem lepem mešati
riška. Tokrat ona njega, kakor je dognala Majda,
prav bi nekoč bila rekla, da Gorišek meša žensko. A z^ je ta bil njen, bilo je drugače.
V razkrajanju Majdine notranjosti je to postalo f,s'
no zanjo: ni in ni smela zaostajati za ono žensko, če
To ni bilo več igračkanje niti preizkušanje šlo le
njeno življenje, za njeno prihodnost, ki si je brez riška sploh ni več mogla misliti,
«manjšo vsotico*. Ta »previšek* je ležal skoraj ves pod papirji na mizi. Skušala je, da ne bi mislila bft' Ko pa je odhajala, ga je vtaknila v torbico, kakor vtaknemo robček ali južino, ki je nismo utegnili P°loS.
bije*
na južina.	f
Dva dni kasneje je spet vzela. Poslej je bilo, ka da jo je obšla čudna, nepremagljiva strast: niti ni zaradi kakih posebnih potreb, temveč kot da se igraC
in preizkuša.
Pred dobrim mesecem je prišla na Okraj mlada, |eP ženska, ki je zasenčila vse druge. Kar je bilo na *U še posebnega, je bila obleka in sploh način, kako se
oblačila. Obleka je bila iz blaga, kakršnega tu nisi -	^
Čevlji in torbica so bili iz tujine. Nekako ni spadala to mestece. Tudi v vedenju je bila gosposka. Majda je zavidala, kakor so jo zavidale vse druge ženske, c ker so se moški zaradi nje mešali.
__ G0"
od'
obdrži Goriška zase. Obdržati pa ga je hotela, celo ^ rala ga je za vsako ceno: brez njega ni več mogla ž*vS Majda je vzela denar.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
nogomet
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Tokrat slabši nasprotnik
Triestina bo v gosteh igrala z Leccom, ki je zadnji na lestvici
Drugič zaporedoma v letošnjem Prvenstvu gostuje Triestina na igri-scu radnjeuvrščene na lestvici.
Pred tremi tedni je to bil Trevi-nL ,es pa ie Lecco, ki je doslej awal le štiri točke in je tako prvi ®>didat za izpad. Slaba uvrstitev ekipe pa je presenetljiva: Lecco res ni startal z velikimi am-» saj je letos močno pomla-' ekipo, le pred dvema sezonama u Je bilo to moštvo v drugi ligi. "Ut‘ padec, ki je pa verjetno pred-j*® psihološkega značaja. Prav ie Lecco verjetno dokaj neva-en nasprotnik, tudi zato k~r bo že ^®es prav gotovo igral na vse ali
.Tega se prav dobro zaveda tudi trener Tagliavini. Previdna ^ktika s strani tržaških igralcev, j*®en katere bi bila osvojitev le •Je točke, bi verjetno bila za Trža-Jne tokrat usodna. Domačini bi J“®reč ostro «pritisnili» in tudi še 0 solidna obramba kot je tržaška tvegala nemalo. Prav zato bo riestina skušala igrati napadalno, J bi presenetila domačine in čim-PJej prejela pobudo ter s tem razbremenila obrambo. Tekma bo ta-® prav gotovo odprta in izenačena, S je zato odprt vsem možnim
resitya?1,
Tržačani bodo igrali v popolni se-®v>. Franca je okreval in bo tako fjnovno prevzel svoje mesto v e-5* ter zamenjal Polittija.
. ..stava bo torej naslednja: Bar-?®i, Cei, Prevedini, Fontana, jemraldi, Mascheroni, Andreis, Le-arduzzi, Panozzo, Franca, Qua-®eUi.	A. K.
. MADRID — španska nogometna eza je pristala na prošnjo italijanske zveze za Dreložitev sreča-
nja
zveze za preložitev sreča-med italijansko in špansko re-»ezentanco od 20. na 21. decembre 20. decembra pa se bosta v jJJelvi srečali reprezentanci «un-61 21» Španije in Italije.
Otroška telovadba pri ŠK Kras
J® Prvima dvema treningoma se rn. v šolski telovadnici v Saležu v , nulem tednu pričel tečaj telovadke r! °rdasle, ki ga vodi Sonja Miji Odziv je bil že od vsega začetka .. er. saj se je v telovadni opre-u udeležilo treningov kar 20 re-eativcev obeh spolov.
L,.^elo plodna in dobro obiskana sta ;, tudi sestanka v Repnu in Sale-
vadbe. Iz repentabrske občine se je prijavilo 18 osnovnošolskih otrok in 12 otrok, ki obiskujejo otroški vrtec. Treningi bodo potekali enkrat tedensko v dvorani šolske stavbe v Repnu, vendar bo treba še nekaj dni počakati, da pristojne oblasti izdajo potrebno dovoljenje.
V šolski telovadnici v Saležu pa se bodo za otroke iz zgoniške občine treningi pričeli že ta teden, in sicer ob torkih od 17. ure do 17.45 za o-troške vrtce, ob četrtkih pa od 16.45 do 17.45 za osnovnošolske otroke. Iz zgoniške občine se je prijavilo 25 osnovnošolcev in 12 otrok, ki obiskujejo otroški vrtec.
Otroško telovadb,) bosta vodili Sonja Rebula in Nadja Škabar, ki sta poleti opravili tečaj za vaditeljice otroške telovadbe.	-Ls-
avtomobilizem
Mass je komaj pred kratkim okreval po hudem incidentu, ki ga je doživel med dirko.
OBVESTILA
Trenerski
košarkarski tečaj
V organizaciji ŠZ Bor pod pokroviteljstvom ZSŠDI bo jutri, 27., in v torek, 28. novembra, tečaj za košarkarske trenerje, ki ga bo vodil slovenski strokovnjak prof. Brane Dežman.
Tečaj se bo pričel jutri, 27. novembra, ob 14.30 na stadionu «Prvi maj» v Trstu.
Vabljeni so vsi zamejski košarkarski trenerji in ljubitelji košarke sploh.
SK Devin
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila.
Mass podpisal za Arrow
LONDON — 32-letni pilot formule ena Jochen Mass iz ZRN je podpisal pogodbo z angleško ekipo Ar-row in bo tako v prihodnji tekmovalni sezoni vozil na istih avtomobilih kot Italijan Riccardo Patrese.
uiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmHiniimniiiiiiiiiimnnimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
SMUČANJE
ZA NOVO SEZONO
Na tečaju SPDT kar 200 udeležencev
Vse je pripravljeno za novo smučarsko sezono SPDT. Vpisovanje za smučarski tečaj se je že zaključilo, prijavilo pa se je kar 200 tečajnikov, kar pomeni štirje polni avtobusi.
Tečaj bo trajal šest nedelj v decembru tega ter v januarju prihodnjega leta, in sicer 3., 8. (petek, sicer praznik) in 17. decembra ter 7., 14. in 21. januarja, če ne bo prvo nedeljo tečaja, torej 3. decembra, snega, bo tečaj preložen za en teden, vse podrobnosti ali menjave pa bomo objavili v Primorskem dnevniku.
Kdor bi se hotel vpisati samo na smučarski tečaj v Ravasclettu oz. na Zoncolanu brez avtobusne vožnje (in bo torej prišel z osebnim prevoznim sredstvom), lahko to stori na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744-249 ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Cena je za člane 15.000 lir, za nečlane pa 20 tisoč lir.
Vsi tečajniki bodo prejeli 25-odst. popust na dnevnih kartah (ski-pass), na koncu tečaja pa bo tudi tekmovanje vseh tečajnikov.
Datum 13. zimskih športnih iger, ki bodo uradno zaključile smučarsko sezono SPDT, je nedelja, 25. februarja.
D. J.
Prvenstvo Nove Gorice v šahu
Zanimanje za šah v Novi Gorici narašča. Prostor, ki ga ima šahovsko društvo za svojo dejavnost je za vse večje število članov že premajhen, tako da je že nujno potrebno dobiti večji prostor. Le na ta način bo šahovskemu društvu možno vključiti v sistematično delo tudi mlajše, predvsem šolsko mladino.
Tudi kvaliteta šahovske igre se stalno izboljšuje in danes ima društvo že 15 članov, ki so si priborili drugo šahovsko kategorijo in preko 20 članov, ki imajo tretjo kategorijo ter 23 članov, ki so v četrti šahovski kategoriji.
Vse to in tudi številni uspehi na turnirjih dajejo širše možnosti, da društvo razširi svojo dejavnost tudi v občinskem merilu. Tako bodo na Dobrovem ustanovili svojo šahovsko sekcijo, ki bo delovala pod okriljem društva. Društvo upokojencev že ima šahovsko sekcijo, ki dobro dela in ima ob torkih s člani vaje.
v zvezi z uvedbo otroške telo-
""""»Itiim,,,,,.....................................................iniiiimiiininninniiiiini
Delovanje ZSŠDI
^eia odbojkarske komisije
,y sredo se je zadnjič pred občnim ZSŠDI sestala odbojkarska ®lsij8. Govor je bil o mladinskih doh’*1 pri Boru in Krasu, ki sta 2 ?r° stekla in uspešno delujeta. |i 0 Pozitiven je množičen odziv pri z.ru’ Kras pa bo moral poskrbeti ie	še novih moči. Pozitivno
tr»-0 ocenieno tudi prirejanje no . .nJih turniripv v «miniodboiki» Z<
,Qv —« turnirjev v «miniodbojki» za
^tnice in.....................
Pr!Fedil Bor.
'jce in januarja bo tak turnir
10 Ogledali so tudi opravljeno de-u J zadnjem dveletnem obdobju in sk» da so bile vse Pr°8fam‘
j^Jke skoraj v celoti izpeljane.
skoraj v celoti izpeljane za to gre predstavnikom
Ui	ta iu 51C
‘	| društev, ki se bavijo z odboj
10
fjj *»*uunu tei iiemuLcnu J 1 O tem zgovorno priča že sam
k°- ki
»j
-^l plodno ter nemoteno delova
idh so se redno udeleževali sej , ?°jkar.ske komisije in tako omo-
jjjdatek, da se je v obdobju enega kr^ 'n P0' komisij-, sestala kar 17

so se tudi, da je taka
decentraliziranega delovanja V h ov*ta in da bi bilo treba tudi , odoče nadaljevati po tej poti. V Drr,llarnen so tudi izdelali podroben ^jamski dokument za prihodnji >1, ®ti, ki bo predložen na občnem bora ZSŠDI.
^ sredo
®dPade plavalni tečaj
t^Dl obvešča starše in njihove 0-v p' ki obiskujejo plavalni tečaj JPki, da zaradi jugoslovanske-tta.| davnega praznika v sredo od-b() e Plavalni tečaj, v torek pa se 0Pv*jal normalno.
?• redni občni zbor ZSŠDI
bi-a I?1 sklicuje v petek, 8. dccem 9,v ’H78 ob 9. uri v prvem in ob doi« V druKem sklicanju v Dijaškem 2 na ,V Dorici 8. redni občni zbor j "Slednjim dnevnim redom: j' Dtvoritev občnega zbora
2 --vuniev oiJLTiegci zuuia
. Izvolitev volilne komisije c' poročila
"ozdravi in diskusija
6 r?čilili ^resnica
g Volitve novega odbora
na po
7 Vključitev novih članic H Da.zrešnica
čar (Sarajevo) - Šibenik, Baškini (Prizren) ali Budučnost (Titograd) -Študent (Niš).
Četrfinalne tekme moških bodo 20. decembra, za ženske pa 6. de cembra.
KOLESARSTVO
FIRENCE — V petek so uradno predstavili novo ekipo kolesarjev profesionalcev, ki bodo v prihodnji sezoni nastopili pod siglo «San Gia-como». Kapetan moštva bo Berto-glio, bivši zmagovalec «Gira», zna n0 ime pa bo še Martinelli.
nogomet
C ALI (Kolumbija) — V prvi finalni tekmi nogometnega pokala Liber-tadores (ki je v bistvu južnoameriški pokal državnih prvakov) je De-portivo iz Calija igral neodločeno z Boco Junior iz Buenos Airesa.
Povratno srečanje bo v torek na Bomboneri, domačem stadionu Boce Juniorja.
IPSWICH — Napadalec Trevor Whymark, ki je že igral za angleško nogometno reprezentanco bo odslej igral v kanadski ekipi White-caps iz Vancouverja. Whymark je Kanadčane stel približno 240 milijonov lir.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STB ANI
Te dni se je začel tudi turnir za dosego prve šahovske kategorije, ki se ga udeležuje 15 igralcev članov društva, med temi tudi člani šahovske sekcije Salonita. Turnir i-grajo enkrat tedensko in bo trajal predvidoma več mesecev. V decembru pa pripravlja društvo tudi vzporedni turnir tretjekategornikov.
Šahovska interliga se začne 7. januarja
Na sestanku izvršnega odbora Primorske šahovske zveze so sklenili, da se četrti krog šahovske in-terlige začne 7. januarja 1979. Tudi udeležba šahovskih ekip bo tokrat večja, saj bo iz področja Primorske šahovske zveze sodelovalo kar šest društev, in sicer: Tolmin, Piran, Koper, Sežana, Ilirska Bistrica in Nova Gorica. Iz področja šahovske zveze Furlanije - Julijske krajine pa bo šest ekip in sicer iz Trsta, Vidma, Gorice in Tržiča.
Tudi tokrat bo sodelovala šahovska ekipa iz Koroške, ki bo sestavljena iz šahistov, članov Slovenske športne zveze in bo nastopila pod i-menom Čelov««;. Na njihovo pobudo pa se bo kot nova ekipa priključila tekmovanju Tge , ekipa šahovskega društva iz Beljaka.
Šahovska interliga je zanimivo srečanje šahistov na naši tromeji, ki je vsaki dve leti, sedaj že četrtič. Vsa prejšnja srečanja so potekala v izrednih in discipliniranih tekmovanjih in so pokazala, da je šah igra, kjer se ob pravilnem in dobro pripravljenem tekmovanju tudi amaterji izkažejo kot dobri športniki, čeprav ni treba med njimi i-skati vrhunskih šahistov.
Šahovska interliga se bo pričela 7. januarja v Portorožu, kjer bodo odigrali prvo in drugo kolo. Drugi datumi srečanj so naslednji:
4. februarja v Trstu; 4. marca v Mostu na Soči; 1. aprila (ni še določeno, nekje v Italiji); 6. maja v Avstriji (verjetno v Celovcu ali Pliberku); 3. junija (nekje v Italiji, verjetno v Gorici), 24. junija bo zaključek tekmovanj v Novi Gorici. Ob tej priliki bo tudi razdelitev pokalov in tudi prehodni pokal, ki ga je doslej osvojila dvakrat ekipa Trsta in tretjič ekipa iz Vidma, bo prejela ekipa, ki bo v teku vsega šestmesečnega tekmovanja kot naj boljša zasedla prvo mesto.
B. F.
TENIS
Jaušovec le v dvojicah
LOS ANGELES — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je na finalnem turnirju za »Grand prix Colgate* v Kaliforniji nastopila le v igri dvojic in je v paru z romunsko partnerko Ružiči (na tem turnirju je zasedla četrto mesto med posameznicami) zasedla končno četrto me-
sto. V srečanju za tretje mesto ste ju premagali Wadejeva (VB) in Durrova (Fra.) s 6:2, 1:6, 7:5.
Prvakinji ste postali -Kingova in Navratilova, ki sta v finalu odpravili avstralsko dvojico Reid - Tur-bull s 6:3, 6:4.
BOLOGNA — Prihodnje mednarodno prvenstvo Italije v Rimu od 21. do 27. maja bo pod po-kiloviteljstvom skupine 29 tvrdk, ki bodo morale za to odšteti pre-bližno 56 milijonov lir.
OLIMPIJSKE IGRE
Furlanija-Julijska krajina ti nudi več smuke.
M TRST
UoS. J


Tod je najugodnejši sneg za zgodnjo smuko, ki se tudi zelo podaljša: raven zasneženosti je med najvišjimr v Italii, sezona smučanja pa najdaljša: od novembra do maja!
Tod so smučarske proge vseh dolžin in težavnostnih stopenj in jih lahko presmučaš vzdolž in počez in kolikorkrat se ti zljubi, povsem svobodno in... končno v miru!
Tod je planinski svet, kakršen ti ugaja, čudovit in nedotaknjen, miren in gostoljuben: več kot 100 kilometrov prog, krožnih prog za smučarski tek, sistem turističnih središč z najbolj sodobnimi napravami v Italiji, smučišča za pomembna mednarodna tekmovanja, Svetovni pokal in Evropski pokal.
Furlanija - Julijska krajina ima tudi naprave za umetni sneg in ti daje na voljo pokrite in ogrevane bazene, skakalnice, smučarske šole, predvsem pa ti dopušča veliko časa, da vse to uživaš.
Forni di Sopra, Piancavallo, Nevejsko sedlo, Trbiž in Zoncolan so zate morda nova imena, toda kmalu bodo postala način tvojega smučarskega izražanja.
Informacije dobiš na deželnem odborništvu za turizem v Trstu, pri letoviščarskih ustanovah, pri pokrajinskih turističnih ustanovah ter pri boljših potovalnih agencijah.
MOSKVA — Med obiskani v Moskvi je predsednik afriške športne zveze Nigerijec Abraham Ordia i-zrazil upanje, da bi kdaj kaka afriška država organizirala olimpijske igre. Pripomnil je še, da šport v Afriki naglo napreduje, ker mu naprednejše države nudijo svojo pomoč. Omenil je tudi prisotnost številnih trenerjev in strokovnjakov SZ v mnogih afriških državah.
MINIBASKET
PO PRVEM DELU PRVENSTVA «ZINI & ROSENWASSER»
K0NT0VEL OSVOJIL PRVO, BOR DRUGO MESTO
Rrežani so nepričakovano premagali Polet in osvojili 3. mesto ■ Starc najboljši strelec
Prvi del prvenstva v minibasketu za igralce letnikov 1967-68 se je zaključil. Prvenstvo je bilo razdeljeno v štiri skupine in v zadnji, D skupini, so igrale vse slovenske ekipe: Bor, Breg, Kontovel, Polet in Sokol. V tej skupini je zmagal Kontovel, ki ni imel enakovrednih nasprotnikov.
Bor je bil drugi. Mazzuccovi varovanci so vedno dokaj dobro igrali, čeprav proti Kontovelu niso se najbolje izkazali. Tretje mesto je o-svojil Breg: Mavrova peterka je bila v najvažnejši tekmi z Borom preveč živčna in je tako izgubila. Proti Poletu pa so Brežani zmagali.
Polet je bil tako četrti. Openci so tesno izgubili z Borom in Bregom ter lahko rečemo, da so imeli dokaj smole, čeprav so edina ekipa, ki je izgubila za manj kot dvajset točk s Kontovelom.
Zadnji je bil Sokol. Vassallova in Terčonova ekipa ni bila preveč izkušena in je zato zgubila proti vsem nasprotnikom.
IZIDI D SKUPINE
Breg - Polet				29:25	
Breg - Bor				21:26	
Sokol - Polet				15:57	
LESTVICA					
Kontovel	4	4	0	216:115	8
Bor	4	3	1	154:126	6
Breg	4	2	2	118:120	4
Polet	4	1	3	141:123	2
Sokol	4	0	4	72:217	0
Kontovel - Breg	53:26
Bor - Polet	32:27
Breg - Sokol	42:16
Kontovel - Bor	57:37
Kontovel - Polet	47:32
Sokol - Bor	21:59
Sokol - Kontovel	20:59
1-
JUGOSLOVANSKI POKAL
V četrtfinalu Iskra - Partizan
b^OGR
AD — Včeraj so izžre--a četrtfinala za jugoslo-, - košarkarski pokal v moški jf^jski konkurenci.
Dijs ®Kl: Partizan - Iskra Olim (Ki, Gibona ali Zadar - Marina Na«-,8 Palanka), Kvarner - Jugo-Žei^a. Budučnost (Titograd) -»ar (Sarajevo) ali Bosna. 17».!, ^KE: Iskra Olimpija - Crvena Monting - Bosna, Žcljezni-
mmm.
Lninrkarska ekipa »propagande«. Od leve proti desni: zadaj:	Bradassi (dirigent), Tavčar, Volk,
Bradassi, Trcmul, A. Semen, Mesesnel (trener); spredaj: Zaccaria, Vascotto, Jagodic, š. Semen in Paoli
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI
1. Starc (K) 75 (18,75 točke na tekmo); 2. Korošec (B) 47; 3. Emili (K) in Baučar (B) 42; 5. Tavčar (Bor) 41; 6. Feri (P) 39; 7. Grilanc (K) 35; 8. Košuta (P) 30; 9. Della Schiava (S) 28; 10. Krapež (Bor) 27; 11. Semen 25 (Bor); 12. Terčon (S) in Granier (P) 21; 14. Piras (K) 20; 15. Pertot (K) 19; 16. Jogan (Bor) 13; 20. Persi (P) 12; 21. Verša (P) 11: 22. Žerjal (B) 10; 23 Job (S) 9; 24. Smotlak (Bor), Slavec (B), Zajec (P) in M. Pahor (S) 7; 28. Ipavec (P) 6; 29. Kerpan (P) in Pahor (S) 5; 31. Brischia (K), Furlanič (K), Ra-žem (B), Prašelj (B), D. Sedevčič (Bor), Cej (Bor), Brandolin (Bor) in Fabi (P) 4; 39. Kocijan (B), Ote (B), Bogateč (B), Sterni (K), Pupulin (Bor), Jerič (P), Perosa (P), Bell a fontana (P) in Carli (S) 2.
LESTVICE V OSTALIH SKUPINAH
A SKUPINA
Servolana 8, Visintini 6, Liber-tas A 4, Libertas B 2 in Saba 0.
B SKUPINA
Inter 1904 A 8, Camb Hurlingham 6, DLF 4, Camb Hurlingham B 2, Inter 1904 B 0.
C SKUPINA
Inter Milje B 8, Don Bosco A 6, SGT 4, Inter Milje A 2, Don Bo sco B 0.
Košarkarska zveza je prvenstvo minibasketa razdelila na tri dele. Prvi od teh treh delov se je torej pravkar končal. Doslej je bilo pr j venstvo razdeljeno na štiri skupine I po pet ekip, odslej pa bodo moštva zbrana v petih skupinah, ekip pa bo seveda v vsaki skupini štiri.
A SKUPINA: Servolana, Camb Hurlingham A, Inter Milje B in Bor.
B SKUPINA: Inter 1904 A, Visintini, Kontovel, Don Bosco A.
C SKUPINA: Libertas A, Camb Hurlingham B, SGT, Polet.
D SKUPINA: DLF, Libertas, Breg, Inter Milje A.
E SKUPINA: Saba, Inter 1904 B, Don Bosco B, Sokol.
V prvi in drugi skupini boste i-grali dve prvouvrščeni in dve drugouvrščeni ekipi iz prvega dela. V ostalih skupinah pa igrajo vse druge ekipe, ki niso v prvem delu zablestele in so osvojile nižja mesta na lestvici.
Bor bo v prvi skupini imel zelo težko nalogo. Spoprijeti se bo moral namreč s Servolano, ki je z Inter-jem 1904 A velik favorit za konč no zmago.
V	drugi skupini bodo igrali Kon-tovelci, ki bi lahko tudi poskrbeli za presenečenje. Na vsak način Lisjakovi varovanci startajo na drugo mesto v tej skupini. S tem bi vsa-kakor zapustili zelo dober vtis.
V	tretji skupini, kjer igra Polet, ni nobena ekipa boljša od ostalih. Zato bi lahko Openci poskrbeli za zadovoljivo uvrstitev.
Brežani startajo v četrti skupini na osvojitev prvega mesta. Sokol pa v peti skupini upa na prvo zmago v letošnji sezoni, saj se bo pomeril z drugimi neizkušenimi moštvi.
Nadaljnji potek prvenstva pa je naslednji. Prvi dve moštvi A in B skupine se bosta potegovali za končno prvo mesto. V nižjih skupinah pa se bodo vsa ostala moštva borila za nižja mesta na končni razpredelnici. Obeta se torej zanimivo pr-yestvo.
PRVO KOLO
Bor - Camb A (2. 12., ob 19.00, Ul Vasari), Kontovel - Don Bosco A (5. 12., ob 18.00 n- Proseku), Polet-SGT (3. 12... ob 8.30, Ul. Ginnastica), Breg - Inter Milje A (30. 11., ob 16.00 v Dolini), Sokol r Inter 1904 B (2. 12., ob 16.00 v Nabrežini!
DRUGO KOLO
Bor - Inter Milje B (9. 12., ob 16.00 srednja šola Milje), Kontovel - Inter 1904 A (12. 12., ob 18.00 na Pro-
seku), Polet - Libertas A (9. 12., ob
17.00	v Trstu, športna palača), Breg -Libertas B (7. 12., ob 16.09 v Dolini), Sokol - Saba (9. 12., ob 16.00 v Trstu, športna palača).
TRETJE KOLO '
Bor - Servolana (18. 12., ob 16.00 v Trstu, «1. maj»), Kontovel - Visintini (16. 12., ob 19.00 v Trstu, Sv. Sergij), Polet - Camb B (16. 12., ob
16.00	v Trstu, športna palača), Breg - DLF (13. 12., ob 15.30 v Trstu, Ul. Miramare), Sokol - Don Bosco B (19. 12., ob 15.09 v Nabrežini).
Povratni del prvenstvi se bo začel 13. januarja.
RADIO
TELEFONSKA ANKETA O ŠPORTU
Jutrišnja radijska oddaja »Glasbeni ping - pong», ki jo od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo po svoje zelo zanimiva in originalna. Po radijskih valovih bo namreč šla v eter telefonska anketa, kakšen odnos ima širša slovenska javnost do telesne kulture in športe. Zavrteli bodo izžrebane telefonske številke slovenskih abonentov, ki o pozivu ne bodo prej obveščeni in bodo odgovarjali «v živo».
Posnetek s slovenskega derbija 2. AL Zarja - Gaja. Današnje kolo bo predvsem pomembno za Gajo, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice, in bo zato morala danes doma proti ekipi Campanelle nujno juri-šati na zmago
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 26. novembra 1978
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Barcolana
* * *
11.00	v Trstu, Ul. Scoglietto
Scoglietto - Jadran DEČKI
9.00	v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Kontovel
ATLETIKA
TEK ČEZ DRN IN STRN
10.00	pri Bazovici Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
CIKLOKROS
14.30 v Cordenonsu
Nastopa tudi Adria
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Štandrežu Juventina - Audax
* * *
17.00	v Trstu, Ul. R. Sanzio
Sovrana - Zarja
*	R *
14.30 na Proseku
Primorje - Giarizzole
*	* *
14.30 v Dolini
Breg - Costaluuga * * *
14.30 v Trebčah Primorec - Grandi Motori
* # *
14.30 na Padričah Gaja - Campanelle
3.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Zagraju
Sagrado - Sovodnje * «• *
14.30 v Villanovi
Villanova - Mladost
*	R 4»
14.30	v Križu Vesna - Kras
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Romansu
Pro Romans - Juventina
*	R *
9.30	v Gradišču
Itala S. Marco - Sovodnje
« R R
10.30	v Bazovici
Zarja - Rosandra
ZAČETNIKI
11.00	v Krminu Cormonesc B - Juventina
R R R
10.00	v Doberdobu Mladost - San Michele
R R R
9.00	v Trstu, Sv. Ivan
S. Giovauni - Breg
NAJMLAJŠI
15.20 v Trstu, Campanelle
Chiarbola - Vesna
12.15	v Žavljah Zaule - Breg
R R •
10.30 v Križu
Kras - Primorec
R R R
13.15	na Opčinah
Giarizzole - Primorje
»rednlštvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monlecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	26. novembra 1978
Za SFRJ
Oglasi
2lro račun 50101 603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|uNlona
Gradišče 10/• I nad., telefon 22207
Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir 1 St., vtš ®
18 800 lir Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. soz i
150 lir fese®
400 Ur za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 ||r “ ^ Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele FuriGni|e-Ju ' ^ kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drua
H
krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
ZTT
I Trst
«lan italijanska' zveze časopis^*] založnikov »IcG
PORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
V SENALESU
Popangelov presenetil
Stenmark je bil drugi, najboljši Italijan Troyer peti, Jugoslovan Križaj pa trinajsti
VAL SEN ALEŠ — Začela se je tudi smučarska sezona. V prvem slalomu, veljavnem za svetovno smučarsko prvenstvo je prišlo do prvega velikega presenečenja. Zmago je namreč osvojil Bolgar Peter Popangelov. V drugi vožnji je premagal Šveda Ingemarja Stenmarka (ki je do tedaj vodil in osvojil končno drugo mesto).
Slabše so se izkazali Italijani, ki so osvojili le vrsto uvrstitev nad petim mestom.
Jugoslovan Bojan Križaj je bil 13.
Končna lestvica je naslednja:
1. Popangelov (Bol.)	113"42
2 Stenmark (Šve.)	po 00”21
3.	Neureuther (ZRN)	1”00
4.	Morgenstem (Av.)	1”58
5.	Troyer (It.)	2”18
6.	Thoni (It.)	2”26
7.	Gros (It.)	2"38
8.	Mally (It.) in
Liischer (Švi.)	2”87
10.	Nijckler (It.)	2”97
13.	Križaj (Jug.)	3”03
TENIS
NA MP ITALIJE «INDOOR»
Fleming premagal v finalu Panatto
BOLOGNA — Glavni protagonist mednarodnega teniškega prvenstva Italije »indoor* je bil Američan Fleming. V finalu posameznikov je namreč premagal Italijana Panatto v samih dveh setih (6:2, 7:6), v finalu dvojic pa je skupno z rojakom McEnroem odpravil italijansko-francosko dvojico ZugarelJi - Haillet s 6:1, 6:4.
KOŠARKA
L JUGOSLOVANSKA ZV. LIGA
Iskra-OIimpija uspešna
Košarkarjem ljubljanske Iskre -Olimpije je uspelo v drugem kolu premagati Partizana iz Beograda s 94:07 (46:41).
Tekma je bila zelo zanimiva, najboljša na igrišču pa sta bila Jelo-vac (42 točk) in Kičanovič (48). še ostali včerajšnji izidi:
Zadar - Cibona	99:109
C. zvezda - Jugopiastika 92:91 Metalac - Borac	85:92
KOŠARKA
ODBOJKA
V PRVENSTVU A-l LIGE
Cus-AItura poražen
Tudi v drugem kolu italijanskega odbojkarskega prvenstva A-l lige je ostal tržaški prvoligaš CUS -Altura praznih rok. Doma ga je premagal Milan Gonzaga iz Milana z 3:0 (—3, -11, -9).
ROKOMET
V jugoslovanskem prvenstvu
Slovan zmagal Celje izgubilo
V 7. kolu 1. zvezne rokometne jugoslovanske lige je ljubljanska ekipa Kolinska - Slovan osvojila pomembno zmago v Sarajevu proti Železničarju. Ljubljančani so zmagali z 26:25. Z enakim izidom je zagrebški Medveščak odpravil drugega slovenskega predstavnika, ekipo Celja.
ODBOJKA
Zmaga Radne iz Ljubljane
Na stadionu «1. maj» v Trstu je bil včeraj predprvenstveni ženski turnir, ki se je končal z zasluženo zmago šesterke Radne iz Ljubljane.
Ljubljančanke so najprej odpravile vrsto Bora, ki je bila boljša v prvem nizu. Gostje p« so v drugem in tretjem pokazale bolj zanesljivo odbojko, kateri domačinke niso bile kos, še posebej ne v tretjem, odločilnem nizu.
Tekma med Slogo in Ljubljančankami pa je bila zanimiva samo v prvem setu.
Izidi:
Bor - Sloga	3:0 (14, 8, 6)
Radna LJ - Bor 2:1 (-8, 10, 4) Radna LJ - Sloga 3:0 (9, 5, 0)
Končni vrstni red: 1. Radna Ljubljana 4; 2. Bor 2; 3. Sloga 0.
KOŠARKA
MLADINCI
Bor — Inter 1904	104:86 (46:38)
Jadran — Ferroviario 102:84
NA TURNIRJU
Bor v Novi Gorici
Fantje so s svojo igro razočarali
Na sobotnem turnirju v N. Gorici so borovci razočarali. Zmagala je ekipa KGŠ. druga je bila Gimnazija Nova Gorica in tretji Bor. Obe jugoslovanski ekipi sta igrali precej trdo.
KGŠ — Gimnazija 57:36 (21:15)
KGŠ — Bor	47:26
BOR: Koren 6 (2:3), Pertot (k) 2, Košuta 2 (2:2), Vatovec 10, M. Ražem 2, Oblak, R. Kneipp, Pa-rovel 2, Pegan.
KGŠ; Makarovič 12 (4:4), Križman 6, Reščič I. 6, Reščič II. 6, Šček 13 (1:3), Mozetič 11 (1:3), Subin (k) 3 (1:2).
SODNIKA: Rajh in Uršič.
PON: nihče.
PM: KGŠ 7:15; Bor 4:5.
V	drugi tekmi turnirja, so borovci igrali precej nervozno; večkrat so zgrešili zunanje mete, kajti napad ni bil najboljši. Tudi o-bramba je bila precej površna.
Med posamezniki ni nihče igral dobro; mogoče je le Vatovec bil nekoliko boljši od ostalih.
Gimnazija — Bor	47:40
(21:16)
GIMNAZIJA: Žefran, Jurkaš 2, Podgornik 4, Kikl 2, Zavrtanik 2, Marjanov, Lah 12 (6:10), Leban 4, Rogač 21 (3:5).
BOR: Koren, Pertot 4, Košuta 22 (6:14), Vatovec 2, Ražem, Oblak 2, Kneipp 2, .Parovel 8 (2:2), Pegan.
SODNIKA: Rajh in Uršič.
PON: nihče.
PM: Gimnazija 9:15, Bor 8:16.
V	zadnji tekmi turnirja so borovci igrali znatno boljše kot proti KGŠ, čeprav so igrali vedno pod svojimi sposobnostmi. Med »plavi-mi» se je izkazal Košuta, ki je večkrat s hitrimi protinapadi zadeval nasprotnikov koš; v gimnazijskih pa je izstopal Rogač.
Max
ODBOJKA
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Krstni nastop mladih borovcev
V prvenstveni tekmi naraščajnikov je šesterka Rozzola premagala Bor z 2:0 (2, 2). Premoč Borovih
nasprotnikov je bila več kat očitna. Vsekakor pa velja omeniti, da je bil to krstni nastop mladih slovenskih odbojkarjev.
NOGOMET
CZ-Sloboda prekinjena
Prvenstveno nogometno tekmo med Crveno zvezdo in S lobodo so zaradi megle, ki je ovila beograjski stadion »Marakana* prekinili pri rezultatu 0:0. Tekmo bodo odigrali •danes, skupno z ostalimi srečanji 15. kola.
Jadran v napadu med zadnjim srečanjem z Barcolano
OBVESTILO
ŠD Mladina
sporoča, da se bo telovadba za odrasle pričela V torek, 28. novembra, ob 20.30 v prostorih osnovne šole »Albert Sirk*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRIZADEVANJA RAJONSKEGA SVETA ZA VZHODNI KRAS
Zapisniki, žal, še vedno le v italijanskem jeziku
Zaželena večja prisotnost prebivalstva na sejah V sredo razprava o načrtu za ljudske gradnje in o družinskih posvetovalnicah
Predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras inž. Karel Grgič nam je poslal v objavo daljše sporočilo, v katerem opisuje dosedanje delo po nedavni umestitvi tega pomembnega organa decentraliziranega u-pravljanja in seznanja z vprašanji, ki jih trenutno obravnava. Predvsem inž. Grgič opozarja javnost, da bo četrta seja rajonskega sveta v sredo, 29. t.m., ob 17. uri na Opčinah, Proseška ulica št. 28. To pa zaradi tega, ker obžaluje, da je na dosedanjih sejah bila prisotnost prebivalstva maloštevilna. Občani se sicer lahko seznanijo z dosedanjim delovanjem po zapisnikih, ki so pa žal še vedno samo v italijanskem jeziku, zaradi česar je slovenskemu prebivalstvu odvzeta o-snovna pravica, da se seznani z akti v materinem jeziku. Temu je kriv občinski urad, ki ni še poskrbel za prevode uradnih aktov v slovenščino, kar se bo moralo v kratkem vendarle urediti, poudarja inž. Grgič.
Od umestitve je svet izvolil predsednika, podpredsednika in člane 3 komisij: urbanistične, šolske in za vprašanja policije in javne blaginje. Izvolil jim je tudi predsednike, od katerih se je - edsednik tretje komisije po zadržku odpovedal mandatu, ji pa začasno, zaradi tekočih problemov, načeluje -3 vedno kot najstarejši član. Rajonski svet je začel razvijati dejavnost po svojih pristojnostih, čeprav niso še potrjene. Izrazil je pismeno mnenje, po izčrpni debati in študiju, kolikor mu je dovolil prekratek rok, o conah, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah. Soglasno je podprl zahtevo staršev po dvojnem organiku v o-troških vrtcih. S rbmenim pozivom županu, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, je nadalje podprl zahteve po namestitvi montažnega vrtca v Bazovici, po boljšem vzdrževanju zunanjih prostorov osnovne šole na Opčinah ter po brezplačni podelitvi kosila dijakom šole s celodnevnim po ukom pri Banih. Svet je končno naslovil pismo odbomlštvu za šport na pokrajini in v vednost pristojnemu rajonskemu svetu, v katerem podpira domače društvo »Polet* v naporih, da najde kotalkarjem zatočišče v zimskih mesecih v pokritih prostorih na Kolonji.
Pristojne komisije sveta imajo sedaj v obravnavi, poleg ostalih problemov, po nalogu občinskih uradov protiugovore občinskih organov glede ljudskih stanovanj na Opčinah, izvolitev teritorialnega člana v davčno komisijo in pravilnik za družinske posvetovalnice. Odgovore na postavljena vprašanja je treba po pravilniku odposlati pristojnim uradom v roku 20 dni. Zato bodo ravno ti trije problemi p- Jmet razprave na seji, ki bo 29. t.m.
Delovanje rajonskih svetov
Rajonski svet za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija se sestane v sredo, 29. t.m., na sedežu na Stari istrski cesti št. 43, da razpravlja o družinskih posvetovalnicah. Prisotna bosta tudi občinski odbornik za zdravstvo Perco in predsednik zdravstvenega konzorcija Lonzar. Na istem sedežu se bo dan prej sestala komisija za javna dela in urbanistiko rajonskega sveta, ki bo obravnavala vprašanje novega načrta za ljudske gradnje.
Jutri se pa sestane rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico, ki bo ob 20.30 začel na sedežu v Ul. Battisti št. 14 razpravo o dnevnem redu, ki predvideva poročilo pristoj-
ne komisije o družinskih posvetovalnicah in določitev predstavnika v davčni svet.
Obvestila tržaške občine
Tiskovni urad tržaške občine obvešča, da je manjšinski odbor sestavil iz svoje srede komisijo, ki jo sestavljajo odborniki Colombis, Bas-saru in Seri, za obravnavanje vprašanj osebja. Komisija se je že dogovorila s sindikati CGIL, CISL in UIL za koledar srečanj, na katerih se bodo pogajali o ureditvi staležev in o preureditvi služb. Posebej so se sestali tudi z avtonomnim sindikatom občinskega osebja in s CIS NAL.
Občina bo tudi letos nadaljevala kampanjo za zamrznjenje cen pred božičnimi prazniki, ki so jo že podprle Delavske zadruge in Združenje trgovcev.
Danes ni se morala odvijati akcija prostovoljnega dela pri čiščenju ulic in trgov v središču mesta, na katero je župan Cecovini pozval prebivalstvo, češ da občina nima dovolj smetarjev in da sindikati odklanjajo opravljanje nadurnega dela. Kot je znano pripravlja občinski odbor LpT sklep o oddaji smetarske službe v zakup zasebnim podjetjem, vprašanje pa je, če ga bo večina občinskega sveta, ki mu je nasprotna, odobrila.
Mnogo obiskovalcev na I. salonu ženske
Tudi včeraj je obiskalo I. salon ženske na sejmišču puri Montebelu veliko število ljudi iz našega mesta in iz sosednih pokrajin. Danes bo salon odprt od 9. do 12.30 in od 15. do 21. ure, od jutri dalje p« bo veljal le popoldanski umik. V sredo, 29. novembra, bo kakor najavljeno v paviljonu »E* modni defile, od 20.45 do 22. ure, ki ga pripravlja tukajšnje združenje obrtnikov. Pred tem pa bo — z začetkom ob 19.30 — »shovv* damskih frizerjev, ki ga organizirajo stanovska združenja FAAT, ARGAS in CAT. Vstop na show in modni defile bo brezplačen za vse obiskovalke salona.
KUPIM HIŠO z vrtom ali brez ali zazidljiv teren ali zemljišče za obdelavo. Telefon 228390.
IZGUBIL se je nemški ovčjak (samica) črne barve s svetlejšimi odtenki na trebuhu. Najditelj bo nagrajen. Telefon 212461.
SLUŽBO V RIMU. Dekle vešča strežbe dobi službo v hotelski restavraciji. Začetna plača 350.000 lir mesečno, poleg sobe in hrane. Ponudbe t>oslati na: Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim, telefon 06/777102.
FILATELISTA za izmenjavo ’ rabljenih znamk Italije z jugoslovanskimi, iščem — Janko Fili, Rožna dolina, Ul. 25. maja 49, 65000 Nova Gorica.
PRODAM NSU Prinz 4L še v dobrem stanju. Naslov: Zabrežec št. 60 - Boršt.
TRI1NPOLTONSK1 zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefonirati med 19. in 20. uro na številko 211221.
NA KONTOVELU je na prodaj stara klet z vrtom, z lepim razgledom,
Vprašanje svetovalcev KPI tržaškemu županu
Svetovalci KPI v občinskem svetu R. Costa, G. De Rosa in U. Poli so naslovili na žup>ana Ceco-vinija vprašanje, v katerem se zanimajo za px>tek nekaterih javnih del na območju Rocola in Sv. Alojzija. Svetovalci konkretno sprašujejo, ali bo uresničen socialni center v naselju Rocol - Melara, kako je z gradnjo osnovne in srednje šole ter kdaj bodo oddali na dražbo dela za gradnjo otroškega vrtca in jasli. Svetovalci nadalje sprašujejo, kako je z gradnjo ceste k novi bolnišnici na Ka-tinari, kdaj se bo rajonski svet preselil v novi sedež v Ul. dei Mille in kdaj namerava občina ponovno odpreti ambulanto za injekcije v Ul. Biasoletto.
• Umetniki, ki bi želeli sodelovati na razstavi v občinski galeriji ob priliki božičnih praznikov, naj pošljejo svoja dela do 30 t.m. v mestni muzej Revoltella, ali naj jih o-sebno prinesejo od 9. do 13. ure.
V torek na ljudskih skupščinah
Posveta o proračunu miljske občin«
Pred predložitvijo in odobritvijo proračuna za leto 1979 priredi milj-ska občina posvetovanja s prebivalstvom o njegovem osnutku. V ta namen bosta v torek dve ljudski skupščini, na katerih bodo obravnavali tudi specifična vprašanja rajonov. Odbornika Campagna in Rus-signan bosta vodila srečanje, ki bo ob 20. uri v prostorih vrtca v Čam-porah, župan Bordon in odbornik Tremul pa bosta ob isti uri v dvorani miljskega občinskega sveta o-brazložila osnutek proračuna prebivalcem naselij S. Pietro in S. Cri-stoforo.
• Tržaška občina sporoča, da bodo zaradi težav, ki jih imajo pešci pri prečkanju Ul. Milano v bližini križišča z Ul. Trento, postavili tri nove prehode za pešce in sicer enega na Ul. Milano med hišama št. 8 in 11, dva pa na vogalu med Ul. Trento in Ul. Milano. Občina obenem sporoča, da parkirani avtomobili ovirajo odnašanje odpadkov pri novem kompleksu IACP v Ul. Mar-chesetti, tudi zaradi tega, ker so začasno postavili dva velika nabiralnika, ki jih marajo čistiti s posebnimi napravami. Zato bo začasno prepovedano parkiranje v Ul. Marchesetti, na strani lihih številk, v bližini avtobusne postaje pri hišni številki 12/1 in v Ul. Forlanini. na strani sodih številk, v višini droga za javno razsvetljavo R - 215.
• Danes bo ob 10. uri v cerkvi v Ul. Giustinelli 7 maša rimskokatoliške veroizpovedi v nemškem jeziku.
oddaljena 5 ali 6 m od ceste, kjer sta vodovodna in električna napeljava. Telefonirati ob uri kosila na štev. 225798 in vprašati po očetu Stanu.
IMATE avto, tovornjak, traktor? Potrebujete popravila, rezervne dele, vzdrževanja na njih? Vse to Vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi:	Servis avtoelektrike, Livio
Antonič — Mihaelova ulica št. 117. štandrež (nasproti pošte in lekarne). Tel. 87059.
KUPIM sliko slovenskega slikarja za 500.000 lir proti fakturi. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, šifra »Ljubitelj umetnosti*.
CARLI VIRG1LIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 6«. 72 : 850 68: A 112 72: NSU 1200 72: mercedes 200 D 70; 124 coupč 1600 74; AR 1300 75: 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71; 124 68 ln še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casaie št 7. tel. 826084.
PREŠITE volnene odeje, najboljše
. podloge Iz pravega bombaža, vse po tovarniških cenah. 50-odst. pri hranek, Trapuntificio Borghes — Gradišča dTsonzo, Ul. Cavour 11 - tel. 0481/99500.
VESTI S KOPRSKEGA
NiiiifiiiMiaiiiimiKifniiiiiiitiiiiaiiiiiiiiimiiinanainiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiNiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiMifuniniiniif
Mali oglasi
Priprave na Dan republike
Po vseh primorskih občinah bodo tudi letos slovesno praavovali 29. november — Dan republike. V občinskih središčih bodo slavnostne akademije, proslave pa bodo priredili tudi v delovnih kolektivih in po šolah. V Kopru bo 27. novembra slavnostna akademija v mestnem gledališču ob 16. uri, pred tem pa bodo odprli razstavo umetniških del. Organizatorja sta Dom učencev v Kopru in postojnska garnizija.
Ob Dnevu republike bodo v občinskih središčih tudi podelili odlikovanja zaslužnim borcem in graditeljem socializma. V Kopru je ta ka podelitev že bila, ko je predsednik občinske skupščine Mario Abram izročil odlikovanja predsednika Tita Ivanu Rižnerju, Jožici Žagarjevi, Lazarju Rafaelu, Henriku Dreščaku in Zuliču Šerifu. Razen tega so prejeli odlikovanja predsed nika Tita požrtvovalni delavci koprskega Invest biroja Dušan Barbič, Vida Medvešček, Ivan Skrt, Jože Bregar, Valerija Ferligoj, Mari ja Haladea, Zdravko Leskovic in Bogomir Žerjal.
Iz raznih krajev poročajo, da bo do ob prazniku izročili namenu raz ne nove gospodarske in družbene objekte. Perutninarski kombinat Ne verke je že predal namenu novi si lot; za koruzo z zmogljivostjo 10 ti-
soč ton, v prihodnjih dneh pa bodo odprli še nove prostore za proizvodnjo piščancev. V Idriji so ob 15-letnici obstoja tovarne kolektorjev izročili namenu nove proizvodne prostore, v Tolminu bodo odprli nov dom Rdečega križa, v Materiji pa položili temeljni kamen za izgradnjo obrata sežanske tovarne pletenin, v katerem bo dobilo delo okrog 60 delavk.	L. O.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. švedski: »Dežela večne igre*; ob 16., 18. in 20. uri domači: »Praznovanje pomladi*. IZOLA: ob 10. ameriški: »Pink Panter*; ob 16., 18. in 20. ameriški; »Cleopatra Jones*.
PIRAN: ob 10. ruski: »Pustolovščine Hucklebarryja Finna*; ob 16., 18. in 20. hongkonški: »Pest velikega zmaja*.
PORTOROŽ: ob 20. Filmsko gleda lišče: »Življenjski preobrat*.
PRIREDITVE
Hrvoje - Kučibreg: ob 11. uri tra dicionalno srečanje borcev NOV koprskega in bujskega področja ter delegacije ANPI iz Trsta Koper: ob 8. uri množično tekmo vanje mopedistov.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija »Conoscersi*, Ul. Pelliccerie i 6, Videm — odprto ob sredah, so botah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče — Košuta, viale D’Annunzio 11 — poslopje kina Capitol.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge Po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me njavo dinarjev. Vsaki vaši proš 1 nji rads volje -ustrežemo. Obrnite ( se na upravo hotela Bled. Via S Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.	|
•CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
Restavracija »DA FLEGOs
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Bagnl 39 Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroge, birme, obhajila ipd Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče
• Negativen odgovor
(Nadaljevanje s 1. strani)
menovanjem za italijanski in slovenski sedež, oba sedeža bi imela svoje predstavnike v upravnem svetu v enakem razmerju, oba sedeža bi uživala popolno u-pravno, tajniško, jezikovno in didaktično avtonomijo, slovenski sedež bi ohranil svoji ločeni sekciji v Gorici in Čedadu itd. Slovenski sedež bi se uradno imenoval: Konservatorij »G. Tartini* — Sedež s slovenskim učnim jezikom *Marij Kogoj».
Da bi pospešili ureditev pu-blicizacije so predstavniki Glasbene matice zaprosili za sprejem pri ministru Pediniju. Do sprejema je prišlo — kot smo že poročali —	13. oktobra letos.
Predstavniki GM so ministru predložili svojo vlogo z dne 9. junija 1978 in izročili še dokument z izčrpnim prikazom zgodovine in današnje vloge glasbene šole GM, s katerim so ministru ponovno utemeljili upravičenost zahteve po priznanju sedanje zasebne glasbene šole GM v glasbeni državni konservatorij. Ugotavljajoč, da je glasbena šola GM nujno potrebna za razvoj in širjenje kulture med slovensko narodnostno skupnostjo v Furlaniji-Julijski krajini, da ima slovenska manjšina pravico do lastnih vzgojnih struktur in da se lahko šo.a GM po analogiji sklicuje na slovenske z zakonom u-stanovljene šolske strukture na Tržaškem in Goriškem, se GM v svoji vlogi na ministra sklicuje tudi na čl. 3 in 6 republiške ustave.
V razgovorih je minister Pedi-ni obžaloval, da ni bil o tem vprašanju poučen, dejal je, da je problem podržavljanja šole sicer kompliciran, da pa se bo zavzel za njegovo rešitev.
Komaj dober mesec po tem razgovoru je sedaj prišel ministrov popolnoma negativen odgovor, ki sploh ne upošteva nakazane vmesne rešitve, ki bi le ob malo dobri pripravljenosti in naklonjenosti našim pravicam bile uresničljive in ki bi tudi ne bile v nasprotju z zakonom, na katerega se minister tako kategorično sklicuje. Ta zakon lahko velja za katerokoli mesto v Italiji, ne bi pa smel veljati za narodnostno mešano območje, kar dokazuje že dejstvo, da obstajata v našem mestu tudi dve Stalni dramski gledališči (italijansko in slovensko), čeprav tudi v tem oziru zakon predvideva le eno stalno javnopravno gledališče.
RIAD — Kot poroča saudski dnevnik »Al - Riyadh», je Organizacija za osvoboditev Palestine predlagala sklicanje konference islamskih držav, na kateri bi razpravljali o »sionistični nevarnosti, ki grozi Jeruzalemu in načinu, kako obvarovati arabski značaj mesta.* Temu pozivu naj bi že odgovorile številne države.
VOLKSVVAGEN
GOLF
najboljše «po meri»
V tolikih izvedbah.
Da lahko izberete Golf-a po vaši pravi meri.
I	Trije bencinski motorji:	^
1100 kub. (50 KM) in 140 km/h; 1500 kub. (75 KM) in 158 km/n. 1600 kub. (110 KM) na športnem GTl s hitrostjo 182 km/h.
Diesel s 1500 kub. (50 KM), ki porabi 5,6 litrov gorivo na vsakih 100 km. Karoserija s tremi ali petimi vrati.
Takojšna dobava za nekatere modele
...in za poskusno vožnjo ga dobite tu
ZASTOPNIK:	w	-	-
dincBDnti
Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS
13
SPLOSNA OPREMA
Tji "•
diom
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI
Ste pravi ljubitelji kave?
PRIMO ROVIS
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
ffijemcalfjes
DELNIŠKA DRUŽBA
ki delu|e na področju založništva na mednarodnih tržiščih VABI K SODELOVANJU VEC
propagandistov-istk
Za aktivno vkl|učltev v sektor prodaje ekonomskopropagandnlh storitev na področjih Italije in Jugoslavije.
Kandidati, ki bodo Izbrani na podlagi osebnega kolokvija, bodo sprejeti na poskusno operativno delo ter jih bodo v začetni fazi usmer|all starejši propagandisti. Po poskusni dobi in na podlagi doseženih rezultatov bodo kandidati 6pre|ell samostojno delo na specifičnem segmentu tržišča.
Samostojno delo nudi možnost osebne uveljavitve, poklicnega napredovanja ter sposobnostim primeren osebni dohodek.
Idealni kandidatl-tke morajo Imeti vlš|o sredn|o šolo, starost med 20. In 28. letom, z aktivnim znanjem slovenščine In italijanščine, primernega nastopa in komunikativnega znača|a za kontakt s strankami ter smislom za grafiko Ih ekonomsko propagando.
Kandidati na| pošl|e|o pismene ponudbe s kratkim žlv(|enjeplsom ter podatki 0 morebitnih delovnih Izkušnjah na:
Propagandist — C.P. 559 — 34100 TRST — Trieste
Na vse dopise, ki bodo prispeli do 30.11.1978, bo družba odgovorila-v roku 1 meseca. PD 211178