Št. 339 V Ljubljani, ponedeljek dne 6. februarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 450, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Telefon številka 118. ; NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. Uredništvo in upravntštvo je v Frančiškanski ulici I. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravaištru Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. • Telefon številka 118. Vedno in povsod enaki. Vlada zahteva od avstrijskih narodov milijone, nova težka bremena. In ne za kake kulturne namene, tudi ne povzdigo poljedelstva ali industrije ne, nego za neproduktivno stvar — za nove puške, nove topove, fortifika-cije, vojne ladje itd. Mi vse to razumemo in se vsemu temu čisto nič ne čudimo. Živimo pač v dobi, ko se vse oborožuje in se misli oboroževati do absurduma, dokler bodo narodi mogli toliko žrtvovati za take neproduktivne reči kot je morilno orožje in za to ni nobeno Čudo, ako hoče tudi naša ljuba Avstrija žvenketati z orožjem in se postavljati kot velesila. Mi se temu ne čudimo, ker vemo dobro, da so gotovi dunajski krogi zelo bojeviti in ekspanzivni in da komaj čakajo prilike, da bi zopet kako novo slovansko deželo zasužnjili in napravili iz nje — da radi povečanja svojega števila ne bi prišli Slovenci do večjega vpliva v eni ali drugi državni polovici — nov corpus sepa-ratum dvojice monarhije, kakor so to napravili z Bosno in Hercegovino, kjer še danes razni pritepenci iz vseh krajev širne Avstrije v njenem imenu tiranizirajo domače slovansko prebivalstvo. Dobro so nam znana taka in slična stremljenja gotovih krogov, ki trpijo na grandomaniji in velikanske svote, ki jih zahteva vojna uprava za oboroževanje, smatramo samo za logično posledico teh stremljenj, naperjenih proti svobodi slovanskih narodov na Balkanu. Pravimo, da vse to razumemo, četudi ne odobravamo, ker odobravati ne moremo, ali ne moremo razumeti vedenja naših klerikalcev, ki so najbolj vneti zagovorniki novih bremen, novega izsesavanja ljudstva, tudi našega slovenskega ljudstva, ki bo tudi moralo plačevati nove puške, nove topove, fortifikacije in vojne ladje. Da naši klerikalci v narodnem oziru niso ravno preveč občutljivi, to je aksiom in za to niti pričakovali nismo od njih, da vstanejo, z ozirom na zatiranje, ki smo ga deležni kot avstrijski državljani, proti tem naravnost ogromnim novim zahtevam vojne uprave. Nismo pričakovali — ker tega pričakovati nismo mogli — da odgovorijo klerikalni poslanci na te zahteve z besedami „ni denarja*, kakor odgovarja vlada nam, kadar zahtevamo univerzo ali drugo kako potrebno kulturno institucijo. Ne, tako visoko ne moremo ceniti naših klerikalcev, da bi jim prisojali voljo postaviti se pri takih vladnih zahtevah na slovensko narodno stališče, ker oni narodni nikdar niso bili in ne bodo. Ali kje je ljudsko stališče naših klerikalcev. Dr. Šušteršič se na raznih shodih vedno kar topi same ljubezni do slovenskega ljudstva, dr. Krek si obrabi jezik z vednim naglašanjem demokratičnih principov, ki so baje podlaga vsega javnega delovanja njegove stranke in sedaj ti klerikalci kar očitno nastopajo za zahteve vojne uprave, ki pomenijo nova, naravnost ogromna bremena za slovensko ljudstvo ! So pač vedno in povsod enaki naši črni brezdomovinci! Na jeziku imajo vedno narod in ljudstvo, v mislih pa le in samo — žep. Slovanski jug. Hrvaški sabor. Kakor smo že poročali, je podpredsednik hrvaškega sabora dr. Papratovič prekoračil poslovnik in odgodil saborske seje do 7. feburarja, ne da bi v tem oziru vprašal sabor za mnenje. Vsled tega nepostavega koraka je zahtevalo 20 poslancev, naj se skliče izvanredna seja sabora. A prvi podpredsednik dr. Prapratovič je, še predno je dobil pismeno zahtevo, pobegnil v Budimpešto, drugi podpredsednik dr. Šupe-rina pa se je skril. Šele ob 10. uri naslednjega dne ga je našel kvestor saborske pisarne dr. Salavary v Sisku in mu izročil zahtevo koalicije. Toda dr. Šuperina je odgovoril, da je sedaj nemogoče ugoditi zahtevi 20 poslancev, ker sabor radi odhoda delegatov v Budimpešto ne more delati. Predsednik srbske samostalne stranke, dr. Medakovič in njegovi drugi so vzeli momentano odgovor na znanje, ker bi se sedaj tudi iz tehničnih ozirov ne splačalo sklicati izvanredno sejo. Večina poslancev je namreč odšla že domov in predno bi se vrnili, bi pretekel ravno čas do 7. febr., ko se bodo saborske seje nadaljevale. A s tem se ta „afera" ni končana. Nasprotno! Omenjeni poslanci bo sedaj ukrenili vse korake, da se tako ne-postavno kršenje sabora zanaprej prepreči, kajti drugače bi ne bil sabor ničesar drugega, kakor igrača v rokah predsednika in podpredsednikov Tomažičevih munkačev. Splošno se pričakuje, da bo radi omenjenih dogodkov prišlo v prihodnji seji hrv. sabora do jako burnih prizorov. Sprememba bolgarske ustave. Zajedno s poročili, da namerava bolgarska vlada sklicati „veliko sobranje" so se pojavili tudi glasovi, da se v Bolgarski pripravlja sprememba današnje ustave. In v resnici je vlada, kakor se poroča iz Sofije, končno sklenila predložiti sobranju spremembo ustave takoj, ko bo končan znani štam-bulovistični proces. Istočasno bo vlada predložila sobranju tudi predlogo glede sklicanja velikega sobranja, ki mora spremembo ustave sankcionirati. Z vso sigurnostjo se pričakuje, da bosta tako parlament, kakor kralj sam čim preje odobrila predlogo vlade glede sklicanja velikega sobranja, ki mora v zvezi s spremembo ustave sankcionirati osvoboditev in proglasitev Bolgarske v kraljevino, potrditi kraljevski naslov, urediti vprašanje nasledstva in končno skrajšati sesijo^navadnega sobranja od 5 na 3 leta. Če bo vladna predloga glede spremembe ustave v tem smislu prodrla, se bodo vršile volitve za veliko narodno sobranje najbrže že me- seca aprila 1.1. Veliko sobranje je dvakrat večje kakor navadno in šteje 406 narodnih poslancev. Zborovalo bo po tradicijonalni navadi v Trnovu, kjer so kronali bolgarskega kralja. Splošni pregled. Ruska duma je obravnavala vprašanje manžurske kuge. Finančni minister Nofovcev je pojasnil, kaj je vse vlada ukrenila, da se epidemija čim preje zaduši in da se bolezen ne zanese v Rusijo. V Harbinu so se uvedle vse ona naprave, kakor par mesecev preje na postaji Mandžurija, kjer je bolezen po 6 tednih prenehala. Po mnenju zdravnikov, ni mogoče proti kugi vporabiti nikakih sredstev, razen onih, ki so se uvedla na kitajski železnici. Da so ta sredstva tudi uspešna, kaže dejstvo, da so v Harbinu oboleli samo oni Evropejci, ki so se posvetili boju proti kugi in so pri tem našli smrt, drugače pa ni zbolel noben Evropejec. Središče epidemije je Fudsi-adian. Okolica tega kraja je zavarovana z vojaškim kordonom, tako da je Harbin popolnoma ločen od okuženega kraja. Na kitajskem teritoriju pa iz političnih in praktičnih vzrokov ruski uradi ne morejo ničesar storiti proti bolezni. Kitajci so razširili vest, da so Rusi zanesli kugo v Mandžurij*o, da bi tako deželo izpraznili in zasedli. Ker pa prihaja bolezen od kitajske strani, je ruskim uradom nemogoče omejiti bolezen tako, kakor bi bilo to mogoče, ako bi se bila kuga na ruskih tleh začela. Evropa je pred kugo varna, ker je na železnicah stroga kontrola, vse kar prihaja iz Harbina, je zaznamovano in dezinfici-rano. — Duma je sprejela predlog, naj se kužna epidemija znanstveno preišče. Predsednik Pattai se je izrazil na-pram dopisniku. „Stampe* o avstrlj-sko-italljanskem razmerju zelo simpatično. Glede na vesti, ki so se širile vsled nameravanih avstrijskih parnikov na Gardskem jezeru in vsled razburjenja v Italiji, je ta izjava predsednika Pattaia važna. Predsednik Pattai je mnenja, da sta Italija in Avstrija kot sosedi navezani druga na drugo in da ju družijo tudi zgodovinske vezi. Kot prvi pogoj dobrega razmerja med obema državama je to, da se avstrijski Lahi čutijo kakor doma in da nimajo iz kraljestva hujskačev. Pattai je rekel, d^ upa, da bodo zahteve Italijanov kmalu izpolnjene. V nizozemski zbornici so poskusili nekateri poslanci že pred proračunsko debato napravili mali predigro k boju, ki bi nastal zaradi utrditve Vlisingena. Najprej je govoril zastopnik opozicije Staal. Rekel je, da je vlada s tem, da hoče utrditi obrežje, pokazala sicer pogum, ne pa varčnost in tehtnosl. Po njegovem mnenju bi bilo treba na vzhodu bolj utrjevati nego na zapadu ob morju. Kajti napad od zapada bi bil mnogo težji. Preplavna unija ni zadostna in bi se vlada morala brigati bolj za Amster- dam, nego za druga mesta. Voorst katolik in vladne stranke poslanec je rekel, da se Nizozemsko ne bo ustrašilo evropskega krika, ki kriči, da je utrditev Vlisingena naperjen proti Belgiji in Angliji in daje to delo Nemcev. Ravno ta krik pomeni, da je Nizozemsko večjega pomena, nego se je doslej mislilo. — Vlada namerava zahtevati tudi, da se pomnoži vojska in sicer bi znašal rekrutni kontingent 3000 mož več, nego doslej. Daily Graphic piše o elzaško-lotarlnškl ustavni reformi: Dejstvo, da Nemčijo doslej ni rešila tegd problema, da misliti. Priboriti si deželo in ne znati osvojiti si jo je lastnost, ki nima v sebi nič dobrega, ampak mnogo slabega. List kaže, kako je Anglija pridobila zaupanje svojih kolonij. Značilen je, da se Elzacija in Lotaringija branita postati pruski kronski deželi, dočim ne vlada splošno sovraštvo proti Nemcem. Z rusko francosko alijanco je baje pri kraju. Rusija baje razorožuje svojo mejo proti Nemčiji in s tem se kaže, da je dobila prijatelja, ki ji bo nadomestila Francijo. Črna kuga v Mand- v ■ i ll zunji. Strašna so poročila, ki prihajajo z daljnega Vztoka. Tam kjer je pred nekaj leti divjala krvava rusko-japonska vojna, pojavil se je zdaj nov sovražnik človeštva — črna kuga. Po leti je boječo in slabotno staro Evropo strašila kolera, ki je stezala svoje moreče roke že čez ruske meje in je iskala žrtev po obmorskih mestih sredozemskega morja. Kolera se pojavlja v južni Rusiji in ji pot v Evropo navadno zapro, tako da je že več let nismo imeli v naših krajih. Tudi so proti nji našli že uspešno zdravilo. Straš-nejša od kolere pa je kuga. V zadnjih letih smo slišali o kugi v Indiji in raznih krajih Azije, sedaj pa je zadiv-jala ob rusko-kitajski meji. Zgodovina kuge. Kuga se je pojavljala v Evropi že v starih časih. L. 531. je divjala kuga v starem Carigradu in je neusmiljeno pomorila skoraj celo mesto. L. 565. je morila kuga po Italiji in je opustošila cela mesta. Z groznimi posledicami se je razširila kuga za časa križarskih vojn; križarje je morila na njihovem potu v Palestino, zanesli pa so križarji bolezen tudi v evropska mesta, kjer se je širila, ne da bi jo mogli zatreti. Tedanja mesta so bila namreč zidana zelo tesno skupaj, imela so ozke ulice, okoli mesta je bilo zidovje, tako da je bilo po mestu polno nesnage, kar je pospeševalo bolezen. V štirinajstem stoletju se je razširila kuga z azijskih step prav čez vso Evropo. Ljudje so jo nazvali črna smrt. Smatrali so jo za šibo božjo in so trepetali pred njo. Cele cerkve so zidali, da bi jo odvrnili od sebe. V šestnajstem stoletju je divjala črna kuga na Dunaju; v Ljubljani je bila t kuga I. 1564. in kmalu potem zope 1. 1571. Oni časi še žive pri nas med narodom v spominu na črno kugo. Pozneje se pri nas ni več pojavljala, današnja moderna mesta pa so s svojo snago in previdnostjo dobro zavarovana proti nji. Tem bolj pa razsaja kuga morilka po Aziji, kjer je manj snage in žive ljudje bolj na kupih. Kako nastane kuga? Znano je, da je v Indiji kopanje v reki važen del verskih obredov. Kopanja pa ne smemo smatrati, da očisti samo dušo, ampak pred vsem telo, dasi se verniki kopljejo bolj zato, da bi izprali grehe z duše. To kopanje pa je potrebno proti boleznim, |ker bi se sicer v nesnagi širile razne epidemije. Nesnaga je namreč prvi in glavni vzrok vsake nalezljive bolezni. Tudi kuga se rodi iz nesnage in kopanje v Indiji je namenjeno proti nji. Včasih se je seveda mislilo, da je to božja kazen za grehe človeštva; tudi se je sodilo, da povzročijo to bolezen nebesne izpremembe, zvezde, meteori in razne nenavadne prikazni na nebesih in na zemlji. Dolgo časa niso mogli vedeti, kaj je glavni zvrok kuge in kako se širi, zato je tudi niso mogli zdraviti in so se jo rešili s tem, da so pred njo bežali; z begom pa so ljudje raznesli bolezen v druge kraje. Splošno se je sodilo, da ne prestopi reke, kar zopet kaže, da se jo omeji le s snago. Šele 1. 1894. je Jeršin in neodvisno od njega Kitasato našel provzročitelja kuge. To je nek bacil, ki se širi v zraku. Proti njemu so našli tudi sredstvo, ki pa seveda ne pomaga vselej, ker navadno zbole na en dan cele množice. Boj proti kugi je zelo težak. Človek navadno umrje v par urah; ob času kuge so v srednjem veku ležali po mestih celi kupi nepokopanih mrličev. Kdo prenašo kugo? Večini ljudi je eeznano, da so med našimi živalmi, od katerih ima človek svojo korist, razširjene tudi razne bolezni, ki postanejo lahko zelo nevarne. Tako posebno med domačimi zajci in med onimi drobnimi živalmi, ki žive skupaj v velikih množicah in potujejo s kraja v kraj, kakor so svizci, morski prešički itd. In tako so zdravniki spoznali, da prenašajo kugo podgane, posebno v onih krajih kjer žive v velikih množinah. Zadnjo kugo v Madžnriji pa so prinesli t. zv. iabargani. Kakšefr je tabargan ? • Tabargan je žival, ki je podobna naši mormotici. Imenuje se tudi svržec, njegovo znanstveno ime je Arctonus bobac, ali kratkomalo bobah. Kitajci mu pravijo Har-ta-droe Mongolci pa ga imenujejo tabargan. Podoben je naši podgani in je z njo v sorodu. Tabargan živi v stepah severne Mongolije, moži se zelo hitro in se redi skupaj v neštetih množinah. Tabargan je selilec t. j. kadar kje vse popase in požre odide naprej. Ima pa zelo lep kožušček, zato jih Kitajci love MICHEL ZEVACO: LISTEK. ost vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. X. Mati. Razgovor Silvije s Skalabrinom je trajal dolgo časa. Rolandova mati je govorila s tihim glasom, bandit pa jo je pazno poslušal ter tuintam odgovarjal s kratko besedo ali gesto. Slišali smo staro ženo, kako je na vprašanje banditovo, koga da naj udari prvega, odgovorila strašno besedo: — Leonoro Bandolo 1 In zares, zdaj jo je smrtno sovražila. Da bi bila Rolanda zapustila nebo in zemlja in bi se bilo vse vesoljstvo zarotilo, da ga pogubi, to je še dopuščala. Toda, da je Leonora izdala svojo ljubezen in podlo zapustila svojega zaročenca, to se ji je zdelo nekaj tako gorostasnega, da je mogla verjeti samo, ker je videla sama! Spominjala se je Rolandovih razgovorov, v katerih se je od besede do besede vračalo ime Leonore. Govoril }e samo o nji, mislil samo nanjo, živel samo za njeno srečo! Leonora je bila njegov svet, njegovo nebo, njegova duša, njegovo vse. Kadar se je zvečer vračal od Dandolovih v očetovo hišo, je sedel po navadi na nizki klopici ob nogah svoje matere, polagal je glavo na kolena ter dajal duška svojemu srcu , . . Besede in dejanja svoje oboževanke — pripovedoval je vse; in kakšen je bil njegov nemir ob najmanjši njeni bolehnosti, kakšno njegovo veselje, kadar je bila skrb pri kraju 1 . . . Takrat se je smejal kakor srečen otrok, kakor nor je obje-mal sivo materino glavo, in večni refren ljubezni se je neprestano oglašal iz njegovih ust. Ona pa, ljubljena ženska, se je podlo, strahopetno in laž-njivo obrnila od njega — in to v takem trenotku! Premišljajoča te reči ob nepremagljivem ihtenju, je Silvija vcepljala svoje sovraštvo pozorni banditovi duši. Ko je povedala vse in se ji je zdelo, da jo je mož dobro razumel, je zaključila: — Hodi . . . toda ne ugonobi je . . . Ona mora poginiti od moje roke . . . Idi, in privedi jo k meni! . . . Začela bova z njo! . . . Pojdi, in prinesi mi kmalu novic . . . — V dveh urah vam jih prinesem, je dejal Skalabrino. In nemudoma je odšel. Rolandova mati je sedla v kot njegove skromne čumnate, zakrila si glavo s pajčolanom, kakor da hoče spraviti zunanjo luč v soglasje s temo svojih misli, in je čakala. Čez dve uri se Skalabrino še ni vrnil, kakor je bil oblju- bil. In tudi opoldne je bil še vedno odsoten. — Gospa, je dejal sočuten glas, ali nočete nekoliko poo-bedovati ? . . . . Silvija je dvignila glavo in spoznala Ivano. — Hvala, dete moje, je odgovorila z rahlim, prijaznim glasom. — Ali dovolite, da obnovim vaš obkladek na čelu ? . . . — Čelo me ne boli . . . Ivana je počakala par trenotkov; nato je zamrmrala: — Uboga žena . . . kako vas pomilujem . . . In odšla je, tiho, nešumno, kakor je bila prišla. Dan je minul. Skalabrino se ni vrnil! Vrnil se ni niti drugi, niti tretji dan. Rolandova mati je čakala štiri dni, ob postrežbi Ivanini, ki ji je edina drugovala. Nato se je pričel obup lotevati njene duše. Vse štiri dni je mislila samo nato, kako bi maščevala ali pa osvobodila svojega sina. Pred vsem jo je navdajala misel maščevanja. In to, da je Skalabrino izginil, ji je bilo strašen udarec. Kaj naj zdaj stori? . . . Sama v Benetkah, stara in oslabela — kaj ji je bilo storiti? Pri sebi je imela samo Ivano, in ta je bila še otrok; jedva da ji je bilo štirinajst let. V teh perečih urah obupane sramote se je raztajalo srce stare dogarese; njene oči so se navadile plakati in njena želja po maščevanju je odnehala. Toda čim manje je mislila na maščevanje, čim tiše se je oglašal v nji ponos patricijke, tem glasneje je kričala v njenem srcu materinska ljubezen in postajala edina misel njene duše. Rešiti ga! ... Oh, rešiti ga za vsako ceno! . . . Toda kako ? . . . Energija uboge žene, izprva prerazgreta po strašnih dogodkih, ki so se zgodili pred njenimi očmi, je zdai padala. In zdelo se je, da ji s solzami vred uhaja tudi sila, ki jo je dotlej podpirala in krepila. Nekega jutra jo je Ivana videla odhajati. Silvija je zamahnila, kakor človek, ki hoče reči, da odhaja tja v en dan, in je odšla. Ponoči se je vrnila v bedno sobico na pobrežju. Ivana je vzkliknila od radosti, ko jo je zagledala. Toda starka ni pazila na to: zdaj ni živela zanjo nobena stvar več na svetu! Drugi dan in naslednje dni je istotako odhajala — čakat pred glavna vrata palače Foskari. To je poslalo odslej njena navada. Vsako jutro je Silvija odhajala, ostajala zunaj, ne da bi zavžila le grižljaj kruha, in se vračala šele pozno zvečer. Ljudje, ki so videli ta živi kip, ki je stal neprestano pred palačo Foskari, zastrt v črn pajčolan, so prihajali bliže, da ga pogledajo. Toda ko so spoznali ženo bivšega doža beneškega, so se z grozo obračali proč. Kajti vsaka najmanjša simpatija, izkazana obsojeni rodbini, bi se bila smatrala za dejanje uporništva, in vohuni, ki so prežali na vseh vogalih, bi jo bili nemudoma ovadili Desetorici. Dolgih štirinajst dni se je Silvija ukvarjala s tem mučnim straženjem. Na večer štirinajstega dne je ravno že hotela oditi, še bolj umorjena in bleda nego prejšnji dan; takrat pa je stopil Foskari na ulico. « Silvija je stala pred njim. Začuden je dvignil glavo. — Foskari, je izpregovorila ona, prihajam vas prosit . Veliki inkvizitor je nejevoljno zamahnil. Silvija je nila roke. — Poslušajte prošnjo matere, je povzela z drhtečim som, vrnite mi mojega otroka . . . Foskari, vi niste slab človek. Če izpregovorite vi besedo, bo moj sin jutri svoboden . . . skle- gla- (Dalje.) ker se kože dobro prodado. Loviti ga ni težko. Spreten Kitajec lahko ujame na dan 30—50 tabarganov, love jih v mreže, v zanjke in v pasti. Tabargan-ska kožuhovina ima precej visoko ceno. Lov na tabargane. Letos so se pod zimo pojavile v severni Mongolski nove množine tabarganov in so se pomikale naprej Kitajci so se novih gostov zelo razveselili, ker jim je kazalo dobro kupčijo. Cele vasi so šle na lov in so prinesle domov bogat plen. Cele vozove kožuhovine so imeli naložene in so jo že skladali v vagone, da jo odpeljejo v Evropo. Blaga je bilo toliko, da ga niso mogli niti takoj spraviti na trg. Naenkrat pa se je v vseh krajih, kjer se je vršil lov pojavila strašna morilka — kuga. Ozračje se je stemnio, smrdelo je po čudnem duhu, kuga se je širila od vasi do vasi. Ljudje so začeli bežati na vse strani. Beg pred kugo. Tabargan živi po stepah in poljih, svoje prebivališče ima v raznih skalnatih podzemskih luknjah, kjer ostane toliko časa, dokler ga ne pre-ženo lastni odpadki. Včasih pa se pojavi med množicami kuga in takrat beže živali kamor morejo, ker slutijo za seboj smrt. S tem pa ravno zaneso bolezeo v druge kraje. Tisoče in tisoče jih obleži na poti. Tabargan namreč po zimi spi. V svojih otlinah požro tabargani vsakega sostanovalca, ki zboli, da ne dela napotja, onega pa, ki pogine za kugo, se nihče ne dotakne, ker takrat vedo, da je čas bežati. In takrat se vse spusti v beg. Enako pobegnejo ljudje, ko med njimi začne razsajati kuga. V Mandžuriji so poznali to grozno bolezen, zato so takoj po prvih pojavih iskali pomoči na ruskih tleh. Rusija pa se je bala, da se ne zanese bolezen v Rusijo. Zato je zavarovala že pred meseci mejo in je pazila, da se osame kraji, kjer so umirali ljudje. Toda kuga se je širila, prišla je v Harbin in je morila med Kitajci. Na tisoče ljudi je ležalo po vaseh. Kitajska vlada je prosila evropske države, naj pošljejo zdravila in zdravnike. Toda vsa pomoč je bila zaman. Število zdravnikov ne zadostuje in večina jih je postala žrtev kužne bolezni. Vsled velike obljudenosti je težko zadržati množice na enem mestu. Strah pred kugo. Kakor so bile včasih pri nas razširjene razne prazne vere o božji šibi, o nebeških znamenjih itd., tako so razširjene tudi med priprostimi Kitajci razne vraže o kugi. Predstavljajo si jo kot slabega duha, ki gre z žarečimi očmi od hiše do hiše in pomori vse prebivalce. Zato pravijo, da je dobro sredstvo proti kugi, ako se vrata za-pro in se hodi kje drugod noter in ven, da zli duh ne najde vhoda. Dobro je tudi, pravijo, da se človek ne vstraši preveč, ampak se resno drži, Jker potem duh-kuga teisli, da ga je že kak drug duh prehitel in ne gre v lišo. Take vraže verjame dobri Kita-ec, seveda pri tem daruje tudi svojim rogovom, a to nič ne pomaga. Tudi v Evropi se že boje kuge in ruska vlada je storila vse, da bi se iz Har-bina — kjer pomrje 200 ljudi na dan — bolezen ne zanesla v Evropo. Zato se desinficira pošta in blago. Prej so od kuge pomrle cele pokrajine v teh krajih, sedaj pa ko gre železnica do Har-bina, je nevarnost za nove naselbine in za Evropo. Zato je velik strah pred njo. DNEVNE VESTI. Shod pri Šarcu na Karlovški cesti, ki se je vršil včeraj popoldne MALI USTEK. Koncert „Glasbene Matice". Včeraj, 5. februarja je priredila »Glasbena Matica" zelo krasno uspeli koncert v veliki dvorani ljubljanskega hotela »Union". Splošen utis je bil, kakor vedno, nad vse dober in zadovoljiv; najsi se že ozira na sestavo repertoirja ali na njegovo izvajanje. Največja zasluga gre v prvi vrsti koncertnemu vodju g. M. Hubadu, ki je z najfinejšim okusom za lepoto in muzikalno dovršeno izbral iz vse množice skladb, iz »Novih Akordov" one ki zaslužjjo v prvi vrsti, da jih izvaja »Glasbena Matica". Glavni del koncerta so bili k capella-zbori, moški in mešani. Ker po finosti prednašanja, ak-saktni ritmiki, glasovni dinamiki in preciznosti izvajanja moški zbor pred vsem zasluži pohvalo, se hočemo najprej pešati z njim. Nastopil je samostojno v dveh Aljaževih zborih, v je bil tako obiskan, da so bili vsi obširni prostori natlačeno polni. Bilo je navzočih čez 100 zborovalcev. Shod je otvoril predsednik šentjakobskega gospodarskega in političnega društva g. Bergant povdarjajoč, da se naprednjaki ne skrivajo po zakotnih luknjah in da jih tudi ni strah pred nasprotniki kakor klerikalci. Prvi govornik g. Adolf Ribnikar se je uvodoma bavil z volilnimi imeniki, in na vzgledih dokazoval krivičnost nove volilne reforme, katero so klerikalci sklenili le po svojem okusu. Toda tudi jim ne to prinese zaželjenega uspeha in večina je v bodočem občinskem svetu že zagotovljena narodno-napredni stranki. Govornik govori dalje o Mandljevi okrožnici in o klerikalnem režimu na deželi, pred katerim svari Ljubljančane. Drugi govornik g. Rasto Pusto-slomšek govori o »značajih" v klerikalni stranki in popisuje na kak način so se prelevili iz naprednjakov v klerikalce dr. Šušteršič, pl. Šuklje, dr. Pegan, Zajc in drugi! Govornik je tudi pokazal fotografijo dr. Pegana, ki ima na prsih savanski trak. Burno odobravanje je sledilo izvajanjem govornikov. Javen shod napr. političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj se je vršil včeraj popoludne pri Fortuni na Vodovodni cesti. Po otvoritvenih besedah prof. Reisnerja govori g. dr. Josip Lavrenčič. Začetkoma po-vdarja važnost prihodnjih volitev, se peča z novim obč. volilnim redom zlasti pojasni krivice, ki se gode delavstvu v III. volilnem razredu. Dokazuje na par slučajih, kako klerikalci delavstvo le v svoje strankarske namene zlorabljajo, in kako so jih že oškodovali. Nadalje govori o mezdah in službenih razmerah mestnih delavcev ter o nalogah naprednega občinskega sveta napram delavskemu vprašanju. Prof. Reisner na to še s številkami dokaže krivice, ki se gode delavstvu z novim volilnim redom. Klerikalci so tudi nasprotniki ljudske izobrazbe — to dokazuje njihovo obnašanje proti narodnim zahtevam na šolskem polju. H koncu še omenja posamezne zahteve kolizejskega okraja, ki jih bode moral prihodnji občinski svet upoštevati ter poživlja k marljivi agitaciji. Shod je bil prav lepo obiskan. Iz naše policijske torbice. Znanega ljubljanskega lahkoživčka Karola Špindlerja je v soboto večer menda že 40. pot v gostilni pri Lahu zagrabila roka pravice. Kori si je to pot »izposodil" hlače ter jih »izposodil" naprej za par frakeljnov jeruša. — Onesvestila se je mestna uboga Marjeta Štrus, ko je prišla v trgovino pri »Miklavžu" v Medenih ulicah. Prepeljali so jo z rešilnim vozom domov. — Trčila sta v Kopitarjevi ulici posestnik Ivan Zakrajšek ter neki izvo-šček. Zakrajšek je prehitro vozil, iz-voščkov voz je bil na več krajih razbit. — Smrdljive jajca je prodaja branjevka Marjeta Tomažin iz Kočevja. Za to uslugo ji je tukajšnje sodišče izkazalo protiuslugo se glasečo na 24 ur zapora. — Brez dovoljenja je kroš-njaril po Ljubljani neki Kazimir Pintarič iz Varaždina, zato ga je z dovoljenjem polumeseca na Duuajski cesti odvedla seboj roka pravice. — Ker je sedaj s premogom dobra kupčija, je voznik Jakob Bistan tako globoko pogledal v kozarec, da je pozneje sedeč na vozu, padel pod konja ter zadobil več spominov na vožnjo s premogom po Elizabetni cesti. Pobral ga je neki delavec ter izročil njega, konja in voz gospodarju. Iz Zveze slovenskih pevskih društev. Upravni odbor „Zveze slov. pevskih društev" je sklenil v svoji zadnji med drugim, da dobivajo »Zvezni" člani še nadalje brezplačno »Zvezno* glasilo »Pje-vački Vjesnik"; stori se vse potrebno, da se aktivirajo »pevske župe"; Juvančevem »Pastirju* in v Gerbičevi »Lahko noč". Aljaževa »Z a ki pi duša!" je v prvem delu, ki se ob koncu ponovi, navdušen spev domovini, ki nas mestoma kot koračnica naravnost elektri-zuje. Dobro je bil pogojen različen smisel prve in druge kitice, ki se je karakterizoval v različni deklamaciji. Tretja kitica — baritonski samospev s spremljevanjem zbora — je melodi-ozna himna slovenski pesmi. Solist g. R. T r o š t je svojo nalogo rešil zelo povoljno. Ta samospev, ki je imel največ vodilne vloge izmed solo-vstopov tega koncerta sploh, je izzvenel vsled Troštovega dobro šolanega in čistega glasu zadovoljivo — posebno hvalimo jasno izgovarjavo in lepo vokalizacijo —, ugajalo nam je temperamentno prednašanje. — Druga J. Aljaževa kompozicija »D i v n a noč" je fin zbor, ki s svojo jedno-stavnostjo nič ne izgubi na vplivu in vrednosti. Ta na Schuberta spominjajoči zbor, ki je s krasno izvajanimi pp še mnogo povzdignil lepoto harmonije vsakega akorda je pokazal velike prednosti dobro discipliniranega moškega zbora. Ponavljajoči se motiv zibanja je bil v visokem tenorskem piano zelo učinkovat. predvsem ljubljanska, tržaška, goriška in štajerska, da se pospeši intenzivno delo. V dosego kar najožjega stika s pevovodji pevskih društev se bo • korespondiralo o »Zveznih" vprašanjih naravnost s pevovodji ter se jim bo izposloval prost vstop k vzornim ljubljanskim koncertom; obenem se jim povrne del potnih stroškov; pred koncerti naj bi se vršili sestanki pevovodij s predavanji. »Zveza" bo šla nadalje društvom na roko pri sestavi sporedov ter jim na željo preskrbovala soliste za njihove koncerte. — V Ljubljani se ima ustanoviti arhiv za muzikalije, iz katerega se bodo po-sojevale društvom proti neznatni odškodnini note. — Vsako leto se izdajo poročila o glasbeni literauri; »Zveza" posreduje skupno naročanje »Novih akordov". — Preskrbeli se bodo sodelavci pri jugoslovanski enciklopediji, v kolikor se tiče slovenske glasbe. Društva se pozovejo potom okrožnice na poset »Hlaholove" slavnosti v Pragi in na sodelovanje v »Zvezi". — Izmed važnejših internih radev je omeniti, da je odbor izvolil iz svoje srede ožji odbor, ki upravlja tekoče posle, dalje artistični in organizacijski odsek. — Gospod Pavel Gorup je odložil odborništvo, kar se je vzelo na znanje. Glasbeno društvo »Ljubljana" je naznanilo, da se ne smatra »Zveznim* članom. — Blagajnikovo poročilo izkazuje o »Zveznem* koncertu dne 7. decembra 1910 prebitek v znesku 246-25 K. Fantje iz Grahovega so bili v noči 14. novembra posebno Židane volje. Začele so jih srbeti tudi roke tako hudo, da jih je nočni čuvaj spodil domov. Nekateri so ga ubogali, nekaterim pa se ni zljubilo iti spat. Med temi sta bila tudi Janez Hiti in Jože Kovač. Janez je imel na Jožeta piko. Beseda je dala besedo. Jože je dejal, da ga Janez ne bo več v vodo metal in sploh naj ga le poskusi udariti, on, Janez, že ve, kje je sodnija. Jože pa, ali tega Janezu ni verjel, ali so ga preveč srbele roke in noge, skratka, vrgel je Janeza parkrat na tla, ga obrcal in pobožal po nosu, tako da je bil Janez ves krvav. Pozneje pa ga je začela boleti tudi noga, tako da je bilo treba male operacije. Janez je bil prepričan, da je to spomin še od onega večera. Iz vsega se je izcimila ovadba radi težke telesne poškodbe. Z zadevo se je pretečeno soboto pečal kazenski senat deželnega sodišča. Obtoženca je zagovarjal dr. Pegan, prizadetega Kovača dr. Tekavčič, ki je zahteval poleg drugih stroškov tudi K 600 za bolečine. Sodna izvedenca dr. Schuster in dr. Plečnik nista mogla konstatirati, da je poškodba od onega pretepa. Državni pravdnik pa to pot ni dal prav nič na mnenje sodnijskih kapacitet, nego se je postavil na stališče lajika, kar si je treba dobro zapomniti. Zato pa senat ni pustil sodnih izvedencev na cedilu, ter obtoženca obsodil le radi lahke telesne poškodbe na pet dni zapora ter 15 K za Jožetov razbiti nos. Za ostalo se* bosta Janez in Jože še pri civilnem sodišču pomenila. Tekmovalno sankanje v Bohinjski Bistrici. Kakor se nam poroča, prirede športni krogi iz Ljubljane, Gorice in Trsta veliko tekmovanje na umetnem sankališču »Belve-dere" v Bohinjski Bistrici. Vodstvo dirke je sestavljeno iz Slovencev, Lahov in Nemcev. Program te res zanimive tekme je sledeči: V soboto dne 11. februarja ob 9. uri zvečer se vrši na čast dirkačem v veliki dvorani hotela Triglav vojaški koncert c. in kr. vojaške godbe št. 47. iz Gorice in plesni venček. Toileta za to veselico in ples je športna ali promenadna. V nedeljo 12. februarja vrši se tekmovanje in sicer je prva tekma seniorjev 1700 m za prvenstvo Bohinja. Druga Ferdihand Juvančev moški zbor »Pastir" je preljubezniva, naivno-vesela pesem, ki se mora nad vse priljubiti. Dasi muzikalno ne stoji previsoko, zna si njena melodijoznost vendar na prvi hip pridobiti vse poslušalce, skratka, »Pastir" je biser po slovenskih ljudskih motivih napravljene pesmi. A-durski začetek iu konec z basovsko melodijo v ospredju je lep okvir baritonskega in tenorskega samospeva, katera spremlja zbor. Kot člana pevskega zbora sta gg. dr. Černe in Jež pokazala tudi v solo-nastopih izredno lep glas in sigurnost, ki je zaradi hitrega tempa upoštevanja vredna. Moški zbor je z hladnim stac-cato med tenorsko-baritonskim dvospevom zelo povečal splošni efekt. Tudi dijaški zbor je pri sodelovanju pokazal eksaktnost in dobro šolo. Četrti moški zbor je bila Gerbičeva »Lahko noč", lepa kompozicija, odlična po k^fakteristični modulaciji in dramatično izraženi srednji melodiji, v kateri pa baritonska solo-vloga ne pride do pravega povdarka, dasi je bila dobro izvajana. Izmed mešanih zborov, pripadajo razen Ferjančičevega »T one solnce* vsi dr. G. Kreku in E. Adamiču; če izvzamemo D. Jenkovega zbora s' točka damska tekma 800 m, tretja točka tekma dvosedežnih sank in četrta točka tekma juniorjev 1200 m. Razpisanih je 15 daril. Začetek tekme je v s/* 11. uri dopoldne. Prijave k tekmi je treba nasloviti do 11. februarja na vodstvo dirke Belvedere, Bohinjska Bistrica. Natančna pojasnila za Ljubljano daje Tourist-office, Deželna zveza za tujski promet v Gorici pisarna dr. Treo. Znižani zimsko-špotni vozni listki iz Ljubljane in Gorice dobe se proti legitimaciji opravičenih športnih društev v pisarni deželne zveze za tujski promet. Pričakovati je, da se slovenski športni krogi te tekme mnogoštevilno udeleže. Oče in hči. Dne 31. t. m. sta se v Zgornji Senici pri Medvodah sprla neki posestnik in njegova hči. Nasilni oče je zgrabil hčerko za lase in ji grozil konečno tudi z nožem. Ko je ta vsa prestrašena zbežale iz hiše je oče zgrabil za sekiro, razsekal hčeri šivalni stroj in ji tako povzročil škodo v znesku 130 K. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu 'anuarju 1911 je 568 strank vložilo 200.346 K 27 h, 451 strank dvignilo 152.370 K 7 h, 8 strankam se je izplavalo posojil 13.300 K. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vložnih obresti 4,609.670 K 26 h, stanje hipotečnih posojil 2,991.852 K 30 h, stanje občinskih posojil 469.593 K. Denarni promet 581.290 K 93 h. Repertoire slovenskega deželnega gledališča. Jutri, v torek se poje drugič za par-abonente Albinijeva opereta »Baron T r e n k", ki je včeraj popoldne do zadnjega kotička napolnila gledališče. — V četrtek se poje drugič za n e p a r abonente opereta »Baron Trenk". — V soboto se igra prvič dramska noviteta, madjarska komedija »Na dol ovsk e m gradu", ki je spisal najodločnejši madjarski dramatik Fran Herczeg (za par-abo-nente). — V nedeljo popoldne ob 3. Fallova opereta »Ločena žena", — zvečer prvič v sezoni najboljša Pu-cinijeva opera »B o h e m e". Operetno osobje pripravlja Leharjevo »Veselo vdovo", operno Gounodovega »Fausta", dramsko pa Hauptmanovega »Voznika Henschela". Akad. društvo »Slovenija" na Dunaju priredi IV. redni občni zbor v torek dne 7. t. m. ob pol 8 uri zvečer v lokalu »Zum Magistrat" (I. Lichten-felsgasse 3. poleg rotovža). Na dnevnem redu so poleg običajnih točk: volitve v odbor in v eksekutivo nar. rad. di-jaštva. Nadalje sporoča društvo, da prireja vsak četrtek ob pol 8 uri zvečer v društvenih prostorih (VIII. Breiten-feldergasse 20.) redna predavanja; tačas ima tov. jurist Ivan Sajovic ciklus o socializmu. »Slovan*. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Izšla je tretja številka tega našega najlepšega salonskega mesečnika, ki bi ne smel manjkati v nobeni boljši družini. Vsebina 3 štev. je sledeča: Milan Pugelj: Ura z angeli. — Ivan Ivanov: Cigan, Glumci. — Dr. Fr. Ilešič: Domači avtor. — Ivan Lah: Spoznanje. — Groga Koritnik: Fragmenti ljubezni. Albin Ogris: Edonara Rod. — Dr. Fr. Ilešič: Pesnik-jubilant. — Utva: Katrica. — Ivan Ivanov: Osamljenost. Tovit: Pri delu. — Listek. Listek prinaša bogato vsebino, pregled po naši in tuji književnosti in splošne kulturne beležke. Med ilustracijami najdemo nekaj Melkusovih del, sliko prof. Kra-mara, Ivekovičevo Veroniko Deseniško i. dr. Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. V krasno opremljeni obliki je izšla 2. številka našega mladinskega lista, ki prinaša sledečo vsebino: Rado Osvin: Zimska plan. — R. Gašperin: Komar in muha. — Ivan Legat: Mati. — Marica Gregoričeva: Slab tovariš. — Rado Osvin: Sv.Trije spremljevanjem orkestra »T anana". Fran Ferjančičev »Tone solnce* je melanholično-elegičen b-durski spev redke, čutapolne ubranosti. Gregorčičevo besedilo je odel komponist v muzikalno-dramatično skladbo, ki se simbolno vzdiga v drugi kitici in prekrasno izzveni v resigniranem, cerkvenim žalnim spevom podobnem koncu. Matičin zbor je znal povzdigniti čuvstva polno skladbo na zasluženo višino. S ponavljanjem Jenkovega ciganskega zbora »Tanana* iz spevoigre »Vračara* je Gl. Matica izpolnila srčno željo vseh poslušalcev. Ta kras muzikalnega slikanja kulminuje v lepih solo sopranov, katerim sledi ponovljen motiv celotnega zbora. Velikanski utis na poslušalce je najboljše dokumen-toval buren aplavz, ki pa je veljal tudi preciznemu spremljevanju Slov. Filharmonije. In sedaj naša dr. G. Krek in E. Adamiči Resnično at last not least! Izmed dveh dr. G. Krekovih skladb damo na vsak način prednost njegovi »Tam na vrtni gredi*. Če tekstovni in muzikalni naglas dvakrat nista kongruentna, to se odpusti odličnim njenim vrlinam, mo- kralji. — M. P.: Milki Čečevi. — Drag. Humek: Majka priroda pripoveduje. — V. G.: Mraz. — Milan Dolinar: Gosli bas in cimbale. — Pouk in zabava. Priporočamo! Kdo sme voliti pri ljubljanskih občinskih volitvah ? Kdo voli v prvem volilnem razredu? V imeniku prvega volilnega razreda mora biti vpisanih 2/s vseh onih 24 let starih oseb moškega in ženskega spola, katerim je najmanj eno leto predpisan v občini ljubljanski občinskim dokladam podvržen t. je kak drug davek kot osebna dohodnina. Tudi juristične osebe so med volilci tega razreda. Kdo voli v drugem razredu? Tri petine takih volilcev, ki ne pridejo več v prvi razred, voli v II. razredu. Razen teh so še volilci v tem razredu, a) člani knezoškofijskega stolnega kapitelja in v dušnem pastirstvu, v službi cerkvenih oblastev ali na javnih ljudskih in meščanskih šolah nameščeni duhovniki vseh konfesij; vse te osebe tudi, če so stalno ali začasno vpokojene; b) službujoči, stalno ali začasno vpokojeni dvorni, državni, deželni in javnih zakladov uradniki ter uradniki ljubljanske občine; c) častniki (avditorji, vojaški zdravniki, vojaški računovodje) in vojaški duhovniki v pokoju in v razmerju izven službe, kakor tudi aktivno službujoči, vpokojeni in v razmerju izven službe stoječi vojaški uradniki; d) doktorji, ki so dosegli svojo aka-demično stopnjo na kakem tozemskem vseučilišču ali na kaki drugi tozemski visoki šoli; pooblaščeni civilni tehniki in rudniški inženirji ter oni tehniki, ki so postali na kaki tozemski tehniški visoki šoli stroge izkušnje, dalje magistri farmacije, ki so prestali na kaki tozemski visoki šoli izkušnje, — vse te osebe pa le, ako imajo v občini domovinsko pravico; e) voditelji in stalno nameščeni učitelji na javnih ljudskih in meščanskih šolah, ki so v občini in direktorji profesorji in učitelji, ki so nameščeni na drugih javnih učiliščih v občini; dalje pa tudi stalno ali začasno vpokojeni voditelji in učitelji javnih ljudskih in meščanskih šol ter stalno ali začasno vpokojeni direktorji, profesorji in učitelji javnih učiteljišč sploh. Ali imajo tudi učiteljice volilno pravico ? Stalno nameščene, stalno ali začasno vpokojene učiteljice na javnih ljudskih in meščanskih šolah v občini imajo tudi volilno pravico. Kdo še je volllec v drugem razredu ? Oni, ki plačajo več kot 30 kron na leto osebne dohodnine. Imeti pa morajo v Ljubljani že najmanj dve leti redno bivališče. Važna razsodba ministrstva za javna dela. Pivovarna Puntigam proti pivovarni v Lescah. Pretečeno soboto se je vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču zanimiva kazenska obravnava in sicer o zadevi, o kakoršni se pri nas doslej še ni obravnavalo in ki je še le vsled razsodbe ministrstva za javna dela postala temelj obsodbi deželnega sodišča. dernemu slogu in psihološko-dramatični deklamaciji. Posebno fraza »rosno bo oko* je prekrasna. Padajoči kro-matični postopi, menjajoči se med tenorjem in basom napravijo v ppp koncu težak tragičen učinek. — »Kakor bela golobica" pa je tihe sreče popoln zbor, ki prehaja v prekipevajoče veselje v crescendu in stringendu druge kitice, ki se končava v kompozitorsko-rafiniranem koncu, v katerem imata visoki tenor in sopran s trijolami težko nalogo. ■— In E. A d a m i č ? Štiri skladbe njegove smo čuli, eno lepšo od druge, tako, da le s težavo rečemo: »Petnajst let" je najlepša. Kakor hipno bojazen v ljubezenski sreči v »Dekletce, podaj mi roko", tako krasno slika tudi .V gozdu* žalostno osodo srnice, ki jo v srce zadene strel. Efektna dramatika v obeh slučajih opisuje tragika teksta. Da se zahteva od moškega zbora ravno tako glede višine, kakor glede drznosti in-tervalskih skokov mnogo, je pri Adamiču znano. Veseli, naivni slog v »P e t na j s t 1 e t* karakterizuje lahek stakatiren valčkov motiv basa, ki prepleta skladbo, lov »V gozdu" pa zelo imenitno vpeljava in končava fanfarski motiv z ženskim in ob koncu z možkim pri- Zadeva, ki se je vlekla že leto dni, je sledeča: Pivovarna Puntigam ima, kot znano, svoje sode na robu rdeče zaznamovane. Ta zaznamba je zakonito registrirana. Lastnik pivovarne v Lescah pa je ta znak posnel tudi za svoje sode, tako, da vsak, ki je videl tak sod, je mislil, da je to last pivovarne Puntigam. Lastnik je bil na to od konkurence opozorjen s pozivom, da tako zaznamovanje odpravi. Toda tudi ta poziv je ostal brezuspešen. Cimerman je prodal pivovarno v Lescah zadrugi, v kateri je večina zagrizjenih koroških Nemcev in razen Legata iz Lesc Je malo slovenskih družnikov. Ti so prevzeli sode, kakor so jih dobili. In zopet je bila zadruga kot nova lastnica opozorjena na protizakonito ozna--čenje sodov. Pa tudi novi gospodarji se za ta opomin niso brigali. Pivovarni Puntigam ni drugega preostalo, kot nastopiti sodnijsko pot. Zastopnik tukajšnje zaloge Puntigam dr. Ravnihar je vložil ovadbo na dež. sodišče. Proti obtožnici pa se je zadruga pritožila na graško nadsodišče. Le to pa je izjavilo, da se o zadevi ne more preje soditi, predno ni ministrstvo izreklo razsodbe, ali je to [označenjč sodov zakonito zajamčeno pivovarni Puntigam, oziroma ali spada to barvanje §odov sploh pod zakonito varstvo. Ministrstvo za javna dela je razsodilo, da spada od pivovarn vpeljano, notorično negovano označenj e sodov pod zakonito varstvo ter da je vsako posnemanje od strani konkurence kaznjivo. S to razsodbo je bila predležeča zadeva takorekoč že rešena ter obsojena. Zastopnik dr. Ravnihar je z ozirom na to razsodbo še enkrat opozoril zadrugo v Lescah, da odpravi rdečo označbo sodov. Zopet brezuspešno. Meseca decembra je dr. Ravnihar pustil potom oblasti zapleniti 2000 takih sodov. Dal jim je na razpolago, da vsaj sedaj, ko vidijo, da je stvar postala resna, postanejo pametni. Ali tudi ta zadnji opomin je našel v Lescah le gluha ušesa. Dr. Ravnihar je vložil novo obtožbo in sicer, proti prejšnjemu lastniku, proti bivšemu pivovarju ter proti načelstvu zadruge. Prejšnji lastnik pa je med tem izginil, pivovar je izstopil iz službe, tako je pretečeno soboto sedelo le načelstvo zadruge na obtožni klopi. Zagovarjati bi imel obtožence prejšnji zastopnik pivovarne Puntigam, dr. Eger, pa si je prihranil blamažo, ter rajše doma ostal. Kazenskemu senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk. Kot »corpus delikti** so se privalili v razpravno dvorano sodčki Leške pivovarne; od daleč na las podobni onim iz Puntigama. Kot priča je fun-giral tudi višji ravnatelj pivovarne Puntigam. Obtoženo načelništvo se je zagovarjalo s praznimi izgovori, da ni bilo časa za prenovitev rdeče barvanih sodov. Deželno sodišče je na podlagi razsodbe ministrstva za javna dela obsodilo načelnika tožene zadruge Gwan-tschnigga (svoj čas slovenski Klančnik) iz Celovca ter uda načelništva Ivana Legata iz Lesc vsakega po 100 K globe oziroma 10 dni zapora, odstranitev rdeče barvanega roba vseh sodov ter priobčenje razsodbe v »Laibacher Zei-tung“, »Klagenfurter Zeitung' in „Ta-gespost\ Pivovarnarji glejte torej, da ne hodite v zelje h konkurenci, niti kar se tiče barvanja sodov ne! Kupujte J Izvod samo 4 vinarje. H ^etkom prvih dveh taktov. Jenkovo Pesem „V snegu* je Adamič na njemu lasten način ekscelento uglasbil. Kontrast glasbenega slikanja v prvi in ^rugi kitici se izražajo v jasnih c-dur-skih akordih, ki zatemne v bolestnem tenorskem vzkliku, da končno preide vse v obupni konec izgubljenega veselja ob rožni pomladi. Ti dr. G. Krekovi in Adamičevi spevi zahtevajo od zbora izredno mnogo in so vkljub kratkosti in navidezni skromni lepoti zelo težavni. Prekrasni uspeh vseh zborov je tedaj velika zasluga ravno tako koncertnega vodja, ki z vso dušo ohranjuje Gl. Matici večajoči se renome, kakor zboru, ki ima tudi v ženskih glasovih, če Prav ne tako veliko tehnično izurjenost, ko v moških, pa vendar izredno svežost in temperiranost. Oceno orkestralnega in instrumentalnega repertoirja kakor par pripomb k F. Gerbičevem/ tercetu »Rožmarin* v jutrišnji številki. Istotako priobčimo oceno o „M a-r * j i Stuart* v jutrišnji številki. Najnovejša telefonska brzojavna poročila. in Nesreča na vrbskem jezeru. Celovec, 6. februarja. Včeraj sta na Vrbskem jezeru vdrla v jezero dva 14 letna fanta in utonila. Vsaka pomoč je bila izključena. Monslgnor Wei8. Celovec, 5. februarja. Kakor se poroča, je bivališče znanega goljufa, bivšega ravnatelja zveze koroških hranilnic, monsignora Gabriela Weifia, že znano. Nahaja se v mestu Minesota v Združenih državah in je odtamkaj poslal že več pisem v domovino. Prosil je tudi celovški knezoškofijski ordina-rijat za dovoljenje, da bi smel še maševati. Češki teologi in prisega proti modernizmu. Praga, 5. februarja. Zveza čeških teologov na teologični fakulteti v Pragi je sklicala za četrtek veliko zborovanje, da zavzame svoje stališče v vprašanju znanega papeževega odloka glede prisege proti modernizmu. Ruska carska dvojica na Nemškem. Berlin, 5. februarja. Ruska carska dvojica pride že tekom meseca maja zopet na letovišče v Friedburg na Hesensko. Konflikt med Rusijo in Norveško. Petrograd, 5. februarja. Kakor se poroča, namerava Rusija v Severnem ledenem morju, kakih 100 km od Norveške utrditi luko Kildisund. Norvežani so raditega silno razburjeni. Listi poživljajo vlado, naj se energično upre temu ruskemu načrtu. Budgetni odsek. Dunaj, 5. februarja. Seja proračunskega odseka je sklicana na 7. t. m. Na dnevnem redu je vprašanje glede ustanovitve italijanske pravne fakultete. Splošno prevladuje mnenje, da bodo slovenski klerikalci opustili obstrukcijo, vsled česar se nahaja vprašanje glede ustanovitve italijanske pravne fakultete v precej ugodnem položaju. Delegacije. Budimpešta, 5. februarija. Na današnji seji zunanjega odseka ogrskih delegatov se je vršila razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Poslanec Kossuthove stranke, Szaghy je povdar-jal, da je Aehrenthalova politika popolnoma zavožena in Avstriji škodljiva. Justhovec Bakonyi je razpravljal o potsdamskem sestanku. Poslanec Bathyani je izjavil, da vse sedanje okolščine kažejo, da bo zopet napočila trocesarska doba. Poslanec Nagy je vehementno napadal Aehrenthala radi njegove politike napram Srbiji. Dunajski vlsokošolci in dogodki na krakovskem vseučilišču. Dunaj, 5. februarija. V veliki dvorani hotela Savoy se je danes vršilo veliko zborovanje dunajskih visoko-šolcev vseh narodnosti. Vsi govorniki so z ogorčenostjo protestirali proti relegaciji krakovskih kolegov in proti vedno bolj se razširjajočemu klerikalizmu na avstrijskih visokih šolah. Po dolgotrajni debati je bila sprejeta resolucija, o kateri izražajo dunajski napredni visokošolci vseh narodnosti svoje simpatije krakovskim kolegom. Resolucija tudi naglaša, da so dunajski visokošolci pripravljeni na odločni boj in težke žrtve za svoje kolege v Krakovu. Na shodu je govoril tudi dunajski državni poslanec Ofner, ki je poživljal zborovalce, naj. se energično upro proti naraščajočemu klerikalizmu na avstrijskih vseučiliščih. Proti resoluciji so glasovali štirje klerikalni visokošolci, kar je vzbudilo velikansko ogorčenje. Afera Eulenburg. Berlin, 5. februarja. Kakor se poroča, bodo znanega nemškega svinjarja kneza Eulenburga v kratkem prepeljali v Hanoveranski sanatorij. Knez se nahaja sedaj v gradu Lienberg in ne gre nikdar iz sobe. Državno pravdni-štvo je hotelo nadaljevati kazensko postopanje proti njemu, a je sedaj odstopilo od svoje namere, ker se je Eulenburgu zdravstveno stanje zopet jako poslabšalo. Razne vesti. * Strahovita eksplozija v New-Yorku. V mestnem delu Jeroey City je nastala pri prelaganju dinamita z voza na ladjo strahovita eksplozija, ki je učinkovala kakor potres, Hiše v celi okolici so celo poškodovane. Zračni pritisk je razbil na tisoče šip. V ulicah, v trgovinah in bankah je nastala silna panika. Ves promet se je ustavil Mrtvih je do 25, ranjenih pa na stotine. * Vrhunec nesramnosti. Po noči dne 30. januarja so vlomili tatovi v prodajalnico zlatarja Rennesta v Berlinu in so ga temeljito okradli. Odnesli so mu za 1200 mark zlatnine. Opazil jih ni nikdo. Ko so pa končali svoje „delo“, stopi eden od tatov k oknu zlatarjevega stanovanja, potrka, in ko zlatar odpre mu pove da so ga ravnokar okradli tatovi. Če pogleda skozi okno, jih lahko še vidi. Zlatar res pogleda in vidi tri može, ki so ravnokar zavili z ukradenim blagom v neko stransko ulico. r Verska blaznost. Kako daleč sega verska blaznost in kako grozoviti so lahko njeni izbruhi, kaže sledeča dogodba, ki se je zgodila blizu Ko-slina na Pomorjanskem. Tam se je začelo neko novo versko gibanje pod imenom *Binkoštno gibanje*. Tudi neki zakonski mož se je temu gibanju pridružil. Te dni je prišel domu in je hotel svojo ženo zaklati in darovati bogu. Žena mu je k sreči ušla, mož pa je šel v hlev, pograbil tam tele, ga zaklal in mesto žene daroval bogu. Torej skoro nekaj takega, kakor Abra hamova daritev v židovskem starem testamentu. V prosvitljenem XX. stoletju smo torej srečno tam, kjer smo bili pred več nego dvema tisočletjema... Res, daleč so pripeljali farji ljudvsto! Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana. Mali oglasi. Damska žalna in modna krila najnovejšega kroja od 5, K naprej. Samo v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19. 10—2 Italijanščino, francoščino, nemščino in slovenščino podučuje Šibenik, Šelenburgova ulica 6, I. nad. 72 4—1 Absolventtnja trgovskega tečaju želi takoj vstopiti v službo kot praktikantinja tu ali v ljubljanski okolici. Cenjene ponudbe pod B. B. na inseratni oddelek .Jutra*. 74/3—1 Primeren lokal v sredini mesta z vodovodom išče .Klub slov. amater-fotografov* v Ljubljani. Ponudbe z vsemi pogoji je poslati na društvo. 75/2—1 Dve elegantno meblovanl sobi s posebnima vhodoma se takoj odda. Grubarjevo nabrežje št. 16. 71 3—1 Salonske obleke fine, prodaja po K 52 konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo 19. 53/5—1 Izjava. Podpisani izjavljam, da bom proti vsakomur, kdor bi govoril, da sem še delničar »Glavne posojilnice v Ljubljani*, sodnijsko postopal, kajti kot delničar sem odstopil že dne 10. januarja 1907. V Ljubljani, dne 4. svečana 1911. Franc Kmetič, ključavničar, Spod. Šiška. Električen klavir se ceno proda. Ljubljana, Jurčičev trg 3. Brez posebneba obvestila. t Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra in teta Karolina Kaplan danes, dne 4. svečana ob 9. uri zjutraj v 24. letu svoje starosti previdena s sv. zakramenti po kraki in mučni bolezni v gospodu zaspala. Pogreb nepozabne se vrši dne 6. svečana ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Selo št. 39 na pokopališče k sv. Križu. Selo-Ljubljana, 4. svečana 1911. Žalujoči ostali. Prvi »lovenski ragrebni zavod Jos. Turk In 3rata Rojina. 22 metrov jato Uro okrnjenih ib iržap (Schneefanger) se na sv. Petra nasipu 45 jako ceno proda Tovarniška znamka „IKO“. o> <-> •a g > a) S £-* C/5 C3 _ N **.s s pp t— ^3 «~j§ « > B mS ^3 “ c ra w g — ■S ^ o —7> "q —■ OS S w lag-o. FR. ČUDNU urarju in trgovcu v LJUBLJANI samo Prešernova ulica št. 1. Ceniki s koledarjem zastonj tudi po pošti. Največja zaloga stenskih ur. Tovarna cementnih in glinastih iz - - delkov v Ilirski Bistrici Rezervni zaklad Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol milj ona priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne cevi, tlakovne ološče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane ln navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila izvrSe se točno in po najnižjih cenah, kakovost je izborna. milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBL/JANI Dunajska cesta štev. 18 Naznanilo preselitve. Prodajna pisarna šentjanškega premogovnika se je preselila v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8. Eskomptuje Eskomptuje trgovske menice, trgovske menice, Ustanovljena = leta 1882. = Ustanovljena E=E leta 1882. = NAZNANILO. V četrtek, 9. t. m., ob 10. dopoldne bo na dvorišču hotela „LIoyd“ »anctn/Jaia ekvipaž, sedel za gospode mm OttUlftin dai"e, ko«jske oprave, a. v sobne m kuhinjske oprave, oblek za sluge itd. itd. Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Upravno premoženje m [v letu 1910 K 20,500.000*— najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki Prešernova ulica štev. 44 Filip Supančie Šubieo^a ulica 5. VI prihranite denar! Automatični namizni nrificraltiik (Poraben tudi kot P \\L Ig d I HI n žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevib pušk. Lepo HJ &•£££& lepo rfatilo! ® darilo J |nc Crhnndar tehnltna plaarna Dunaj XIII., JOS. aciiunuer H(ltteldnr«*r*traM* 2J7/V. Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se umo pc poštnem povzetju. — P. n. restavraterjl In kavarnarji Izjemne cene. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perL Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Najni^je cene! TURK in BRATA ROJINA. Sest. fona S 450 000 r&S Ljubljanska kroitna banka v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 2« - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 ‘|v °|0.