TRST, četrtek 26. aprila 1956 Leto XII. - Št. 100 (3338) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 ^Tv°: uu MONTECCHl It. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — Fošt ni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. v«lne ~ Po<1, už- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLFJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, ce«>letna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - l - Z - 375 • Izdata Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-trst Poročilo o razgovorih v Londonu Wa Muljen bo objavljeno danes popoldne batini razgovori so se včeraj popoldne zaključili, vendar obstaja .še mož« n°st za kak razgovor - Bulganin in Hrnščev odpotujeta v petek dopoldne ^o-sou 25. — Uradno so sporočili, da so se angle- '!ian razgovori končali. Poročilo o razgovorih bo la i ° popoldne ko se bosta sovjetska voditelja vrni- svojega obiska na Škotskem. ®šnji dopoldanski sesta- cij ter delegacij in turistični #eUaSV)‘ ' konL? ,0Wning Streetu se je poldne °kr>o- do širokega sporazu-S »a bi, da Vzhod in Za-Jhtj adelujeta pri ohranitvi ■ Da** tem področju. Vsekali; baje ni bil sklenjen 'hhjt ‘ormalen sporazum o »ta t aad pošiljkami orož-'b; udi ne o sovjetski ob-% a sodelovanje z napori b V T'rseh pogledih, j i( urb°vinske izmenjave. Ja le° Pripoznali umestnost, Jth 0, trgovinske izmenjave k'. Bri,erna državama povečale 0i?aski voditelji pa so u 1 ernl°n'*'' da bi spreme-"htt;, . “argo nad izvozom X rlh snovi. .' Bjj-® eško-sovjetski odno-1» telv,: s° sklenili povečati 'tih :lne izmenjave kul-tehničnih informa- promec med obema državama. SZ je baje pristala na ugodnejšo zamenjavo rublja v korist turistov. Danes zvečer sta sovjetska voditelja z okrog sto funkcionarji sovjetskega veleposlaništva odšla k predstavi v Co-vent Garden. Nastopil je «Sadlers Wells Ballet«. Po izvedbi baleta »Labodje jezero« je Bulganin še posebno navdušeno ploskal prvi plesalki Margot Fonteyn, ki je bila mnogokrat poklicana pred zastor. Precej pozno se je izvedelo, da se bodo razgovori med Edenom ter Bulganinom in Hrusčevom še nadaljevali opolnoči, čeprav so se razgovori uradno že zaključili. Zanimivo je, da je «Daily Express» že zjutraj napisal, da lahko zatrdi, da se bodo razgovori še nadaljevali čez določeni čas. Po eni uri ponoči pa je prišla nova vest, da je bil razgovor, ki bi moral biti opolnoči med Edenom in sovjetskima voditeljema, preložen. Visoki funkcionarji Fo-reign Officea in sovjetske delegacije so delali pozno v noč pri sestavljanju besedila za končno poročilo, katerega glavne točke so že bile predmet dogovora na visoki ravni. Sovjetski veleposlanik Malik je zapustil hotel Claridge dvajset minut po polnoči po tukajšnjem času. V krogih, ki so blizu britanske delegacije, zatrjujejo, da bo prišlo do zadnjega sestanka med voditelji obeh držav jutri podnevi ali zvečer, vendar bo edini namen sestanka podpis poročila in bo torej zelo kratek. V teh krogih ponovno poudarjajo, da so bili politični razgovori zaključeni danes popoldne. Načrti sovjetskih voditeljev za jutrišnji dan seveda niso točno določeni in zato tudi ni gotovo, da bosta šla v Edim-burg. Gotov pa je njihov odhod v petek. Zopet stavbe v Španiji MADRID, 25. — V baskovskih pokrajinah je prišlo kljub vladnemu nasilju nad delavci do ponovnih stavk. Tako je civilni guverner v Bil- bau danes zvečer sporočil, da je dal zapreti še štiri industrijske komplekse zaradi stavke. Dostavil je, da bode zaprte vse tovarne, kjer se delo ne nadaljuje normalno. Zagrozil je tudi z disciplinskimi ukrepi, če delavci ne bi prekinili stavkovnega gibanja. Mislijo, da ima najmanj 15.000 delavcev svoje tovarne zaprte. V svojem popoldanskem poročilu pa je guverner objavil, da je zaprl sedem industrijskih zavodov. Delavci so bili odpuščeni zaradi «hudih prekrškov delovnega prava«. Po tem sporočilu je znašalo število zaprtih industrijskih kompleksov deset, ki se je do večera povečalo na 14. Stavkovno gibanje se je začelo zato. ker 20-odstotno povišanje plač, ki ga je vlada odobrila, absolutno ne zadostuje. Vlada se poslužuje proti stavkajočim istih metod kot v stavkah v začetku tega meseca, ko je v Pamploni, San Sebastianu, Barceuom m manjših krajih stavkalo okrog 40.000 delavcev. Toda te stavke so prizadele zgolj lahko industrijo in niso povzročile težav tovarnam za predelavo surovin, kot so tovarne v Bilbau, velikemu središču ladje-aelniške in železarske industrije. Doslej ni bilo incidentov. BEOGRAD. 25. — Predsednik zvezne skupščine Moša Pi-jade je sklical oba sveta skup. ščine na zasedanje 6. maja. Na dnevnem redu zasedanja bo poročilo zveznega izvršne- PRAGA, 25. — Radio Praga je danes zvečer objavil, da je bil general Aleksej Cepič-ka, prvi podpredsednik vlade ter obrambni minister, razrešen teh svojih funkcij, ki jih je za njim prevzel general Bohumir Lomsky. doslej namestnik obrambnega ministra. Cepička je bil razrešen tudi kot član politbiroja KP CSR. Praški radio navaja kot vzrok razrešitve Cepičkovo pomanjkljivo izpolnjevanje njegove dolžnosti. Ukrep je Sprejel predsednik Zapotocky na predlog ministrskega predsednika Sirokyja, potem ko je resolucijo v tem smislu že sprejel glavni odbor Narodne fronte. Cepička, ki ima 45 let, je zet pokojnega predsednika Gottvvalda. V zadnjem času so ga kritizirali, da je pospeševal kult osebnosti — do samega sebe. BEOGRAD, 25. — Na vabilo moskovskega sovjeta je odpotovala danes v Sovjetsko zvezo delegacija okrajnega odbora Beograda pod vodstvom predsednika Miloša Minica. Delegacija bo 14 dni gost mo. uo uvt* v ^ ^1 - - — - — — o a — « w um goab lili ga sveta o delu v letu 1955 skovskega mestnega sovjeta Eisenhower načelno pristaja na konferenco o Bližnjem vzhoda PRVE GRONCHIJEVE IZJAVE V PARIZU Pineau obrazložil Martinu načrte o gospodarskem sodelovanju in razorožitvi Prvi gospodarski načrt bi se delno izvajal v okviru NATO, razorožitveni načrt pa bi bil sprejemljiv tudi za SZ * Gronchi poudarja važnost pomoči za nerazvite države Predsednik ZDA za nadaljevanje poskusov z nuklearnim orožjem Eksplozija z letala odvržene vodikove bombe na Bikinih okrog 8. maja. Eisenbower že prejel Stassenovo poročilo o razgovoru s Hrusčevom WASHINGTON. 25. — Na svoji današinji tiskovni konferenci je predsednik Eisenho-wer odgovoril istočasno na izjave Hruščeva, da bo imela SZ v kratkem času medkon-tinentalnc po radiu vodeno orožje, kakor tudi na kritike, ki govore o zamudi ZDA pri izdelavi tega orožja. Včeraj je namreč Stevenson obtožil Eisenhotverjevo vlado, da je »nevarno počasna« pri izvajanju programa za sestavo dolgometnih izstrelkov. »Priznati moramo, je dejal Stevenson, da nimamo več tiste silne vojaške premoči, ki nam je edina dovoljevala razkošje nedelavne diplomacije.): Eisenhosver ie dejal, da ZDA delajo na to, da bodo imele tako orožje v najkrajšem času, ki ga pač izdelava sama dopušča. Največji znanstveniki delajo z vso vnemo za to. da izboljšajo to orožje, ki je dandanes silno drago in potrebuje za svojo izdelavo kar najbolj komplicirane stroje. Glede na izjave Hruščeva pa je dejal, da sicer ni treba dvomiti o sposobnosti so- ^oslave po vsej Italiji & U. obletnici osvoboditve {^'.Mgovarja Sepiju, da ni socialnega odprtja brez odprtja na levo • Merza-baje grozil z ostavko zaradi vprašanja nadomestitve predsednika Gronchija (0„ n*SeSa dopisnika) f n’,23 V številnih kra-V"j,ll'*JC,, so danes proslav-»!«■>»■„ ritnico osvoboditve. C* Poli6, danes delegacija venec k spo-b?a l'h in v Ardea-tljSi ^h. y Rimu .e na !'hi V n? av' govoril pod-'il Bovei?rarnbnem ministr- v",61tai nrii-J5* tucU izro' *li » Uri«! ?° se svečane pro- uelezii« .-v iv i o. o Parri, ki je 1» boi»nil dogodke leta yiSm-0, ki jim Je sI°- 'V, Pouae eovoril o usta-Dr^anl dve stvari: k jn i,. ,nanje pravic člo-NiuJlUba ‘Jhnščin, druga pa S “e boljše bodočnosti, s* t Vjčnosti, osvobodi-Sh^islteo c'ne' zagotovitev r? minimuma za S>vCVori‘ le nato o Nti 'ziav inacrtu in Je na : «ltalija mora Vet mestne obla- k ».0tc«»,6?s^avniki partizan klj.^iti i°' Naglo moiamo vrstn’ k' nai nas p«: 'h d • socialno najbolj k' 'tjk G«° b‘*e tud' v Flo-SujSelj °,Vl- Tu so otvo-rd. ki ga je mesto A ,a)a žrtvam pokola fcNuk*»niz» Med temi ,e !AikA i"Zanov ter 41 lta- ’ ki luJ'h političnih v to«o jih pobrali iz HerJarass‘. Poitol so Ni^t kot odgovor kNtl bSrti' 80 Ka 15. maja kbif81 v r nu ■ neki k,‘ lA ?'tih t Benovi, kjer je tAik. atkis. Jemcev. . D z. b besedah pied poru nskega zavo- VVlade V„ Liguriji je v livil °, ki ®°vo*'«l podtaj- lijHh’ «Qh Je med drugim D^liK s- sPominu na 59 V na jamo tu vseh A i; rti»anp°rniškem giba- Ati^Hh, bov v naših go- V s" ms 0v osvobodilne 'i,“A v borbi šli na- polotoku in (Ni ViL,.V končen trači j-V ' Toda h '*slali zvesti V4i 'fb !5p“niinjati se te-»h poz»k-1}. odpuščati ne jmamo dolž- J*tt se odporniške- Vi b,V°>iilnih odb iV( .V0ioU?AP, spominja- ga gibanja in tistih, ki so padli za nas in za tiste, ki tega gibanja niso preživljali. Onega dne, ko bi pozabili odporniško gibanje, bi morali reči, da se bo svoboda ponovno zgubila.« Obletnico osvoboditve so svečano proslavili tudi v Cas-sinu ob navzočnosti obrambnega ministra Tavianija, ki je na kratko govoril zbran' množici. Na proslavi so v povorki nosili tudi zastavo Korpusa prostovoljcev svobode. Navzoč je bil tudi general Cadorna. iNenni je danes odgovoril na Segnijevo volilno geslo o »socialnem odprtju« in dejai, da to n: mogoče brez »političnega odprtja na levo«, in pri tem navedel zlato resnico, da bi namreč Segnijeva vlada najmanj že desetkrat padla samo zato, ker je hotela izvesti nekatere bojazljive socialne reforme, če je ne bi bili rešili socialisti. Kljub temu pa je Segni moral v dveh nadvse važnih reformah popustiti desnici: glede stalnih opravičenih razlogov pri reformi agrarnih pogodb in glede takojšnje ločitve iRI od Confindustrie. Ko je Nenni govoril o krepitvi levice na majskih volitvah, je dejal — kot je pred kratkim poudarjalo njegovo glasilo «Avanti», da ne bo nobenega napredka na socialnem področju, potem ko je trojna delodajalska zveza posegla neposredno v borbo — če majske volitve ne bodo dale PSI večjega prestiža in večje moči, ki sta potrebni za odprtje na levo. Nato je Nenni v Pescari odgovarjal Fanfaniju in dejal, da bo tajnik krščanske demokracije tudi od katoliških delavcev na volitvah prejel odgovor kakršnega si zasluži zaradi demokristjanskega u pravnega monopolizma. Na go, vorjenje socialdemokratskega prvaika Romite o socialistični enotnosti pa je rekel, da je brez pomena, dokler se ne bo Romita obvezal, da ne bo nikdar več sedel v vladi, ki ne bo slonela na platformi odprtja na levo. Longo pa je v Forli govoril o obletnici osvoboditve in o novi zunanji politiki Sor v|etske zveze, ki hoče s kapitalističnim sistemom tekmovati v produkciji in v dosegi blagostanja za vse narode. Glede Fanfanija pa je rekel: »Tajnik krščanske demokracije govori, kot da bi bilo vse odvisno od njega: odprtje na levo, sestava občinskih odborov, imenovanje komisarjev, sklicevanje volilnih zborovanj. Toda kdo je vprašal Fanfanija za odprtje na levo in za sestavo občinskih levičarskih večin? Mi to zahtevamo od volivcev, ki so za odločitev edini merodajni...« Po včerajšnjem uradnem po. ročilu, je Gronchi predlagal proučitev svoje nadomestitve na podlagi ustave v primeru odsotnosti, je pa vsa zadeva zavzela nekakšen dramatičen videz. Govori se, da je Mer zagora, predsednik senata, ki v takih primerih po ustavi nado. mestuje predsednika republike grozil celo z ostavko. Se več: pravijo tudi, da obstaja možnost, ' da bi senat naslovil na vso državo posebno poslanico in na ta način ustvaril pravi ustavni spor. Opazovalci pa ponovno poudarjajo, da ustava nikakor ne našteva primerov, kdaj je pravzaprav pred sedniku republike onemogočeno vršiti njegovo dolžnost. Vsekakor jo lahko vrši tudi takrat, ko je v inozemstvu, kjer lahko podpisuje uradne spise v italijanskih predstavništvih, ki se smatrajo za nacionalno ozemlje. In ko predsednik vodi vazne razgovore v inozemstvu, mar prav s tem ne vrši v največji meri svoje predsedniške dolžnosti? Zato nastaja upravičeno vprašanje: ali morda vidijo določeni krogi prav v teh razgovorih nevarnost za svoje položaje, v katerih so se zakopali, ker se ustavne določbe ne izvajajo. Sedanji predsednik pa je najbolj znan. da zahteva nenehno izvajanje najvažnejših ustavnih določb. Pri vseh teh manevrih proti Gronchiju pa je zelo čudno, da sodelujejo tudi levičarski senatorji, ki so na nedavnem sestanku načelnikov senatorskih skupin soglasno zahtevali točno definicijo glede primerov nadomestitve Gronchija. S tem po podprli Merzagoro v njegovem nasprotovanju Gron-chijevi definiciji pojma «ovira vršenja predsedniške funkcije«. Govori se, da bo mučno vprašanje rešeno s pomočjo posebnega ustavnega zakona. A. P» vjetskih tehnikov, vendar je poudaril, da je treba upoštevati, da je velika razlika med sestavo medkontinentalnega po radiu vodenega orožja in pa med pravim izdelovanjem takega orožja, če naj bo zares učinkovito. V odgovor na neKatera vprašanja je Eisenhosver dejal, da je davi dobil poročilo o razgovoru, ki ga je imel včeraj zvečer Stassen s Hrusčevom. Gre za dolgo poročilo, ki je vredno poglobljenega proučevanja. Dejal je potem, da še ni utegnil poročila proučiti, vendar pa se zdi, da v Stas-senovem poročilu ni nikakega znaka za spremembo sovjetskega naziranja o problemih razorožitve. Eisenhovver je potem še dejal. da bi bil obisk sovjetskih voditeljev v Washingtonu brez smisla, če ne predložijo prej kakih novih zamisli. Predsednik je še dodal, da so bili problemi, ki bi lahko opravičevali nove stike na najvišji ravni, pojasnjeni na konferencah v Ženevi julija in novembra. Tako je hotel predsednik ZDA povedati, da nikakor ne misli povabiti sovjetskih voditeljev v ZDA, če ne bodo spremenili svojega stališča o zedinjenju Nemčije ter_ o prihodnosti satelitskih držav. Potem je Eisenhosver izjavil, da mu podpredsednik Ni-xon še ni sporočil svojih političnih načrtov glede na novembrske volitve. Eisenhosver je namreč prepustil Ni-xonu, da sam odloči o svdji kandidaturi. Predsednik Eisenhosver je potem poudaril, da bi moral biti najprej prepričan o ko-ristnosti konference na naj-višji ravni med štirimi velikimi. arabskimi državami in Izraelom, preden bi pristal na udeležbo na taki konferenci. Dostavil pa je, da bi bil pripravljen iti kamorkoli na konferenco z voditelji drugih držav, če bi se lahko prepričal, da bi taka konferenca sluzila stvari miru. V vsakem primeru, je dejal Eisenhosver, pa bi morala biti konferenca na najvišji ravni o krizi na Bližnjem vzhodu pripravljena zelo podrobno. V odgovor na neko vprašanje je nato zatrdil. da ni nikake direktne zveze med dejstvom, da so nedavno odpluli v Sredozemsko morje štirje ameriški torpedni lovci, in med položajem na Bližnjem vzhodu. Predsednik ZDA je odbil predlog demokratičnega senatorja Adlaia Stevensona za prekinitev poskusov z nuklearnim orožjem, ki jih nameravajo ZDA izvesti prihodnji mesec na Pacifiku, ter je izjavil, da je paradoks, če se nekatere politične osebnosti zavzemajo po eni strani za prekinitev termonuklearnih poizkusov po drugi strani pa za pospešitev izdelave po radiu vodenega orožja. Potem je predsednik še poudaril, da je po radiu vodeno orožje brez nuklearnega orožja -nekoristno. kajti gre za to, da se izdela termonuklearno orožje to se pravi res pravo vojaško orožje, ki more doseči določen namen, ne pa orožje za slepo množično uničevanje. Nato je Eisenhosver dejal, da bi gotovo raje videl, da bi svetovni položaj dovoljeval Združenim državam uporabiti sredstva, določena za poskuse s termonuklearnim orožjem, za zidanje šol in bolnišnic, toda — je dejal — na to še ni mogoče misliti. Ko je potem zatrdil, da je vedno mnenja, da bi mogla atlantska zveza predstavljati tudi koristnost, ki bi daleč prekašala koristnost neke zgolj vojaške organizacije, je Eisenhosver vsekakor zavrni' podrobnejša pojasnila o pred logih, ki jih bo državni tajnik Foster Dulles postavil v Parizu na bližnjem zasedanju sveta NATO za razširitev delovanja atlantske zveze na gospodarsko, -politično in socialno področje. «New York Times« potrju- vest o bližnji eksploziji ter-monuklearnega orožja na Bikinih, Prvič bodo lahko poskusom prisostvovali tudi novinarji in poročali bodo lahko o tem, kar bodo sami s'i-deli. List dostavlja, da bo vodikovo bombo odvrgel neki ameriški bombnik. verjetno «strato-trdnjava» B-52, novi težki medkontinentalni bombnik. To bo prvi ameriški poskus z vodikovo bombo, odvrženo iz letala. Bomba bo takega tipa, da se bo lahko uporabljala s po radiu vodenimi izstrelki in z bombniki velikega doleta. Na podlagi rezultatov s 7150 volišč — od skupnih 8730 — vod; republikanski kandidat predsednik Eisenhosver z 260.000 glasovi večine pred demokratičnim kandidatom Stevensonom v primarnih volitvah v Pennsylvaniji. Eisenhosver je namreč dobil doslej 761.859 glasov proti 36-151, ki jih je dobil republikanec senator Knosvland. ki -icer ni postavil uradne kandidature. Med demokrati pa je Stevenson nabral 495.710, PARIZ, 25- — Predsednik republike Gronchi je pri.-el v Pariz danes zjutraj ob 10.17. Na postaji ga je pozdravil predsednik francoske republike Coty. Ko sta oba predsednika stopila v odprt avtomobil, s-o izstrelili 101 topovski strel v pozdrav. Na poti, po kateri je šla povorka, se je zbrala ogromna množica, ki je pozdravljala Gronchija. Zvečer je predsednik Coty priredil uradno večerjo na Čast Gronchiju. V svoji zdravici je Coty omenil med drugim tradicionalne vezi med Italijo in Francijo v teku njune zgodovine in je nato izrekel priznanje Gronchiju z besedami: »Proti tiraniji, ki se je pripravljala, da poplavi Evropo, je tisti, ki je danes vrhovni predstavnik 1-talije, imel čast biti nad 20 let eden od prvih med elani odpora. Ko je končno svoboda zmagala, je bil on med redkimi, ki so razumeli, da t-e politična demokracija v celoti uresniči semo v socialni demokraciji.« Zatem je Coty izrekel zadovoljstvo nad ublažitvijo napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom in je pozval k solidarnosti članice atlantskega pakta na političnem. vojaškem in gospodarskem področju. Predsednik Gronchi je v svojem odgovoru omenil zahodnoevropsko zvezo in at- lantski pakt. Pri tem je poudaril nujnost »integracije o-brambne solidarnosti vojaškega značaja, kar vsak dan bolj vodi do politične, gospodarske in socialne skupnosti, ki vodi k temu, da se iz vojaškega pakta, ki je po svoji naravi tranzitoren in podvržen valovanjem strahu, u-ftvari skupnost, ki teži po individualnem in kolektivnem napredku v demokraciji in miru in zavzema s tem značaj zveze svobodnih narodov«. Poudaril je nato, da je teže pridobiti mir, če se ta poveri tako pretežno . ravnotežju sil med dvema največjnna velesilama sveta. Večja solidarnost med Italijo in Francijo bi se razširila na vse narode Zahodne Evrope in bi prispevala k odpravi nasprotij v atlantskem paktu. Med drugim je Gronchi tudi izjavil, da je potrebno, da vsi opustijo navade in skušnjave po enostranskih odločitvah in naj se dejansko in stalno uvede metoda medsebojnih, popolnih in pravočasnih posvetovanj ter naj se kolikor mogoče tezi po tem. da se ne ohranijo stopnje odgovornosti. pač pa da se u-stvari skupna solidarnost. »Mislim, je dejal dalje Gronchi, da se v današnjih časih ne more napraviti nič trajnega, če politika ne upošteva gospodarstva, če naš s>* stem praktično ne nudi vsem možnosti uživanja njegovih dobrot. Ce hočemo nadaljevati delo miru. je bistveno, da dvignemo življenjsko raven ne samo nekaterih razredov, pač pa predvsem na mednarodnem področju, na nekaterih nezadostno razvitih področjih. Na koncu je poudaril tudi nujnost naporov za položitev temeljev pravičnega in trajnega miru. ki naj temelji na nadzorovani omejitvi oborožitve. Mnogo važnejše od Gron-rhijevih izjav pa se vsaj za danes zdi poročilo o razgovorih med Pineauom in Martinom. Kaj je govoril Martino, s« sicer ne ve, zato pa je i7Črpnejše glede Pineaua, ki je svojemu italijanskemu kolegu obrazložil francoske načrte glede mednarodne politike. Predvsem se je pri tem dotaknil Srednjega vzhoda in dejM, da priznava posebne koristi Italije zaradi njenega položaja v Sredozemlju, vendar pa je za razliko od Martinovega govora v Palermu dejal, da je to vprašanje možno rešiti le v okviru OZN, kjer se že rešuje. Očitno v zvezi z istim Martinovim govorom je poudaril, da Francija ni nikoli imela namena sklicati kakršno koli konferenco o Srednjem vzhodu brez Italije. Drugo vprašanje, ki se ga je dotaknil, je bilo izvajanje člena 2 NATOi Pri tem je Pineau povedal, da bo na prihodnjem zasedanju atlantskega sveta predložil — kot smo že včeraj domnevali — načrt, ki predvideva gospodnr-ko sodelovanje, katero naj bi se uresničilo delno v okviru NATO. delno pa v okviru Združenih narodov. Ni dvoma. da gre ta predlog mnogo dalje od Martinovega načrta za izvajanje čl. 2, ki ga je prinesel s seboj v Pariz. Zato se upravičeno pripominja, da je italijanska zunanja politika tudi tokrat zamudila vlak. Tretje vprašanje, o katerem je Pineau obvestil Martina, je bila razorožitev. Tudi v tem pogledu Ima Pineau svoje načrte. ki so daljnosežnejši od italijanskih. Dejal je, da bo predložil v kratkem v Londonu načrt za rešitev tega vprašanja, ■ Ranchipuru«. L. 1 Mac Murra.v. MMaO**' Astra Rojan. 16.00: Laage, R. Baldini. ljube-Capiloi. 16.00: «NajvecJ jda[, <, zen na sveru«, A. o" ndne11 Cochran. Ob 21.00: ali nadaljuješ«. .,_r0sni». i Cristallo. 15.30: «Nei*PP» 21.00-Gable. J. Busselj. «Odnehaš ali na I* Graitacielo, 16.00: »odi. ral«. C. Jurgens. M.. jca, » Alabarda. 16.00: «*8ral?l Hudson. A. Baxter. «Odnehaš ali nadaljuF^ii, Ariston. 16.00: «Lord ji.OO. T. Curtis, J. Adam«.JS, «Odnehaš ali nadaljuj jryJjjan-Armcnia. 15.00: »Sake-:mvM-sko maščevanje«. s- . Tucker. »1*£l Aurcra. 16.30: «IzPr'J'*}*<*). ° na«. J. Dean. N. ^.ajijuJf-21.00: »Odnehaš ah n* e £ Garibaldi. 15.30: nOkrvavJ 2loč. ke«. W Morris. £ j,. ((Odnehaš ali nada,Jfjna». H Ideale. 16.00: Remy. J. Douglas.‘ Impero. 16.00: «priJ^k Rossi-Drago. G. F P. sss, srz*g*sb^i-,iUjfš»-»Odnehaš ali na®*' ori & Mocerno. 16.00: «Ko •?'. er ni«, M. She.ll. f jB), ■nehaš ali nadaljuje**-Savona 15.30: »Sinovi D. Martin, J. LeW>s „ „1 Viale. 16.00: »Desetoric^ Kije«, B, LaneaSter, : a5 renče Ob 21.00: ^ nadaljuješ«. ,„,n. # Slovenska Por“ jna: 6.*5-Italijanska po''u4“J 17.40. 22.30 hJUOVr 5.00-6.00 Spored 6^^. 6.00 Jutranta *'* . 7.00~DljaJ 6.00 Jutrania s ba za dobro JU |Z LJ 40 2, J 1.00-12.00 SP<*ed . i4.^fF 13.30 Glasba P° ,#pl«.°®|niJtl bavna glasba; * o0 God^c« iz Ljubljane: 'b;^KOV SF k ester; 16.20 £etlg00-l9'v ,rd- 17.55 Intermezzo. ,9.23 VV<|( red iz Djubliah -jnsaprho(ti f roškem stilu iBr 22.iS te Horner; ff"pril/fv Ljubljane: 22.1’ 2245 ,g, meriške skladb* . j.« P kovem ritmu; «■ x ,\i V m , 1105 Za nCJ Lahka in . srtr sr BS8S& sg fe ženski zbor <(1 )aab»' ,van .(.O** k, ras^Sjis# - : Drui'»vV stoletia; 18 JU . m . i«1 rl - Asistent J** }0 ne učne m V^ju; 'Ljd jP-1] bertetnem obdom p,v^ nut z orke^fo^obzorji» & 20.00 Kulturh' dotn fi MJ h Četrtkov večer g jU.V in napevov: - ^aj*’, t£fylP Ma| (literarna (9* v. Beethoven. jt. v A-duru op. kvarteti. •v.l.*'* J*1,. rnr.|{*' otrojj*' n**1 17.30 Spored 2jh,š * vesl i: 21.00 O" piet-19 iit.i*«- 91.50 &Sttl SOCIALDEMOKRATI IN VPRAŠANJE B(JŠIDESWEHR/l Bodo vZapadni Nemčiji ustanovili poklicno vojsko? N« Pomlad lansko leto se j Zahodni Nemčiji razvilo 0 0 delavsko gibanje pro-Ponovni oborožitvi ter u- IjJ vdvi novega «Wermach-i_ ' vodstva sindikatov oomldemokratske stranke jw. »kuial to gibanje za-*« Se Sibanje že moč- >tvilo in je taka disku-■ mogia biti samo še aka- Pa je gibanje vtem Vodst— značaja. Seveda je ječ ,V° soc'aldemokratov, bo-iic j* Posivizacije svojih mno-like Pa Pod pritiskom kri-kL*”* potrdilo svoje totoij, stališče proti o- da (t)Vl Zahodne Nemčije, ki Postala nova nepre-Jitv- 'Va zapreka na poti zdru-obeh Nemčij...« itd. It dogodkov v svetu ki jj^ akor potrdil stališča. ci*]d Je zahodnonemška £'0-'Ploin °kratska stranka v ijj|ja ern zavzemalo do vpra-Vzpost Ponovne oborožitve in Kaija]avitve nemške vojske, »lihov * dosledna borba za tivn 0 uveljavitev bi pozi- W.Plivala i na stanje socialdemo- i v smislu ljubn a*'rmacije kot miro-teljj Sa’ ustvarjalnega čini-lli. i,v mednarodnem meri- ''»Idem? Se Ie- da bo S°-to v o^ratska stranka bor-Hadjo smislu tudi zares todj „eya*a' posebno, ker je bko '!°tn° vzdušje v svetu tod roz • omogoča na tem u,PeheJU boliže 'n hitrejše Pl kratsketer same S* a!itranke “itrmacije tudi predlog socialdemokratov, da se uvede splošna vojaška obveznost, marveč u-stvari nekakšna profesionalna armada (Berufsarmee), sodil v omenjeno linijo. S tem se, kot poročajo, skrinja tudi generalštab nove zahodnonem-ške vojske. Toda, kaj dejansko pomeni takle predlog? Resda bi z njegovo uveljavitvijo zahod-nonemška vojska štela namesto pet sto samo dve sto tisoč mož, toda le-ti bi bili tako do popolnosti izvežbani profesionalci, da bi se v določenem trenutku lahko vsi spremenili v oficirje. Teh 200 tisoč oficirjev pa bj lahko poveljevalo milijonskim armadam. Povsem odveč bi bilo še posebei poudarjati, kakšne možnosti bi se na ta način ustvarile za vse one, ki še vedno sanjajo o posebnem mestu in vlogi, ki bi ju Nemčija morala imeti v Evropi in svetu. Poleg omenjenih kritik na račun glasovanja socialdemokratskih poslancev (izvzemši onih 20. ki so glasovali proti, in onih 30, ki se zasedanja demonstrativno niso udeležili), se je glede tega oglasil tudi vzhodnonemški radio. Prav posebno je napadel neki govor, ki ga je v Berlinu i-mel Ollenhauerjev namestnik Melies. Ta je namreč zraven drugega govoril tudi «o nevarnih prazninah, ki jih lahko nova ruska taktika ustvari v obrambi Zahoda, in o potrebi, da Socialdemokratska stranka o tem vodi računa«. Brez dvoma, da vse to samo škoduje splošnim naporom za mednarodno pomiritev nasploh, še prav posebno pa o-nemogoča možnosti, da pride do zbližanja med Zahodno Nemčijo in Vzhodnimi državami, kar je osnovni pogoj tudi za nadaljnje reševanje vprašanja nemške združitve. Cemu torej omenjena socialdemokratska stališča? Zdi se, da je težnja za sodelovanjem med vlado in socialdemokrati temu glavni vzrok. Zakaj in v kakšne svrhe, pa še ni jasno. Skulpture nad portalom katedrale v Reimsu fisl to „ ,0 Pa je v zadnjem času torsvi.a,erih dogodkov, ki ne *°foči1CUjej° takih upov. Po i* a ‘b bonnskega časopisja tl« j r®č pred kratkim pri-*tv0ln 0 ostanka med vodarn v|adne koalicije in 1(avn'*5* Socialdemokrat- *Haianke' *"er se raz" >emlprav o stališču so-JtotLj. okratov do vprašanja 'tol' ^^doo stranko je Krone, eden najožjih djl(|faezjevih sodelavcev, So- ®toaj1'nokratslto stranko pa totn,. au*r. o vsebini razgo- ni hilo vedeti nič na-na svečanem parlamenta, dne 6. ‘litij *e i« izvedelo, da so *t jt ?rav on*- ki so trdili, S,u 0 na omenjenem se-^ed Kronejem in 01- vCAlas'e doseženo popol- »Jih. v vseh osnovnih I*tt toti) 8a dne je bilo na dnev-*®t»ša *“u zasedanja tudi zakona o nekaterih l||hri|1 »thah, oziroma dopol-totavj (?stave' Po dosedanji fr toki j® bila izdana leta i liu^j v Rasu- kn je nem-I 0 n , v° še močno obču-? M ,, ?dice vojnih grozot *0v’tvi erna težnja po ob-8* Os »emšlte vojske nale-li Vi Vsesplošm odpor) je m* vnlP,0*tavitev nove nem-' nai si b0 v taki tto». j^*^hi obliki, prepove-•e torej mogel u;;r- o« bi tok0n .Ustrezn' n°vi voj-ja ' te v r rvi vrsti bilo Ustave odstraniti orne-t vatii *Poved' oziroma vne-»ove klavzule, ki bi Ustanovitev «Bun-b,%a a*' Za to je bila po-.toh tretjinska večina ‘n e. VOT] «>a..!n0-Vlh' v Par*amentu b temu zoperstav- .“Igo aU večine Adenauer So3Sa n' mogel doseči, » i . »činu iujiciavflv- t! ailii? ? fokrati. Na za-dn“ e — "ne 6 marca je po-tln^eiie pr'šlo do pravcate ti!, »Osi„k° je od Pr'sotnih to »lok 'trideset so- JVstkrat°v se zasedanja ^ «1, ‘livno ni udeležilo) v,a Vo;^81"' za sprejetje no-Pr0)j Ea zakona in samo str3*'^3 ‘‘'oeioldemokrat-it kn.M je izzvalo silo-(V9»lte »ov« ku' mnogih drugih. Evropska avtomobilska na letošnji razstavi v Turinu Citroen DS 19 - «boginja» vodi z dvajsetletno prednostjo - Novi Renault Dauphine (845 kub. cm, 30 HP, 115 km na uro), najmlajši brat zelo razširjenega Renault 4 C V, ideal za milijone Francozov - Nemški Porsche, največja privlačnost letošnje razstave Čeirlkov količek • Zena • olrok • dom • gospodinjstvo • moda • POSLEDICE TRMASTE POmiKE Na riževih poljih se obeta nova brezposelnost Ko smo nekoč brali,, da solni vse le v tem. Po računih, v Braziliji kurili lokomotive ki so jih napravili strokov-s kavo, ker je proizvajalci njaki, bo pri letošnjem se- Mednarodna avtomobilska razstava v Turinu nam ne nudi možnosti za pregled -n vzporejanje celotne evropske avtomobilske proizvodnje ker so na tej razstavi zastopane, poleg Italije, le Francija, Anglija in Nemčija. Upati je, da bomo v ozračju popuščanja mednarodne napetosti in postopnega zbliževanja med narodi in vedno širšega vsestranskega sodelovanja med njimi vendarle doživeli tuli razstavo vsega onega, kar najboljšega proizvaja sodobna evropska in svetovna industrija na tem področju. V pričakovanju tega dogodka pa si oglejmo na kratko, kaj so n.i tej razstavi pokazale zgoraj omenjene tri evropske države, ki imajo v evropski avtomobilski proizvodnji nedvomno vodilno mesto. Francija. Francosko avtomobilsko industrijo zastopajo na razstavi štiri podjetja, ki s svojo proizvodnjo obvladajo francoski avtomobilski trg (odsotna je le D.yna Panhard): Peugeot, Citroen, Renault in Simca. Od teh se nam le Peugeot predstavlja brez novosti (z njeno še mlado izdajo 403 smo se spoznali na lanski turinski razstavi), medtem ko se nam ostale tri predstavljajo v novi izdaji, ki je italijanski publiki še povsem neznana. Citroen DS 19 (la deesseri, po začetnicah D in S, kar pomeni v francoščini hkrati tudi »boginjo«) je z razstavljeno tipo učinkovala kot bomba že na poslednji pariški razstavi. Po mnenju strokovnjakov, gre za revolucionaren avto, ki naj bi imel dvajset let prednosti pred ostalimi avtomobili vsega sveta. Oglejmo si torej njegove značilnosti. Njegova zunanja linija je nedvomno prijetna in nova v primeri s starokopitnostjo prejšnjih modelov (da ne govorimo o estetsko zelo, gr- dem «2 HP«. Njegov prednji del so zaradi njegove preprostosti označili za ((frančiškanski«. V profilu je tudi pri njem ohranjena za francosko avtomobilsko proizvod- njo značila «nesmrtna» poševna linija, ki nas spominja na trup letala. V splošnem pa je zračen, prostoren in udoben, z zelo prostornim prtljažnim prostorom. Zanimiva je nova oblika volana, s čimer je odpravljena nevarnost, da vam v primeru nesreče predre prsni koš. Toda novosti zadevajo predvsem mehanično plat, in to ne toliko motor (4 cilindri, 190 kub. cm, 15 HP, 4500 obratov in 140 km na uro), kolikor pravcato centralo na oljni pritisk za vse operacije upravljanja: zavore, volan, prestava, sklopka. Skratka: edino pripombo, ki bi jo mogli staviti k temu izrednemu mehanizmu je ta, da je morda pretirano popoln! Naslednji avto, ki je naletel na navdušen sprejem svetovnega tiska, je druga francoska novost: «Renault Dau-phine« (4 cilindri, 845 kub. cm, 30 HP, 115 km na uro), tri prestave, motor zadaj. Gre za izboljšano izdajo starega, zelo razširjenega «Renault 4 CV», ki predstavlja idealno motorno vozilo za milijone Francozov (in ne samo Francozov!). Naj omenimo še Simco, ki razstavlja novi 1300, v raznih variantah, štirimi in dvemi vrati, in kabriolet «Week-end«. Anglija■ Angleška avtomobilska industrija se med vsemi najbolj krčevito oklepa starih modelov. Vsa podjetja razstavljajo lanskoletne modele: variacije zadevajo le Jesenjin in Pasternak sta bila rehabilitirana d‘ko od strani članov mn ritik jg ?! Hn?.lt,'atsl'e stranke s svo- ! S, lljtotn,1;,.da je vodstvo So- te kritik e je v kon- H>i»r stališčem« da je *ijV uC;°v*U za spremeni- C »on,,?' dejansko omogo- u, »t Ni 0 oborožitev Zato _ Nem*«:. ... ________ emeijp ter vzpostavi- li »v*' »»mike vojske, to- *vc >toj So.'1?*", proti katerim ''*eu'8*demokratska stranjo > hortli. »da, Rniu pariškega «Le to 8»c,aP,?d!tav,ia t0 stali’ hi. totiin mokrateke stran- »li?1 »ovn°Vo e,apo v nekl 't{|J »o .! 'n 2e izdelani li- kat ‘vi »»iti"”?- baje' nf b0 k-todo u neki skupen Jezik Po,8nclerja Adenauerja 1 Op n • . . . . • 1 SMO .H,),. UKA. St. 2, leto 12 t"*tova V°: Zagreb, Prilaz Ju. \ Armije it. 2: ud-u ^ Urednik Ivan Donče-^ Jjj, ,prava Zagreb. Prt Cena 200 din. Sovjetski kritik Mark Steglov je v moskovski reviji »Norij mir« (Nori svet) priobčil članek o pesniku Jesenjinu, z naslovom «Je-senjin danes*. Začel ga je z zanimivo ugotovitvijo, da je bila pesniška zbirku, izdana ob priliki tridesetletnice pesnikove smrti, razprodana v enem samem dnevu. Od sto petdeset tisoč iz-vodov te izdaje, je rečeno v članku, ni ostal v knjigarnah dobesedno niti e-den več. Primer sam na sebi je tem zanimivejii, če upoštevamo, da se, kar zadeva Jesenjinova dela, v vseh povojnih letih skupaj ni izdalo in hkrati razprodalo toliko izvodov njegovih del. Vsekakor je bila to posledica dosedanjih teženj, da se pomen Jesenjinovega pesniškega opusa zmanjša kljub njeni visoki lirski vrednosti, ki je velikega in trajnega značaja. pejstvo, da so se zdaj njegova dela izdala v dveh obsežnih zvezkih in pa, da je število njunih izvodov preseglo vse dosedanje naklade njegovih del, dokazuje. da se je obenem tudi odstopilo od določene napačne ocene Jesenjinove u-metmike vrednosti, ki je bila doslej v veljavi. O tem pričajo tudi članki, ki so bili o Jesenjinu v Moskvi objavljeni v teku zadnjih mesecev. Kritiki Uasarjan, Zelinski in kot omenjeno Sčeglov se zdaj o Jesenji-nori poeziji izražajo z najbolj pozitirnimi izrazi, poudarjajoč njeno lepoto in svojsko lirsko neposrednost, V teh člankih se sicer te vedno v odnosu do Jese-nji na opažajo določene rezerve, od teh nekatere povsem brez osnove, navzlic temu pa se mu v sovjtski poeziji določa ustrezno mesto. Do podobne revizije stali-šču je prišlo tudi v odno- su do še živečega sovjetskega pesnika Borisa Pasternaka. V teku zadnjih osem let se je bil Pasternak kot pesnik samo enkrat oglasil. V nekem časopisu je bil objavil kakih deset svojih pesmi, nakar ga je kritik Vladimir Jarmilov takoj napadel. Leta 1948 so Paster-nakovo poezijo označili za sovjetskemu ljudstvu neprimerno. V letošnji februarski številki moskovskega časopisa »Znamja» (Zastava) pa se PasternaKOVa pesnitev »Devetstopeta«, napisana še pred tridesetimi leti, omenja kot zelo pomembno delo. V almanahu ((Književna Moskva*, ki je bil izdan ob priliki 20. kongresa. je bil objavljen njegov članek o prevodih Shakespearovi h tragedij. Ni izključeno, da bodo temu sledila kaka njegova nova, iz-virng dela. Na to navaja med drugim dejstvo, da je Konstantin Fed jin, na sestanku književni kov in u-metnikov Vzhodne ter zahodne Evrope, ki se je konec prejšnjega meseca vršil v Benetkah, predložil, da se na prihodnji sestanek povabi tudi Boris Paster-nik. • * * V Ljubtjani bo do 27. t, m. odprta razstava sodobne litografije ZDA. Razstavljenih 77 del omogoča lep pregled sodobne ameriške ustvarjalnosti na tem področju. Ista dela bodo nato razstavljena v zagrebški mestni galeriji sodobne umetnosti, potem pa še v ULUS galeriji v Beogradu. * # + Maja mesecu bodo v jugoslovanski galeriji v Parizu odprli zanimivo razstavo, ki bo Parižanom, o-mogočila, da se seznanijo z jugoslovansko narodno u-metnostjo. Na tej razstavi, ki jo priredi jugoslovanska komisija za kulturne zveze z inozemstvom, bodo prikazani proizvodi srbske kmečke barvane plastike. Razstavne predmete sta pripravila ter uredila Branislav in Z deni's Zivkovič, slikarja iz Beograda. * * * V prvi polovici maja bo splitska opera praznovala desetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo v Splitu nastopili številni gostje iz države in inozemstva. Na sporedu bodo baletna in operna dela: Ero z onega sveta, Vrag na vasi, Ekvinokcij, Tujec, Aida, Rigoletto, Othello, Turan-dot, Gioconda, Faust in druga dela. Izšla bo tudi publikacija ((Zgodovina splitske Opere*. * * * Znani ameriški pisatelj Norman Mailer, avtor romana aGoli in mrtvi*, ki je bil prepaden tudi v hrvaščino, bo letos na jesen obiskat Jugoslavija. Njegovo delo »Goli in mrtvi* smatrajo za eno najboljših, kar jih je po vojni izšlo v A-meriki. * * * Italijanski pisatelj Alberto Moravia je pred kratkim objavil svojo prvo dramo. Zanjo je vladalo ogroVn-no zanimanje. Kritik i menijo, da Moravi jeva drama «Beatrice Cene i« ni pravo odrsko delo, marveč dramatiziran roman. Objavljena je bila v reviji «Botteghe O-scure», igralec Vittorio Gas-sman pa je prvo 'dejanje tega zelo zanimivega dela bral številni publiki v dvorani rimske Univerze. * * * Ameriški pisatelj Irwin Shaic, znan po svojem romanu eMladi levi* je ‘napisal nov obsežen roman «Lucy Croton*. V njem obravnava razkol družine, ki ga je. povzročila nezvestoba žen \ Kritiki se o njem izražajo zelo ugodno. podrobnosti, ne pa bistvene mehanične ali estetske plati. Položaj angleške avtomobilske industrije ni ravno rožnat: politika krčenja notranje potrošnje in omejevanje prodaje na obroke sta zmanjšala obseg notranjega tržišča, tako da se tudi zaradi tega ta industrija ne spušča v novotarije. Na razstavi je zastopanih šestnajst podjetij, ki jim načelu-jeta Rolls Royce in Bentlev s staro linijo iz leta 1928. Pri nekaterih opažamo celo povratek na staro, predvsem kar se tiče pretičnega vzvoda, ki se je z volana spot preselil na staro mesto. In to ni morda le slučajno, zlasti če gre za manjša vozila, z dvema ločenima prednjima sedežema, kjer je pretič.ii vzvod na volanu povsem odveč. Nemčija. Na letošnjo razstavo je Nemčija poslala 11 različnih modelov z mnogimi malimi, včasih praktičnimi in i -najdljivimi, včasih zapletenimi novostmi. Največje zanimanje je vzbudil Porsche, z motorjem zadaj, z izrbdno nizko in podolgovato linijo; toda če hočeš zlesti vanj, se maraš skoro vreči na tla. K.i si pa noter, je kar neverjetno, kako se počutiš udobno kljub temu, da se ti od zunaj zdi izredno majhen. To je posledica tega, da je mo-tro vgrajen zadaj. Za opis modelov, ki jih razstavlja Mercedes, bi bil potreben članek zase, ker tu imaš avtomobile za vse okuse: od onega za miroljubne filistre, do najmodernejših za mlade in športne ljudi, da ne omenimo slovitega «300 SL« in onega na Dieselov motor Na drugi skrajnosti imamo avtomobile na dvotaktni motor, ki jih proizvaja le Nemčija. Kazno je, da ima nemška avtomobilska industrija zaupanje v motorje te vrste, kajti povsod drugod se je dvotaktni motor obdržal le pri motornih kolesih. «mso imeli kam dati«, se nam je zdelo nekaj nerazumljivega, saj smo vendar mi komaj zmogli, da smo si kupili nekaj dek kave za vsakdanjo rabo. V ZDA so v istem času zažigali ali pa metali v morje pšenico, češ da je ne morejo prodati. V istem času pa so v Indiji in tudi drugod umirali - deset tiooči ljudi za lakoto. Tako v prvem, kot v drugem primeru je bil izgovor, da je blaga preveč, da ga ne morejo prodati. Vša-komur pa je znano, da ni šlo za to, ker se je tržišče ved-nc našlo, pa čeprav po nekoliko nižji ceni. Tako imajo na pr. tudi sedaj v ZDA na zalogi velikanske količine hrane, predvsem žitaric, ki jih po nižji ceni prodajajo deželam z nezadostnim pridelkom in včasih — v sicer zelo redkih primerih — celo zastonj, da bi se tako otresli stroškov za ohranitev tega blaga, da bi jim ne sio po zlu. Glavni vzrok zgoraj omenjenih nečloveških primerov, namreč kurjenja s kavo in zažiganja pšenice pred leti v Ameriki, pa je bila špekulacija veleposestnikov, da bi o-hranili visoke cene svojim pridelkom. Sicer ne v taki obliki, toda v bistvu nekaj podobnega se dogaja zadnje čase tudi v Italiji. Marsikomu se bo zdelo to čudno, ali celo neverjetno. Pa ni tako. Italija je eden zelo važnih pridelovalcev riža. Cele pokra jine v severni Italiji se u kvarjajo s pridelovanjem riža in v tej panogi je zaposlenih na desettisoče stalnih in sezonskih delavcev. S pridelovanjem riža se ukvarjajo predvsem srednji kmetje in veleposestniki. Slednji imajo praktično monopol nad proizvodnjo in prodajo na debelo. Ker pa je zaradi politike visokih cen ostalo v skladiščih precej neprodanega bla ga, so se veleposestniki — ki so povezani med seboj v posebni organiziciji — domenili, da bodo zmanjšali površine, ki so bile po r.avadi zasejane z rižem. S tem bi se pridelek zmanjšal ih' iz skladišč bi stare zaloge lahko prodali po isti visoki ceni. Čeprav ne gre tu za sežiganje pridelka, kot pred leti v Ameriki,' je cilj vedno isti. Cene naj ostanejo visoke, saj bo dobiček pri tem ostal isti ali celo večji, ker bo za manj obdelane površine potrebnih manj delovnih rok in bodo zato stroški manjši. Jasno je, da so s tem prizadeti vsi revnejši sloji, ki jim je riž v tej ali oni obliki vsak dan na mizi. Toda zonskem delu zaposlenih na riževih poljih v nižji Padski nižini kar 15 tisoč manj plevk (mondine) in pa seveda tudi ustrezno število moških delovnih sil, ki bodo tako pomnožili že itak veliko število stalno ali delno brezposelnih ljudi. Da je to vprašanje zelo pereče, nam priča vrsta protestnih zborovanj, ki so jih pred nekaj dnevi organizirale sindikalne organizacije v pokrajinah, kjer je pridelovanje riža zelo važna ali celo najvažnejša panoga poljedelstva, kot na primer v Ferrari, Vercelliju, Modeni, Mantovi in drugod. Kot vidimo, je špekulacija veleposestnikov očitna m vsakdo bi pričakoval, da bodo v tem primeru posegle vmes državne oblasti. Zal pa temu ni tako in do sedaj vsaj imajo veleposestniki povsem proste roke, dočim -o delavci prepuščeni samim sebi. V pretekli zimi je izreden mraz uničil mnoge posevke, zelo so utrpeli tudi oljčni nasadi. In kdt vemo, so začele cene oljčnemu olju skakati že pred mrazom. To se bo verjetno nadaljevalo, na čeprav je skušala vlada poseči vmes z državnimi zalogami olja. V. primeru riža pa, kjer bi bil državljan lahko z nižjo ceno nekoliko oškodovan za zvišanje drugih cen pa državne oblasti ne posežejo vmes, kot bi bile v do govoru z veleposestniki. Zato je povsem razumljivo, 'la vzbuja to precejšnje nezadovoljstvo proti taki gospodarski politiki vlade in pred vsem večinske stranke. / I Lahek kostim iz rdeče-Belo črtastega blaga. Jopica je spredaj scela in se zapenja ob strani kot krilo POTREBNO DELO PO DOLGIH ZIMSKIH MESECIH Kako bomo očistile pohištvo in stanovanje Hladni dnevi so končno i pripomniti, da moramo upo-vendarle za nami in čeprav rabljati vedno le blago mlač-imamo te dni bolj deževno ‘ no vodo in tudi milo naj bo vieme, je gotovo, da bomo v kratkem imeli zares lepo, suho vreme, ki ga marsikatera gospodinja zares težko pričakuje, kajti kljub njeni pridnosti se je v stanovanju nabralo toliko dela, da go bodo lahko opravile v lepem suhem vremenu. Gre namreč za temeljito čiščenje stanovanja, ali bolje pohištva, zave« in raznih prevlek, ki ga v zimskem času ne moremo lotiti. Zimski meseci nam no-le onemogočajo tako temeljito delo, ampak nam celo onemogočajo dovolj pogosto zračenje prostorov in zato se na pohištvu nabere mnogo več prahu, ki se kljub pogostemu brisanju takorekoč zaje v pohištvo, zavese in prevleke, Zato menimo, da ne bo odveč, če se malo pogovorimo, kako naj se lotimo tega napornega, hkrati pa zelo potrebnega dela. LAKIRANO POHIŠTVO, pa naj bo temne ali svetle barve, bomo najprej temeljito očistile prahu. Nato ga bomo pomile z blago molnico, po možnosti z gobo ali mehko krpo. Ne smemo pa hkrati prati večjih površin, ker se tudi blaga mlinica zaje v barvo. Ko smo tako pohištvo pomile z milnico, ga bomo splaknile še s čisto vodo in nato posušile z mehko suho krpo. Pri tem pa moramo po možnosti čim boljše kako vosti. Hkrati je dobro, da gospodinja ve, da je uporaba ostre krtače zelo škodljiva. Ce je pa pohištvo zelo u-mazano — mislimo namreč predvsem na tista kuhinjska pohištva, ki so zaradi kurjenja s premogom ali drvmi dobila že nekako patino od dima — ga pomijemo z vodo, kateri smo dodale malo alkohola ali špirita. Po vogalih in morebitnih rezbarijah si pomagamo z mehko krtačo. V gornjem primeru si lahko pomagamo tudi takole; Namesto omenjene zmesi nam i o pomagala voda, ki jo bomo dobili, če bomo v litru vodo zavreli (pet minut vretja) 10(jj g pšeničnih pD'°" bov, M*d vretjem fnoramo otrobe stalno mešati. Nato pustimo. da se ohlade in nato vodo odcedimo skozi redko krpo. S to vodo pomijemo pohištvo, ga nato še splaknemo s čisto vodo in končno obrišemo 7. mehko krpo in nato še močno drgnemo, da se sveti. Četrto sredstvo za to je tudi petrolej. Mehko krpo navlažimo v petroleju, z njo odrgnemo pohištvo, ki ga nato obrišemo še z mehko krpo in ponovno odrgnemo, da se bo svetilo. To delajmo pri Na kaj naj pazi gospodinja da bo obed zares teknil i\/i važna la kuharska spretnost, ampak celotno vzdušje v hiši in pri mizi Vse premalo se gospodinje zavedamo pomena' in namena dnevnega obeda. Morda boste ugovarjale, saj je vseeno, kaj, kako in kje poješ, glavno da si sit, in kdo ima čas misliti še na to, kako bo pojedel, ko je že s tem do- tf **S - ’ ’ -a ■ Iz lahke Bombažaste barvaste tkanine si bomo z lahkoto urezale in ukrojile gornjo oblekco, ki jo bomo nosile, čim nam bo vreme dopustilo, da odložimo površnike volj dela, da znesem skupaj. Ugovorov je mnogo, vendar vseeno to ne drži. Obed mora biti pripravljen tako, da pridejo tudi naše oči na svoj račun in obedovati moramo v miru in počasi. Dobro poznamo pregovor: «Se pes hoče imeti pri jedi svoj mir « Da, še pes. In mi? Le malo premislimo, kako včasih zmašimo kosilo skupaj, in če nam pri tem mašenju še nekako uspe, da ima dober o-kus, ga pa v taki naglici pospravimo, da komaj vemo, kaj uživamo. Na kaj naj gospodinja pazi, kadar pripravlja obed? Na jedilnik, na kalorično vrednost. na vitamine, da. na vse to mora paziti že pred kuhanjem. Ko pa je kosilp gotovo, tedaj ga je treba sef-virati okusno, domače. Bel prt, servieti, dvojni krožniki, da, vse to je lepo, toda za prijetno domačnost, za sposobnost obeda, da, tako rečem, pa ni potrebno. Najvažnejša je čistoča. Ce posodo. ki smo jo pred kuhanjem umazali, operemo pred kosilom, če kuhinjo pometemo in pospravimo mizo, smo že veliko dosegli. V trgovinah dobimo že kar na izbiro prtov iz plastičnih snovi vseh vzorcev in barv. Da poteka obed lepo prijetno, je zelo važno, da posede družina za mizo vsa hkrati. Da mora biti kosilo gotovo do določene ure, to je jasno. Marsikatera žena se kar ne more navaditi na točnost in tako kmalu navadi še moža in otroke, da zanemarjajo kosilo, oz. jo pustijo čakati. Kar se tiče reda in točnosti ne popuščajte prav nič. Da lahko zamudi kosilo, mora biti zares važen opravek, ki ga mora javiti ali se vsaj opravičiti. Na to obzirnost navadite moža in otroke. Sicer pa sem prepričana, da če boste znale napraviti ure obeda pri- jetne, bo vsakdo rad prišel domov. K obedu prihajajmo dobre volje. Ne načenjajmo mučnih pogovorov pred kosilom in če je slaba volja tu, jo skušajmo odvreči, dati v stran, se odpočiti in umiriti. Ce to res ni mogoče, potem pa prav gotovo lahko preprečimo jezo in razburjenje. Nervoza, strah, vpitje in jeza jemljejo apetit, to ni nič novega, le zapomniti si moramo in paziti, da v našem domu ne bo za vse to prostora niti časa. Tista gospodinja, ki se je delj.časa hranila v menzah in gostilnah, bo znala ceniti dobro domačo hrano in postrežbo. I\es ne mislim na vsebino, toda prijetno domače okolje je res najboljši pogoj da nam hrana tekne. Kako naj jemo? Ze olika nas uči, da ne jejmo hlastno ,in požrešno, temveč p.očasi in mirho. Vsak zalogaj dobro prežvečimo, saj je dobro prežvečena hrana že na pol prebavljena. Marsškdo ima navado, da hrano preveč požrešno in prehitro zmeče vase. Vsako preoblaganje želodca pa je škodljivo in marsikdo to pozneje obžaluje. Jejmo tedaj le toliko, kolikor resnično potrebujemo. Glede vrstnega reda jedi se ne bom spuščala v podrobnosti. To določa jedilnik, često pa običaj. Navadno serviramo juho naprej, ker vzbuja tek, Tu poudarjam le. da se ne smemo zadovoljiti s tem, da otrok poje juho s kosom kruha in s tem bi bilo njegovo . kosilo opravljeno. Nikakor, če je otrok tega že sit, tedaj mu pač ne bomo dali poleg juhe kruha, ali vsaj zelo malo. Trenutno je sicer nit. vendar pa ne zadošča potrebam telesa, ki zahteva poleg juhe in kruha je sočivje in meso. I* K. odprtem oknu, da se neprijeten duh po petroleju takoj razgubi. Kako pa bomo očistile polirano ali politirano pohištvo? Najprej bomo temeljito obrisale prah. V vogalih in po rezbarijah si bomo pomagale s primerno ščetko. Potem bomo pohištvo odrgnile s svežim presnim mlekom. Za tem bomo pohištvo ponovno drgnile s suho krpo. Drgnjenje «li poliranje naj bo v krožnih gibih. To delamo toliko časa dokler ni pohištvo popolnoma suho in se ne sveti kot novo. Drugi način takega čiščenja je sledeč: Napravimo si zmes petroleja in vode v enakih količinah. S to tekočino drgnemo pohištvo, dokler ni popolnoma čisto, nato ga posušimo s suho krpo in nato se začne ponovno drgnjenje s suho krpo v krožnih gibih, dokler se ' ne sveti. Za orehovo- pohištvo pa namesto petroleja rabimo starinsko Olje. Postopek pa je isti. Kako bomo očistile tiste dele polnštva, ki so prevlečeni z usnjem? To usnje najlaže očistimo s stearinskim oljem ali s posnetim mlekom. Za ne-bleščeče usnje je dobra tudi mešanica olja in jesiha. Ko smo tako usnje «pomile». ca bomo nato z mehko volne 10 krpo še dodobra obrisale. Drugo učinkovito sredstvo je tudi jajčni beljak, ki ga stepemo v gost sneg in mu dodamo žlico čistega terpentino-vega olja. Nadaljnji postopek je kot prejšnji. Stolice bomo očistile tako, da jih bodo odrgnile z limono ali z mešanico surovega mleka in mila v prahu. Nato jih bomo odrgnile še z oljem. Preden bomo spravile pernice za prihodnjo zimo, jih bomo oprale. To bomo lahko storile takole; Perje bomo dale v visoko posodo za pranje in ga polile s toplo milnico. Milnico bomo večkrat zamenjale in perje večkrat pomešale. Nato ga bomo ožele in ga dale v mlačno čisto vodo, kjer naj ostane uro, dve. Cisto perje bomo nato zložile v staro prevleko, kjer se bo posušilo. Da se bo prej posušilo, ga bomo večkrat pomešale. Da ne bi pri pranju šlo preveč perja v izgubo, ga lahko operemo tudi tako, da ga damo v večjo prevleko, ki jo nato namakamo v pralnem koritu ali kadi v milnici, ki naj bo precej topla. Perje moramo pogosto premešati ‘n pretlačiti. To ponovimo večkrat in vsakokrat zamenjemo milnico. Temu seveda sledi izpiranje s čisto vodo. Nato prevleko s perjem obesimo tako, da visi na vseh štirih vogalih. Zdaj še nekaj besed o temeljitem čiščenju poda. Mislimo tu samo na pod iz desk in ne parkete. Tak pod najprej izribamo s toplim lu-pnm: namiljena voda in soda. Nato pod splaknemo s čisto vodo, ki smo ji dodaU nekaj kapljic salmiaka. Ko bo pod suh, ga bomo še namazale z barvo za pod. Ce je pod precej izrabljen, ni slabo, če ga prevlečemo 2-krat z barvo. Paziti pa moramo, da bomo dale «drugo roko« šele tedaj, ko bo prva že jsuha. Pri takem barvanju moramo uporabljati čopič z dolgimi resami in ga vleči v smeri desk. Isti postopek Velja tudi za lošč, ki ga bomo dale potem, ko bo zadnja barva suha. Da nam bo barva in lošč dobro in dolgo držal, je dobro, da pod po barvanju in ko se je barva ali lošč dodobra posušil, večkrat pomijemo s svežo hladno vodo. ZAHTEVA OBČINSKEGA SVETOVALCA BATT1JA Širjenje strupenih plinov v nddelhu za rayon ■škoduje prebivalstvo Pnddnre. zlasli na Irtam Občinski svet naj doseže od ravnateljstva, da sprejme tehnične in higienske ukrepe Svetovalec KPI Batti je poslal županu interpelacijo v zvezi z nesrečami in nehigienskimi razmerami, ki vladajo v novem oddelku podgor. ske tekstilne tovarne za izdelovanje rayona. Svetovalca je k predložitvi interpelacije privedlo dejstvo, da so se številni prebivalci iz Podgore obrnili do njega zaradi nezdravih delovnih pogojev v tovarni. Zaradi tega' naj bi se na ei i izmed prihodnjih občinskih sej razpravljalo o interpelaciji, ki v začetku X,-gotavlja, d", so se od samega začetka delovanja novega oddelka pripetile številne nesreče. Izhlapevanja strupenih plinov ne občutijo samo delavci v oddelku, ampak tudi prebivalstvo v vasi, ki se pritožuje, da je zrak slab, povzroča obolenja v grlu ter slabi vid. Prebivalstvo tudi u. gotavlja, da v takih pogojih razne kulture ne morejo uspevati, zlasti pa ne trta. Občinski svet naj pooblasti odbor zahtevati od ravnateljstva predilnice, da podvzame tehnične i i zdravstvene ukrepe. da se obvaruje zdravje meščanov in varnost njihovega imetja. vili verjeten zlom tilnika, možganski pretres in druge poškodbe. Oba so pridržali na opazovanju. Ra izletu v Jugoslavijo siaseMDosKooovaia 31-letni mizar Milenko Pe-teani iz Gabrij in 25-letni mehanik Giovanni Bernardis iz Rojc št. 8 sta se včeraj popoldne peljala v Jugoslavijo z motorjem «Benelli 500», ki ga je vozil Bernardis. Verjetno se jima je zaradi mokre ceste na nekem ovinku v Solkanu zdrsnilo in sta se prevrnila ter se hudo poškodovala. Z rešilnim avtom Rdečega križa iz Solkana so ju odpeljali v goriško bolnišnico Brigata Pavia. Tu sc Peteaniju ugotovili verjeten zlom tilnika, zlom levega ramena in rane na glavi; Bernardisu pa so ugoto- Na prizivni razpravi oprostitev 5. oktobra lani je goriško sodišče obsodilo na 20 dni zapora. 12.000 lir globe in 10 tisoč lir stroškov civilni stranki 63-letnega Celesta Arno-etija iz Vittoria Veneta, bivajočega v Gorici, Riva Cor-no 4. Obsojen je bil zaradi slabega ravnanja z družino, za kar ga je 15. decembra 1954 sodnim oblastem prijavila njegova žena Rosa. V obtožnici je bilo navedeno, da mož zanemarja družino in da ne skrbi zanjo; poleg tega pa je žena poudarjala, da je mož, ko je zvedel, da je ona dobila odobreno pokojnino po sinu Mariu, ki je padel v vojni, zahteval polovico vsote, kar je tudi dobil. Proti obsodbi je Arnosti vložil priziv, češ da je bolan in brez dela ter da sploh nima možnosti, da bi preživljal in skrbel za ženo in o-troke. Sodišče je priziv sprejelo in oprostilo Arnostija, ker dejanje ni kaznivo. r .JpBišSSIffi II 1 .sr : - i, i m NEPRIČAKOVANA, A ZASLUŽENA ZMAGA PRED 100.000 GLEDALCI IT A LIJ A« BRAZILIJA 3:0 Brazilska enajstorica razočarala s sicer tehnično, a neučinkovito igro - Med italijanskimi igralci najboljši krilec Chiappella ter napadalca Virgili in Carapellese PROSLAVA 25. APRILA V GORICI IN V VIDMU w Županstvo je položilo venec na grobove padlih partizanov V Vidmu skupna proslava ANPI in APO v občinski palači Včeraj je tudi naše mesto praznovalo državni praznik i-svoboditve, kot ga je praznovala vsa Italija. Županstvo ,ie sklenilo položiti vence na grobove padlih partizanov, ki so pokopani na glavnem pokopališču, na spomenik na Spominskem trgu ter k spominski plošči, ki so jo za desetletnico namestili na trgu pred postajo, ki so ga na zahtevo demokratične javnosti občinske oblasti preimenovale v Trg mučenikov za svobodo Italije. V Vidmu sta partizanski organizaciji ANPI in APO priredili skupno proslavo praznika osvoboditve, ki je bila v občinski palači. Položili so tudi venec na spomenik padlim na Trgu svobode. Proslave se je udeležilo veliko število n-seb, prapora občine Videm in Osopo, oddelek vojaštva, pokrajinski predstavniki oblasti, predstavniki antifašističnih borcev. Popoldne je bila kole sarska dirka za »veliko nagrado furlanskega odpornišk ga gibanja«, za katero sta ANPl in APO darovali zlato odlikovanje. ODGOVOR GORIŠKE FEDERACIJE PSDI KRŠČANSKI DEMOKRACIJI PSD odi II pr levi istai 1 vol ika KI Itev ni na razpravo nikoli prejela Krščanska demokracija skuša ribarili v kalnem Na seji mestnega občinskega sveta od 18. aprila je svetovalec PSDI prof. Zucalli v svoji interpelaciji županu prikazal poziv PSDI, da bi se predstavniki obeh strani sestali in se porazgovorili o dnevu volitev. Krščanska demokracija priznava, da je prejela od PSDI pismo, v katerem goriška federacija predlaga izmenjavo misli, vendar pa pripominja, da je KD pismeno sporočila, da so njeni voditelji bili pripravljeni sestati se 20. decembra 1955 na sedežu KD v Gorici. Goriška federacija PSDI od. govora KD ni nikoli prejela, zaradi tega je prof. Zucalli na občinski seji povsem upravičeno izjavil, da je KD odklonila razpravo o določitvi dneva za izvedbo volitev. PSDI je te dni objavilo tudi sporočilo, ki je nekak odgovor na stališče, ki ga je zavzela KD po Zucallijevih izjavah. V njem pravi, da goriška federacija pisma KD, ki je določal dan sestanka, ni nikoli prejela. Federacija si ne ve razložiti, kako se je to zgodilo. Ker doslej še ni bilo nič sklenjenega v zvezi z volitvami, se pričakuje, da KD skliče pokrajinske tajnike strank, kot je bilo sporočeno na seji mestnega sveta, da se prouči nujnost, da se volitve izvedejo prej, kot je napovedano. Seja predstavnikov ATA in občine Goriško županstvo sporoča, da bo jutri 27. t. tn. ob 10. uri na občini seja za proučevanje prošnje avtobusnega podjetja ATA, za podaljšanje dveh avtobusnih prog, in sicer; 1. proga Gorica - Loč-nik — podaljšanje proge do zaselka San Roc di Luzzinis; 2- proga Gorica - Pevma — podaljšanje proge do Bele rjuhe na Oslavju. Danes seja ožjega odbora Danes zvečer ob 18. uri se bo sestal občinski ožji odbor. Na dnevnem redu so razna vprašanja administrativnega značaja. Razdeljevanje paketov ECA Na sedežu ECa v Ul. Ba-iamonti so danes pričeli razdeljevati pakete z živili, ki jih bodo prejeli občinski reveži. Vsak paket bo vseboval: 1 1 olja, 3 kg testenin, 2 kg riža, 2 kg pšenične moke ter 2 kg fižola. Razdeljevanje je danes in jutri od 8.30 do 12. in od 16-do 18. ure ter v soboto od 8.30 do 1230. Preveč sta „ga“ popila zato so ju aretirali V gostilno «Al Cacciatore« v Ul. Garibaldi sta pred dnevi vstopila zakonca Cernigoi, in sicer 44-letni Alfred ter njegova 42-letna žena Jolanda iz Ul. Diaz 12. Čeravno sta »ga« imela že oba dovolj, sta vendar zahtevala od natakarja, naj jima prinese vina. Ker jima ga ni hotel prinesti, sta se začela kregati. Kričanje je privabilo v lokal mestnega stražnika, ki je slučajno šel mimo. Ta je na lep način skušal prepričati zakonca, da «ga» mata že kar dovolj in naj odideta; vse to pa je zadelo ob gluha ušesa. Stražnik je bil prisiljen poklicati agente javne varnosti. Tudi ti niso z lepimi besedami nič opravili in so pijana zakonca aretirali ter ju odpeljali na kvesturo. Pri izpraševanju sta se upirala vsakemu odgovoru. Kvestura ju je prijavila sodnim oblastem zaradi pijanosti, kletvin in zanikanja izpovedi osebnih podatkov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine. Ulica Rabatta 18 - tel. 21-24. R I N O CORSO. 16.00: »Perverzneži« v barvah, S. Granger in J. Simon. VERDI. 16.00: »Nori nečak«, B. Martin. VITTORIA. 17.00: «Detektiv kriminalne sekcije«, R. Ka-meron. CENTRALE. 16.00: ((Najdenka iz Milana«, V. Serato. MODERNO. 16.00: »Bizonov pohod«, P. Lawford in R. Green. MILANO, 25. — Na stadionu San Siro pred skoraj 100 tisoč gledalci je danes italijanska nogometna reprezentanca nepričakovano, z zasluženo premagala reprezentanco Brazilije z rezultatom 3:0. Holandskemu sodniku Hornu sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: ITALIJA: Viola, Magnini, Cervato; Chiappella, Bernasco-ni, Segalo; Boniperti, Gratton Virgili, Montuori, Carapellese. BRAZILIJA: Gilmar, De Sordi, Nilton Santos, Djalma Santos, Zožimo, Dequinha, Paulinho, VValter, Cino, Didi, Escurinho. V drugem polčasu je namesto Gina igral Larry. V Brazilskem moštvu je Djalma Santos s številko 4 igral praktično kot branilec-krilo, De Sordi s številko 2 pa kot srednji krilec. Ce trdimo, da je bila zmaga italijanske reprezentance nepričakovana, potem mislimo predvsem na dejstvo, da je brazilska enajstorica po vsem tem kar se je o njej govorilo in pisalo, bita favorit tega srečanja. Toda 100.000-glava množica je bila kljub zadovoljstvu zaradi zmage svojega moštva, upravičeno razočarana nad igro brazilskih nogo metašev, ki so na trenutke sicer blesteli s svojo dovršeno tehniko, a kot celota popolno, ma odpovedali. Prikazali to tipično južnoameriško igro stare šole, nasičeno z individualnimi virtuozizmi in kratkimi pasovi naprej in nazaj, a so bili pri tem pretežno zelo netočni in presenetljivo po. časni. Kar jim je uspelo z muko zgraditi na sredini igrišča, to so pred golom uprn-pastili z neverjetno konfuzijo, v kateri so jim italijanski branilci redno odvzemali žogo. Na vrata praktično sploh niso streljali, a od redkih strelov, ki jih je moral Viola ubraniti sta bila nevarna morda le dva. Skratka velja ugotovitev, da sedanja brazilska reprezentanca ni na višini prejšnjih, ki sta na obeh zadnjih svetovnih prvenstvih igrah tako vidno vlogo. Morda bo tudi res, da je sedanja turneja igralce že nekoliko utrudila in da jim tudi razmočen teren ni odgovarjal. Toda predvsem je res, da s takim sistemom, kot ga igrajo dane? v Evropi, kjer se vse bolj uspešno prakticira moderna igra na dplge pasove in nagle prodore, ne morejo zmagovati. Najlepši dokaz za to ji bila ravno današnja tekma, katero je italijanska reprezentanca, kljub temu, da je igrala kot celota zelo povprečno, razmeroma lahko odločila v svojo korist. Italijanskemu moštvu je prinesel zmago smisel za praktičnost in pa odločnejši start. O kakšni njegovi teritorialni premoči sicer ni "mogoče govoriti, k-r je bila njegova igra grajena bolj na napakah Brazilijancev kot pa na lastni koncepciji. Zato tudi doseženi goli niso odraz neke premoči, temveč predvsem odgovarjajoči rezultat taktičnih napak gostov, saj je njih obramba direktno odgovorna vsaj za dva gola, od katerih je bil eden klasičen avtogol. Kljub temu pa zaslužijo italijanski igralci za svojo borbenost in srčnost vse priznanje. Od vseh so izstopili Chiappella v kril-ski vrsti ter Virgili in Carap-pellese v napadu, ki sta bila vedno nevarna. Dokaj uspešen je bil centerhalf Bernasconi ter oba branilca. V napadu ie bil v začetku precej slab Mon. tuori, ki pa se je pozneje popravil, medtem ko sta imela Boniperti in Gratton izrazito slab dan. Po odigranju himer, in izvršenem žrebu, ki je dal Italijanom začetni udarec, so ti prešli takoj v napad in že v prvih dveh minutah dosegli dva kota, ki sta ostala neizkoriščena. Prvi protinapad so Brazilijanci izvedli okrog 10*. ko je dolg Paulinhov predlo-zek Bernasconi pri-ebno podaljšal do Viole. V 12’ je De Sordi povzročil tretji kot za Italijo, a že hip nato so gostje spet nevarno v protinapadu. Esculinho je prodrl po levem krilu, preigral Magninija in centriral polvisoko pred gol,, kjer- je Gino v obratu ostro streljal na vrata, toda preko prečke. Čeprav so Brazilijan. ci nekoliko v premoči, zapra vijo Italijani sedaj prvo zrelo priložnost za gol. Cafrapel-lese je v solo akciji preigral obrambo in podal prostemu Virgiliju. Ta je žogo prizemno ostro podal pred vrata Grat tonu. ki pa je v teku le slabo streljal tako. da je žogo odbil branilec gostov. V 14’ pride Italija v vodstvo. Akcija se razvije po desni strani in Gratton pošlje pol-visoko žego Virgiliju. Predlo-žek je sicer nekoliko dolg. a Virgiliju kljub temu uspe, da žogi s konico čevlja spremeni smer in jo pošlje mimo Gil-marja v mrežo. Italijani so poslej še nekaj časa v ofenzivi, ki pa se kmalu unese in v 17’ imajo spet Brazilijanci besedo, toda Viola resi pred Escurinhom. V 18’ strelja Zožimo kazenski strel proti Italiji mimo droga. V naslednjih minutah Je igra dvakrat prekinjena zaradi poškodb Zozima in De Sordija, vendar brez posledic za oba igralca. Kmalu nato izvedejo Italijani lep napad s kombinacijo Virgili-Montuori-Virgili, toda zaključni stre! slednjega gre mimc vse dolžine nezavarovanih vrat* ne da bi se kdo dotaknil zoge. 2e minuto kasneje so v protinapadu gostje in Magnini mora rešiti v kot. Izvede ga Escurinho, toda Gino žogo visoko dvigne in Vibla jo z lahkoto ujame. Brazilijanci sedaj pogosteje napadajo, čeprav ne posebno nevarno. V 27’ zaust.wi Chiappella žoko komaj metor izven kazenskega prostora in strel je Paulinho preko živega zida poslal v paraboli čez vrata. V naslednjih minutah so zopet gostje v ofenzivi, toda o-bramba je vedno na mestu. V 37’, 39’ in 41’ so nevarni Italijani z Virgilijem, ki pa je v 42’ poškodovan zaradi strela v želodec. Zadnje minute pred koncem polčasa pripadajo spet gostom, ki v 43’ in 44’ streljajo mimo vrat V drugem polčasu igrajo Italijani v nespremenjeni postavi, Brazilijanci pa Gina zamenjajo z Larryjem. Prvi napad izvedejo ze v 1’ gostje preko Paulimha, toda njegov slabotni strel Viola prestreže. V protinapadu Virgili centrira. Žoga preide Gilmarja, toda Santos reši pred Chiappello. V 6’ zmeda pred italijanskim golom. Viola gre iz vrat. da bi prestregel Escurinhov strel, toda Bernasconi pošlje žogo tik mimo droga v kot, ki ostane neizkoriščen. Naslednje minute pripadajo gostom, katerih akcije pa so premalo odločne posebno v zaključnih fazah. Toda kljub temu v 18’ Italijani podvojijo rezultat. Na sredini igrišča Gratton odvzame žogo nasprotniku in jo pošlje Montuoriju na desno stran, ta pa jo počasi podaljša Virgiliju. Na žogo skoči tudi De Sordi, ki pa okleva in da Virgiliju možnost, da uide ■ presenečenega Gilmarja. in s kakih 8 m ostro strelja. Medtem je začelo močno de- Žoga se od notranjega roba ževati in teren je postal še tež- droga odbije v mrežo. Iniciativa Brazilijancev je po tem nepričakovanem golu splahnela in Italijanom uspe igro uravnovesiti. Po izmeničnih napadih pride v 31’ do zmede pred vrati gostov, iz katere so rodi kot za Italijo. Žoga pride do Montuorija, ki jo podaljša do Bonipertija ma centru. Ta nekaj časa okleva nato jo vrne Grattonu na desno krilo, ki brez oklevanja strelja proti vratom. Žoga bi prav gotovo šla v gol-avt, da jo ni De Sordi poslal naravnost v lastno mrežo mimo ji za igro, posebno za goste, ki kljub hudi pasivi še vedno poskušajo z napadi. Posebno aktiven je Walter, ki je sploh najbolj aktiven v napadalni vrsti gostov. V 40’ bi Brazilijanci kmalu prišli do častnega gola. Viola hoče uloviti dolg Paulinhov center, toda žoga se mu izmuzne iz rok in pride do Larryja. ki jo pošlje v prazna vrata. V zadnjem hipu pa se znajde na gol črti Bernasconi, ki odstrani nevarnost. Zadnje minute pripadajo gostom, ki skušajo zaman doseči vsaj častni gol. PRED NEDELJSKIM SREČANJEM Z MADŽ0 Štirje novi kandidati za A reprezentanco FLRj V poštev pridejo Mujič, Veselinovič, Berceff in Krstič II.‘Spremembe tudi v B reprezentanci Veselinovič, k’ BEOGRAD, 25. — Kot je III., Mujič in veso— -bilo pričakovati, se je po ne-lso bili preteklo ned-utr pričakovanem porazu z Romu-1 najboljšimi v B reprez nijo zvezni kapetan Tirnanič ci, ki je porazila o° ^ odločil za nekatere spremem- Očitno je, da bi rn0 -,IB(d be v A in B reprezentanci, ceg zamenjati enega ^ ^ ki bosta v nedeljo nastopili proti Madžarski A v Budimpešti in proti Madžarski B v Sarajevu. Na kolektivni trening A reprezentantov v Novi Sad so bili pozvani naslednji igralci: Beara. Krivokuča, Belin, Herceg, Crnkovič, Horvat, Boškov, Krstič II., Mitič, Mi-hajlovič, Ognjanov, Vukas, Ze-bec, Mujič, Milutinovič in Veselinovič. Novi so torej Herceg. Krstič TASS1NAR1 ZMAGAL V ZADNJI ETAPI M0MTECAT1M1 - BOLOGNA MAOGGI KONČNI ZMAGOVALEC motorne krožne dirke po Italiji Najboljša povprečna brzina 99.792 km na uro • Med dirko je odstopilo 156 dirkačev - Motorji Ducati najbolj uspešni BOLOGNA, 25. — Z osmo etapo Montecatini - Bologna se je danes zaključila motorna krožna dirka po Italiji, katere končni zmagovalec je postal Giuliano Maoggi z motorjem »Ducati« 125 ccm v času 25 ur 53’22” in s povprečno hitrostjo 99.792 km. Vrstni red na cilju današnje 159 km dolge etape, v kateri je dosegel najboljši čas Tas-sinari s športnim motorjem Morini 175 ccm, je za posamezne kategorije naslednji: Serijski motorji: Kat. 75 ccm Mariani (Capriolo) 1.52’52” -84.524 km, Kat. 100 ccm Zin (Laverda) 1.47’ - 99.151 km. Kat. 125 ccm Rosati (Rumi) 1.57’01” - 81.519 km, Kat. 175 ccm Olivato (Bianch’1 1.41’49” - 93.682 km. Športni motorji: Kat. 75 ccm Žito (Ceccato) 1.48’57” . 87.561 km, Kat. 100 ccm Gandossi (Ducati) 1.41T6” - 94.191 km, Kat. 123 čem Maoggi, (Ducati) i.39’17" - 95.606 km, Kat. 175 ccm Tassirtari (Morini) 1.35' 55" - 99.454 km. Končni zmagovalci v posameznih kategorijah so: Serijski motorji: Kat. 75 ccm Jacopini (Laverda) 29’12’ -85.593 km, Kat. 100 ccm Mar-chi (Laverda) 27.53’31” - 92.531. Kat. 125 ccm Rosati (Rumi) 29.01’ - 87.060 km. Kat. 175 ccm Perfetti (Bianchi) 26.06’24 ’ -98.850 km. Športni motorji: Kat. 75 ccm Ghiro (Ceccato) 28.48’01” : 89.615 km, Kat. 100 ccm Gandossi (Ducati) 26.17’14" 98.184 km. Kat. 125 ccm Maoggi (Ducati) 25.53’22” - 99.792 km. Kat. 175 ccm Tassinari (Morim) 26.02 16" i 99.127 km. Današnja etapa je potekla v znamenju dramatičnih naporov Tassinarija, da bi dohitel vodečega Maoggija, toda ta se je uspešno branil in v svoji kategoriji celo zmagal. Tassinari je sicer res dosegel v današnji etapi najboljši čas in najveejo brzino, toda Maoggija je prehitel samo za 3’52”, kar pa mu seveda ni zadostovalo za zmago in niti za osvojitev drugega mesta, na katero se je plasiral drugi vozač motorja Ducati 125 ccm Ma-ranghi, ki je za zmagovalcem zaostal zj 4’38”. Tassinarija je tudi danes spremljala smola, saj je 3 km pred ciljem padel in pri tem izgubil dragoceni čas, ki pa bi mu verjetno kljub temu ne zadoščal za končno zmago. V celoti so motorji znamke Ducati dcsegli na tej dirki največji uspeh, saj so osvojili devet od deset prvin mest J končni absolutni klasifikaciji-štiri s kategorijo 125 ccm in pet s kategorijo 100 ccm. Motor znamke Bianchi je dosegel absolutno zmago v kategorijah 175 ccm z Olivatom in Perfettijem, medtem ko se je znamka Morini morala zadovoljiti z eno samo absolutno zmago, katero ji je prinesel Tassinari. V serijski skupini kat. 100 ccm je dominirala znamka Laverda. dve zmagi v kat. 125 ccm pa je dogla znamka Rumi. V najmanjši kategoriji športnih motorjev se je uveljavila znamka Ceccato. Od 257 dirkačev, ki so star-tali na prvi etapi, jih je prišlo na cilj le 101, kar dokazuje, da je bila dirka izredno naporna tudi za najbolj preizkušene in drzne vozače. Umek in Terčoni zmagovalca maratona Milje-Trst Včeraj dopoldne je bila na progi Milje - Trst tradicionalna tekma v hitri hoji, rezervirana za veterane. Tekmovalo je 14 konkurentov. Prvi je ob 9.25 startal Just Semole, ob 9.35 pa glavni favorit Just Umek in 2 minuti za njim njegov najresnejši tekmec Ar-mando Terčoni. Po treh kilometrih je Umek v lahkotnem in prožnem koraku ze prehitel Ercolanija. Reglio in druge, medtem ko je njegova začetka prednost pred Terconi-jem ostala ista. Pri 8. km se je Terčoni približal Umeku na 30”, toda slednji je zopet povečal tempo. Na čelu je tako ostal samo še Grabar, katerega pa je pri stadionu dohitel najprej Umek in nato še Terčoni, vendar je obdržal tretje mesto. Na Trgu Perugino, kjer je bil cilj, je tekmovalce pričakala velika množica športnikov, ki so toplo pozdravili predvsem Umeka in Terconi-ja, ki sta prišla na cilj v istem času. 10.500 m dolgo progo sta prehodila v času 54’00" s povprečno hitrostjo 11.666 km na uro. Vrstni red ostalih: 3. Grabar, 4. Radivo, 5. Pacor Silvio, 6. Bellemo Renato, 7. Kert Franc, 8. Semole Mario, 9. Rovatti Antonio, 10. Reglia Marco, 11. Ercola ni Carin, 12. Rissolo Salvato-re, 13. Rovatti Luigi, 14. Kavčič Just. branilcev, Krstič ene®aw11||( dveh stranskih halfov, in Veselinovič pa bi el# pomladiti napad, v ka z gotovostjo ne bo moge ti poškodovani Bobek. ^ bi eventualno lahko iSra ^ di na levem krilu. Dane do imeli reprezentanti tekmo z moštvom voj ^ Za B reprezentanco, ^ pripravlja v Sarajevu. so ^ pozvani naslednji igra c1- .j denkovič. Maček. Bi°8 Šijakovič, Stipič, Šante , jič, Pajevič. Radiljevič c. šinovič, Rajkov, Topla , tič, Pasic. Jocič. Lovne. Iz A moštva so moštvo Rajkov, Spajic, ^ in Maček, na novo pa s, ,jte la poklicana med kan ^ Lovrič in Jocič. Danes ^ B reprezentanti oriigraga. ning tekmo proti n)°s rajeva B Obe reprezentanci bosta do- KRIVONOSOV V MOSKVI Nov svetovni rekord v metu kladiva MOSKVA. 25. — Agencija TASS sporoča da je sovjetski atlet Mihael Krivonosov vrgel kladivo 65.85 m daleč in s tem izboljšal svoj lastni svetovni rekord, ki je doslej znašal 64.33 m. * * * VERONA, 25. — Na današnjem lahkoatletskem mitingu je Consolini vrgel disk 56.85 m daleč, kar je le malo manj od evropskega rekorda. KOŠARKA ČSR-llallia 88:49 PRAGA. 25. — češkoslovaška ženska košarkarska reprezentanca je danes premagala reprezentanco Italije z 88 proti 49. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst končno sestavljeni v četr * * * v8' V I. črnski slovensko-*^ ški ligi so bili pretek 0 ljo doseženi naslednji re ;k, ti: Odred - Reka 2:1. Bra ^ Šibenik 2:0. Trešnjevka -talac 2:5. Lokomotiv? ' 4:1, Karlovac - Ljub J ^ sta 1:1. Slovenske enajs bile torej zelo uspešn.e iz treh tekem po točk. Lestvica je P° naslednja: Lokomotiva Šibenik tori« . —S*i A 17 12 4 1 47:1? ,17 10 5 2 36 Split Odred Rijeka Branik Ljubljana T rešnjevka Karlovac Metalac Segesta N. Gorica 18 17 17 17 17 18 17 17 17 17 •18 25 93 8 *£» 9 2 6 33.2 q j 7 34:21 . « -35-33 >" 7 4 6 33- ]8 6 4 7 25:30 -5 5 8 29: 3 7 7 19-J j 5 3 9 25:34 4 5 8 2 * 2 1 H l7-65 1115111 SHEngjlj predvaja danes 2«. *■ * ob 18. uri Atlanti* HLEVAR IN NAD VOJVODINJ Igrajo: Robert Helen Gilbert amdhnrma predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. uri MGM ,ill# „Sam svoj odvelnik ooooooooooooooooooooookjcoocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO®00 Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 63. = Tretje poglavje t Trst sredi vojn« • Prva ljubezen - Zgodba o Sahaln Mnogi resni opazovalci menijo, da je zaljubljenost neko psihopatoidno stanje in sam Platon imenuje zaljubljenost neke vrste blaznost, kajpada vzvišeno blaznost. Ko sem veliko let pozneje prebiral Platonovega «Fedra» (Phaidros) in njegovo »Gostijo« nosti nisem vedel. Zakaj sva se bila z Ivanom ^ lem1 oth o, 1 idih držeč se za roko," skupaj domov." Naslednje leto - * o V a. oc DHd X, Ji* flll, je nehal zahajati k nam. Zina mi je povedala* a* ? zahajal v Košano v prvi razred, marveč k Svete p p kjer je imel Grmeka za učitelja. Takrat je kot 01 vedoval doma, kako vsako jutro čaka neko deklico. pgt „ kije bila razred pred njim, po pouku in kako hoo pr vedoval doma, kako vsako jutro čaka neko deklico. pgt v jim, po pouku in kako hoo prese• _ ij domov. Naslednje leto J reča L, osnovno šolo na Akvedotu in se z Mašenko nista vec se sjjg Pač pa je zahajal v bližino našega doma in tu s 'rij8 -,t\ znala, kakor sem bil popisal. Postala sva si najozJ* in, kot se spominjam, se mi še sanjalo ni, da bi . r po k nam še zaradi nekoga drugega razen zaradi m zVečeI vedoval sem, kako smo hodili včasih roko v rok* vrtu, on z Mašenko, Jaz z Zino. (Nadaljevanie