Katolišk cerkven 11*1.
Danica izliaia 1 1» in 20 dnč vsaciga mesca na celi poli, in veljii p- pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. «0 kr.. r tiskarnici sprejemana na'leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
~TW-iy XVI.	V Ljubljani 20. listopada 1863.	I Asi 33.
JMaii precMa in brez madeža.
Slavo dati. Čista Mati! Tebi serčno hrepenim; Se hvaležniga skazati Ti za milosti želim. Mati mila ! Dodelila Si mi že jih brez števila. — Toraj pevam , Razodevam Serca vdaniga čutila.
Slava, slava! Vsa narava — Naj Marija. Ti. glasi ! „Dviška Mati. bodi zdrava:- — Naj v nebeški raj doni. — Kjer ze vneta Neprešteta Duhov truma Tebe sveta Preslavljuje. Povišuje. ki vsa cisto ti spočeta ! —
Nikdar nista Tako čista Solnce, luna, kakor Ti ! Kras stvarjenja. Mati Krista! V tvoj' lepoti zatemni. — Ti blagrena Si rojena . Preden zemlja jc storjena, Cista bila. Ko svetila Ni zvezdica še nobena. —
V	Božji lasti In oblasti
Bila si od vekomaj. — t,lavo sterla Ti pošasti. Nam odperla sveti raj. — Tvoja hvala Se pevala Bo na večno. — Mati zala! Ker ne-rečnim
V	dolu ječnim Nam si Jezusa dar vala.
Preslavljujcm. Povišujem Te tud' jest, Dobrotljiva ! Revno serce Ti darujem ; Prosi zame Jezusa. Da bi vnelo Se veselo , Ter za Vaji le gorelo . In po smerti V rajskem verti Večno slavo Vama pelo !
R a d o s I a v Silvester
Mbhajanje
štiri.stoletnega g ti ti ti naše š k ti f i j c m e s e a vinotoka v Ljubljani.
Pretekli mesec je obhajala stolna cerkev sv. Miklavža slirismlelui g«d v spomin vstanuvljenja ljubljanske škofije. Oblekla se jc bila tuivj v svojo praznično lepoto in je «*tla v nji ves mesec, ker ves mesec jc bil ;;a nj« praznik. Vsi altarji so se svetili v nedeljski opravi; obilna svečava in mnogotera oprava ji j* povzdigovala njeno lepotic je.
Kakor se sic«r velik praznik napoveduje z lepim, vbranim zvonj njem, tak« jc že prednji vec« r pol ure slovesno zvonil« ne le v stolni, ampak tudi po druzih cerkvah ljuhlj.-itiskega mota, lir z nj« so se veselile vsediug«-. Kakor v začetku, tak« so tudi o zveršetku vest Iti peli zv«n«vi po vsem mestu.
Pričeli b»li c« rkveno slovesnost prt častni stolni
prošt, sklenili pa s« jo miltistni škof sami /. lita-nijami in s liv-Jn« pesmijo.
Kakor se pri svoji materi zbiraj« « njenem godu dobri otroci z raznimi serčnimi vošili, tak« s« prihajali verni vseli fara cele škofije v stolno cerkev z mnogoterimi poho/.uimi željami. Ila bi jim, lačnim in žejnim pravice, dela duhovnega kruha in postregla njenim potrebam, jv. storila, kar je mogla.
Perva sv. maša sc je obhajala v nji vsaki dan o ' j5, ob nedeljah pa ob 4; «b 6 je bila peta velika maša s presv. Ilcšnjiui Telesom in ravn« tak« tiha ob 1 1 z blagoslovoma. Popoldne s« bile «b ti litanije, ob sabotali zvečer iu ob nedeljah pa v>c še bolj praznično. Bral« se je ta mesec v škofijski cerkvi vsaki dan po 110 do 40 ss. maš. Z dopadenjem gleda Oče nebeški na daritev svojega Sina, in z dopadenjem se gotovo o/irH zlasti ta rncsec na j resvet« daritv v naši veliki cerkvi.
Z daritvijo sv. uiaše se je p« navadi vjemala beseda Božja. Kakor « Sinarnicah se je bral« vsaki dan v tednu « '/*(> iz Kafobivih misijonskih pridig in druzih enakih bukev nekoliko v premišljevanje in duhovno vajo. Sicer pa so drug« in četen« nedeljo o 'o 10 pridigovali v ta nanu-n stolni prošt in vesiljni namestnik sami ter tak« povzdignili sveto praznovanje tudi v tem oziru.
Kdor je hotel vdeležiti se p«poln«ma odpustkov, je mogel vredno prejeti zakramenta sv. p«k«re in "s v. B e s n j e g a Tele s a ter enkrat obiskati ce r-kev sv. Miklavža iu «ndi mo'iti. -- Kar je zastran sv. pokre, sc sme reči, da se ni nikoli, kar stoji cerkev, še tolik« spovedovalo v nji, kolikor pretekli mesce. Spovedovili so po vseh cerkvah obilo, po-sebno pa v škofijski cerkvi nc le navadni spovedniki, ampak tudi drugi gospodje, duhovni učeniki in korarji, prečastda gg. prošta dr. Anton Jarc in Anton Kos, — vseh skupej 1S£ du 18 duhtiviiov vsaki tlan, zlasti poslednje dni skorej neprenehoma.
Kak«r sp«\ed«vaIo, se je tmli « b h a j a I « p« vseli ljubljanskih cerkvah, gotov« tudi po bližnjih druzih. P« pervi sv. maši sta obhajala navadno v škofijski et rkvi p« dva. tudi p« trije duhovni. pri velikem altarji vt likrat od petih neprenehoma blizo ti« šotih in poleni prav pogosto časi še ob I , nckti rekral cel« o popoldne. Kolikor se da prešteti, jc bilti v t»'m mesen v c« rkvi sv. Miklavža obhajanih 2*1.(MMI. pri frančiškanih krog lii.OOO. pri sv. Jakopu skorej JMHMI, pri >v. t r ;i nekakih SfOOO, tudi v Trniovski farni cerkvi prec« j lep« števil«: Itircj v vseh skupej nar manj oko i IO.OHI samo v teli cerkvah; spovedovalo in obhajal« st- je pa tudi po družili c< rkvah. Ak« le po tem sodimo, se da nckol.ko misliti, koliko m o-
lit ve se je tudi te dni storilo, posebno v šenklavški cerkvi. Kolikrat je bila ze ob 4 zjutraj vsa natlačena! Ako je Gospod ondi, kjer sta dva ali so trije v njegovem iuienu zbrani, v sredi med njimi; kako bi neki ne bil zdaj tukaj, ko jih je na tisuče bilo zbranih vsak dan, in so molili vseskozi od belega dne do terde noči!
,,N a d j a m se,4, so djali višji pastir v razpisu do vernih ljubljanske škofije, „da vas bo obilo iz bližnjih krajev spodobno in pobožno pri romalo v stolno cerkev sv. Miklavža v Ljubljano, i ii da bos le na tanko spolno v al i pogoje, ki su postavljene, da boste deležni popolnoma odpustkov v veči čast Božjo, sebi in dušam v vicali pa v prid i ri zveličnje." — Iu verni so slusali glas svojega visega pastirja in priromali so s svojinn duhovni, pa tudi brez duhovnov, v tolikem številu, da se gotovo nihče tolikega ni nadjal.
Veliko duhovnih pastirjev je stolno cerkev v ta namen obiskalo, iu v nji maševalo, uied njimi so bili novomeški prošt, prečastiti g. Jernej Arko, visoko častiti gg. dekani Anžlovar, Reš, Rozman, Toman. Ss. maso bralo jih je vsih skupaj v šen-klavški cerkvi ta mesec dO vnanjih gospodov, uied njimi dva iz goriške nadškofije. Koliko jih je pa sicer stolno cerkev obiskalo, nam ni znano; samo toliko vemo, da bilo jih je veliko.
se v večjem številu pa so prihajali verni iz vseli krajev, iz bližnjih in daljnih cele školije, izpod Triglava in od Gorjancev, izpod Snežnika in l/V i n t o v c a, od Nanosa in izpod Ruma , in četudi ne v slovesnih verstah z glasnim petjem in očitnimi molitvami kakor na Velehrad: vender pa vse spodobno 111 pobožno, in kakor upamo in smemo upati, ne brez obilnega prida, Bogu na čast in sami sebi v zveličanje. Posebno pomljivo je, da je bilo poslednjih deset dni sploh skorej več moških kot ženskih obhajanih: in minul je praznični mesec, kolikor nam je zuauo, brez kake nesreče. Bil je ta mesec pravi vinotok v duhovnem pomenu. Kviško k Hogu so puhtele priserčne molitve, k nam pa so prihajale dobrote iii milosti Božje. In kdor je ta čas vidil vse množirc pobožnih vernikov po ljubljanskih cerkvah, kako bi pac vesel ne spoznal s kraljem lla-vidom: „P o p u I u m t u u m, »j u i h i c r e p e r t u s est, vidi c u ui i n g e n t i g a u d i o t i b i o f f e r r e d o n a-ria. — Vidil sem tvoje ljudstvo, ki se je tukaj znašlo, z velikim veseljem tebi darovati darov;" — kdo bi pri tem spominu tudi goreče lic zdihuil ia glasno ne zaklical spet ravno s kraljem Davidom: ,,1Jomiuc, II e u s pat ru m nostro rum, c ust odi in aeter-n u m h a n c v o I u 111 a tem c o r d i s c o r u m, c t se m-p e r in v e 11 e r a t i o n c m t u 1 m e 11 s i s l a perma-neat. Gospod, Bog naših očetov, ohrani ua večno to voljo njih sere. in vedno na| ostane ta duh v tvoje češenje !•• (I. 1'aralip. 29, 17. 1S.J	t
JWevera ne Muzi.
(Iz dnevnika neccg.i duhovna.)
(Češki spiral Vacslav Stulc: poslovenil Deželauov. )
(Dalje.)
Na P—ckej uliei stoji ozka hiša. ki ima dve nastropji. Kolikor je oken. toliko je sobic, pa v vsacem koti se vidi, da je gospodarju mar k samo za dobiček, pa ue da bi mu bili osobeuiki zdravi. Meni je bila ta hiša dobro znana. Že večkrat me je dolžnost pod to revno streho pripeljala
k ubogim siromakom; io tu je stanovala nesrečna doktor-jeva jžena. — Pokazali so mi pravo sobo, in jaz stopim vanjo.
Dobroserčna soseda je sedela pri postelj, na kteri je ležala bolna žene. Obraz je imela bled kakor zid, oči vderte: vsa je bila kakor tuertva. Pa, dasi je bila zdaj podobnejša merliču, kakor pa živemu človeku, veudar se ji je še veduo bralo na lici, da je bila nekdaj prav posebuo čedne podobe. Pomignil sem blagi strežnici, da bi zapustila naju in ostal sem sam pri njej. Varno iu z muo-zimi besedami ji zdaj povem, kaj da me je pripeljalo semkaj. Kako jo je to ganilo, tega ne morem povedati.
,,Pa to more moj Bogomir, moj dragi iuu?. more to storiti zaiue, svojo nesrečno, revuo ženo? Bog mu poverili!" — tako je velikokrat zdihnila ta uboga duša. Debele solze so ji zalivale oči; radosti uekoliko zarudi v blede lica in kri se ji jame živeje pretakati po žilah. Solze so ji nekoliko potolažile bolečino v serci; s slabim glasom reče: „Oh, prosim vas, duhovni oče, prosim, bodite tako milostljivi in povejte mojemu dragemu možu. kako britko objokujem vse, kar sem vse te leta pregrešila. Zapeljana sem pozabila v pervem hipu ua to, kar sem bila obljubila pred altarjem iu — zapustila sem dom svojega moža. Nc bodcin dolžila onega, ki jc kriv tolike hudobije. Kako me je hudobuež izpeljal na ta led, to naj ve le Bog sam. Nesrečnež že stoji pred Božjo sodbo. Pa tudi sebe nečem zagovarjati. Le to, duhovui oče, povejte mojemu Bogomiru, da nisem taka brezvestna nesramnica, za ka-koršno me morda ima. Tisti dan. ko sem bila pred juter-uim svitom pobegnila in prestopila pot svete d-džuosti. je bil edini, ki sem ga preživela pri onem nesrumuežu. ki mi jc tako gorje nakopal na glavo. Sam Bog me je varoval , da nisem zašla še dalje iu obvaroval me. da nisem pala v prepad, kamor me je strast gnala. Kakor bi uaina gorelo za petami, tako sva bežala čez hrib in plan. in prišla žc v večernem mraki v N e; pa tu sva mogla ostali. Huda ura se je bližala; čerui oblaki so se na nebi stepali nama nad glavo in branili so naina dalje. Blisk iu strela mi je zopet dušo izdramila. Groza me je obšla, vest se mi zbudila; njen glas je bil strašnejši kakor grom sam, iu vse moči je zgubila strast, ki me je bila poprej oslepila. Nesrečni B—ec uie je sicer hotel vtolažiti. pa njegove besede mi niso šle k sercu, silnejši je bil glas Božji. Temui oblaki in grom so mi oznanovali Božjo jezo. Hotla sem moliti, pa vertelo se mi je v glavi in serce se mi je treslo. Strašna nevihta se pripodi kmali celo k N — orn Za-me je bil to sodnji dan. Z neba je lilo, sapa je brila, da so okna klepetale, in med gromom so se vžigali bliski. Zdelo se mi je. da se pekel odpira pred menoj. Tudi B—ec je utihnil. Sedem v neki kot, — ali greh mi je živo gibal pred očmi. Kar ua enkrat šine blisk iz temne noči, strašno za-germi, — trešči; po vsi hiši se posveti, vse napolni z že-pleiiim duhom. Ta strela me je na pol omamila. Mislila sem. da mi bije že zadnja ura. Nehote padem na kolena, zdihueui k Bogu: — kaj pa se je dalje godilo z menoj, tega ue vem."
.,Menda še le čez dolgo časa sem se zopet prebudila iz omedlevice. Ko sem zopet nekoliko okrevala, mi je šo vedno bilo za smert, pa veudar nisem pozabila ua lo, kar sem bila sklenila v smertnih težavah. Nehalo je bilo liti; veter potihnil; geriuelo ni več in bliskalo sc je le še daleč na zapadu: pa visoko topol le uekoliko korakov od okua je bila strela osmodila iu razcepila. To drevo nte je spominjalo ua strašuo nevarnost, iz ktere me je sam Bog rešil.'*
„Cez dolgo časa še le se je serce odperlo pravi iu vroči molitvi. Hvalila sem Boga, ker se me je tako očituo usmilil in sklenila sem, da se hočem spokoriti. Serce se mi je upokojilo. Na kolena padem pred uesrečoega zapeljivca io ga prosim za Božjo voljo, naj se verne z menoj! Pa
ni me hotel slišati. Piilizoval se je in me tolažil. Ali »e zastonj. Zato sc je divje rafctogotil nad menoj in jo kar potegnil iz sobe. — Ostala sem bila sama. Molitev mi je dala pogum in moč. Se enkrat se je bil vernil hudobnež, še enkrat poskusil vse, da bi mi moj sklep izbi! iz glave; pa hvala Bogu, tudi zdaj mu je spodletelo. Vso noč nisem zatisuila očesa, — vso noč sem molila."
..Zgodaj drugi dan sva šla narazen. On je šel z mojimi denarji po sveti, —jaz pa s praznimi rokami domu. Ali zvedela sem bila na poti, kaka nesreča je zadela mojega moža, — kako me kolne celo mesto. To mi je zaperlo daljšo pol domu; lo mi je določilo mojo osodo. Domu se nisem smela več verniti. Najmein si tedaj majhno stanovanje v predmestji, iu ko je bil svet na-me nekoliko pozabil, sem se preselila v mesto. Živila sem se odslej s težkim delom. Na-to sem pa še hudo zbolela. Oslabela sem ei>to. Dolga bolezen mi je vzela vse, kar sem imela, da mi ui ostalo nič, razun samo nekoliko cap. Pa spravila sem se z Bogom in rada sem terpela nadloge, ki mi jih je pošiljal za pokoro."
„Kaj sem preterpela vse te leta, ne morem povedati: tega pa vendar ne tajim, da vso svojo nesrečo sem imela za nasledke mlačnosti, s ktero sem se najpervo odvernila od vere. Pa Bog mi je bil milostljiv, kajti malo je manjkalo, pa bi bila pala v prepad. Gospodova roka me je ohranila; to sem spoznala, zato je odslej moje življenje bilo šola, kako naj se pokorim za svoje grozne pregrehe."
..Zdaj pa si ne želim na sveti nič druzega. kakor da bi mi moj dragi Bogomir odpustil iz celega serca tako. kakor mi je odpustil Bog; potlej rada umerjeni. Vernivsi se iz tujejra. je storil ubogim veliko veliko dobrega, iu to mi je sladilo žalostne ure mojega življenja. Mnogokrat sem se radosti zjokala, ko sem sama vidila, koliko uhozih jc njegova roka rešila, da niso poginili revščine in vse«;a hudega. In če me zagotovi, tla mi iz serca odpusti, osla-dil mi bo tudi zadnjo uro! — Oh, kolikrat sem hodila v temni hladni uoči preti njegovim domom in gotke solze so se mi udinjale in tla močile, po kterih je hodil moj dragi mož. Mnogokrat sem klecala o poli noči na pragu svojega zgubljenega raja iu serčno molila k Bogu, da bi mu bil milostljiv. naj bi mu dodelil svoj blagoslov in sercc oincčil. ter bi i.ieni odpustil. O, sporočite mu to, čestiti oče, prosim vac pa govorite za-me pri njem. Ilčs da, moja pregreha je velika, grozna, pa vendar manjša, kakor misli on; — ali m»je gorje, moja žal in moj kes ni manjši!" —
Solze so jo oblile, začela je jokati, in ni mogla nadaljevati. Tudi mene jc posilil jok, ko sem videl. koliko terpi ta goreča spokoruica. Potolažil sem jo in dajal ji zaupanje, da njene prošnje pri možu nc bodejo zastonj, da gotovo usliši ubogo, nesrečno ženo. To ji je bilo olje v skeleče rane. ..Ali smem upati?" me vpraša revica s ta-cim glasom, tla sc mi je serce topilo. „Oh. dajte, čestiti gospod, iu govorite za-me. Pa kar jc videl včeraj, to bi ga utegnilo goljufati. Povejte mu tedaj tudi, da neka čudna naključba ali Božja volja je pripeljala šc ic včeraj nesrečnega B —ca pod mojo streho. Sla sem s težkim scrccm proti večeru domu. Gospa, kteri sem nesla delo na dom, ravnala se je ravno na veselico, pa ni imela časa plačati mi nekoliko goldinarjev; sla bi bila še Ic danes po-njc. Kar me sreča hudobni B — cc. Jaz bi ga skoro uc bila poznala, pa on me je kar ogovoril in začel neizrečeno prositi, naj sc ga usmilim ter ga prenočim za nocoj. Kakor britka martra. t .ki je bil nesrečnik. Pravil mi jc, da žc dva dni ni imel nič v tistih iu delj časa že jc brez stanovanja. Poslednjo noč je bil boje poti milim nebom. Kri mi jc zavrela po žilah in jezno sem sc obernila otl njega, kar zagledam pa sv. križ na cerkvi, iu v serci sc mi zbudi glas: ..O d p u s l i nam naše dolge, kakor tu d i m i odpuščamo svojim dolžnikom!" Ko bi trenil, me je minila jeza. t slišim tedaj brezvestuika. ki mi je na zemlji
spremenil mir in srečo v černi pekel. Kaj pa sem hotla storili ? Nesrečnik bi bil /.a lakoto ua ulici pogiuil. Ko pride v moje stanovanje, je omedlel iu mnogo sem terpela, preduo sem sa zopet prebudila iz nmedlevice. Dobra soseda mi je pomagala iu deli s ve ga ua posteljo. Irno mu zavrem malo juhe; to ga je nekoliko okrepčalo. Nisem si vedela ne svetovati ue pomagati ter grem beračit po ulicah — pervikrat ta pot. Moj ljubi mož je bil pervi, ki mi je podelil dar za mojega zapeljivca na smertni postelji. Bog nam bodi milostljiv !"
Reva preneha praviti, pa poznalo sc je. kako ju -erce boli o spominu toliko uesiečuih dni. V lice je zarudcia iu močno odleglo ji je pri sercu. Nič več pa nisem mogel prebiti pri njej. Potolažim jo še nekoliko, iu s kervavim sercem in solznimi očmi urno grem. preskerbel. česar ji je bilo treba. Najel sem ji berz b- Ijsc stanovanje s potrebnim pohištvom in skušal sem. tla -e jc mogla ubo^a spokoruica kar precej preseliti. Pripeljal sem ji v novo stanovanje modrega zdravnika, ki je močno skerbel za njeno zdravje. Prosila me je. naj ji pokličem tudi njenega spovednika, ki jo je odslej vsak dan obiskoval.
Ko sem vse to in tako opra^ . potici sem sel urno k doktorju. Kakor tlele tako se .,e zjokal blagi mož. ko sem mu povedal, kako žalostna osoda tare njegovo žen«. Pa oživel je na novo. ko je zvedel, da ni bila po- ala nesramna vlaciijra B cev a. ki ga jc iskal skoro po vsem svetu. .,Oh. kako rad bi sc ji \orgel k nogam!" djal )P ves goreč. ..Vendar tega ne preneseni, — jaz je uc smem viditi." V tem sem mu nekoliko prav dal. ker zdravnik sam je rekel, da bi utegnila umreti, ako laka ugleda svojega moža. -- Da pa v opravilih z doktorjem iu njegovo ženo nisem bil pozabil na revščino unc uboge družine, liga mi ni treba oiiienovali. Blagosercno ji je pomagal doktor in rešil uboge sirotke. Z nepopisljivimi čutim -cm se vrinil od ondot. kjet lili jc zjutraj serce pokalo. Vsa družina je blagoslovila neznanega dobrotnika: bolni oce |e jokal prevelikega veselja, žena m otroci so popadali na kolena. ;i. molili za-nj. ki jim j« -kazal veto dobroto, kakoi nem se upal uadjati. .lokal sem iu veselil sc ✓. njimi vred Prcdno greni tisti večer spat. -cm še cnkiat premislil vse prizodhe od dav do dnevi iu slišal -cm v scicu glas: ..Ta mož nc mor«- v neveri a mre M'* t Dalje na-led \
Po/polni spomini**.
Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotanu.
V c a - t i I n i spomin - ' i r i s t o I c t n i e e -lavne ljubljanske škofije popisuje
Jo/.. I.evienik.
( Dalje.)
Preden pa se ločiva, dragi bravce. od tod. ozriva -f -e cnkiat tje k ju/.ni strani na oijaka tukaj-mega gorovja, ua Veliki zvonik. Glej! kakor s\a tudi visoko priplezala, gledati na obličje. — ni se sc vsibila glava njegova k najiiemu pii-klouu. Sc kipi ponosno blizo KHIO čevljev nad nama v sinje /rake. -laviv ši s -termo visočino svojo vsciin»gotnosi Stvarnika svetov. Visoko poojstreni verhunec njegov nad v ladujt vse sosedne velikane iu ima res nekako podobo vclikan-kcga zvoiiikovega ostrešja (tudi zvonu je enaka); toraj ima z \ so pravico svoje ime. Le redke čeme li-c kažejo njegovih pečin jedro . druga« je od snega iu ledu menda verno bel. štejejo mu vi<mčiuc okoli 11/Ml* čevljev nad -crkalo moija. Silovita rc- je ta visocina. ki jc ob enem. bi rekel, tudi ncpo/.abljivi spominek žc v leni spisu omenjenega knez;, kola koroškega . kardinala Salm-a S prav knežjo rado-darnostjo iu prevelikimi stroški dognal jc leta 17'.M» tako dalječ. da zamore se priti verh Velikega zv >uika. kar da njegovih časov ui bilo mogoče. Dal jc pozidati v piepatl.n
iu po visočinah unkraj našega razgleda tri koče za zavetje o vremenskih nevihtah, kakor tud> za prenočišče popotnikom ; kajti od sv. Kervi v enem dnevu do verhunca priti nikakor ni mogoče. Al ne enkrat, desetkrat — stokrat morebiti se jc življenju odpovedal, kdor sklene ta težavui pot. Imeti inora saboj več znajdenih ler pogumnih voditeljev in kažipotov, da ga spremljajo prek strašno nevarnih brezen in prepadov. Sekati je treba ludi na več mestih stopnice v led in terdo zmerzujeni sneg, da morejo naprej. Pod verhunci gor prihaja zrak tako ojster, da pogosto napadajo popotnike omotice, celo kri jim sili skozi oči, nos iu ušesa. Stermina je proti verhu tolika, da pogumni voditelji. ki so nevarnosti že vajeni, popotnika kakih 'JU sežnjev visoko z vcrviiii za saboj vlečejo ter varujejo ob enem tudi padca v neizmerne prepade. Pa še tako je le redkemu dano. dospeti na verh: še redkeje pa naleteti vgoduo vreme in ei&t zrak, in Ic ob takem neizmerno velikanski razgled po-plačuje prederznemu popotniku smertno nevarno in pogubno početje. — Naj častitljivši venec k vsim svojim velikanskim delom in stroškom o Zvoniku pa si je bil splelel nepozabljivi kardinal Salm s tem. da je bil dal postaviti verh Velikega zvonika \ spomin pervega prikoračenja na iicbotično višino močili in dobro pozlačen križ iz kovine. Raz te ponosne visokosti tedaj blisketalo se jc, obsijano od milili solnčnih žarkov . večno in slavno znamnje našega odrešenja. Pa kar je s posebnim pripušenjem Božjim postavila neustrašena pogumno*! iu hrabra moč človeška, to vničila je zopet neustavljiva senlito-t elementov. Križ, akoravno globoko vdelan v sinje pečine Zvoniki e. jc zginil zopet z višine, iu berz ko ne je za vselej in večno pokopan v globočiuah pasterič-nega tedniku. Kako bi se tudi ustavljale dela človeške toliki zimi. tolikim gorečim bliskom, tolikemu stresajočemu gromu, tolikemu derčanju plazov in od njih zbudovanim potresom pečinskim! Ni toraj čuda, da vidimo tam v podnožju orjakov gorjauskib tolike nakopičene sile iz visočiu uaderg-ujenega ledu. snega, kamenja, persti iu gleuc, katero slednje od vet hov prihruši. hudourniki priplavijo tudi sem do srede leduika. —
Prejden pa se lot imo s lega visocega stališa. naj p črvi č imenujem šc taiste petere pogumne možake, katerih slavni pa prederzni namen jc bil, 7. septembra 18.">t; ravno o trenutku, ko bodo Njih veličanstvo svitli cesar dospeli na kraj. kjer se mi zdaj nahajamo, povzdigniti in postavili cesarsko - avstrijansko zastavo na teme Velikega zvonika. Bili s«, to: Boštjan Tribuzer. naj verliši lovec in nevstraseni voditelj ua Veliki zvonik. .Matija \\ aliner. Matevž l.akncr. Boltižar l.akner iu .lože Braiidstiidter. Odpovedali so -c bili ti korenjaki posebnemu veselju, gledali doma pri sv. Kervi slavnega vladarja avsti ijauskega iu njihovo gospo; želeli pa so, v silni vlaslcnski ljubezni, napraviti mogočnemu cesarju veselje, da vidili bi z lastnimi očmi vihrati staro - slavno cesarsko zastav o z naj v išjega verhunca cesarskih pokrajin in deržav. Z nedopovedljivimi težavami in nevarnostmi je bilo to početje sklenjeno, kajti nov »padeni -neg jim je skoraj pri slednjem koraku prolil pogubno smert. Vkljub prcsiluega iu prcsiljeucga truda pa le ni»o /amogli popolnoma doseči zaželenega namena, prišli pa — vender na ..postojnsko peč'* ( AdlerruheJ in 11000 čevljev visoko so postavili avstrijausko zastavo ravno v hipu, k<« dospe'; > > ccsar na višino, po njih slavnem imenu /i uno. l ahko sc jim jc topilo serce v solzah veselja, ko s«« v dili une petere može na stermoglavi visočiui povzdigovat n»k» proti nebu ter serčno moliti k Očetu nad vsimi višinami .»vrtov za blagor in srečo Njihovo iu preljubljene
-tlp|.»»C. -
K'j t imam tu se d i ujic omenili, so vnete zelje, uaj l; v«ili Goiotanci kmali z namenjenima stalnima spomiii-t»-u /a/'aiicv ali lei nakrasili ..Kratic - Jožefov o višino" •i K.li/abetin • počival«.dj hi. kakor neugasljivo živi v *cr«o slednjega stanovnika cas. ko sta jih slavna vladar in
vladarica blagovolila obiskati v naj bolj skritih dolih njihove domovine, tudi ptujci druzih dežela in deržav vse Evrope spoštovati vedili te od Nju nazočnosti postavljene mesta. —
Do cele ure mudili smo se tedaj, dragi bravec, na ti visočini; zdaj pa reče in o: Franc-Jožefova višina, kraj ne-pozabljiv nam za vse žive dni, ker si nam toliko prečud-nega in velikanskega gledati dal, ostani z Bogom!
(Dalje nasled.)
Pangermansivo 9 rongennslro, ve-nansivo.
.Mnogim Nemcem, ki uboge Sloveue tolikrat s panslaviz-iiioiii pitajo, daje žc odveč pristuduo, pa po več straneh ondi gori v „Reichu" paugcrmanistiški izrastki prav posebnega plemena iz kože gledajo. Znani erenemškutarji Ronge, Czer-ski, Dukal id. jim hočejo cclo novo ,,narodno nemško cerkev" iz vsih druzih verstev zbiti in sklepati, češ, da oni nočejo, da bi rimski dvor nad 22 milijoni Nemcev vladal," pa „da nemška edinost4* ne more imeti čverste podlage in obstanka, tlokler koli ste dve duhovski stranki, ki se meti seboj nikakor nc zlagate" itd.**) Ti kovači nove nemške vere sc imenujejo „Der religiose Reform - Verein" iu so imeli 24. iu 25. vinotoka v Frankobrodu svoj zbor. Na čelešnik tega zbirališa se jc bil usedel znani odpadnik in neinškokatolik Kongc. In kaj so ti možje sklepali? Nemškemu narodu hočejo ../.notranji mir" prinesti z vsta-uovo nemške narodne cerkve, z oženitvo katoliških duhovnov. z odpravo spovedi, z odločenjem od Kima iu s pre-gnanjcni jezuitov, z odterganjem cerkve od šole" i. t. d. ..Nemško edinstvo" sc ima začeti z napovedjo vojske vsem, ki imajo šc pozitivno ali razotleto vero. Popolnoma za-tertje Božjega razodetij a tedaj jc hlepenje tega društva. Da bi trezni nemški narod od Boga razodeto vero bil voljan zamenjati za izmišljarije nekterih odpadnikov iu za-iiikarnežev, ni ravno misliti. Čudno pa je, da sc Nemcem to svoboda zdi ter dopustijo take zbrozge in zbore, v kterih sc v pohujšanje nezrele mladine . priprostih delavcev iu radovednega žeustva tako brezbožne in vertoglave reči kvasijo. — taki namreč so bili menda poslušavci tega zbora; odličnejšega mestnjanstva ui bilo pričujočega. Govori pa so bili, kakor je pri tacih možeh navada: obrekovanje škofov, klepetanje čez katoliško cerkev, čez Rim . čez katoliški poprejšnji zbor v Fraukfurtu. češ. tla jc bil .,zoperucmšku itd. — Nevarnisi, kot uni rogovileži, jc Rctiauovo delo, ker jc pisano na videz učeno in v cvetočem zlogu, tako da bi bili po u j c m z a p e I j a u i tudi izvoljeni, ako bi bilo mogoče. Ta brczbožuik jc pravi antikrist. Neko prerokovanje govori, da Antikrist ima i/. Jutra priti, in ravuo ostudne/. Reuan je bil delj časa na Jutru iu v nar svetejših krajih je koval svoje hudobno delo po tistem bogokletnem Strauss-u in druzih neveruikih. Priproste le, nevedne in hudovoljne meseneže pa jc zmožin ta slepar ogoljufati za njih vero v Kristusa Sinu Božjega. Izuaj-deni iu učeni pu so mu prccej na sledi, da jc pisal v hudobni strasti, iu da .,ves Reuan ni nič drugega, kakor pravi šušmai ali šarlatan; kteremu šc to malo časti ne gre, ki so si jo lil pa tam pridobili njegovi (neverski) predniki, Spi-no/.a, David Sirauss" id.; tako piše neki protestant. — V Muihovu ali Monakovcin so na poklic Dollingarja, llauc-herga in Alzoga 28. kim. učeni možje imeli shod, v ktcrcin so s stanoviša učenosti Rcnanov spis obsodili kakor „stc-peuiuo nc Ic satno nekeršansko, ampak tudi vse skozi nevednostim, poverimo in ob enem umazano." Na Francoskem so naj slavniši višji pastirji ta spis obsodili kakor hrezbožin iu brez učenosti, in v Parizu jc naznauovana ccla versta spisov,
•) Naj sc pa k svoji ljubi materi, katoliški Cerkvi, nazaj pover-nejo; čimu so jo zapustili !
ki ovračajo Renanove laži, in so učakali že po 3, 5, tudi 6 natisov. Po Italii pa se ravno zavolj tega hudobnega spisa vera iu katoliški duh močno poživlja: sovražnik namreč zbuduje vojskovavce in stražnike; o vsaki priliki Armonia" pod uapisom „1 ltalia vuole essere cattolica" (Italija hoče katoliška ostati) uaznanuje očitne molitve, tridnevnice itd. v popravo Renauovega preklinjevanja; mnogi goreči katoli-čanje, namesto da bi denar zametvali za to hudobno knjigo, ga darujejo v dar sv. Očetu. „Vaterlandu na Dunaju, ki ue bo nihče rekel, da je ravno molitvarski list in ima tudi protestante med svojimi delavci, vender o tem brezbožuem delu v daljšem sostavku piše: rDas Buch, das von der Wissenschaft als eiu seichtes und unvvissenschaflliches ver-urtheilt ist, das selbst von unglaubigen Gelehrten als eiu aufregender Roman, als das Gegentheil eines Werkes der Forschuug bezeichnet ist, vvird in verschiedenen deutschen Ausgabcn mit plaumassiger Beharrlichkeit uuter dem Volke
verbreitet____Die vvcnigeti Proben, die \vir unseru Lesern
von diesem Krzeugnisse eiues der Kirche abtriinnigen fran-zosischcn I niversitatslehrers gegeben haben, genugen, uin zu zeigen, da.-s das Buch eiu gotteslasterliches ist, dass cs die heligsteu Geheimnisse des christlicheu Glaubeus ver-spottet und au ihre Stelle die Geineiuheit und den Scandal sctzt, dass es die Person des Heilaudes und die heilige Jungfrau bescbimpft und beschmutzt. dass es aus dem Heilaud der \Vclt eineu Betriigcr macht" itd.
,,Vaterland" milva. da oblasti tega brezbožnega dela nc zatro iu pravi: ,.sieben Auflagen des Buches von Rcuaii sind schon in Oesterrcich verkauft." — ..lllas" pa pripoveduje, da se tudi v češko že prestavlja!... Vediti je. da hudobno rcnaustvo ni nič novega, ker euacih krivovercev, ki so Sinu Božjega preklinjali, je bilo ob času hudobnega Arija in pozneje dosti, torej tudi imenovana zbrozga ni nič posebnega in tudi to ne kaj čudnega, da ga skrito frei-mavrarstvo tako silno razširja, ker se ve, kaj je njegov namen zoper cerkev iu deržavo. — Marsikdo bi utegnil reči, čemu take reči Slovencem razlagati? Mi pa vemo, da hudobno seme povsod sega. torej povemo ua čem je to iu uno. da se sleherni ve varovati, ker antikristov je zdaj veliko in Renati med njimi poglavar.
Ogieci po &torenshem in dopisi.
Iz Ljubljane. Mil. škof še zmiraj v frančiškanski cerkvi v pričo silne množice nadaljevajo svoje tehtne iu podučne govoic, ki jih slišimo tudi iz olikanih ust močno hvaliti. — Z Dunaja smo zvedili, »Ia avstrijanski .,Volks-frcuud" bode imel prihodnje leto šc posebno prilogo ua mesec, iu pervo že v decembru; tudi bo dobil uovih delavnih moči, ki sc bodo bolj ua zadeve Slovenov ozirale iu utegne, zraven lega da je izmed Ic malo katoliških listov na Dunaju, tudi v tem oziru mičuiši nam biti.
Iz Ljubljane. Ce tudi nekoliko pozno, vender moramo omeniti večerno veselico, ki so jo bili napravili 8. t. m. verli členi rokodelske družbe pod vodstvom svojega ne-utrudenega voduika gosp. L. Vončina. Petje, govori in igrokazi v obeh jezikih so obilno častito poslušavstvo ve-drili. Gg. družuiki so pokazali, kako dobre glavice imajo, kar koli in v kterem si bodi jeziku naučiti se. Veseli nas. da je tej vedrici tudi ,,Abuua So I i man" pomogel s poezijama: „Klic po do ino vini" iu ,,S I o ve ni j a žaluje." Bcsedvalo seje tudi: ..Komu bom vstrcgel?" Sol-dalcntreuc" in ..B ii r g e r s i n n" sta bila igrokaza. Ci-novniki veselite so bili gg.: Bi t ene. pasar. — Strei-cher, bukvovez. Rus, marclar. — Fatzi. sedlar, Alt, rokovičar. — K <• n i g, ključar. Gornik, sedlar,— A hči u. kliiičai . II i n t c r I ec h ii e r. čevljar. — Mah, ključar. Ca<t pridnim in vcrlim rokodelcem, slava njih skcrbuemu iu blagoserčnemu vodju !
- ..Mittheilungeii der k. k. Laudvvirlschafi-Gescllschaft
in Rraiti" so se vender nekoliko, če tudi le malo oguncale, da sem ter tje kak slovensk košček tudi ..Kranjcu" pri-vošijo. Če kak spis, bi mogel menda ta vsim Slovencem razumljivo pisan biti. —
Iz Teržiea. T. — Hodil in brodil je pred nekaj časom na okrog mož, pijan ko poparjena muha, pa posebnega obuašauja. Prosil je po hišah kruha in denarjev, iu kogar koli bolj prostega človeka je srečal, je hitro vzel iz stranskega žepa polično z žganjem napolnjeno steklenico ter mu piti ponudil. Se ve da, prosti trudni delavec se prijazne ponudbe ni branil, temuč okrepčal se je z močno kapljico. Skor za vsacih deset stopinj, ki jih je omenjeni tujec po ulici prekoračil, poiskal je svojega poživka, ter ne glede na ljudi kar po ulicah popival. Popoldne jo maha pijanec prav počasu proti Kranju, in ondod ga tudi jaz na cesti srečam, ko inu je neki voznik ponujal, naj sede na voz, ga bode odpeljal v Kranj. Sam, pravi, tako ne moreš naprej. — Ali naš žganjepivec pogleda v svojo steklenico, češ, jc li zadosti popotnice pri roki, iu vidši, da je ui — vpraša, je li med potjo kje kaka kerčma, v kteri bi se zopet z žganjem preskerbel. Zvedivši pa, da je taka kerčma še deleč, reče: Ljubi moj prijatel, brez žganja ne morem iti. ker ako vsacih pet minut ne goltnem vsaj par kapljic, gotovo me bode na potu konec. Tak« jc mislil pijanec iu se potem rajši peš nazaj podal, ko da bi berž brez žganja zastonj naprej se peljal. Pač nesrečna razuzdanost. pač žalosten zgled, kam vender človek zajde. kader se z žganjem podivjači! Koliko dobrih besed je bilo že v cerkvi, v šoli. po bukvah rečenih o nesrečnem škodljivem žganju, iu vse zastonj! Xi treba biti prerok, da se takemu človeku prej ali pozneje nesrečen konec napoveduje. Naj tudi povem nesrečo, ki sc je nedavno z žganjem v teh krajih pripetila. Dva fanta gresta v tukajšnje planine po živino. Ker je pa takrat žc. kakor jc pri nas navadno, jesenski mraz precej pritiskal iu ravno ta dan po planinah debel sneg padel, jo zavijeta v neko kerčmo. da bi si z žganjčkoni neprijetni mraz odgnala. Ko ga precej že zver-neta. podasta sc naprej. Med potjo ju zelo žeja. Pijcta večkrat merzlo vodo in k temu že debeli sneg gazita. Pa glej. — starjemu tovaršu na enkrat slabo prihaja, iu pre-den je zamogel dopovedati natanko svojemu tovarsu. ki ga jc nekaj časa nesel, sc zgrudi na tla in — me rte v ju. Preplašen tovarš hiti po ljudi, kleri pridejo iu zmerz-iijenega tovarša najdejo. Bil jc zmerznjcnec slabega nezdravega telesa iu merzla voda ua vroče telo ga jc ugonobila. Tudi njegovega tovarša ui kazen preskočila, t »d kar se je bil incrzlc vode na žganje med potjo napil, pravijo da se ne čuti več zdravega. — Taka sc godi žganjo-pivccm. ki ne marajo za lepo besedo, in se nesrečnim zgodbam le posinehujejo! —
Iz Pivke. ..ko.. — Ljuba Danica! Všeč nam je. da naziianuješ, kar se po Slovemskcm k vikši časti Božji stori, da sc ohrani za slovensko zgodovino. Povej »udi nekaj taciga iz Pivke. Ni dolgo tega, ko sc jc v Pelelinah ino Rakitniku napravilo zvoniku primerjeno novo ostrenje. v Pa-Icjim pa zvonik, žagrad iu pevališe, — vse novo zraven lega. »le je bila cerkev sama vzdignjena in z obokam previdena. Pa od tiga ne bom dalje govoril, ker so sc vse te naprave (ki blizo (i tisuč gld. stanejo) zunaj tlaka v Rakitniku in v Pa I ej i iii iz cerkvene denarnice plačale iu je predstojnistvu dolžnost za lepoto hiš Božjih skerbeti. Pač več moram -pregovoriti o tem, kar se je v slavo imena Gospodoviga zadnji dve leti godilo v Kočah . ker menim de vstanov itclici nove cerkve se mora izreči očitna hvala, in sc nobeno bolj orno pero o ti reči noče oglasit«
Bila jc podružna cerkev sv. Marjete M. zidana I. 11;58, pa tako tesno vmerjena. de je bila bolj kap«-lici kot cerkvi podobna. Imela je "l lepe altarie . izmed kterih je veliki iz marmorja iu ima posebno lepo sliko s\ Marictc. Stranska altarja sta bila pa še le I.	postavljena.
Tode preblizo drugih poslopji je cerkev stala. Želeti je bilo, de bi se veči naredila iu zasukala, iu ker je imela ie ter, dc bi se tudi zvonik napravil. Vse to se je vlani iu letaš napravilo. Že si omenila, ljuba Danica, kako so pre-časiiti Postojniški dekan g. I*. Hiucinger druziga rožuika 1862 vogelni kamen k novi cerkvi v Kočah slovesuo vložili. Razglasi zdaj, kako so ravno ta prečastiti gospod, poobla-steni od v. č. škofijstva ljubljan&kiga (4. vinotoka 1863), 25. pretekliga mesca novo cerkev v Kočah blagoslovili.
Prišlo je bilo k li slovesnosti iz vse Pivke ljudi toliko, de je bito sila. Med drugimi je bila pričujoča tudi blaga gospa vstanovitelica iz Tersta s svojim gospodam, dosluzeui okrajni poglavar blagorodui g. Val. Murnik s svojo gospo, gospod inženir Pile iz Postojne (zdajni okrajui poglavar, blagorodui g. Anton Globočnik, so bli vraduo zaderžauij, vsa farna duhovšina in nekaj gospodov iz bližnje okolice. Vse jeze od deleč vabil lepi visoki zvonik in njegov tovarš, visok mlaj z zastavami narodnih barv. Od bližej so priha-joče pozdravljali manjši ob cerkvi postavljeni mlaji in dvoje slovesnih vmetiio okinčauih vrat, ki derže v nar bliznjiši cerkveno okolico. K«» se je po 10. uri pričela slovesnost z blagoslovljenjem vode po obreduiku, in je po tem šla procesija med kropljcnjem cerkve iu svetim petjeui okoli nove cerkve, se je pobožnim zbranim veriiikam na obra/.u bralo, kako močno .-o bili razvescljeui. Se bolj pa se jim je serce povzdignilo, ko so siueli v novo blagoslovljeno ceikvo stopiti. ki je bila zdaj opiavljeua ko vesela iu sveta neve>ta svojemu Ženinu, kteri je imel skoiaj vanjo priti. Prične se namiec sv. ma-a z lev iti v pričujočuosli druge du-hovsinc. Po sv. evangelju so imeli g. dekan prav izversten govor, razjasitovaje, kaj pii zidanju Božje hi-e dela Bog. kaj ljudje; prestopijo šc potlej ua razlago, kaj v živim 'empeljnu Božjim, ki smo mi, dela Bog, iu kaj je nam delali po izgledu m prošnjah .Maiije D., vsili Božjih svetnikov iu -vetnic. in /.lasti sv. Marjete. Ta dobro premišljen: in pi imel jeni govor je res v redili, de bi se priobčil. Po gov >iu. ki je, kolikor je bilo poznati. pjslusavCo piav ginil. se je sv. ma-a nadaljevala ter je sjiii Božji Ženin pervikrat prišel v io sv clo iimvo sveliše. To novo poslopje pa res tudi zu-luži. de oc hi a Božja imenuje. Posebno clovika povzdigne mena vi-ok..st, svilloba, tcrdiiost; 4 sežnje m 4 čevlje ti je do o .ok visoko-t, 14 čevljev so visoke tla pe-valisu. oki.u .-«» p» 10 čevljev visoke, in obok nosijo stebli iz rezamga kamuja. Poprejšnji inženir llans, ki je obris naredil, in sedanji inženir g. Pile. ki ga je po zidarskim moj-tiu Soitu i/. Mavinc ili steliaiskih moj.-tiih. Celu'rl iz Postojne in Oblaku iz I. učili. izpeljal, -tu si postavila lep spominek. Posebno vsakimu do, ude zvonik v čtlo cerkve vzidan iu po ostrešju tako oku-no izpeljan, de ga mu blizo ni paru. I'a kako bi ta sveti kruj kej posebniga ne bil. ker. de si ruvno z duhoviiišcm vicd po notrunji svetlobi nu d«dgo-ii meri 1» 10 -ežnjev in 1 čevelj, in po široko-ti v cilnu It 1 sežnje in 1 čevlje, vendei brez zvonov, aliaijev . stolov iu diuzili ctik.cnih priprav stane biizo 20 tlsuc g" Idinuijev. Zalo je vsiunov itelicu te veže Božje pač res za-luzila. du se ji Je nad velike viutu od zunaj v kamen \ie/.au iu pozlačen napi- postavil: To cerkev .-v. M a r j e i c j e d u 1 u z i d u t i v i e t u 1 MI2 ..g o s pa M u r i j u K u I i s t e r i /. T e r.- t a . i o j e u a v K o c ali."
De bi h- le kaj kmalo lepimu iu visokimu zvoniku ;>ri-merjeno zvonenje naplavil.*, in i.aj bi uu tem svetim kraju sose-čani in di ugi sebi iuo drugim, po-eblio pu blugi Vs!u-novitelici pio-ili ča-nigu in vet nigu blugiu. kit riga >i nism » le 25. pieltkiiga uk-cu prav priscrrno vo-ili. temuč hočem » Vselej, doklej živimo, pio.-ujt zu iaistigu ponavljati, .n se tako blagi »lobi' in.ci. kolikor je mogoče, hvaležne skazovati.
V (inrici. '"». novembra. — \u-a lilcraturica se tudi na Goiiškem ruzevita. „lmni Gospo dur.** pervi slov. časnik ua I • o i, — eiu. na- z v-ukim novim listom veduo bolj uterduje \ tu:-!ih . ti smo jih zc razodeli v vašem cu-niku.
In komaj teden bo, kar je Seitz-ovo (menda Zajcovo? Vr.) tiskaruico zapustila in pri knjigoteržcu Sobarji beli dan zagledala nova knjiga: „Goriški letnik,- 241 strani debela, priobčil F. Zakrajšek, zač. učitelj slovenščine na viši realki. „Goriški letnik- upa čedalje bolj omikanim na sve-tovuein polji to postati, kar so Drobtinice na cerkvenem in nravuem polji omikanim in pa za bolj priprosto ljudstvo. Razdeljena je kujiga v tri dele. Pervi del obsega nauke za djausko rabo, drugi del satirično in humoristično berilo, tretji del zgodovinske, podučne in pesemske sostavke. Poglavitna spisa sta: „Don Kišotu in zgodovina goriške grofije. Prestavil je Dou Kišota sam vrednik. Po razsodbi nekterih goriških Slovencev je prestava izverstna in narodna. Spisatelj iuia slovensko slovnico na perstih. Na kar bi se v tem sicer krasnem spisu marsikdo vtegnil spodtakniti, je to, da primeroma dve punci, vlačugi imenuje usmiljene sestre, iz reda uiiloserčnic. Mi spoštujemo nravno obuašo g. vrednika nc manj kol njegovo zalo prestavo, tudi smo prepričani, da omenjene primere ni storil iz kake hudobije, namreč edino le zato, du v knjigo spravi vse one izraze in primere, ki jih moramo večkrat, pa uc prilično slišali. Toda slovanskim pisateljem, kterih poklic je, še nepopačeneinu narodu literaturo na noge spraviti, bi mi svetovali, vselej paziti na to, da naj nikdar po zgledu druzih bolj pokvarjenih narodov ne jemljejo v svoje knjige vsake neslane, neumne in nravno čutje in narodnost žalivne spakedre, bodi si med svetom ali marveč med posvetnjuki in strasluiki še luko običajna iu vkoreuinjena. Drugi poglavitni spis omenjenega „LetuikaJ je „povestnica goriške grofije.*4 Kolikor nam je znano, pisali so ga pred 2 letoma naši bogoslovci v vajo iu kratek čas v prostih urah pod vredovaiijcm občno spoštovanega jezikoslovca in semeni-škega profesorja g. St. K — ča. Beseda je cista, pohlevna ili slovuiška. — Med drugimi bolj iiiujhuimi spisi obsega Letnik tudi „šopiček umetnih pesem,'4 spisal Fr. Zakrajšek. Spoznati se mora, du ima res pesniško žilo. du ume bolj pegasa goniti, nego Don Kišot svoje kljuse. I zmed iiurodnih pesem bi prav radi vidili. du bi nekterih tuko iir.ei.o-vuiiiIi funtovskih vmes ne bilo. Namesto Don Kišota s prekuc-njeiiiiii konjem, ue ravno preveč apetitne figure t quae iu cuioluinentum libri et lectorum in ligaudo libro tolli po-->et, Vr. J bi si bili uu čelu knjige, ker se hoče ravno „G o ris k i" letnik imenovati, in zruven še spis o goriški grofiji obsegu, želeli posebno v I tečaju podobo nekdanjega uli sedanjega goriškega mesta. Toliko poverhaina. llog pa daj djanju mladega pisatelju -rečo iu blagoslov, da se čedalje bolj doveršuje in bode v blagor in oliko slovenskemu narodu!
Na Dunaji, 13. listopada. —k — . Bilo je lanskega leiu proti koncu kimovcu, ko sim po železnici derčal mimo Mariboru proti Dunaju. Nu mariborskem kolo Ivoru je bilo silno veliko duhovstva ruzličnegu redu iu mnogo -e jih je dalje peljalo s hlaponoiii. Kaj je bilo neki toliko svečenikov pripeljalo v Maribor? Marsikdo mi berž vgane: Blagega v L.liku S I o m seka so sprcmljevali v hladno gomilo, lles je bilo tako. - Peljem se dalje in srečno sem prišel. kumor sem bil namenjen. Perve dni potem še nisem imel posebnega opravila, in največ sem ua tujem spominjal se zemlje domače, prcmilc mi domovine slovenske. Premišljeval sem mik- iu nemile dogodbe svojega nuroda, iu svit ene zvezde njegove, daravno se je bila ravnokar skrila za goro, leskeče >e še dandanašnji po vsej zemlji slovenski. In pri daljšem ••ziranji po s\etu sloven-kegu slovstva so mi posebno tri zvezde švignile v ja-no ubzoije: zato naj mi. prosim, nihče ne zameri, du sprožim novo misel, ktero sem do zdaj s branja! na tihem. Škodovati ne more, verh tega pu želim, da !<i jo -kii-eni domoiodci blagovolili pretidariti. morebiti ni po vsem pruzn
Kar seje med Slovenci jelo novo življenje gibati, skerbi sc tudi zato. da -c stavijo -poininki veilirn domorodcem, i »a je to ^ u ko hvaliio in p •mcnljivo, ni tieba ruzja.-iiovati.
Kdo bi ne pa tudi čudil, da tudi Slovenci poslavljujejo svoje rojake? Imamo že nekaj spominic, pa Ilog bo dal, da jih bode čedalje več. Leto 1863 se bliža koncu, slovanski narod v obče je slavno pokazal svetu svojo veljavnost, in ž njim vred so se Slovenci potegovali za svojo čast, zavest o Cirilu in Metodu se jc povzdignila iu narodnost lepše pognala. Množijo se delavne moči, pa tudi dela ne manjka, marveč vedno živeje čutimo razne potrebe. Ker se je pa letos pri Slovanih v obiluosti pokazalo pravega duha in ker je želeti, da se Slovanstvo . tedaj tudi Slovenstvo posebno na to stran razcvita, zato jc hvalno. da slavimo može. ki so pervi prestvarjali nam duševno polje, ki so svetili na obnehji cerkvenem in narodnem. Med številom slovenskih domorodcev pa na veke slavni ostanejo med drugimi posebno trije možje, kterim zdaj že več časno solnce ne sije; so namreč: M a t e v ž K a vn i k a r, teržaški škof, A u t o n A I o j z i M' o I f, knezoškof ljubljanski, in A n t o n Martin Slomšek, knezoškof lavantinski. Kteri domorodec ne bi poznal veljave teh imen ? Vsaka beseda v po-jasnjenje bi bila nepotrebna tistim , ki bi lahko vresničili misel, ktero čem berž ua ravnost povedati. Obhajala me je namreč prec po Slomšekovi smerti misel: Ravnikar, \Volf, Slomšek, trojica Slovencem tolikanj pomenljiva, vsi povzdig-njeni na škofovsko čast. kako krasna knjiga hi se dala napraviti, ako hi se vanjo vverstile podobe iu življcujopisi slavnih možakov, in bi se morebiti pomnožila še s kakim drugim primernim spisom ali spevom. Tedaj Slovenci! nov album! — Kaj pravite k temu gospodje, ki imate v tem veljavo? — Res je sicer, da Slomšeku se je že postavil spominek, preden je leto preteklo, vendar naj veči spominek jo nemška knjiga, ktero je gospod pisatelj iz hvaležnega namena spisal nemški, slovenski narod pa želi tudi slovenskega večega spominika. Res je tudi. da življenje Ravnikarjevo so po njegovi smerti r\ovice" prinesle v posebni prilogi, ali tisti list dandanašnji že malokdo more dobiti v roke. Kje pa je obširen popis \Volfovega življenja? Ljubljana, središče slovenskega sveta, ki imaš mnogo mož veljavnega imena, bodeš li zbudila enega ali druzega ali več njih skupaj, da ti postavijo spominek slavnemu slovenskemu mecenu, da nc bode živel samo v lastnih neizmernih zaslugah. ampak tudi v narodovem pri poznanj i ? Pa še dalje o tem pisariti, bilo bi nepotrebno; hotel sem sprožiti samo toliko, da si potem veljvavni možje iz tega izpeljajo boljše, popolniše osnove. Tudi bi ne bil tako ošaben, da bi hotel terditi, da je to moj originalni nasvet, ki naj obvelja, iu bi si hotel zavoljo tega kaj domišljevati; Bog obvaruj. Lahko si je že marsikdo o tem mislil iu boljše. Ali storilo se še ni dosti. Ker je pa mnogokrat že očitno izrečena misel dober sad rodila, ker je iz majhnega zernja pognalo že obilno zalih dreves, zato je podano tudi to v prevdarek. Knjiga . ki bi slavila enega, ali dva, ali vse tri škofe, ali šc več druzih slavnih mož skupaj, bila hi dvojnega pomcua slovenskemu narodu v prid in na slavo, in kdor bi se,dela lotil, dobil bi veliko zaslugo. Tedaj slavni domorodci! na delo, podajte Slovencem nov venec, ki ga bode budil v veri in narodnosti **). — Z Bogom!
Iz Afltivnra V Albanii nain jc prišlo naslednje prav zanimivo pisanje. Ker že dic časa nisim v posebni zavezi z Ljubljano, mi tudi ondotne okolišine in spremene niso znane; vender se nadjam. da vredništvo ..Zgodil. Danice" se ni spremenilo, in tega zanašajc se pišem torej te-le verstice :
Cpam vsim prijatlom in spoštovavcem, zlasti pa živečim svojcem prezgodaj umerlega generalvikarja Kuobleharja vstreči. ako jim oskerbim spominek iz časa njegovega biva-
*) Prav kmali bo gotova prezala spominica ss. Cir i I - M et od a, ktera se utegne v letnik pod drugim imenom spremeniti. ako
se bode dobro spečevala. in potlej se bode tukaj sproženi vee hvale vredni namen lahko dosegel.	Vr.
nja v propagandi v Rimu. Vi, c. g., kolikor pomnim iz branja ..Zg. Danice" iz svojih študentovskih let, ste bili prijatel raujcega, in se bote morebiti za to reč popečali.
Po opravilih sim se mudil nektere tedne pri ant i carskem gosp. vikšeru škofu. v tem času sim bil obiskal z njegovim tajuikoiii vred za sušico bolnega apostoljskega misijonarja te uadškofijc, g. Avguština Radovani-a. gojenca iz propagande, ki je blezo že blizo smerti V njegovi sobi sim spazil čez 4 čevlje visoko iu do 1čevlja široko oljnato podobo, ki kaže Marijo z Jezuškom v naročji, kteri s povzdigujeuo roko blagosiovljuje. Imela je podoba nekaj tako Ijubezujivega in mičnega nad seboj. da sem nehote bližej pristopil, jo bolj ua tanko ogledat. Bolnik to spazi in reče: ,,Čutiti je, da Vam je podoba všeč. kakor tudi mnogim drugim; z njo je sklenjena posebna dogodba ; njen mojster je bil meni serčui prijatel, je pa žc pod zcinljo, kamor blezo kmali za njim ludi jest pojdeiu. — ubogi Knob-lehar!" —
Pii tem imenu me jc jelo šc le prav mikati: vprašal me je, če sim ga kje poznal, in ua moj odgovor, da Knob-lehar je bil Slovenec, kakor jest. in skoraj rojak z menoj: pa da sim ga vidil, ko je bil prišel iz Afrike svojo domačijo obiskat: mi jc pravil veliko zanimivih reči iz tistega časa, ko sta bila v propagandi skupaj, zlasti tudi to. od kod da je imenova podoba, kar boiu zdaj ob kratkem povedal.
O. Rilo jc bil vzel uekega inalarja v propagando, da naj bi več starih podob popravil iu nektere nove zmalal Knoblchar jc po cele ure zraven gledal. ko je malal. in imel je posebno veselje nad neko izvirno podobo. Marijo z blagoslovljevajočim Jezuškom. Nekega dne reče prijatlom. <la bo lo podobo preiualal, ter jo seboj vzel med Zamurce v Afriko, - bil je takrat žc odnienjeii za ta misijou. Po-smehujejo se mu, ou pa se ne da ostrašiti. kupi platna, barve in šopek, naredi osnovo pod malarjevo vodbo iu več kot mesec dni pridno dela iu mala. Poslednjič je bila podoba gotova, slikar je sem ter tje kaj popravil, in bila je slika dodelana, da so sc ji vsi čudili, uaj nedolžniši in dc-tinsko veselje pa jc imel nad ii)o umetnik sam — Knoblehar
Ko je pa v Afriko odhajal, ni mogel podobe med svoje reči spraviti, ker le nar bolj potrebne reči so zamogli seboj vzeli; zročil jo je toraj v spomin tudi v misijon v Albanijo odhajočeiuu prijatlu Radovauu. s priporočilom. da naj jo zvesto varuje, ako bi sc namerilo, da bi mu jo zamugel kdej nazaj dati. Knoblchar — škoda zanj! je mertev, sedanjega lastnika dnevi so tudi šteti: na mojo prošnjo pa jc pripravljen, podobo darovati Kuobleharjeviui domačinom, ali cerkvi, kjer je bil rojen, samo ko bi vedil, da bi jo na spodoben kraj postavili iu jo skerbno varovali. Podoba jc res lepa in bila bi celo ozaljšek za v altar; zares škoda bi bilo, ako bi se la spominek ua moža. ki ga njegovi rojaki tako visoko cenijo, tukaj v Albanii zgubil. Zveditc tedaj, č. g., bi li to Knobleharjevo podobo v njegovi domačij želeli imeti, iu nazuanite mi nar pred, ko je mogoče; jest pa se zavežem, jo do Ljubljane spraviti, ko bom tako, ako Bog da, v kratkem domu popotval ter bom doma svojo novo mašo obhajal.
Imenovani misijonar mi je dal tudi več Knobleharjevih spominkov, vmes zemljevide, ki jih je njegova lastna roka risala. Tudi siui dobil podobico, Jezus dobri Pastir, z napisom odzadi: nG. Igu. Knoblehar v' Rim sa fpomiii. Andrej Skopez m. p. duhovni ofkerbnik v' Lomu nad Tcrshizhein na Gorenlkim 1844.u —
V	sredo odriuem v Kerv (Korfti), iu nc vem prav„ doklej se bom lam mudil itd.
V	Autivaru, 8. listop. 1863. (Dospelo 15. t. m.)
France S p. Maurv, doveršeui bogoslovec in duhovuik za albanski misijon.
Razgled po keršanskem svetu.
Romanje v Jeruzalem. Ko skriti freimavrarji nesramno Kenanovo delo zoper Širni Božjega tudi z Dunaja po cesarstvu razširjajo, kakor piše „Volksfreund ,tt pa ravno z Dunaja tudi napoveduje severinska družba romanje v Jeruzalem in druge svete kraje, ter zbira poštene Avstrijane in druge, da pojdejo molit na grob Jezusa Kristusa in ga pred Francijo, Avstrijo iu vsem svetom spoznovat za pravega in živega Boga. ki se je bil v sveti zemlji iz ljubezni do nas včlovečil iu na Kalavarii doveršil delo vesoljnega odrešenja. Kdor želi s to družbo popotvati, naj se oglasi s pismom do 5. sveč. 1864 pri odboru severin-ske družbe ( Central - Ausschuss des Severinusverciiis, Stadt, Jakobergas.se Nr. 8) na Dunaju, in vloži 52(1 gold. a. v. v srebru za vse oskerbljenje na popotvanji; če kaj ostane, bode na zadnje romarjem nazaj dano. 5. sušca romarji odrinejo iz Tersta. Sprcjemljejo se le samo moški.
Zastran Poljskega pravi pariški dopisnik v „Armonii4': rDokler cesar ni govoril, so vsi hotli, da Poljsko se mora po vsaki ceni rešiti. Od trenutka pa. ko je Napoleon rekel medeno besedo caru . in sprožil ter nasvetoval kongres, kdo še neki go\ori o Poljskem?" — i\Ii pa še rečemo: Reveži poljaki naj bi bili rajši pri Bogu pomoči iskali in ne v orožji in pri sainopridui politiki. — Rimski dopisnik poterjuje resnico, da vsi poročniki in generali francoski od I. iS.V.) v Rimu. ko so sc domu poveruili, so postali v starašinstvu (senatu) iu drugod zagovarjavci rimskega sedeža , ker v tem mestu so se jim razkadile vse presoje o Rimu in papežu. Nasproti pa se niso vračali vsi poslanci i/. Torina s tako v godnimi mislimi o laški edinosti. — Francosko semenišč v Rimu jc polno; francosko duhovstvo se zmiraj bolj Rimu bliža; padle so galikanske pregraje, ktero ima Ic se pribežališč v kakem posvetnjaku, kise mu hoče biti učeniku v cerkvenih rečeh. —
Scntluiloviški vikši škof v Ameriki, kakor ,,Wahr-beitslVeund" 27. serp. piše, je v okrožnici do dušnih pastirjev dar za ss. maše povzdignil od pol dolarja na celi dolar, ker se jc denarna vrednost spremenila in so skorej vse potrebšine za življenje v ceni poskočile.
Ilhistriraui listi. Ker so tako imenovane „illustrirte Blatter' za kratek čas tako rade zanikarne in katoliški Cerkvi sovražne l kakor n. pr. rGartciilaubeu), torej svet-vajo „Bluttcr aus Tirolu katoliškim deržinam . da naj se naročijo ::a „So n t a gs f re ud e utt J. A Pflanc-a. ki so neki kej izverstne in mesečni zvezek (4—5 pol) velja Iel5kr. a. v. - Grof Merode je rekel na katoliškem zboru v Ma-linu : rKoliko pospešenje bi imelo katoliško časništvo, ako bi pobožni, ki zmiraj pravijo, da jim politika nič ni mar, bolj p o d p i t a I i katoliške konservativne liste!
Mjcšniki9 jabeika in tesnika.
Danski kralj Friderik VII je umeri, naslednik mu je Kristjan l\. oče novega helenskega kralja. — Sliši sc. da sv. Oče mislijo v Berlinu škofijo napraviti. — Več vlad hoče vediti. kaj misli Napoleon na kongresu kuhati, potlej še le bi se mu pridružile; „Daily Nevvsu (Deli Njus) pa menijo, da kani Napoleon na tem zboru obris za uovi evropejski zemljevid delali, in da se je zanesljivo s to ali to vlado skrivaj dogovoril, prejden je toliki sklep storil. — V Varšavi je rusovska goropadnost v>e oo. frančiškane zaperla, toraj jc zaperla tudi cerkev. — Prekop ožine Suezovc med srednjim iu rtu leč i iii morjem je zopet v nevarnosti, da sc utegne na I ljuko obesiti, ker ue morejo za to obljubljenega denara zbrati. - rArmoniaa je naštela dvajset glavnih vprašanj z mnozimi stranskimi, ki bi se mogle na Napoleonovem zboru r šiti.— 21. vprašanje pa je. če vsi povabilo sprejmejo, ali menijo, da hi mogli tudi le eno teh vprašanj
do konca dognati? — V Moguncii je sodnija grozovinsko babo, ki je z dušami barantala, na 15 let v ječo obsodila; kaj bo k temu rekla nWieuer. med W.,tt ki vladi postavo za „pro—M priporoča!!! zares prav pripraven nauk, Esku-iapovim siuom zaupanje pridobivati! Pri tacih časih in idejah ni čudo, da katoliška Cerkev ima toliko sovražnikov, pa da nedolžne duše za strežnice po bolnišnicah in jetnišnicah mnogim „8tarkgeisterjem* več po volji niso. — „Presseu na Dunaju denuncira laško-tirolsko duhovstvo. ker je v pismu svoje spoštovanje in vdanost razodelo do trienškega škofa Riceabona. To*skazanje duhovstva za škofa je pa od tod, ker je hudobna knjižura nekega Iškarjota škofa sumničila in mu veljavo podkopovala. Naj bi hipervestna „Presseu rajši nazuanovala dunajske skrivne, deržavi iu veri kužljive družbe, ki bogokletne bukve antikrista Renan-a po naj daljniših krajih iu luknjah cesarstva lepo vezane boljši kup ponujajo, kot se celo po bukvarnicah dobivajo, kar gotovo neko propagando razodeva; — pa tudi, da se tega satanovega dela že sedmi natis iiaznanuje. — „Deut-sche Strafrechtzeitungu pripoveduje, da neki prusovsk ker-vavi sodnik, protestant, ki jc ravuokar obiskoval avstrijanske ječe, ki so redovnim osebam zročene, jih močno močno hvali, in pravi naravnost, da sistem: obsojene redovnikom ali redovnicam izročevati , je mem druzih veliko boljši in vse druge preseže. — V novih pruskih volitvah so katoličani pridobili štiri glasove, in imajo jih v vsem 28 glasov. — Na Laškem neki „ser Citrullo" ali gumpec, ki ga je sama svoboda, hoče „libera Chiesa in libero Stato." toda „un freno salu-tare ai preti," to je, le saino duhovstvu uzdo na usta. „Che i preti cantiuo quando vogliono — No. Che i preti parlino quaudo vogliono — No. Che i preti laeciano quando vogliouo — No! Ma che i preti cautino. parlino, tacciauo quaudo vuole ser Citrullo: del resto siano liberissimi." — Ser Citrullo hoče tudi svobodo v uku: ..ma — uu freno salutare rispetto ai preti.u — Ser Citrullo je ves „in cvcel-sis" za porote. On vidi prepekanega morivca, ki se z 12 zmanjševavnimi okolišiuami in tremi mesci ječe izmuzne, in vidi potem nesrečnega iti na galeje, ker je bil eno putko ukradel; vidi pa tudi leta in leta škofe in druge duhovne pregnane in zaperte, ki niso toliko hudega storili, kolikor je čeruega za nohtom. — Ser Citrullo bere vse časnike razun „Armonic*' iu malo druzih, ker pravi, da Armonia bi Citrullo-ta sredi terga sežgala, ako bi mogla. — Citrullo tudi bere levite, bere jih kterikrat deržavi, bere jih zmiraj Cerkvi. — Ser Citrullo je skoraj tla časnikar: ali ni tudi drugod časnikarjev njegovih misel? — Govori se, da po povelji v Varšavi prijenjujejo Poljake treti. — »Journal du Loiret- pripoveduje to le čedno dogodbico. Cbog pocestni pevec, ki je vodil seboj dva dečka, je obstal pred branjevcem, ki je prodajal jabeika, hruške in grozdje . in uboga otroka sta vse to z očmi ptebadala. — Ata. lačen hudo lačen sim, dvakrat ponavlja fantič. — Ali niste slišali, kaj je deček rekel? reče vojak, ki je šel na odpust iu si je sadja na-kupoval. Dobro siru slišal, odgovori oče, ali kaj čem, ker lic beliča uimarn? Pridni vojak dene na tla svojo mavho; jo odveže iu izleče iz nje silu bertavs kruha, pa ga da pevcu, rekoč: „Malima dečkoma se mora jesti dati." L bogi oče se je serčno hvalil verlemu vojaku, ou pa je odvernil: „Nič hvaliti, kadar bote mogli, pa storite drugemu ravuo tako, ko bo lačen.u — Benečanski rovarji, ki jim še nikoli nobene krivice ni bilo pod avstrijausko vlado, zmiraj skrivaj rijejo, da bi pririli »lo Viktor Emanvelove eldorade ter bi bili bičani in terti, kakor zdaj ubogi Napolitanci itd.
Dobrotni darovi.
Za g. mis. Cebulja. Neka dobrotnica po v. č. g. l'rbu 5 gld. (Zročeno preč. g. proštu.) —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.