Štev. 149
trst, v sredo 31 maja
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
Ml Mdeljah bi prtznftlfc eh 5-, sb p«n«<ei]klfe tfe ». z|«traj.
ItcT. m prodajajo po 9 nv6. (fi k to i.) j nungik tebakaruah ▼ Tratu in okolici, Gorici.	9%. Patrm,
Peatojai, Sežani, NaHrežini, St. Ladji, Tolmin«, Ajdav-Kini, Dorabergv itd. Zaatarel® Itet. po 5 bt4. (1* afcot.). • •LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ iirokosti 1 kolono. GENE: Trfovinakl in okitai oglasi po ■ »t. mm, aaanrtniee, zahvala, poslanico, oelaai donarnih m rodov p* IO st. mm. Za oglase t t*kstn liata do 5 vrst. 20 K, mki nndaijna vrsta K 2. Mali oglati po -4 atot. boaeda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaoratni oddelek uprave „Edinosti-. — Plačuje ae izključno lo upravi „Edinosti". -=g- i _ Plačljive hi utoZljlvo » Tr*tu.	■ ■
danilo polititasga
m Mto lolo %a X, pol let* 19 K, 3 mesece • K; na a»-
Nfti kroz doposlane naročnino, ae mpravm no ozira. ISiaiateaaa neteljefce iatonjo .JMIOin« etaee i no
•«U M« Kron H«, aa vel leto Krta l*M. ▼d dopis? aaj ae poi^jaJo na vrodniAkro lista. Nefranka-
pisma eo M sprejaujs in rokopisi •• M vrsSsjs Karsfrnia*, oglata In roklamao^oja poiiljaU na mpravo lista.
DMMDSTVO t rfu Siarfta Gaiattl 18 (Narodi! tise) bd^atofi in odgovorni urednik •TIPA* MODDCA. Lastnik koaooieg lista .Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poreitvom v Trata, ulioa
i Otorgio OalaMi ttov. 18.	----
PeStee-fcranllnKiH ra2an It 841*852. TELEFON H. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za četrtek, dne 1. junija 1911
ob 8. uri zvečer v gledal, dvorano „Nar. doma" v Trstu
volilen shod
za uradnike in nastavljenee
(državne in zasebne)
DNEVNI RED:
Državnozborske volitve.
Poroča g. dr. O. Ryb&f.
Podpisani odbor vabi najuljudneje gg. uradnike in nastavljence - vo!ilce vseh kategorij na omenjeni shod.
ODBOR pol. društva „Edinost".
lici! Slovenci!
Prva avstrijska poslanska zbornica, ki je bila izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice, je bila raz-puščena, predno je potekla njena zakonita šestletna doba. A razpuščena je bila, ker so zastopniki slovanskih narodov, izvzemši Poljake, nastopali z najstrožjo opozicijo proti gospodstvaželj-nosti nemških strank in proti vladi, ki je, opiraje se na privilegirane narodnosti (Nemce, Lahe in Poljake), kršila pravice slovanskih narodov.
Od nekdaj že izrabljajo privilegirani narodi svoj ugodni položaj na škodo Slosanov. Mej najbolj zatirane in zanemarjene pa štejemo ravno mi Slovenci.
Vendar nam ni obupati. Ze smo se zbudili iz teme in iz narodnega mrtvila, v katerem so na? držali nasprotniki Iz lastne moči smo si pridobili častno mesto mej drugimi narodi in z lastno močjo si hočemo priboriti tudi političen ugled in boljšo materijelno bodočnost.
V to pa je potrebno, da složno in odločno nastopamo na predstojećih volitvah, na katerih treba pokazati, da hočemo tudi v naprej boriti se za narodne, kulturne, socijalne in gospodarske interese tržaškega Slovenstva.
Naš boj je pred vsem boj za naše narodne pravice. Mi nočemo zaostajati za drugimi narodnostmi, temveč hočemo biti enaki mej enakimi. Mi ne zahtevamo gospodstva nad drugimi narodi, temveč enakopravnost; mi hočemo, da se tudi nam omogoči svoboden razvoj na podlagi našega materinega jezika!
Za to bomo nadaljevali boj za slovensko šolstvo, ki je tako zanemarjeno, da postane lahko usodepolno za naš nadaljni obstanek. Vse moči hočemo napeti, da se spopolni slovensko ljudsko šolstvo v okolici, a da se isto vstvari v mestu. Za našo mladino pa zahtevamo tudi srednje in strokovne (obrtne in trgovske) šole, da nam tujec bg zasede mest, ki so v prvi vrsti namenjene nam domačinom.
Da to laglje dosežemo, boriti se Jaoeemo kakor dosedaj za narodno avtonomijo. Saj smo dovolj zreli, da sami odločujemo o svojih kulturnih potrebah.
Napredek v kulturi pa gre vedno rako v roki z napredkom narodn<ga blagostanja. Zato moramo in hočemo delati na to, da se slovenski narod tudi gmotno okrepi in ©samosvoji. To pa ni možno, ako se hujska razred proti razredu. Nismo torej za razredni boj, temveč za enakomerni razvoj vseh narodnih sH. Ker pa je gospodarsko slabejši
vedno podpore bolj potreben, bo naša skrb obrnjena pred vsem povzdigi našega kmeta in našega delavca.
Tržaška okolica je vrt tržaškega mesta. Lepo vspevajoče vinogradništvo, kakor tudi sadjarstvo, zelenjadarstvo in pred vsem umna živinoreja bili bi stalen vir dobrih dohodkov naše okolice. Opozarjali bomo zato merodajne čini-teljo, da je njihova dolžnost, podpirati in pospeševati razvoj našega kmetijstva.
Enako pažajo pa bomo posvečali interesom delavstva. Starostna oskrba delavcev mora postati čimpreje %akon. Kakor je naš bivši poslanec v prejšnjem parlamentu marljivo sodeloval na dotičnem zakonskem načrtu, tako bodo tudi naši bodoči poslanci z vso vnemo zahtevali moderno socijalno politično zakonodajo za zboljšanje gmotnega, kulturnega in zdravstvenega stanja delavca. Pravično ureditev razmer med delodajalcem in delavcem smatramo za eden najvažnejših korakov k rešitvi socijal-nega vprašanja.
Ako pa hočemo našemu narodu priboriti popolno veljavo v tem trgovskem mestu, dosežemo to le, ako z vsemi svojimi močmi delamo tudi na to, da razvijemo čvrsto, solidno in svobodno trgovino, svojo narodno obrt in lastno industrijo.
Krepka opora vsakemu narodu je tudi zdrav srednji stan, ki se je pri nas Slovencih še malo razvil. Zatorej bo naša skrb, da se zraven naših trgovcev in obrtnikov množi naše uradništvo, bodi javno, bodi zasebno, da se rešijo njegova najbolj pereča vprašanja, predvsem pravična ureditev uradniških plač, ki naj omogočijo uradniku, da svobodno izvršuje svojo službo, ne da bi ga pri tem mučile skrbi za vsakdanji kruh.
S takim kulturnim in socijalnim delom na strogo demokratični podlagi zagotovimo tudi našemu, dosedaj tako zanemarjenemu narodu srečnejšo bodočnost.
Volilci ! V vaših rokah je možnost, da dosežemo svoj cilj. Vaši glasovi naj omogočijo našim kandidatom, da povzdignejo svoj glas za vaše pravice, za vaše interese. Letošnje volitve pa naj tudi pokažejo, kako smo napredovali, volitve naj dokažejo, koliko nas je na tržaškem ozemlju. Ravno letos so nas naši nasprotniki na tržaškem magistratu z znanimi svojimi mahinaci-jami hoteli vtajiti, prikrivati so hoteli naše resnično število, da prikažejo Trst kakor izključno laško mesto in nam odtegnejo podlago za uveljavljenje naših narodnih pravic. Čez vse te nelepe ma-hinacije napravimo velik križ, ako na predstoječih volitvah nastopino vsi zavedni Slovenci kakor en mož, ako z glasovnico v roki dokažemo resnično naše število v tržaški občini. Na* te glasovnice pa zapišite imena naših kandidatov, ki smo jih postavili sporazumno z vašimi zaupniki in ki so po sedanjem delovanju zaslužili, da so vaši zastavonoše. Ti kandidatje so :
I. okraj : Matko MandiĆ, urednik v Trstu ;
n. okraj: dr. Otokar Ryb&r,
odvetnik in deželni poslanec v Trstu;
III.	okraj : dr. Josip Wilfan,
odvetnik in deželni poslanec v Trstu ;
IV.	okraj: Ivan Škerjanc, prožni mojster na c. kr. priv. južni železnici v Trstu ;
V.	okraj: dr. Otokar Ryb&r,
odvetnik in deželni poslanec v Trstu ;
V boj torej za našo sveto stvar do končne zmage! V boj pod imeni naših kandidatov z geslom :
Naprej zastava Slave !
Politično društvo „Edinost";
BRZOdfiUNE UESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je nadaljevala splošno debato o naučnem proračunu Po kratki debati je bila razprava odgodjena na jutri.
Kralj Peter ne obišče romunskega kralja.
BUKAREŠT 30. (Rom. ag.) Oficijozna „Epoca" dementuje vest nekega jutrnjega list, češ, da obišče kralj Peter v kratkem srbski dvor.
Aehrenthal pri carju Ferdinandu.
DUNAJ 30. „Zeit" poroča, da je grof Aehrenthal posetil bolgarskega carja Ferdinanda, ki biva sedaj v svoji palači na Dunaju in da je imel žnjim pogovor, ki mu pripisujejo posebno važnost.
Bolgarsko-črnogorska koalicija proti Turčiji ?
LONDON 30. Iz Carigrada poročajo, da nameravata Bolgarija in Črnogora skleniti pod okriljem Rusije koalicijo proti Turčiji. Črnogorski diplomatlčni agent Popovič je baje že razpravljal z bolgarskim odposlancem Sarafovom o skupnem načrtu operacij za slučaj, da bi Turčija napadla Črno-goro.
CARIGRAD 30. Zagotovlja se, da je Črnogora nakupila v Bolgariji velike množine pšenice in koruze.
Nevihte.
STUTGART 30. Tukaj in v okolici je bila silna nevihta z nalivom in točo, ki je provzročila veliko škodo. V Grunsfeldu je voda odnesla mlin. Posestnik in tri druge osebe so utonile.
MANNHEIM 30. Včeraj popoludne je bila v Mannheimu in v badenskih občinah nevihta z grozno točo. Poljski pridelki so popolnoma uničeni. Pobito je bilo tudi mnogo perutnine. Ptičev leži na stotine mrtvih po vrtih in poljih. Vihar je odkril mnogo streh. Razbitih je bilo mnogo šip na oknih. Neki ženski, ki so jo zadela točina zrnja, so se pretresli možgani.
Zrakoplovna tekma Pariz-Rim.
GENOVA 30. Garros je dospel semkaj ob 8. uri 21' 32". Ob 10 49 je odletel v Pizo.
PIZA 30. Garros je ob 12*45 ob navdušenih ovacijah občinstva srečno dospel v San Rossore (okraj Piza).
NIČA 30. Aviatik Garros je sinoči ob 8. uri dospel in je odletel ob 4. uri 55 m. zjutraj.
TROYES 30. Biplanu Leveles, v katerem je bil tudi en pasažir, se je pokvaril motor. Biplan je padel na zemljo in se popolnoma razbil. Aviatik in pasažir sta ostala nepoškodovana.
Aparat Weyman se je prevrnil blizu Bar sur Aube. Weyman je ostal nepoškodovan.
GENOVA 30. — Frey, ki se je v Niči dvignil v zrak ob 2 36 pop., je ob 5*58 pop. ob ovacijah zbranega občinstva dospel na tukajšnji aerodrom.
PIZA 30. Gerros je z ozirom na slabo vreme sklenil, da odleti še le jutri proti Rimu.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 30. Skupščina je danes v drugem čitanju vsprejela štiri z Avstro-Ogi-sko sklenjene konvencije.
Cesar v Godollo.
GODOLLO 30. Cesar je noč prebil izvrstno. Ob 1. uri je cesar vsprejel v privatni avdijenci deželnega načelnika Bosne in Hercegovine FZM Oskarja Potioreka.
Avstro-ogrska banka.
BUDIMPEŠTA 30. — Generalni svet avstro-ogrske banke je imel danes pod predsedstvom generalnega guvernerja Popo-viesa sejo, na kateri je bilo sklenjeno na predlog generalnega tajnika, da se bančni privilegij podaljša do srede novembra in da se pooblasti bančno vodstvo, da sklene tozadevno pogodbo z obema vladama. Generalni tajnik je poročal o poslovanju banke in povdarjal, da je notranji položaj banke zelo ugoden. Tudi razmere na denarnem trgu so bile ugodne.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 30. — Vrhni poveljnik v Albaniji poroča o raznih bojih, ki so se vršili z ustaši od 26. na 27. ,t. m. v raznih krajih severno od Kastratija. Čete so zasedle nekatere višave in so prepodile ustaše. V boju je padel en častnik in 8 vojakov, trije častniki in 15 vojakov je bilo pa ranjenih.
Pariz 30. Na današnjem ministerskem svetu v palači Elysee je bil general Dubail imenovan načelnikom generalnega štaba.
Dunaj 30. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Taurus" dne 30. t. m. priplula v Carigrad. Na krovu Iadije vse zdravo.
Berolin 30. Kakor poročajo iz Šveiina, dobita veliki vojvodini Meklenburg-Šverin in Meklenburg-Strelic v kratkem ustavo. Doslej se je temu upiralo plemstvo. Ustava bo proglašena meseca oktobra.
Petrograd 30. — Minister za unanje stvari Sasonov se je danes v prvič po svoji bolezni peljal na daljši izprehod. V soboto dospe minister v Baden-Baden na lečenje.
Minsk 29. V mestecu Mir je izbruhnil požar, ki je upepelil 400 hiš.
Bukarešt 30. Bivši ministerski predsednik Maniu je danes umrl.
New-York 30. Blizu Mac Cooka v državi Nebraski sta trčila skupaj dva vlaka, ki sta prišla iz nasprotne smeri. Devet oseb je bilo ubitih.
Novočerkask 30. Blizu vasi Vtseloje je bila vržena v hišo posestnika bomba, vsled česar je bila hiša deloma razdejana. Na to so roparji vdrli v hišo in jo oplenili. Tri zločince so zamogli aretirati.
Tokio 30. Severno od Hok-kaida je začel goreti gozd. Ogenj se silno naglo razširja. Pet mest je obdanih od požara, ki je zajel tudi premogovnike. 300 štirijaških verst gozda je uničenih. Zgorelo je tudi nekoliko ljudi.	_
Govori naših kandidatov
na velikem shodu minolega ponedeljka v „Narodnem domu".
L
Govor prof. Matka Mandiča.
Cenjeni volilci 1 Dragi rojaki! Pred vsem se moram opravičiti pred Vami, ker v tej volilni borbi ne zahajam tako pogosto med Vas, kakor sem v prejšnjih časih in kakor bi tudi sam želel. Ponudili ste mi kandidaturo v I. mestnem okraju in jaz stavljam po zahtevi narodne dolžnosti drage volje svojo osebo na razpolago ter sem Vam iz srca hvaležen na izkazanem zaupanju. Ob enem pa me je vodstvo političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri pi oglasilo kandidatom za predstoječe državnozborske volitve v dveh istrskih volilnih okrajih. Naravno je, da moram svoje delo posvečati volilnemu gibanju v teh dveh okrajih, sosebno pa v prvem takozvanem italijanskem volilnem okraju koperskem.
Pri sv. Jakobu ne bom izvoljen — v tem pogledu se ne udajam nikaki iluziji.
Nu, naglasiti moram, da je program političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, na katerega podlagi kandidiram, identičen s programom političnega društva „Edinost". Na podlagi tega programa mi bo možno delovati tudi za koristi tržaških Slovencev in Hrvatov.
Moj program je znan. Razvijal sem ga že na volilnem shodu pri sv. Jakobu. Ta program je: borba, brezobziren boj, z vsemi sredstvi, v kolikor ne prekoračajo mej zakona — za dosego pravic našega naroda na narodnem, političnem, prosvetnem in gospodarskem polju. V tej borbi ne poznam nikakih zaprek. V mejah zakona hočem poskusiti vse, da zadostim dolžnostim poslanca nasproti svojemu narodu.
Kakor rečeno: tu v mestu ne bom izvoljen, ali vendar je velike važnosti volilni boj, ki ga hočemo izvojevati pri sv. Jakobu. Vaši glasovi nam utegnejo prinesti lep vspeh: provzročiti utegnejo ožjo volitev. To naj vas vspodbuja, da vsakdo izvrši svojo dolžnost.
Jaz ne poznam nikakih mej med pro-vincijami, kjer biva naš narod. Ako tudi v Istri izvoljen, smatral se bom — kakor že rečeno — tudi Vašim zastopnikom. Zato Vas prosim, da se svobodno zatekate k meni, ako se je komu dogodila krivica, in pomagal bom, in zastopal vaše koristi, če ; bo le v moji moči. Moje geslo bo vsikdar: Za sebe nič in vse za narod!!
Politično društvo „Edinost« v Trstu
; uljudno vabi vse volilce, posebno pa volilce I. in IV. volilnega okraja na
uolilni shod,
ki se vrši v petek, dne 2. junija t. 1. ob 7. uri zvečer pod milim nebom na zemljišču g. Ivana Prelog pri Sv. Jakobu (blizu cerkve).
DNEVNI RED: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Stran II.
„EDINOST" št, 149.
V Trstu, dne 31. maja 1 Sil-
il.
Govor dr. Ryb&ra.
Dragi rojaki! Kakor posebno srečen omen smatram, da je na prvem mestu vaših kandidatov mož, ki ga poznamo in visoko čislamo vsi, mož, ki je osivel v neprestanem boju za pravice svojega naroda, mož, ki z jednako ljubeznijo objemlje toliko svojo ožjo domovino istrsko kolikor svojo drugo domovino, ki jo je našel med nami v Trstu. (Viharni klici: Živio Mandić!) Da, res je, kakor je sam naglašal: ta mož ne pozna nikakih političnih mej, ki jih je postavila država med naše kronovine. Ali on tudi ne pozna nikake razlike med slovanskima plemenoma, ki živita v teh pokrajinah. Ta mož združuje v eni osebi najplemeni-tejo, najlepšo idejo . . . idejo jugoslovanske vzajemnosti! Zato moremo biti uverjeni, da bo z enako vnemo tudi na Dunaju zastopal in propagiral idejo jugoslovanske vzajemnosti.
Dolžnost pa mi je, da se tu spominjam še druzega moža, ki ga danes, ko se predstavljajo Vaši kandidatje, ni na tem mestu. Mož, ki je na prejšnjih volitvah kandidiral v tem II. mestnem okraju, kjer ste sedaj proglasili mojo kandidaturo (Čim je govornik izustil ta stavek, je natlačena množica priredila glasno in prisrčno ovacijo dru. Gregorinu. Frenetični živio-klici so pretresali dvorano). To je mož, ki je med nami prvi začel z zistematičnim intenzivnim delom za osamosveščenje in povzdigo tržaških Slovencev. Njemu ima tržaško Slovenstvo veliko zahvaliti na svojem lepem napredku. Ta mož je g. dr. Gregorin.
Uverjen sem, da bi ga Vi tudi danes radi videli na tem mestu in da bi radi volili tega moža. Ali ravno zato, ker ga poznajo kakor moža železne volje in pozitivnega in žilavega dela, so mu volilci izven Trsta ponudili kandidaturo. Zavedni volilci kraško-ajdovskega volilnega okraja žele, da bi jih dr. Gregorin zastopal v parlamentu na Dunaju. In gotovo je, da bo posvečal vse svoje moči toliko koristim svojega volilnega okraja, kolikor tudi koristim tržaških Slovencev. Kajti krivico mu delajo njegovi nasprotniki, ko mu očitajo, da se je s tem, da je šel kandidirat v sosednjo deželo Goriško, izneveril našemu tržaškemu programu in načelom, ki vodijo naše politično društvo. Tega dr. Gregorin ne stori — dr. Gregorin se ne izneveri svojemu programu! On ostaja zvest našemu staremu in časti-temu programu. On združuje v svoji osebi neomejeno ljubezen in brezpogojno udanost do skupnega naroda in cilj njegovih želja je jedino le ta, da narod naš postane enkrat sam gospodar na svoji zemlji! Pošiljamo mu s tega shoda pozdrave z željo, da bi zmagal, ker bo to zmaga naše ideje! (Ponovne viharne ovacije dru. Gregorinu.)
___ (Pride še.)
Obsodila dr. Hinka Hinhoulća.
To, kar je naš zagrebški dopisnik prerokoval že pred dobrim tednom dnij, to se je tudi zgodilo : Dr. Hinkovič je bil obsojen v Šestmesečno ječo zato, ker se je boril za pravico, ker je iskal vedno resnico. Znana je vloga, ki jo je dr. Hinkovič igral v vele-izdajniškem procesu. In ker je on dokazal protislovja in neresničnosti, ki so služile v podlago razsodbi v veleizdajniškem procesu, ker je on tudi še po aboliciji procesa nadaljeval kampanjo proti krivicam veleizdaj-niškega procesa, ker je rekel, da z abolicijo ni bilo dano zadoščenje užaljenemu pravnemu čutu, ker je abolicija le čin milosti, dočim „veleizdajniki" niso zahtevali milosti, ampak pravice. Zato so tega moža najprej spravili v disciplinarno preiskavo, a potem, ker se je branil notorično neobjektivnega sodnika, celo na zatožno klop radi zločina. —In ker so tirani na Hrvatskem doslej našli med hrvatskimi sodniki — žalibog — dovolj suženjskih duš, ki so pripravljene izvrševati službo rabljev nad najboljš.mi sinovi lastnega naroda, je bilo že v naprej gotovo, da se najdejo tudi kreature, ki bodo pripravljene na komando obsoditi tudi dr.a Hinka Hinkoviča. A da se ve vso to podlost prav ceniti, treba vedeti, da je dr. Hinkovič ne le jeden najboljših hrvatskih juristov, marveč, da ima inož osobito kakor kriminalist svetoven sloves, treba tudi vedeti, da je on — kakor je jako primerno označil dr. Popović v svojem dveurnem govoru — fanatik resnice, da se je vsikdar boril za resnico.
Dr. Hinko Hinkovič je vest hrvatskih tiranov, vest korumpiranih hrvatskih sodnikov, — mogli bi reči, da je dr. Hinkovič za Hrvatsko to, kar je bil za Rusijo Tolstoj. Ali, dočim so ruski tirani imeli toliko spoštovanja pred svojim človeškim dostojanstvom, da so se sramovali pred svetom dotakniti se osebe Tolstega, so pa hrvatski sodniki dokazali z obsodbo dr.a Hinkoviča, da so pomandrali v blato čut človečanskega dostojanstva in čut srama pred civiliziranim svetom ter da so enostavno orodje v rokah nasilnikov.
Tolstoj je rekel, da so v Rusiji vsi pošteni ljudje v ječi, to isto bo menda kmalo veljalo o Hrvatski. Razlika je le ta, da je Tolstoj mogel svobodno bičati nezdrave razmere svoje domovine, hočejo na Hrvatskem dr. Hinkoviču zamašiti usta z ječo. Ali motijo se tirani in njih hlapci. Dr. Hinkovič je rekel svojim sodnikom : „Pričakujem mirno Vuše sodbe, ker nad Vami je moja vest44.
Čin, ki so ga hrvatski tirani zagrešili z obsodbo dr.a Hinkoviča, je sramoten, a če mislijo ti nasilniki, da si s tem kaj pomo-rejo, se zelo motijo. Obsojeni dr. Hinkovič j postane tiranom še nevarnejši, nego jim je I bil neobsojeni dr. Hinkovič.
Volilno gibanje.
V ISTRI.
Shod v Dolini.
V poročilu o tem shodu in sicer ob zaključku, ko navaja poročevalec predlog in resolucijo obč. tajnika Sancina, je „tiskarski škrat" znatno zmešal štreno; ker isti ni govoril tako kakor poročano, ampak je približno izvajal tako :
Znano je, da je naša država krščanska država, a vkljub temu je njena zakonodaja, zlasti glede domovinstva, zelo nasprotna krščanskim načelom, ker n. pr. domovinski zakon iz leta 1863 vkljub noveli iz leta 1895 daja prednost nezakonskim otrokom pred zakonskimi glede dosege domovinstva, ker zamore nezakonska mati zasledovati do-movno pravo svoji nezakonski deci, a zakonska mati-vdova tega ne more. Na to je predlagal objavljeno resolucijo.
Zatem je omenjal slabe deželne zakonodaje v varstvo kmetijskih kultur, po kateri se daje prednost gozdom in celo divjačini in predlagal objavljeno resolucijo.
O priporočilu narodu naj se ne kolje med seboj in naj v zamotanih slučajih išče nasveta pri duhovnih, učiteljih in drugih razumnikih, ni govoril on, ampak g. župan in dež. poslanec Pangerc.
Mimogrede bodi omenjeno, da smo videli na shodu tudi domačesa kooperatorja č. g. Magdiča, z več svojimi pristaši, ki so glasovali za vse predloge in resolucije z ostalimi zborovalci brez izjeme. Iz tega sklepamo, da so tudi oni uvideli, da ob sedanjih težkih časih moramo v narodnih bojih delati skupno in ne se klati med seboj in cepiti svojih moči v korist tretjemu — našemu skupnemu sovražniku. N. V. III.
Dnevne novice.
Kolera v Italiji. Kakor znano umrl je predvčerajšnjim v Gradcu nek poštni uradnik imenom Francki vsled kolere. Ker se je Francki ravnokar vrnil iz Benetek je povsem opravičena sumnja, da se je tamkaj okužil s kolero; ta kužna bolezen namreč ne nastaje nikdar sama na sebi, nego vselej potom okužitve v kraju, ki je že po koleri okužen. In ta težki sum, da so Benetke okužene, kar baš dokazuje slučaj umrlega Franckega v Gradcu, potrjajo tudi privatne vesti, ki vedo poročati, da so se pojavili tamkaj v zadnjih dnevih nekateri slučaji kolere, a da doslej niso bili še uradno razglašeni, dasi bi se to moralo zgoditi po določbah mednarodne konvencije o koleri. Za Italijo, ki pričakuje ravno sedaj veliko obiskovalcev svojih jubilejnih razstav, je taka vest hud vdarec, a za naše kraje ni izključena možnost, da se ta bolezen prej ali slej tudi preko meje zanese. Radi tega pričakujemo od poklicanih oblastnij, da so vse pripravljene strogo in brezobzirno obvarovati našo deželo pred tem okuženjem iz sosednjega kraljestva.
Pravica na Hrvatskem. Proces proti odvetniku dr. Hinko Hinkoviču bo imel tudi svoj epilog. Dr. Hinkovič je namreč v svojem zagovoru povdarjal, da js tudi g. pl. Mirko Pišačič — upokojeni častnik— odklonil nekega sodnika z istega razloga kakor on, ne da bi bilo državno pravdništvo uvelo kazensko postopanje proti g. Pišačiču. Tedaj je predsednik sodnega dvora g. Šibenik rekel: „A kaj, Pisačič je prifrknjen". G. Pisačič, ki je — kakor rečeno — upokojen častnik, je na to pozval Šibenika na dvoboj.
To pa temu uzornemu predsedniku, ki je vreden kompanjon glasovitega Taraboc-chie, ne diši in zato bi sedaj utaj il ome-I njene besede, da si so jih poročali vsi hrvatski listi in je nebroj prič. — Kdo ve, da navsezadnje še to ne spravi nekaj ljudi na i zatožno klop radi obrekovanja sodnika. Na Hrvatskem je pač vse možno.
Domače vestL
Promocija. Absol. med. Ivan R a i š p bo dne 1. junija v slovnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem ! vsega zdravilstva.
Lončarjeva pisma! Kar šopoma so I raznaŠali včeraj po mestu magistratovi sluge naznanila za izbris in jih posebno mnogo dostavljajo našim volilcem 2. okraja. Vidi se pač, da se Lani tem narveč boje naše številne in moralne moči. In kako točno označajo oni pokorni sluge na vsakem takem naznanilu datum, uro in celo minuto uročitve ! — Vidi se pač, da so dobro podučeni in da se tudi zavedajo, koliko važnost pripisuje laška stranka tem aktom. Na srečo so naši zavedni volilci večinoma pripravljeni na take uljudna presenečenja od strani velemožnega gospoda Lončarja in se pridno takoj zatekajo v našo Centralo, da ne zamudijo prekratki rok 24 ur. Vendar opozarjamo znovič vsakogar, ki ostane odsoten več ur ali celo en dan od doma, da naroči svojcem, kam se imajo nemudoma obrniti za slučaj, da se dostavi v hišo tako naznanilo naperjeno proti najvažneji politični pravici svobodnega državljana.
Nekoliko o delovanju bivših trž. drž. poslancev. Te dni razdeljujejo socijalisti mej delavce neko brošurico z naslovom „Le nove elezioni". Ta knjižica, v kateri povzdigujejo delovanje svojih poslancev in povdarjajo, kako je to delo v komisijah važno, je sicer v prvi vrsti namenjena, da pobija laškoliberalne kandidature, ker so pa slovenski podajači laške socijalne demokracije tudi mej našimi delavci začeli tolči na veliki boben z ono knjižico, naprosili so nas ravno delavci, naj posvetimo nekoliko pažnje tisti socijalistični reklami. Le, ker smo torej v to prisiljani, hočemo se nekoliko baviti z delovanjem soc. dem. poslancev in z onim našega bivšega zastopnika.
Posvetimo nekoliko pozornosti poglavju o delovanju v komisijah ali odsekih. Knjižica piše, da so socijalisti delali mnogo v komisijah in našteva komisije, v katere so bili tržaški soc. dem. poslanci izvoljeni.
Mi g. Pittoniju gotovo nočemo kratiti zaslug, ki si jih je morda pridobil; no, kaj pa sta delala v komisijah tista dva učenjaka, ki slišita na ime Oliva in Scabar, to menda si lahko vsak sam predstavlja, ki pozna ta dva mož^;
Oliva, ki niti nemški ne zna, so izvolili v tisti odsek, ki je za delavce najvažnejši, namreč v odsek za starostno zavarovanje („penzije") delavcev. Kmalu so sami sprevideli, da ta mož ni za tako delo, in za to so ga iz tega odseka zopet vzeli.
Naš bivši posl. dr. Rybar pa je bil v sledečih odsekih :
v odseku za starostno zavarovanje („penzije") delavcev;
v odseku za državne nastavljence (uradnike in uslužbence) ;
v legitimacijskem odseku (to je odsek za verifikacijo protestiranih volitev) ;
v odseku za narodnostno vprašanje; in proti koncu zasedanja tudi še v odseku proti draginji, v imunitetnem odseku in v bančnem odseku. — A naš poslanec je v teh odsekih ne samo sedel kakor nem poslušalec, temveč je prav marljivo deloval kar dokazuje najbolj dejstvo, da so mu izročili v legitimacijskemu odseku pet referatov, ki jih je tudi izdelal, da so ga nadalje izvolili v tem odseku tudi v pododsek, ki se je imel baviti s zakonskim načrtom o volilnem sodišču, to je tistem sodišču, ki se je imelo vstanoviti, da mesto državnega zbora sodi o veljavnosti volitev. Ako ni bil dotični zakon sklenjen, imamo se to zahvaliti načelniku tega odseka, soc. demokratičnemu poslancu Daszynskemu, ki je, mesto da bi skliceval seje tega odseka, odpotoval v Ameriko, da drži tam predavanja. Naš bivši zastopnik je bil tudi izvoljen v tisti zelo važni pododsek odseka za državne nastavljence, ki je razpravljal o pravicah in dolžnostih državnih nastavljencev. Koliko dela je bilo storjenega v tem pododseku, zna vsakdo, ki je le količkaj čital dnevne in strokovne novine.
Že okolnost, da je bil naš poslanec izvoljen v toliko odsekov, dokazuje, da se je dobro poznalo njegovo voljo za delo.
On sam se s tem delom ni nikdar bahal in tudi mi ne bi ga sedaj naštevali, ako nas ne bi slovenski socialni demokratični agitatorji potegnili naravnost za jezik.
V prihodnjih dneh hočemo se ozirati še na drugo delovanje soc. demokratičnih poslancev in našega zastopnika.
Tu naj omenimo naposled le še, v koliko odsekih je sedel slavni Pitacco. Odgovor je lahek in kratek: v nobenem! Tako je torej vzgledalo „delovanje" tega slavnega poslanca, ki je, sodeč po „Piccolu", pravi Figaro de qua, Figaro de la.
Uradniki in uslužbenci v četrtek vsi na shod! Iz krogov državnih uradnikov nam pišejo : Kakor dozna jemo iz „Edinosti", sklicuje polit, društvo „Edinost" za četrtek zvečer v dvorano „Narodnega doma" javen shod za uradnike in uslužbence, na katerem bo kandidat za državni zbor, g. dr. Rybar,-razvijal svoj program za bodoče delo v parlamentu, kakor pojasni tudi zborovalcem marsikaj izza napol minolega časa, kar temu ali onemu še ni znano.
Tržaški Slovenci — mej katere se s ponosom prištevamo tudi mi slovenski uradniki in uslužbenci — so v resnici lahko ponosni na svejega kandidata, kajti sosedni naši drugorodci — odkrito povedano — se ne morejo ponašati s tako delavnim, odkritim, postrežljivim in nadarjenim možem, kakor je dr. R y b a r. — In ta gospod, ki je bil sicer že do sedaj nam vsikdar na uslugo, nam bo na jutrajšnjem shodu odkrito govoril o našem vprašanju: kako pot misli nastopiti kakor bodoči poslanec v dosego zboljšanja našega položaja.
Zato je pa dolžnost nas vseh, do naroda in do sebe, da se udeležimo v velikem številu tega shoda, kjer nam bo prilika, ne le da čujemo program bodočega poslanca tržaških Slovencev, temveč da tudi izrazimo svoje želje, ki jih gojimo v dosego opravičenih svojih teženj. Jutri zvečer torej v velikem številu v dvorano „Narodnega doma" !	Državen uradnik.
Slavnost desetletnice delovanja pevskega društva „Primorec" v Trebčah. Kakor že objavljeno slavi pevsko društvo v Trebčah dne 11. junija t. !. desetletnico svojega delovanja. K slavnosti so priglasila
svoje sodelovanje še naslednja bratska društva: 6. Pevsko društvo „Zarja" iz Rojana, korporativno, 7. „Zastava" iz Lonjerja, korporativno, 8. „Cerkveni pevski zbor" iz Sv. Ivana, korporativno. 9. Kolesarsko društvo ! „Balkan" korporativno.
Obračamo se tem potom še enkrat na bratska društva, da nam blagovolijo javiti svoje eventualno sodelovanje vsaj do prihodnje nedelje, da nam bo na ta način ! možno pravočasno in redno sestaviti program. Tudi ona bratska društva, ki ne mi-j slijo vdeležiti se naše slavnosti, prosimo, da . nam blagovolijo javiti to v svrho nadaljnega j ravnanja pri slavnosti. Na slavnosti bo svirala dobro znana Wagnerjeva godba.
Volilni shod socijalistov na Vrdelci. Socijalisti so imeli sinoči na takozvanem travniku „del gobbo" shod pod milim nebom. Govoril ie slovenski g. Kristan, ki je vezal že stare otrobi. Zabavljal je čez Bie-nertha, a pozabil povedati, da bi bil Bie-nertha že davno vzel vrag, da ga niso indirektno podpirali socijalisti. — Italijanski je govoril g. C e r n i u t z.
*
* *
Danes zvečer se bo vršil shod pod milim nebom na rotundi pri BoŠketu.
Za izjavo o predlogu izbrisa v volilno centralo v „Narodni dom"!
Skupina slovenskega ženstva NDO. priredi na binkoštno nedeljo izlet po morju v Devin. V nedeljo popoludne ob 3 30 odpluje s pomola sv. Karla poseben parnik, na katerem bo godba pod vodstvom gosp. Majcena. V Devinu bo slavnostni vsprejem in potem odhod na slavnostni prostor, kjer bo ljudska veselica. Vozni listek tja in nazaj stane 1 K 40 stot., uračunjena je v to svoto tudi vstopnina k veselici.
„Zimsko solnce" se ponovi na splošno zahtevo v nedeljo dne 4. junija v „Nar. Domu" pri sv. Ivanu. Po predstavi bo ples. Igro vprizorijo člani slov. gledališča in pevsko društvo „Trst".
Socijalistični shod v Rojanu. V včerajšnjem našem poročilu pod gornjim naslovom se mora prvi stavek tretjega odstavka glasiti pravilno sledeče: Kristan je odgovarjal dr. M a n d i č u, ki je rekel, da je od g. Kristana pričakoval, da razvije program socijalne demokracije, a je v resnici razvil le sliko bankerotne avstrijske države, ni pa povedal sredstev, katerih se misli socijalno-demokratična stranka posluževati, da odpravi vso to mizerijo, katero priznavamo tudi mi.
Revnim visokošolcem na Dunaju bo moralo „Podporno društvo" podpore za mesec junij ustaviti, ako ne dobi v kratkem novih sredstev, ker je vse do sedaj letos doŠle darove v znesku 6600 K v zadnjih sedmih mesecih že razdelilo. Z ozirom na to, da je mnogim dijakom sploh možno nadaljevati študije le s podpor, imenovanega društva, sonaprošeni za podporo vsi oni, ki se na poslana letna poročila s položnicami dosedaj še niso odzvali, dalje nekdanji podpiranci, od katerih se, žalibog, veliko število za društvo do sedaj ni brigalo, akoravno bi bila to v prvi vrsti njihova sveta dolžnost. Prosimo tudi druge dobrosrčne rojake, da tako uspešno delujočemu društvu v tem kritičnem trenotku priskočijo na pomoč. Nadejamo se, da nismo prosili zastonj.
Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. ž. v p. Dunaj III. Reisner-strasse 27. Za odbor : Dr. A. Primožič, c. kr. vladni svetnik, predsednik. Ivan Luzar, nadrevid. j. ž. v p., blagajnik.
Tržaška maSa kronika.
Pokušena samomora. 30-letni klobučar Edvard Bradin, stan. v ulici dei Bachi št. 14 je včeraj v samomorilno svrho izpil dozo oetove kisline. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja, ki ga je dala potem odvesti v bolnišnico.
Isto tako se je s pomočjo oetove kisi ine hotela preseliti iz tega sveta 16-letna Klara Beneaetti, stan. v ul. Olmo št. 3. In sicer je izpila omenjeno tekočino na pokopališču pri sv. Ani na grobu onega mladiča (Man-zoni), ki se je pred nekoliko časa s kar-bolno kislino zastrupil pod Bombeljem. V opasnem stanu so mlado deklico prepeljali v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes : Angela M. dev. — Jutri: Gracijan muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoidne r- 21-5 0 Cels. — Vreme včeraj: oblačno,
opoludne ploha
Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno, tupatam padavine. — Temperatura malo spremenjena. — Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Trgovsko izobraževalno društvo. Danes 31. t. m. ob 9. uri zvečer društvena seja. Gg. odborniki so naprošeni, da se seje gotovo udeležijo.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za mešani zbor. Prosim polnoštevilne udeležbe. Posebno i odstrani gg. pevcev.	Pevovodja.
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi na Binkoštni ponedeljek, dne
V Trstu, dne 31. maja 1911.
»EDINOST« št. 149.
Stran m.
5. junija t. 1. javno tombolo s plesom v prostorih „Konsumnega društva11. Dobitki: Temo K 20, činkvina K 30, I. tombola K 100, II. tombola K 50. Vsaka srečka stane 40 stot. Začetek tombole ob 4. uri pop. Pred in po tomboli javni ples pri katerem svira glasbeno društvo „Volarič" iz Lonjerja. Vsak plesni komad stsne 20 stot. V slučaju slabega vremena se tombola in ples, preneseta na prihodnjo nedeljo dne 11. junija. Na obiino udeležbo uljudno vabi odbor.
Pevsko društvo „Trst". V petek, ob 8-30 uri zvečer pevska vaja za moški zbor v gledališki dvorani „Nar. doma*, uhod ulica Giorgio Galatti 18. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Vaje se vrše vsaki torek in petek. Podružnica ima pevsko vajo v četrtek ob 8. uri zvečer v prostorih hiše Muskovič i dr. Rojan-Škorkljo-Sv. Peter 79.
Pevski zbor NDO. Izobraževalni odsek NDO. naznanja, da se vrši danes zvečer ob 8. uri v prostorih NDO. pevska vaja. Zato so tem potom uljudno naprošeni vsi oni pevci, ki so se ob svojem času vpisali za ta zbor, da izvolijo priti na današnjo pevsko vajo.
Voditelji slovenskih ljudskih šol tržaške okolice vabljeni so na sestanek v četrtek dne 1. junija v prostorih „Učiteljskega društva" ulica Giorgio Galatti št. 14 11. ob 4. uri popoludne.
Odsek za ljudska predavanja ima sejo danes v sredo ob. 7. uri zv. v „Čitalnici". Že neštetokrat ni bila seja tega odseka sklepčna ; čas bi bil, da se enkrat poklicani zavedo svoje dolžnosti.	Predsednik.
Nar. del. organizacija.
Slovenskim zasebnim težakom članom in nečlanom NDO se tem potom naznanja, da se na vsak način tekom tedna prijavijo v lastnem interesu v uradu NDO., ulica Lavatoio 1.
Vozniki so vabljeni na jako važen sestanek, ki bo jutri dne 1. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO. ulica Lavatoio štev. I.
Književnost in umetnost
Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici je izdala zopet novo knjigo: Vladimir Knaflič „Socializem, Oris teorije" (XII + 372 strani, o osmerki). Pri nas so doslej obdelovali ta važni predmet pisatelji reakcionarne barve ( 1901 dr. Krek, „Socializem" in 1910 dr. Ušeničnik „Sociologija"), naprednejši pa !e v brošurah in revijah. — Pisatelj obravnava v 1. delu na kratko zgodovino socialnih teorij, obširneje pa francosko revolucijo in prvotne doktrine politične ekonomije, v II. delu zelo obširno Marxov „Kapital", Če-gar I. knjigo priobčuje v natančnem eksceptu, v III. delu pa kritiko markrizma, bibliografijo ter praktične posledice te kritike. Zlasti dragocen je ta III. del in posebno zadnji dve poglavji, (opozarjamo na odstavek „Socializem in narodnost" in dr.) O knjigi še še spregovorimo.
Cena delu, ki je tudi v knjigarskem oziru okusno opremljeno in nosi izvirno umetniško vinjeto, je K 4 (broš )
DAROVI.
—	Na prireditvi „Pevskega društva „Trst" v Barkovljah dne 28. maja so pre-plačali vstopnino gg.: Anton Pahor 50, Josip Dabič 20, Svetko Martelanc 40, I. P. 40, A. Merlak 40, Laurenčič 60, N. N. 80. P. n. darovalcem srčna hvala.
—	Izletniki pri izviru Hubla nabrali za drugi kamen Rojanskega omizja K 6.
Vesti iz Goriške.
x Goriški dopisnik „Edinosti" je gospodom pri „Gorici" pravi trn v peti. Ner-voznost „Gorice" postaja naravnost smešna. Mesto da bi z dokazi pobijala trditve, iztika po dopisniku, in v zadnjem času ga išče celo med deželnimi uradniki. Nismo poklicani, da bi koga branili, vendar ne moramo pustiti neopaženo dejstvo, da „Gorica" zi-stematično napada slovensko uradniŠtvo, in to samo raditega, ker je morda drugega političnega prepričanja, nego gospoda okoli „Gorice".
Z isto „plemenitostjo", s katero, so hoteli izvestni krogi postaviti nedolžne Kra-ševce radi trt na vislice, postopajo proti neljubim slovenskim dež. uradnikom.
Terorizirajo jih, če so pri „Sokolu", če posečajo prireditve C. M. D. in pred kratkim so nekega slov. dež. uradnika napadli, češ, da se pri neki procesiji ni odkril itd. — „Gorica" najbrže sama ve, da goriški dopisnik ni nikak uradnik, ker bi tak človek pač ne mogel, tudi ko bi hotel, objektivno sodelovati.
Vendar se, — po receptu : „namen posvečuje sredstva", — zaganja s to pretvezo v one slov. deželne uradnike, ki deželnima odbornikoma niso pri srcu, s prikritim namenom, da bi jih terorizirala in držala v šahu, da bi radi ali neradi, morali tlačaniti Pajer-Gregorčičevim osebnim in strankarskim namenom.
No, kar se mene, goriškega dopisnika, tiče, sem popolnoma neodvisen, zato pa je tudi moje poročanje popolnoma objektivno.
Iztikanja „Gorice" po goriškem dopisniku izvirajo iz onemogle jeze, ker ne
Za izjavo o predlogu izbrisa v volilno centralo v „Narodni dom"!
more ovreči trditev stvarno in ker resnica oči kolje. Tako je cenjena „Gorica" !
x V Krminu so se vršile v nedeljo velike slavnosti. Praznovali so povzdignenje Krmina v mesto. Slavnosti se je udeležil tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe, okr. glavar Attems, aristokracija, častniška deputacija, kakih 15 društev z zastavami in godbo.
V slovesni seji je mestni svet izročil i prisotnemu namestniku diplomo, častnega! občana. — Na to se je vršilo blagoslov-j ljenje prvega kamena za novo otroško siro-tišče.
Dr. Faidutti je imel ognjevit govor, v katerem je povdarjal dinastlčno in katoliško 'mišljenje krminskega prebivalstva. Zvečer je došla iz Godolo brzojavna zahvala cesarja potom generalnega adj. grofa Paar.
Bralno-pevsko društvo „Ladija" v Devinu, priredi na binkoštni ponedeljek, dne j 5. junija t. I. javno tombolo. Dobitka: < Činkvina 70 K, Tombola 150 K. Srečke se prodajajo po 40 stot. Finančno pristojbino | plača dobite!]. Osti dobiček je namenjen otroškemu vrtu v Devinu. Začetek tombole ob 8 uri. Pred in po tomboli javen ples na krasnem senčnatem vrtu g. M. Ples-a. Svira godba s Prošeka. V slučaju slabega vremena se bosta vršila ples in tombola v nedeljo 18. j junija.
Podružnica D. C. M. za občino Devin in Mavhinje naznanja, da je bilo v zadnjem poročilu pomotoma izpuščeno med oborniki ime g. Jankota Urdih iz Mavhinj.
Vesti iz Istre.
Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršila minulo nedeljo v Buzetu ob ogromni udeležbi ljudstva. Bila sta prisotna tudi prvomestnik naše družbe g. Senekovičin notar H u d o-vernik. Predsednik S p i n č i č je otvoril zborovanje s krasnim govorom, v katerem je povdarjal zasluge zavednih Buzečanov za narodno stvar v Istri. Enako krasno je bilo tudi — kakor že vrsto let — poročilo tajnika g. Viktorja Car-Emina.
Med zborovanjem je došel, burno pozdravljen, dr. Matko L a g i n j a.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela družba v letu 1910*. 186.244 K dohodkov in okoli 140.000 K stroškov. Premoženje znaša 309.346 K.
Ta skupščina je bila zopet enkrat res prava manifestacija narodne misli v Istri, ki mora obroditi dobrih plodov.
Pravičnost na c. k. finančni oblasti. Iz M a r e z i g. Finančna uprava ima v svoji zalogi med drugim tudi te-le tiskovine: „Tatbeschreibung-Descrizione del fat-to", o slovenskih, kar bi pomenjalo „dejanski čin", ne duha ne sluha. Te tiskovine! rabijo pri dohodninskih prestopkih. Finančni ' organi imajo pa ukaz, da postopajo tako-Ie: j Ako stranka molči, sestavljajo to famozno-„Tatbeschreibung" v nemškem jeziku, ako: so finančni organi slovenskega rodu ; ako; so italijanskega rodu, pa z famozno „descri- I zione del fatto". Ako pa naš obrtnik izrečno, j da, se silo zahteva, pa naj mu še-le v božji milosti sestavijo v slovenskem jeziku in si- j cer le njegovo opravičeno izjavo na zadnji strani. Nočem reči, da je temu kriva fi-t| nančna oblast v Kopru, ampak glavni kri-i vec je finančna direkcija v Trstu za vse; Primorsko. Mi pa, ki spadamo pod Koper,: moramo že obračunati s Koprom. V Kopru ni niti enega finančnega organa, ki bi znal sestaviti „dejanski čin" v slovenskem jeziku, j Ako bi stranka sama zahtevala v slovenskem jeziku spisan dejanski čin, pa niso finančni organi v stanu tega storiti. — Mi davkoplačevalci menda pač smemo zahtevati, da se znami slovenski dopisuje, kajti naš denar je tudi avstrijski in ravno toliko vreden.
Kakor je v Kopru, je menda povsod na okoli, da finančni organi ne sestavljajo dejanskih činov v slov. jeziku.
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AH' Alpinista' v Via Sebasti&no štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY!	MLUVI ČESK!!
Modeme železne t w
284 za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore zajemo itd.
♦Hust. katal. št. 104 brezplačno
ilOlMSCiiS
ErahtiMstrie Ferd. JergM's Solne-DaHlnrt
vrten *iCVH*r
Stala u stop. ? Trstu. -V Gradcu tli 1(F.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2*50 m2
Podolgaste preproge 67 cm. . M 1 80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm...... 180
Pouriniki iz sumila od K 20 Unije,
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ ,
Manšete iz kavčuka..... «60 „
- Pošilja S8 tudi na deželo. -136
*zm Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
,fALLA CITTA' ĐI TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Carflncci st. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14, Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CiTTA' Dl TRIESTE I
Trsi ulica Giosne Carflncci ste?. 40 (prej Torrente)
^lase treba i&sfovfjatl na
fiižaratRl $dd*jls!c ..EcHnesti"
sacUBBOBttlS
Pravkar je izšlo	'g ¥ ¥ M % Y y
Edmondo de Amicis: F UHJ J, Novela
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjigi 2 K 50 v, broširani 1 K 50 v.
Znameniti italijanski pripovedovalec riže v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Forija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se zaljubi v svojo ko-ketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo; ob enem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s
hladnostjo in šibo.
Ig*, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
založna knjigarna.
j spomin na oirmo
je vendar povečanje lastne slike
katero poklanja brezplačno
Sami ste krivi, ako niste elegantno oblečeni ; ter se temu prav lahko pomagate, ako zahtevate v trgovini Bohinec & Komp. v Trstu ulica delle Torri 2 (za cerkvijo sv. Antona novega) obleko narejeno po najmodernejšim dunajskim kroju. Prepričali se bo-dete, da dobite za primeroma malo denarja fino in dobro obleko, katera Vam bode popolnoma nadomestila tako po meri izdelano.
Qrande Slabil.
Seitfll S Co., Crst, Piezm mM Borsii 7
vsem birmancem, ki naročajo fotografije. Znane nizke cene ostanejo ter se slike izdelujejo točno [n pravočasno
12 vizit svetle . . 12 kabinet svetle .
Kron 3*— „ 6.80
12 vizit svetle . 12 kabinet svetle
Kron 4-80 „ 10-50
Grande Siabilim, Foiografico SEGALL & Comp.
Piazza della Bos*sa	7
Prosta uporaba lifta,
Naš atelje ostane odprt v birmanskih dneh in oba binkoštna praznika od 7. ure zjutraj do 8. zvečer.
;O9D;
PULA
Palast-Hdtel „Riviera"
Hotel I. vrste, moderni komfort, lastna garage.
3 minute oddaljen od kolodvora ~ in od pristanišča parnikov. ~
POREČ (Istra)
Palast-Hotel „Riviera"
Morska kopelj in klimatično mesto za zdravljenje z zrakom.
Krasna lega ob morski obali, toplo podnebje brez vetrov, izvrstna morska kopelj, moderni komfort, cene zmerne, dve uri oddaljen od Trsta. — Razne, dnevne zveze parnikov ali železnice.
Informacije daje: Palast-Hotel „Riviera* v Puli.
»EDINOST" St. 149.
V Trstu, 31. maja 1911. ^
Evo, davkoplačevalci, tudi na tem polju se nas hoče germanizirati! Davkoplačevalci! Ako že zahtevajo globo od nas, posebno pri užitnini, moramo tudi mi vedeti, zakaj naj plačamo to kazen, ter zahtevajmo odločno, naj dejanske čine sestavljajo za nas ▼ slovenskem, ozir. hrvatskem jeziku, in ne podpisujmo več, ako niso sestavljeni v tem jeziku.
Ako to ne bi izdalo, pa imamo Še gradiva.	Davkoplačevalec.
Javni volilni shodi v Istri. — Na binkoštno nedeljo in ponedeljek dne 4. in 5. junija t. 1. se bodo vršili v I. volilnem okraju Istre (takoimenovanem v italijanskem!) ti le javni volilni shodi:
1)	V nedeljo pri sv. Mariji na Krasu, občina Piran ob 9. uri v jutro pred crkvijo.
2)	Istega dne ob 2. uri popol. v Zam-brotiji občina Umag.
3)	Istega dne ob 6. uri popol. v Novi Vasi občina Piran.
4)	Na binkoštni ponedeljek dne 5. ju-: nija okolo poludne pred cerkvijo v Kaštelu, I občina Piran.
5)	Istega dnč ob 4. uri popol. v Mate-j radi, občina Umag.
6).	V nedeljo dne 11. junija ob 11. uri dopoludne pred cerkvijo v Krasici, občina Buje.
Na vseh teh shodih predstavi se posl. prof. M. Mandić kakor narodni kandidat za ta volilni okraj.
Kje so najbolj rodovitne žene ? V Kanfanaru, okraj Pula. Kako to ? Računajte ! V letu 1900 je bilo v Kanfanaru, da-si je bila občina v italijanskih rokah, kakor je ža-libog še danes, 199 Italijanov in italijanašev. 31. decembra 1910 pa so jih našteli naši vzor-komisarji s svojim vzornim poglavarjem, obč. pisarjem Košaro (reci Cossara! ?)
—	889 ... Ako računamo, da je v teku 10 let umrlo kakih 30 nazovi-Italijanov in Itali-jančičev, nadalje, da je bilo med ostalimi veliko število nedoraslih otrok — saj so žene vendar tako rodovitne — in slednjič, da je tukaj večje število možkih nego ženskih oseb — kar dokazuje ljudsko štetje —, prihajamo do zaključka, da je bilo v teku teh 10 let le kakih 20 do 25 žen, ki so skrbele za naraščaj kanfanarskega italijanstva. (Neplodovite žene seveda ne prihajajo v j poštev.) In ako nadalje upoštevamo, da je nekaj v označenem času rojenih Italijančičev; kmalu umrlo, prihajamo do konečnega zaključka, da je do 25 kanfanarskih italijana-j ških žen pomnožilo kanfanarsko italijanstvo za 720 oseb, to je za približno 500 po sto, j ali drugače izraženo : te žene so rodile v | teku 10 let vsaka po 30 otrok! Veseli se • Italija !
Ali verjamete to, g. urednik ? Jaz ne. Pač pa verjame to c. k. vlada, kateri se zdi 500-odstoten naraščaj italijanstva naraven in ! se kljub mnogovrstnim in opetovanim protestom in pritožbam ne gane. Ali ne smemo delati nikomur krivice. Kmalu, ko se je počelo vršiti ljudsko štetje in so začele prihajati tudi pritožbe, zlasti radi tega, ker niso popisni komisarji nikogar prašali po obče-valnem jeziku, prišel je sam sedanji vodja c. kr. okr. glavarstva v Pu!i z nekim drugim uradnikom v Kanfanar revidirat ljudsko štetje. Seveda je to že en dan prej javil tukajšnjemu občinskemu uradu.... In na to se je na občini pisalo in prepisovalo skoro vso noč, in to več nepoklicanih oseb. Seveda je dobil g. revizor vse v najlepšem redu ; in prijavil: je to različnim osebam, da je namreč v Kan- i fanaru samo 25 družin, to je približno 140 i oseb vpisanih za Italijane. Danes pa, ko izkazuje ljudsko štetje v Kanfanaru samem (torej brez okolice) čez 500 Italijanov, zdi se mu to naravno ! A propos — poslal je pozneje na zopetne pritožbe — zopet nekega uradnika — Italijana v Kanfanar in Rovinjsko Selo, da revidira ljudsko štetje. Tega revizorja je naš marljivi Košara prijateljski sprejel ter ga sprovel v svoje stanovanje, da mu predstavi svojo mlado ženo; na to je šel ta revizor z neko družbo, ki je prišla z i njim iz Pule, k nekemu kmetu, kjer so se zabavali. Rovinjskega Se!a pa sploh ni vi-, del. To je bila revizija ljudskega štetja !
Z veliko gotovostjo sumijo naši ljudje, i da je glavni krivec krivičnega ljudskega štetja pisar Košara, da je ta s svojimi pri- I staši marsikatero popisno polo raztrgal, ter i pisal novo, da je tako iz pristnih italijan- j skega jezika ne poznajočih hrvatskih kmetov i
—	napravil pristne Italijane. C. k. okrajno [ glavarstvo je opozorjeno na to, in bi se lahko prepričalo po pisavi v popisnih polah, ali je ta sumnja opravičena ali ne? Ali ne vidimo dobre volje. Verujemo, da je sedaj c. k. okrajno glavarstvo preobloženo z delom za državnozborske volitve; ali vendar ne gre, da bi tukajšnji Hrvati 600 do 700 hrvatskih duš kar tako prepustili Italijanom. Zakaj pa se ni c. k. okrajno glavarstvo pobrigalo prej! ? Mi zahtevamo stroge nepristranske revizije. Vsakemu svoje !
Druge slovensko dežele
Zdravišče Toplice na Dolenjskem.
Tukajšnje kopališče napreduje leto za letom. Število kopaliških gostov se množi tako, da je že sedaj v mesecu majniku, ko je še večinoma deževno in hladno, narastlo število
za več nego polovico obiskovalcev prejšnjih let. Zravilna moč gorkega vrelca je znana daleč na okrog, zakaj tušem prihajajo izkat si zdravja celo taki, ki imajo bližje svojega doma več termalnih kopališč, a jim ravno dolenjsko Toplice najbolj ugajajo. — Antona Bedene ni ustrašilo dolgo potovanje iz Brazilije (Amerike) v naše Toplice, da se tu reši mučnega trganja. Tudi mnogo dru-zih je zopet došlo: Hoffer pl. Wertfeld iz Ćaslave in Wendler Alfred iz Šaibe na Češkem. Jožef TasniČ, Geržina Ludovik in Jerkovič Izidor iz Trsta, Glockner Leopol-dina z Dunaja in Kondron Josip žel. uradnik iz Zidanega mosta. Iz Ljubljane pa so tu gg.: Cvetnič Leopold poŠt. nadkontrolor v p., Prosenc Josip zav. ravnatelj s gospo soprogo, Tršan Albin posestnik, Matkn Arko trgovec in Januš Alojz bančni uradnik — in drugi iz raznih krajev Kranjske.
E-1 NALI OGLASI		IsHS
^^ MJ S Pla	kLI OGLASI se rafunajo po 4 » besedo. Mastno tiskane be-e se računajo enkrat več. Naj-nja pristojbina znaša 40 stot ća se takoj Inser. oddelku.	\4»\
I nunn rti O C v Gorjaostem priredijo v ne-JaVClI ||ICO delin dne 25. junija 11. domači kolesarji na vrtn goep. UrSiča. Tem potom najnljud-nej ie valijo podpirani pr jatelje kolreardkega športa na prijetno zi.bf.vo rmenjeno nedeljo v prijazni vasi Gorjarsko. Zdraho! Gorjnn=ki kolesarji. 919
Parcele
zemljišča pri sv. Mariji Magdaleni zgornji 30 do ICO sužnjev Q po 13 E fo na proCfj. — HIJa in semljiSče vKolonji nad iCO Fežnjev Q za 7500 K. Kazproda t?e todi pcpamtzne parcele. Pojasnila daje Kudolf Muže, Campo S. Giacomo 3 II.	955
Osi blnnonti in Mrmonke S":®
b >tri na dan biime pri edinemu našemu fotografu JEKKiČU, Trat, ul Poste 10, - Gorica, gosposka oL 7. — CENE ZNIŽANE.	315
200
bergu.
hekt. vina ima na prodaj, po nizki ceni Vinarska in gofpooaraka zadruga v Dorn-
917
PrnilS) CD Čevljarski šivalni stroj malo rabljen IlUUa OD in čistokrvnega biaa Švicerskega ednaest mesecov starega. Fran Kudež - dimnikar -Kabjaglava postaja Štanjel.	942
Roctoif poniicl/o kuharica za italijansko ncaiaviđblJORd kuho se išče za dobro plačo. Zahteva se najboljša preporočila. Nastop takoj. Predstaviti se je vratarju Hotela Balkan V. Geppa 23.	948
Zobotehniški :: atelje
Josip Komgf
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, nI. Farneto 36, IL n. «
Antonio Dobner
— urar In zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil t al. DELLE POSTE 3 vogal Torre bian-
ea (TOBAKARNA) Sprelema vsakovrstne poprav*© PO ZMERNIH CENAH ar z JAMSTVOM.
ALEKS. FRANC MAYEK - TEST
žgalmica kave
TELEFON 1743.
Xaibo2Jftl vir xa dobivanje pefisso kave.
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet' (Millefiorl)
Cisti kri ter je icvrstno sreditvo proti onim alufi jim, če peče t želodcu, kakor proti sUbemn probavljanju in bemcroilam. - Jeden omot ta zdravljenje staiie 1 K ter se dobiva r odlikovani lekarni
PRAXMARER - ..Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Pofttne poSiljatve se irrršajejo takoj in franko, ako se dopiSlje Kron 1 10.
fii
PRODAJALNA
manufaktor. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento Stev. 17, Trst
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične In kožne bolezni
ima svoj
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicol6 Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5aA do 6.V1 pop
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BTJCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta )
Trst	Corso Stev. 36
Bogati izbor zlatan ine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
^_____V
Nova trgovina ma-nufakturnega blaga
Scber & Greoretti
— TRST — Campo S. Giacomo 15.
VELIKA IZBERA
vsakovrstnega blaga, izgotov-ljenih oblek, okraskov, drobnarij itd. CENE ZMERNE.
0 nojem se oddajo MciKli
Zaloga chrokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.
Zaloga obuvala
■■■■ in lastne delalnica ■■■■
PAVEL VlSINTINi
Trst, al. Glosue Med 31.
Fllljalka nI. 3. Sebastlano 8.
> 9
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave bo izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
s	
	"O
	o
	d.
	-i
	C N*«
	<
	sc
U	CT
(H	O
	-I
	0=
	w
K	N3
d	CO
3	
F
Hi
Ti
ii TEODOR KORN ,i
Trst, ul. Miramar Stv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA =z DELA IN POPRAVE v PO NIZKIH CENAH.
:: Delo dobro in zajamčeno. :: Telal. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.



ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 3'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmeti. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence.
^iBSBBBssatai^
Manufakturna trgovina
— filialka —
.1
V
-H
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 A 50 st.
Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zslogo Čevljev globoko pod proiz-vajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali Črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljate v po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Hrakovo Šl. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
čnrico de franceschi
ul. delle Poste lO, vogal Valdlrlvo. g
VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega Mjp perila za moške in ženske. Cene zmerne.

Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIČ.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIŽNIC :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITLV:
vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
vlra+nQ	opremljena z najnov.
rai r\c II Id LVUl I llLa stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
Strnprsti oJielei noti yse t strniarsto stroto spadajoče izflelie. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen. --329
———■
Naznanja se slavnemu občinstvu, da je bila otvorjena
trgovina kinkalij, porcelana in steklenih predmetov
na vogalu ulice Carlo Ghega 2 (Mvša mirodiluica).
Velika zaloga svetilk za petrolej, plin in elektriko. Namizni servici, servici za kavo in caj, rozolij s taso po 2 kroni. Skodelice s krožnikom v najrazličnejših in modernih barvah po 50 stot. komad, krožniki iz najfinejšega porcelana po 30 stot. komad. Predmeti za darove. Dobijo se tudi franže iz biserov za svetilke po K 1*60 komad, - Zaloga mrežic in pritiklin za plin. Prosi se za Vaš cenj. obisk, ne da bi bilo treba česa kupiti.
Trgovina v \abre/iiii
je bogato založena z vsakovrstnimi
mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, sveče, obleke, pajčolani, razni venci iz umetnih
Točna postrežba. CVetl i C itd. itd.	Ugodne cene.
Prodaja tudi cvetlice in vence za zaročence, birmance in druge slučaje.
Zastopstvo novega Pogrebnega Podjetja o Trstu, Corso 47.
T. VITEZ v Nabrežini, glavni trg pri cerkvi.
t.
£
Motel Balkan
70 sob, CENE ZMERNE.
električna razsvetljava, lift, kopelji. I
ERNE.	J. Kogl.	IltllCl iJdllidll