Leto IV., štev. 200 Pokalna pavSal Irana. V Ljubljani, torek dne 28. avgusta 1923 Posamezna stev. stana i Oln ahtl« o> « i|M«r»i, gtane nesečno 12-80 Dla j! inozemstvo 25'— . neobvezne Oglaai po tarifo. Uredništvo: illkloštčara cesta št 16/t Telefon it, 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ni. L Tei.it 22. Celje, Aleksandrova a. Račun prt poitn. čekov, uvoda iter. U.842. Ljubljana, 27. avgusta. Nastop klerikalizma jo pokazal v nedeljo svoj višek. Predvsem moramo re5i: Po velikem političnem uspehu od 18. marca smo pričakovali mnogo, mnogo več. Nismo verjeli prerokovanjem, s kojim so klerikalci vladi dokazovali, da kaže naprositi za kraljev obisk. Govorili so o 100.000 Slovencih, ki bodo pred njim navdušeni defilirali. S da jih bo v sprevodu komaj 13.000, na Kongresnem trgu pa z ljubljanskimi radovedneži, ki so se zanimali, da vidijo kralja in goste, komaj 20.000, to 10 celo nas iznenadilo. Med njimi '/a iensk, dalje Orli, moških pa tako ma-lii, da je izgledalo, kakor demonstracija kmečkega iu delavskega ljudstva, ti je še 18. marca slepo zaupalo kleri-kalizmu, za parado 26. avgusta pa ni ^ilo več razpoloženo. Na tem dejstvu, ki so ga videli vsi [.jubijančani, ne morejo drugo okolno-•ti nič spremeniti. Nam se zdi z državnega stališča pogreška, da se je vlada iidločila za navzočnost kralja na tej bankarsko - politični prireditvi, ven-ilar ne zvaidamo SLS za ta uspeh, kaj- 11 njenim agitacijam bo ta dogodek znatno otešil stališče. Dvojno lice cele klerikalne politike, kateri je kupčija vse, od vere preko narodnosti do sta^ lišča k republikanstvu, bo morda sedaj razkrito tudi onim, ki imajo slabe j S vid. Tudi doneče govorance nc morejo vplivati. Kajti kdo jemlje za lesne besedo dr. Brejca, ki s sv. Elizabeto proklinja kapitalizem iu pravi, da jo cerkev nositeljica i— znanosti, da ne pišemo o govoru dr. Leskovarja proti alkoholizmu . . , Namen »Katoliškega shoda, je bil, pred ljudstvom zakriti porazne neuspehe klerikalne politike, obmitl pozor-sostod volilnih obljub drugam, zlasti pa od odgovor-losti, ki jo skupno z radikalsko stranko nosi naša j L S. Slovenci, ki so v užaljenosti na-iram raznim nevšečnostim v državi lali mandate SLS, so pričakovali od nje političnih uspehov: re-oiedure v upravi, v finančni politiki, a prišla je pomnožite v davkov, kuluk in vojni zakon. Klerikalna delegacija ni bila v stanu preprečiti pokvarjenja uradniškega zakona in le malenkost prinesti za obrtnika, kmeta, trgovca. Tiha družba, ki so jo sklenili klerikalci z vlado gosp. Pašiča, je na katoliškem shodu postala javnejša. Radikalci so na vso moč podprli ta shod, lovolili ne le polovično vožnjo, izobesili zastave po državnih poslopjih, poslali so nanj svoje delegate in, ko 6e ie videlo, da udeležba ne bo posebna, izigrali, da ustvarijo novo privlačnost, šo vzvišeno osebo kralja. Zavezniki so se našli in za to, kar je vlada klerikalcem te dni nudila, plačuje raeim slovensko volilstvo. Klerikalci so od sestave homogene vlade sem polu-vladna stranka, ki je radi malih drobtin in pozornosti v dejanju opustila ves svoj volilni program. Mesto da je katoliški shod po' ril f,-lejstvo, ga je le še bolj podčrtal. Ne-kkreni navzgor, neiskreni navzdol, to 'vojno lice je izpolnjevalo vso prireditev. V ostalem o moraličnem vplivu katoliškega shoda ni nič videti. Nasprotje: pomanjkanje navdušenja in propri-''■inosti, razočaranje nad slabo priredbo in malo udeležbo je nastopilo me-s,r> pričakovanega ela.ua. Mi naprednjaki pa smo videli, da se '■'roženim močem tega nasprotnika ni ,reba bati. Prepovršna je ta S o j a, preveč je samo slepega pri-dajanja, a premalo prepričanja in izobrazbe v teh masah, « bi mogle dolgo vzdržati proti vztrajni akciji nacijonalne fronte. ^-^V V-n^c,--,..^.-".uihj,i,__...i i _ , Beograd, 27. avgusta, p. Vlada je sinoči po presbiroju Izdala nastopni komunike: <2e (Agencla Štefani) je demantirala vest v rimskem listu «Messaggero», da Be je naši vladi stavil ultimat za rešitev reškega vprašanja. Italijanska vlada je samo želela, da paritetna komisija konča svoje delo do konca tega meseca. Tudi želja naše vlade je, da se to važno vprašanje reši čimpreje. V tem pogledu torej vlada med obema vladama soglasje. Očitki enega dela italijanskega tiska, da se rešitev tega vprašanja z naše strani zavlačuje, so neosnovani. O kakem zavlačevanju ne more biti govora. Paritetna komisija dva meseca sploh ni delala, ker so se pogajanja vodila direktno med vladama. Seje so se nadaljevale dne 2. avgusta t. m., 8. avgusta pa je italijanska delegacija izročila svoj zadnji predlog z izjavo, da se seje nadaljujejo dne 21. t. m., da more jugoslovanska delegacija stopiti v kontakt s svojo vlado. Naša delegacija ni takoj odpotovala, ker je morala pred referiranjem dobiti potrebna pojasnila s strani Italijanov. Pogovori, ki so se v tem časa vršili, so bili nedvomno Vladni komunike o pogajanjih z Ifalifo NE POVE NIČESAR NOVEOA. - VLADA ZAUPA DR. RYBARU. Rajko Daskalov umorjen POLITIČNO MAŠČEVANJE MAKEDONSTVUJUŠČIH. - ATENTATOR MAKEDONSKI DIJAK. koristni za rešitev tega vprašanja. Dne 17. avgusta bo Antonljevlč, dr. Rybaf in Rašlč odpotovali v AIx les Ralns ln poročali tam ministrskemu predsedniku Pašiču in zunanjemu ministru dr. Ninčlču. Dr. Ninčič Je nalašč radi tega prišel v v Aix les Bains. Naši delegati so se vrnili 22. avgusta v Rim ter ae Je po osebnem kontaktu šefov obeh delegacij vršila 24. t. m. oficijelna seja. Ne more torej biti govora o zavlačevanju, marveč so pogajanja v tem kratkem času precej napredovala. Prvotna ostrina so je precej obložila. Treba je dalje tudi pomisliti, da je položaj naše delegacije toliko težji, ker moro samo brzojavnim potom občevati s svojo vlado in samo izjemoma priti z njo v osebne stike, dočim se italijanska delegacija po vsaki seji razgovarja z vsemi kompetentnimi faktorji. Končno pa tudi italijanska delegacija 6ama ni mogla pričakovati, da se bodo njeni predlogi od 8. t. m. sprejeli brez diskusijo. Naša delegacija v Rimu In njen predsednik dr. Rybar uživa zaupanje vlade ter so neosnovone vesti o zamenjavi g. dr. Rybafa.» Praga, 27. avgusta, d. Bivši bolgarski notranji minister in naslednik Stambolijskega v vodstvu bolgarske zemljedelske stranke, Rajko Daskalov, Je bil včeraj umorjen. Makedonski študent Nikolov ga je ustrelil iz revolverja in ga tako nevarno ranil, da je v bolnici podlegel ranam. Ranjen je tudi eden njegovih spremljevalcev. Morilec je bil aretiran. Praga, 27. avgusta, j. Včeraj ob 11. uri dopoldne jo Rajko Daskalov v spremstvu Ivana Bobodjeva in bivšega inšpektorja v poljedelskem ministrstvu Bosolova zapustil svoje stanovanjo. Ko jo dospel do hiše št. 2(i v Holočkovi ulici, io neki neznano« oddal nanj tri stro-le iz samokresa. Čeprav so vsi trije streli ranili Daskalova, je ta šo vendar potegnil samokres, da so brani. V tom trenutku jo policijski agent iztrgal atentatorju iz rok samokres, ki so je sprožil. Ta četrti strel je lahko ranil v boku Bobodjeva. Na mestu atentata se je takoj zbrala velika množica, ki je hotela lineati morilca. Policija je rešila atentatorja iz rok razburjene množice. Je to 22-letni Ata- Italijani napovedujejo umik Jugoslavife PONOVNO POSVETOVANJE MINISTRSKEGA SVETA. - MINISTRI MOLČE. Rim, 87. avgusta. J. Listi objavljajo beograjski komunike s Mussolinijcvom koraku t reškem vprašanju brez vsakega komentarja. V splošnem se pričakuje i veliko gotovostjo, da bo Jugoslavija sprejela po Italiji predlagani kompromis, čeprav bo prišlo še do gotovih formelnih izprememb gledo minimalnih lahter Italije. Italijanska delegacija je danes imela v to avrho t lunanjem ministrstvu posvetovanje. Na podlagi tega italijanskega predloga bo paritetna komisija v smislu st. margeritske pogodbo prevzela vlado reške države ter izročila upravo Italiji. Reška luka z baroško luko in Delto so bo za dobo 99 let izročila t npravo itali-jausko-jugoslovanskemu konzorciju. Jutri ima paritetna komisija plenarno sejo, ki bo o vsem vprašanju v načelu odločila. Detajlna vprašanja bo nato uredila posebna komisija strokovnjakov. Beograd, 27. avgusta, p. Današnja »Politika« poroča iz Rima od 26. avgusta: Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se nadaljujejo. Dr. Rybaf je imel danes s Contarinijem razgovor o Mussoli-nijevem pismu na paritetno komisijo. Contarini je pojasnil značaj tega pisma. Potrjuje se vest, da jugoslovanska delegacija ne bo enostavno sprejela italijanske minimalne predloge, temveč da bo stavila 6 protipredlogov, kojih eden spravlja v debato položaj Zadra. Ne more se reči, ali se bo dosegel sporazum ali ne. V italijanskih krogih se smatra, da do 31. avgusta ne bo mogoče urediti nič konkretnega. Beograd, 27. avgusta, p. Dopoldne od 11. do 1. je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Nineiča. K tej seji so pričakovali g. Velizarja Jankoviča, ki pa bo šele jutri prišel v Beograd. Po seji so je videlo, da so bili ministri v zelo velikih skrbeh. Zelo neradi so izjavili novinarjem, da se jo na tej seji sklepalo o reškem vprašanju. Na seji je dr. Ninčič objavil poročila, katera je dobil, iz katerih so pa vidi, da Italijani ne mislijo z lepa odstopiti od svojega predloga, da ostaneta Baroš in Delta v skupnem reškem konzorciju. Italijani predlagajo, da paritetna komisija upravlja Reko eno loto, da vrši Italija upravo in promet ter da Baroš in Delta ostaneta 99 let pod konzorcijem z Reko, sicer pa nam Italija na Barošu In Delti priznava suvereniteto. Nato so bili pravosodnemu ministru odobreni krediti za reorganizacijo sodišč v Dalmaciji. Finančni minister je izja/-vil, da je končal državni proračun in da bi finančni odbor od prihodnjega pon-deljka lahko imel eeje. Po seji je dr. Ninčič dolgo konferiral z admiralom Pričo in prihodnjo sejo sklical za danes po poldne ob 4. uri. Popoldne se je od S. do 8. ure nadaljevala seja ministrskega sveta t. istim dnevnim redom. Koncem seje ministri niso hoteli dati novinarjem nikakega po ročila. Seji je predsedoval dr. Ninčič, ki je po seji vnovič imel z admiralom Pričo celoumo konferenco. Ko je dr. Ninčič odhajal iz kabineta, jo dal novinarjem, ki so ga pričakovali, nastopno poročilo: «Na včerajšnji seji ministrskega sveta so se Izdelale detajlne Instrukcije za našo delegacijo v Rimu za nadaljnja pogajanja z Italijo o vprašanju Reke In Baroša. O tem vprašanju vam ne morem ničesar več povedati«. Na vprašanje novinarjev, kaj misli vlada storiti proti Radičevi akciji, je dr. Ninčič odgovoril, da so Radičevi poizkusi v inozemstvu brez vsakega uspeha. Njegove akcije nihče resno ne uvažuje. Njegovo delo v inozemstvu tvori pri uradnih krogih v Londonu in Parizu «fait divers«. Dr. Ninčič je daljo še rekel, da vlada zasleduje njegovo delo in da bo takoj po drugih poslih postavila njegovo vprašanje na dnevni red. nas Nikolov, dom* iz Sofije, a rodom Macodonec. Pri zaslišanju Je izjavil, da je imel žo pred dvema mescema namrn ustreliti Daskalova, ker je ta kot bol garskl notranji minister dal ustreliti vo Macedoncev. Nikolov je izjavil, da je bil rojen dno 6. decembra 1901. t Maoedo niji in je po pokliou slikar. Svojega rojst nega kraja nI hotel navesti, da ščiti Bvojo roditelje pred maščevanjem. Izja vil jo, da je ponosen na to, da mu je maščevanja uspelo. Ko bo mu pri zasliševanju rekli, da menijo, da Je mogoče njegovo ime flngi rano, je vzkliknil: «Le pišite v Macedonijo, da je Macedonec ustrelil Daskaln va«. Atentator je »elo samozavesten in kaže veliko zadoščenje. Izročen bo za radi umora deželnemu sodišču. Njegova izročitev Bolgariji ni nameravana, ker gre za političen zločin. Praga, 27. avgusta, j. Bolgarski in mu-cedonski listi bo večkrat objavili vesti, da jo bil Daskalov od revolucionarnega komiteja obsojon na emrt Z ozirom na to jo bil tudi v Pragi vedno pod policij sko zaščito, ki pa nI mogla preprečiti včerajšnjega žalostnega dogodka. PRVA DVORNA DAMA KRALJICE UMRLA. Bled, 27. avgusta. Nocoj o polnoči je fnadonia umrla prva dvorna dama Ni. 'kraljice Marije ga. Danica Hristi■ Zadela jo le kap. UUBA JOVANOVIČ NA BLEDU. Beograd, 27. avgusta, p. Z Bleda se javil;1. da je bil predsednik narodne sltup-"'ne g. Ljuba Jovanovič danes ves dan v dvorcu Suvobor pri kralju. Bil je pri tudi na kosilu. ^NOVA STIKOV Z BOLGARIJO. .Beograd, 27. avgusta, r. »Preporod« f;st'. da ic bil bolgarski poslanik na na-11 dvoru pri dr. Nlnčiču, da določi dan, sa bo mogel sprejeti krall, da mu iz-r°či svoia akreditivna pisma. Dr. Ninčič ie odgovoril, da more to storiti 5c Ic "M mesec ko se krall vrne z Bleda. Beograd, 27. avgusta, p. »Pravda« poroča, da se bo meseca septembra stvorila vladna koalicija radikalov in klerikalcev. Na čelu vlade bo Ljuba Jovanovič. Pašič ae bo umaknil. Beograd, 27 avgusta, r. Radikalska »Tribuna« poroča iz Ljubljane: >ia katoliškem kongresu jo imel dopisnik »Tribune« priliko govoriti z zolo ugle 1-nim članom Koroščeve stranke, ki jo rekel: Pri nas so vedno bili ljudje, ki niso odobravali kooperacijo z Radičem, vendar pa smo začeli to akcijo, ker smo sami in preveč slabi. Toda takoj prve dni je bilo jasno, da, se od te naše akcije ne bo zgodilo ničesar. Radič jo proveč neuravnotežen in pretiran, da bi se moglo z njim delati kaj resnega. Z njim je delo nemogoče, zato je naša seja sklenila, da izstopimo iz federalističnega bloka in začnemo samostojno akcijo ter verujemo, da bo Pašičcva vlada usvojila vse naše opravičeno zahteve, ker vsekakor uvideva, da smo v nravu, Beograd, 27. avgusta, p. Včeraj in danes se je vršil v Beogradu kongres izvozničaijev cele države. Kongres je potekel harmonično in jo izzvenel v manifestacijo kralju m narodnemu edinstvu. Prihodnji kongres bo v Zagrebu. Živahno je bil aldamiran zlasti tudi govor dr. Vfindischerja iz Ljubljane, ki je med drugim odločno zavr-".il očitke nekaterih beograjskih listov, In jo Ljubljana in sploh vsa Slovenija separatistična, protidržavna. Opozarjal je. kako sijajno je bil baš včeraj sprejet- v Ljubljani kralj Aleksander. Kongres je bil zaključen ob 18. Zvečer je bil banket pri »Srpskem kra^ lju«. ARETACIJA POBEGLIH RUSKIH PILOTOV. Novi Sad, 27. avgusto. r. Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo od Rumunije poročilo, da sla bila ruska pilota, kl sta na aeroplanu pobegnila iz Jugoslavije, aretirana v Jassviu Program Beneševega bivanja v Rimu Praga, 27. avgusta, s. K sostanku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijcm pripominja «Pra-ger Presso«, da bo v prvi vrsti šlo za madžarsko vprašanje, na katerem je Italija zelo intercslrana. Italija in Češkoslovaška sta gotovo zelo Interesirani na tem, da spoznata češkoslovaško, oziroma italijansko mnenje o tem vprašanju. Obstoja mnogo praktičnih pravnih In gospodarskih vprašanj, ki so bodo mogla v neposrednem razgovoru rešiti hitro in ugodno ali pa vsaj približati ugodni ro-šitvl. Končno je veliko važnosti, da se razčisti stališče Italije gledo programa zasedanja Zveze narodov. Dr. Beneš bo za časa svojega bivanje sprejet od papeža v posebni avdijenci. REKONSTRUKCIJA POLJSKE VLADE. Krakov, 27. avgusta, j. »Kurjer Lodzienny» javlja iz Varšave, da pride še ta teden do rekonstrukcije poljskega kabineta. Ministrstvo za javna dela bo prevzel Brtill, ministrstvo za socijalno skrb senator Smulski, prometno ministrstvo pa ali predsednik poznanjske železnice Dohricki, ali pa ravnatelj Notovic. TUDI MADŽARSKA RATIFICIRALA KONVENCIJO O JUŽ. ŽEL. Budimpešta, 27. avgusta, b. Narodna skupščina je danes končala razpravo za-i konskega načrta glede ratifikacije v Rimu sklenjenega mednarodnega dogovora! glede južne železnice. Nato je zbornica j pričela razpravo o zakonskem načrtu gle-1 de redukcije uradništva. Prihodnja seja I jutri. | FAŠISTI IN MADŽARI. Budimpešta, 27. avgusta, s. Arnaldo Mussolini, brat italijanskega ministrskega predsednika ter urednik lista »Popolo d' Italla« dospe jutri semkaj. SIcer prihaja kot privatnik, vendar pa bo stopil v zvezo z vodilnimi političnimi In gospodarskimi osebami Madžarske. VLADNA KRIZA NA JAPONSKEM. Tokio, 27. avgusta, s. Ministrstvo ie demisioniralo. Mandata za sestavo nove vlade še nI dobil nihče. EVAKUACIJA CARIGRADA. London, 27. avgusta, s. Morning Post javlja iz Carigrada, da ie pričela Izpraznitev mesta po angleških četah. ODSTOP ITALIJANSKEGA MINISTRA. Rim, 27. avgusta. 1. Minister za pošte Di Cesaro ie podal demlsllo, ker se v gotovih stvareh svolega ministrstva nI strinjal s predsednikom ministrskega sveta Mussollnllem. Vest, kl se le danes dopoldne razširila na Montecltoriu, nI povzročila posebne pozornosti, ker se le ta dostop pričakoval ODMEVI OBČINSKIH VOLITEV. Boogrsd, 27. avgusta, p. Do danes je držnvnl svet prejel nad 500 pritožb radi občinskih volitev v Srbiji. Reparacije Belgijski odgovor Angliji. — Stlnnes posreduje. London, 27. avgusta. J. Danes dopoldne je bil belgijski odgovor izročen ar. gloškemu poslaniku v Bruslju In bo še danoB odposlan v London. Ko jo dobe vsi mlniBtri, se bo nota objavila. Politi'-ni krogi so polni upanja. Pariz, 27. avgusta, j. Hugo Stinnes j« baje po svojem sinu izročil Franciji in Belgiji svoje reparacljske predloge. V tukajšnjih krogih se smatra ta vest kot. neresnična, London, 27. avgusta, b. Član angleškega parlamenta Kannworthy bo odšel v Berlin, da s« informira o političnem položaju. CEHI IN AVSTRIJSKE VOL1TVP. Dunaj, 27. avgusta. B. Tukajšnji češki socijalni demokrati bodo pri prihodnjih občinskih in državnozborskih volitvah glasovali za nemške socljalno-demokrat sko kandidate. S tem sklepom izstopajo češki Bocijalni domokratl h dosedanjega volilnega kartola čeških strank. Coške moščanske stranke in češki narodni soci jalisti bodo postavili skupno listo za t». volitve. MALA ANTANTA ODPRAVI VIZUME? Praga, 27. avgusta, s. Kakor poro?! »Tribuna« bodo na prihodnji konferenci Male antante v Marijinih Lažnih razpravljali tudi o tem, da se odpravi vizum na potnih listih o prometu med državami Male antante. NACIJONALISTIČNI IZGREDI V INDJIJI. Imljija, 27. avgu3ta. r. V nedeljo n* večer je imela Orjuna svoj zabavni večer. Pri tem jo je napadlo 40 članov Srnao. Orjimaši so se zabarikadirali za nekim poslopjem In se branili z opeko. Padlo je tudi nekoliko strelov ter je bil neki član Srnao težko ranjen v trebuh, predsednik Srnao pa v glavo. Policija je zabavo prepovedala, 2 Orjunaša sta bila aretlrami Inozemske toorse 27. avgusta: CURIH: Berlin 0.0001, New-York ofef>. London 25.20, Pariz 31.45, Milan 23.95. Praga 1G.20, Budimpešta 0.038, Bukarešta 2.45, Beograd 5.75, Sofija 5.05, Varšava 0.0024, Dunaj 0.0078. TRST: Beograd 24 do 24.20, Pariz 13! do 131.50, London 105.20 do 105.45, Nev, York 23.05 do 28.15, Praga 67.90 do 68.90. Dunaj 0.032 do 0.033; dinarji 24.10 do 24.40, carinski franki 88.50 do 89. DUNAJ: Devize: Beograd 735 do 730. Berlin 0.0123 do 0.0135, Budimpešta 3.8"; do 3.95, Bukarešta 304 do 306, London 323.000 do 324.000, Milan 8049 do 3061. Now-York 70.935 do 71.185, 1'ariz 400.' do 4018, Praga 2080 do 2090, Sofija 60: do 612, Varšava 0.295 do 0.305, Curili 12.825 do 12.875; valute: dolarjev 70.56 do 70.960, francoski franki 3905 do 89P■">. lire 3025 do 3045, dinarji 726 do 732. Praga: Dunaj 4.71, Berlin 0.0675, Rim 149.25, P limpešta 18, Pariz 195.25, London 155.25, New-York 84, Curih 624 7.". Beograd 36.75. BERLIN: Dunaj 79.80, Milan 241.39"., Praga 164.587, Pariz 319.200, London 25 milijonov 436.250, New-York 5.586 00". Curih 1.013.460. Bcm!rad 5R.852, K&toISkI shod v Mubllanl Nedeljo so določili prireditelji katoliškega shoda za dan slavne manifestacije. Ogromna večina udeležencev, zlasti Iz bližnjih krajev, je prišla sploh samo za ne leljo v Ljubljano. 2o zgodaj zjutraj so se začele zbirati skupine k slavnostnemu sprevodu na Blehveisovi cesti ter v okolici Narodnega doma ln opernega gledališča. Kakor smo že v nedeljski številki poročali, je kral) ustregel želji prirediteljev in sklepu vlade ter obljubil, da si t>o ogeda! manifestacijo. Vsled tega so v nedeljo izobesili zastave še mnogi hišni posestniki, kl jih prej še niso in ki bi jih bržčas tudi nc, ako bl kralja ne bilo Ravno tako je vest o kraljevem prihodu spravila na ulice tudi mnoge tisoče Ljubljančanov, kl so hoteli po dolgem času zopet enkrat videti in pozdraviti svojega vladarja. Zato so se zbralo številne množice zlasti na Kralja Petra trgu in v Zvezdi, koder je bil napovedan kralj. Slavnostni sprevod, ki se je zakasnil *a celo uro, se je začel pomikati ob pol S. O tvoril ga je oddelek jezdecev v narodnih nošah, zanimiva in mična skupina, sledili so westfalski Slovenci, Hrvati inozemski zastopniki, ki jih je btlo vseh skupaj le pol ducata, razne klerikalne strokovne In stanovsko organizacije, nato pa pestra skupina narodnih noš, okrog 450 po številu. Ta oddelek je bil brez dvoma najlepši in najzanimivejši v celem sprevodu. Najštevilnejše so bile zastopane seveda narodne noše z Oorenjske. Za dljaštvom, kl ga je bilo nekaj nad 200, ie sledlo 65 Orlov na konjih, okrog 1400 Orlov v kroju ln 270 v clvllu. Za njimi ie šlo zopet nekaj klerikalnih organizacij, nato pa udeleženci Iz lavantinske škofije. Drugo skupino so otvorlll kolesarji, katerim je sledilo vnovič nekaj organizacij, nakar se je razvil sprevod Orlic. Bilo jih je ravno okrog 1000. Za njimi so se razvrstile dekanije ljubljanske škofije. Kralj se je pripeljal v Ljubljano kmalu f>o 7. zjutraj. Pred justično palačo ga Je pričakoval v Ljubljani zbrani eplskopat s papeškim nuncijem Pcllegrinettijem na čelu, minister dr. Jankovič, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, veliki župan dr. Lukan s šefi drugih državnih oblasti, divlzionar polkovnik Vučko-vič s častniškim zborom, ljubljanski konzularni zbor, zastopniki občine Itd. Ko se je prikazal kraljevi avto, v katerem sta sedela kralj In princ Arzen, je zavalovll ves prostrani trg. Ljubljančani in Ljub-Ijačanke so z burnim oduševljenjem pozdravljali ln sprejemali našega vladarja. Kralj je Izstopil pred justično palačo in se po kratkih pozdravnih nagovorih podal v prvo nadstopje, od koder si je raz balkona v spremstvu kneza Arzena, nuncija Pellegrinettija ln ministra dr. Jank-viča ogledal sprevod, ki je defiliral po trgu pred palačo. Sprevod se je pomikal preko Petrovega trga ravno poldrugo uro. Bilo je v njem okrog 13 tisoč udeležnikov, po ogromni večini ženski svet z dežele. Udeleženci sprevoda, še bolj pa drugI gledalci, so prirejali kralju ponovne burne ova-cije, kl so dosegle svoj višek, ko je vladar po končanem sprevodu prišel na ulico sedel v avtomobil in se odpeljal na Kongresni trg. V avtomobilih mo je sledilo spremstvo, škofje in drugI reprezentanti. Ko Je prispel kralj na Kongresni trg, fcier je bil že zbran prvi del sprevoda, je bil od udeležnikov katoliškga shoda in seveda še bolj od Ljubljančanov, ki so navalili na trg od vseh strani, vnovič sprejet z viharnim oduševljenjem. V posebnem, zanj pripravljenem paviljonu je prisostvoval maši, ki lo je bral papeški nuncij. Po maši je pozdravil kralja predsednik shoda dr. Jankovič, nakar se je kralj med burnimi ovacijaiml občinstva, ki je napolnilo tudi Šelenburgovo ulico in Dunajsko cesto, vrnil zopet nazaj na Bled. Takoj po njegovem odhodu pa so začele odhajati tudi množice in če je zbral Kongresni trg z Zvezdo prej morda okrog 20 tisoč ljudi, je poslušalo slavnostne govornike na shodu, kl se je otvo- rl! po masi, Kvečjemu 3 oo 4 tisoč ljudi. Sprevod je potekel brez Incidentov. Ljubljansko prebivalstvo, kl se je iz radovednosti zbralo na ulicah, se je držalo mirno In dostojno, čeprav so zadnji dogodki pokazali, da je katoliški shod izrazito politična prireditev. Pač pa le ledeni molk, ki je ves čas spremljal sprevod, udeležencem jasno pokazal, kako malo je resnice na zatrievanju klerikalnega časopisja o »katoliški Ljubljani«. Glavna prireditev nedeljskega popoldneva le bila lavna telovadba Orlov In Orlic v novozgrajenem stadionu od Dunajski cesti. Privabila je mnogo tisočev gledalcev, od katerih pa so prišli na svoj račun le oni, kl jih jc privedla — škodo-želinost. Telovadni nastop se namreč v splošnem ni obnesel, zlasti pa se Je popolnoma ponesrečila Javna telovadba Orlic. Nastopilo je skupaj okrog 1600 Orlov in okrog 600 Orlic. Ker nam jo o telovadbi obljubljeno strokovno poročilo, se za danes vzdržimo vsake nadaljne opazke. Tekom večera In noči Je ogromna večina udeležnikov katoliškega shoda zopet odšla. Ljubljana Je kazala včeraj zopet svoje vsakdanje lice ln včerajšnje prireditve katoliškega shoda, kl so bile še na programu, so potekle skoro neopaženo. Politih MuM + Konec klerlkalno-komunlsttene koalicije v Ljubljani? Na nedeljskem katoliškem shodu je bilo opaziti da je glavni govornik dr. Brejc kaj posebno brezobzirno nastopil proti socializmu. Dejal je, da se je po vojni socializem »šlro-koustll, da bo sedaj on svet odrešil« s svojimi »meglenimi obljubami«. Socializem, da je Izgubil bitko definitivno In da njegovo pregruplranje v II. in III. itd. Internaclonalo le potrjuje njegov Idejni potek. »Socialistično lažl-mesianstvo le razkrinkano» pravi in podčrtuje dr. Brejc, On meni, da je dober vzgled in praktični vpliv sv. Frančiška Asiškega ali pa sv. Elizabete v borbi proti kapitalistično-ma-monlstlčnemu mišljenju »neskončno več zalegel kakor nauki kakega Karla Mar-ksa o kapitalizmu, kakor socialistična teorija o proletarlzmu, ali pa tolažba s pre-lestno bodočnostjo social-komtmistične države, kl je med ljudmi nemogoča«. Go-vor dr. Brejca se v socialističnih krogih tolmači kot napoved konca kleril.ilno-komimistične koalicije v ljubljanski.-,:i občinskem svetu. Z glasovi komunistov so klerikalci pri zadnjih državnozborskih volitvah v Sloveniji dosegli 22 mandatov od 26, v občinskem svetu so si z njihovo pomočjo priborili nadvlado; sedaj pa smatrajo čas za ugoden da pomedelo v Sloveniji z zadnjimi ostanki socializma. Zmago reakcije v SLS konstatira tudi zadnja številka dr. Porlčeve «Zarje». Tudi beg župana dr. Periča pred katoliškim shodom Iz Ljubljane potrjuje, da so socialisti in komunisti v občinskem svetu ljubjanskem deflnltvno izgubili bitko proti klerikalcem. + Klerikalci in železničarji. Po ob-ustavi dela na železnici smo konstatira!!, da klerikalni poslanci, dasi jih je 22, niso prav nič storili za železničarje, četudi le med njimi velika večina takih, k! so zadnjič spustili kroglico v volilno skrinjo SLS. Takrat smo tudi povedali, da se je nosilec klerikalne liste dr. Korošec odpeljal v kopališče, mesto da bi v Beogradu stal tako dolgo, da bi dobil službeno pragmatiko za svoje volilce železničarje. Očividno pod pezo naših očitkov, se je sedaj ob priliki katoliškega shoda spomnil g. dr. Korošec tudi na — železničarje. Nedeljski »Slovenec« piše namreč, da je dr. Korošec govoril z g. ministrom Jankovičcim, ki da mu je obljubil, da bo v par dneh odpravil militarizacijo. Miiltarizacije dejansko že več ni, ker v veliko blamažo g. Vellzarja je skopnela in skopnevala kakor sneg. Sedaj vlada že nima več od mllitarizacije kaj odpraviti. Bamirana je do kosti, tozadevni zakon pa izigran in diskrcditlran. Jankovi-čeva obljuba je torej toliko vredna kot Koroščeva intervencija glede mllitarizacije. Očividno bl se visoka dostojanstvenika povrh še rada norčevala lz želez- ničarjev. »Slovenec« je najbrž spustil1 vest o doktor Koroščevl intervenciji pri prometnem ministrstvu v svet tudi zato, ker Je slišal kako so železničarji pisano gledali, ko je Korošec prišel na glavni kolodvor v imenu SLS prisrčno pozdrav-llat g. Vellzarja ter so mu globoko klanjat. Malo le manjkalo, da mu nI rok poljubil, kakor Jih je ljubljanski podžupan dr. Stanovnlk poljubljal škofom ter jim odpiral pred glav. kolodvorom avtomobile. V očlgled takega hlapčevstva nI čudno, če nimajo klerikalni poslanci volilcem druzega pokazati kot dnevnice ter legitimacije za prosto vožnjo v letovišča. + «Na čabu u Ljubljanu.» To se pravi ua božjo pot v Ljubljano, ln pod tem naslovom poroča beograjski »Novi List« o potovanju gg. Ljube Jovanovlča in dr. Velizarja Jankovlča na katoliški shod v Ljubljani. »Novi List« Je popolnoma pravilno razumel to potovanje: radikalci hočejo pridobiti za sebe klerikalce, da bodo mogli dalje sami vladati S tem, da bodo dovolili klerikalcem marsikaj kot nagrado za zvesto službo. »Novi List« pravi končno, da bo sporazum med radikalci in klerikalci zelo drag, al! to nič ne pomeni, če gre za Interese režima, radl-kalcem ni za denar... + Rosnlca o srbljansklh občinskih volitvah. Po uradnih poročilih so radikale! sijajno zmagali pri občinskih volitvah v Srbiji in Crnl gori. Ker Je bil demokratski glavni odbor vendar dobro poučen o položaju, se je obrnil na svoje organizacije v deželi In zahteval natančna ln avtentična poročila o Izidu volitev v vsaki posamezni občini. Ta poročila so začela prihajati ln že sedaj se vidi, da je — vlada mnogo demokratskih občin proglasila za — radikalske! Posebno zanimivo Je poročilo iz plrotskega okrožja, kjer so pri volitvah v narodno skupštlno dobili radikale! vse mandate, sedaj so pa dobili: v srezu belopalanškem demokrati 21, radikalci 10 ln zomljoradnik! 2 občini, v užlškem srezu pa demokrati 9, radikalci 2 ln zemljoradnlkl 1 občino! V glavnem odboru demokratske stranke Izjavljajo, da bodo demokrati, ko pridejo vsa poročila, Imel! enako število občin kot radikalci. Torej niti falzifikacija volilnih rezultatov ne bo pomagala. Ta falzifikacija je pa zopet eden pristnih radi-kalsklh trikov, v Evropi sicer neznanih, od poštenih Srbov trpko obsoianih toda v naši nesrečni domovini brezstidno iz-vrševanlh. + Za popularnost. Dr. Dušan Peleš je lepo avanziral za ministra, še pred tednom se je siromak moral mučiti z zborovanji in agitacijo za radikalllo na Hrvatskem. Kakor poročalo zagrebški listi, le baš prejšnjo nedeljo napovedal svoje shode v Vrginmostu, Glini In Petrinjl. Toda na vseh treh shodih ni bilo preko 30 ljudi, kar je g. Peleša tako razljutllo, da je vzhičeno tožil, da njega — dr. Peleša! — narod ne zna ceniti. Pa on je vendar po Pašičev! benevolencl bl! začasni predsednik narodne skupščine In mu je bila dana tudi zaupna in važna misija pri Radiču. Kako Je misija uspela — je razložil g. Peleš — se vidi lz Markovega protokola, kjer smo Radiča »nasamarili«. Zdaj je g. Peleš minister za socialno politiko. Bo že, bo že počasi postal popu-larnejši. + Svet se jje podrli Zagrebška «Ri-je£» je priobčila članek v katerem pravi, da v Jugoslaviji sedaj vladajo separatisti, namreč radikalci. Seveda je to resnica, saj se radikalci branijo jugoslovanskega Imena kot hudič križa, ali za beograjski «Balkan» se je s tem svet podrl. Silno je hud na »Riječ« in ji odgovarja tako-Ie: »Jugoslavija Je v očeh Srbov zoprno, ne-narodno Ime, Jugoslavija je beseda, kl nasprotuje zakonom srbsko-hrvatskega jezika, Jugoslavija je črno-žolti gad, čr-nožolta coprnica, skovana ne iz ljubezni do narodnega edinstva Srbov, Hrvatov ln Slovencev, temveč Iz brezmejnega sovraštva do Srbov in Srbije. Srbi bi se prej poturčl!!, kakor da bi sprejeli to prostl-tutsko ime...» Tako In podobno psuje »Balkan«, ki ga citiramo samo kot ku-rlozum separatistične argumentacije. Sokoisfvo Zupna tekma celjsko sokolske lupe se Je vršila v nedeljo, dne 26 t. m. v Celju. Tekme se je udeležilo 29 članov in 85 članic. Zastopano je bilo z viSjim in nižjim oddelkom: Celje in Zagorje, s višjim Šoštanj, z nižjim pa Trbovlje. Doseženi uspehi, zlasti članic, bo zelo lepi in bodo šele razglašeni. Tekmi Je prisostvovalo mnogo Sokolstvu prijaznega občinstva, kl je sledilo izvajanju i velikim zanimanjem. Celjska sokolska župa Je s tekmo javno pokazala, kako lepe uspehe je mogoče doseči z vztrajnim delom. Ljubljana: Concordia (Zagreb) j Ilirija 2 : 1 (0 : 0). Tekma nI nudila posebnega športa, ker je zlasti v drugi polovici trpela vsled surove igre Zagrebčanov. Zagreb: Oradjanskl : Ilirija 14 : 0, Hašk : Sparta 2 : 0. Dunaj: V nedeljo so se vršile prve pr-veaistvene tekme te sezone. Izidi so: Hakoah : Ostmark 4 : 0 (3 : 0), Rapid : Hertha 4 : 3 (3 : 0), Simmering : WAF. 1 : 0 (0 : 0), Vlenna : VVacker 3 : 2 (0 : 1), Amateurji : Sportklub 1 : 1 (1 : 0). II. razred: Cricketer : Bewegung XX 4 : 2 (0 : 1). Admlra : F. C. Bratislava 2 : 1 (1 : 0). Praga: Slavlja : Slovan (Dunaj) 3 : 1 (2 : 0). • Lepi uspehi naUh športnic v Zagreba. V soboto In nedeljo so se vršile lah-koatlctske tekme za prvenstvo Jugoslavije. Od slovenskih atletov sta sodelovala Ie Perpar in KregelJ. Častno pa so bile zastopane naše atletinje (Santel, Ah-čln, Jerlna, Preveč in Sever vse članice Primorja), ki so dosegle Izredno lepe uspehe. Priborile so si prvenstvo Jugoslavije v ženski lahki atletiki z 29 točkami proti 8 točkam, kl Jih Je dosegel Hašk. Zagrebški »Jutami! List« piše z ozirom na ta uspeh, da Ima ljubljanski S. K. Primorje brezdvomno najboljšo lahko-atletsko žensko sekcijo v državi. Ker smo morali radi pomanlkanla pa-plrla tudi danes opustiti oblča/no torkovo prilogo, le odpadel tudi «Športni vestnlk». Zato podajamo danes le najvažnejše rezultate zanimivejših nedeljskih športnih prireditev, podrobnejša poročila pa si pridržujemo za prihodnje številke. Objave X Na drž. realni gimnaziji v Celju se prične šolsko leto v torek, dne 1L septembra s vpisovanjem učencev H.—VIII. razreda od 9. do 11. dopoldne. Sprejemni izpiti za I. razred so vršo v pondeijek dno 10. septembra. Učenci naj se zgla-sijo od 8. do 9. ure v spromstvu staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu in prineso s seboj šolsko izpričevalo in krstni list; ob 9. uri se prično izpiti. Učencem, ki so že napravili sprejemni izpit za I. razred v poletnem roku, ni treba priti k vpisovanju. Dne 12. septembra ob 8. uri dopoldne je služba božja v Marijini cerkvi. Dne 18. septembra ob 8. uri se prične v polnem obsegu redni šolski pouk. Ponavljalnl in naknadni izpiti se prično v pondeijek, dne 10. septembra točno ob 8. uri dopoldne in se vrše natančno po redu, ki je objavljen na črni deski. X Na drž. realki v Mariboru prične šolBko leto dne 11. septembra z vpisovanjem učencev. Dne 4. septembra se vršo pismeni in S. do 7. UBtni ponavljalnl izpiti. Sprejemni izpiti vnanjih učencev za II. — VII. razred morajo biti do dne 10. septembra končani. Dne 12. septembra je služba božja "in dne 18. septembra je redni pouk. X Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik bo v četrtek dne 6. septembra od 8. do pol 11. ure. Nato sledijo izpiti. Ponavljalni izpiti bodo v petek dne 7. septembra od 8. ure dalje. Vpisovanje v višje letnike bo v torek dne 11. septembra od 8. do 12. uro v ravnateljski pisarni. Šolska maša Do t- sredo one is. septemora, ▼ četne* dne 13. septembra pa se bo pričel redni pouk. X Deška meščanska iola v Ptuju. Vpi. sovanje v I. razred se vrši dne 11. tombra od 9. do 12. ure v pisarni ravna, teljstva, Panonska ulica 8t. B. Učenci m0. rajo priti v spremstvu starSev ali nji« namestnikov. Prinesti morajo a sebe; krstni izpisek in izkaz odnosno šolsko naznanilo z dobrimi redi o dovrSenem 5. šolskem letu. Sprejemnih izpitov za { razred ni, nego se sprejme vsak učene; ljudske šole, ki je dovršil z dobrim uspe* hom B. šolsko leto. Ponavljalnl izpiti Be vrše 8. in 10. septembra ob 10. uri pred-poldne. Dne 12. septembra je služba bo!, ja ob 8. uri predpoldne, dne 13. septembra se prične redni pouk. X Eno klattro drv za dva dinarji dobi, kdor zadene glavni dobitek na tomboli podružnice Jugoslovenske Mati-re v Kamniku dne 8. septembra. Ker bo ua tomboli poleg tega še vse polno drugih lepih dobitkov in ker je Kamnit ena naših najlepših itletnih točk, upa. mo. da se bo rodoljubno občinstvo v ve. likom številu udeležilo tombole. Dne 8, septembra v Kamnik na tombolo! X Clrll-Met. podružnica za Grobelno in okolico proslavi svojo 10-letnico z ve-liko ljudsko veselico v St. Vidu pri Oro-belnem dne S. septembra ob 8. url. Spored je obširen in zanimiv. Komur je nj srou procvit CMD, naj ta dan pohiti v prijazni St. Vid. X Muzejsko društvo v Ptuju proslavi v dneh od 1. do 4. septembra svojo !» letnico. Spored obsega med drugim: t soboto sprejemanje gostov, v nedeljo slavnostna skupščina; ogled muzeja, ilo-vesna otvoritev »Mitreja« na Zg. Bregu, opoldne skupen obed, zvečer slavnostni komerz; v pondeijek dopoldne posvetovanja, popoldne ogled gradu s pogostil vijo, v torek Izlet k Zičkemu samostanu ali v Rogaško Slatino. Proslave se udeleže številni zgodovinarji in arheologi h tu- in inozemstva, med njimi mnoga slo. vita imena. Odbor se nadeja, da iipo. sluje od južne železnice polovično vol njo In vabi k udeležbi vse prijatelje ptujskega muzeja in muzejske vedi sploh. X Izgubljena je bila v nedeljo dopol-dne na Marijinem trgu v Ljubljani li«. n>ca, v kateri je bilo med drugim: KJ Lin, 20 drahem, 1 dolar 1 turška li-a, 70 Oi '0 carskih rubljev, trije ruski doku menti ln ena objava v srbščini. Pošten najditelj se prosi, da odda proti dobri nagradi najdene predmete v kavami »Prešeren«. AVTOMOBILSKA NESREČA PRI ROGAŠKI SLATINI. Eden mrtev, 2 težko ranjena. V nedeljo popoldne se je zgodila me< Radečami In Rogaško Slatino težka avtomobilska nesreča, katere žrtev Je postala žena pančevskega trgovca, Olzela Abraham, dočim sta bila njen mož Salomon In njegova sestra Rozalija Bernstehi težko ranjena. Tovarnar Salomon Abraham Iz Panče-va v Vojvodini se Je odpeljal popoldne i svojo ženo Glzelo, svakom Edom Bere-steinom ln njegovo ženo Rozaillo iz Rogaške Slatine poti Radečam, kjer Ima tovarno kož. Avtomobil Je drvel z največjo naglico. Nekaj kilometrov od Rogaške Slatine Je oster ovinek, ki Je postal za družbo usodepoln. Šofer je prekasno opazil nevarnost in mogel več zmanjšati to-zine. Avtomobil se Je na ovinku zvrnil v Jarek In pokopal pod seboj celo družbo. Glzelo Abraham so potegnili izpod avtomobila mrtvo; njeno telo je bilo popolnoma zmečkano. Uradnik Edo Bernsteln in šofer sta bila samo lahko ranjena, tovarnar Salomon Abraham ln Rozallii Bernstein pa sta dobila težke poškodbe. Na kraj nesreče Je takoj prihitelo veliko število domačinov iu zdravnik dr. Treo iz Rogaške Slatine, ki Je dal ponesrečencem prvo zdravniško pomoč, nakar so lik odpeljali v Rogaško Slatino. Olzela Abraham je bila stara okoli 60 let. Šoferja so orožniki aretirali in ga izročili sodišču. Veliki inkvizitor Ljubezenski roman Iz najsramotnei-še dobe človeške zgodovine. «Oremus!» je pritegnil škof. »Oremus!« so odmevali nižji inkvizi-torji. In vse je začelo na glas moliti. Najglasneje pa Arbues, ki ga jo hrbet pod železno verižno košuljo od udarca prav močno bolel. Z vseh stolpov so obenem grmeli in fmčali zvonovi, kakor tolpa razbesne-lih psov . . . V tistem hipu je stopil v Juanino ftišico vitek dominikanec s kapuco preko glave in pomaknjeno preko vsega obraza. Stara Juana je pravkar klečala pred kipcem Bogorodičnem in vročo molila. Tedaj jo je objel vitki dominikanec in jo začel poljubljati, šepetajoč: »Sennora, jaz sem — vaša Dolores! — P. Jožef je bil mož beseda!« Ženski sta se objeli in od sreče pla-Jtali. XXIX. Avtodafč, Medtem ko se je pomikal sprevod fz palače svetega oficija daljo po Sevilji, se je polnil tudi Veliki trg, kjer se je imel vršiti avtodafž. Na najdaljši strani trga pred kraljevsko Dalačo so oostavili 50 m dola- zidan oder, ki je segal prav do kraljevega balkona. Desno odondod so se dvigali sedeži kakor v amfiteatru drug nad" drugim, namenjeni svetovalcem najvišjega sodišča in najvišjim odlič-njakom Španije. Nad najvišjo stopnico je stal prestol velikega inkvizitorja; stal je višje od kraljevega balkona. Saj inkvizitor je zastopal p a p e S k o moč, ki je presegala vse posvetne moči! Na levi, nasproti amfiteatru, je stala tribuna za obsojence. Prav nasproti kraljevemu balkonu sta na majhnem odru stali dve kletki. Tja noter so drugega za drugim zapirali obsojence, ko so jim čitali obsodbo. Nasproti kletkam sta bili postavljeni leči in ob vznožju amfiteatra je stal oltar, poleg oltarja pa zelen križ, ves zavit v žalno tančico. Ta križ je oznanjal svetu, kako zelo objokuje sveta cerkev izgubo trdovratnih duš, ki se niso hotele spokoritl. Ves ostali trg so obdajali balkoni ln nižje tribune za poslanike in velikašo ter končno odri za ljudstvo. Žo dan pred avtodafčjem je šel velik sprevod ogljarjev. dominikancev in fa-miliarjev iz inkvizicijsko cerkve na Veliki trg. In ves dan in vso noč so molili, so postili in neprestano menjaje se brale maše za dušni mir obsojencev. Obenem so gradili grmade in tribune ter slovesno zasadili irrm. znak več- nega življenja katoliške cerkve, ki je polna ognja, a nikdar ne zgori. Ta ali oni je bil res prožet svetega fanatizma ter je bil globoko uverjen, da vrši plemenito delo v blagor edino izveličavne vere. Velika večina izmed njih, še prav posebno pa kolovodje inkvizicije, tega najsramotnejšega madeža človeške zgodovine, pa so bili le krvoločni la-komniki in pohotni razuzdanci najnižjih instinktov. Bili so tem slabši, ker so pri vseh podlih dejanjih hinavsko zavijali oči ter odevaii svoje nad vse grozovite in sramotne čine v plašč krščanskega usmiljenja ter čisto, nesebične ljubezni do bližnjega. Sredi trga na velikem kamenitem odru je bilo petnajst grmad drv, ki so bila prepojena s smolo in maščobo tor pomešana s slamo. Vsak obsojenec je imel svojo lastno grmado: žarečo smrtno postelj, na kateri so so končale njegove nečloveške muke. Na štirih oglih krvavega odra so kakor nepremično straže stale štiri sohe iz mavca. Mesto, kjer je stal smrtni oder, se je imenovalo Quema-dero. Cesar Karol V. je že bil na svojem mestu. Po svojem oblačilu se ni razločeval od drugih dostojanstvenikov. Njegovo vodenje je bilo priprosto, res no in mirno. Razun niesa in dvoriani- kov je sedelo na kraljevskem balkonu mnogo razkošno oblečenih dam. Med njimi je bila tudi Izabela, hči vojvode de Mondejar. Mlada krasotica jo bila silno potrta; velika bolest je težila njeno srce. Končno je dospel sprevod, ■>" razvrstil in se je začela ceremonija Vsi prostori so bili do zadnjega kotička zasedeni. Ljudstvo je drgetalo v pričakovanju strašno razburljivega in nepopisno surovega užitka. Kurjači so se postavili na levo stran pod kraljevskim balkonom. Državni svetniki so zavzeli prostore po redu, ld jih je predpisovala hierarhija. Medtem so korakale nesrečne žrtve okoli krvavega odra mimo kraljevega balkona in so zasedle svoja mesta na levi tribuni. Duhovniki in familiari, ki so jih spremljali, so ostali pri njih ter so jih tolažili in jim prigovarjali, naj se spokore. Sedaj je stopal veliki inkvizitor navzgor po stopnicah, ki so vodilo k njegovemu prestolu. S triumfalno ponižnostjo je zasedel z zlatimi rosami okrašeni naslanjač. Bil jo zdaj visoko nad najvišjimi dostojanstveniki in celo nad kraljem, ki se je v svoji sebični popustljivosti in v strahu pred neomt.-jeno cerkveno oblastjo pokoril predpisom inkvizicije. Zavladala jo mučna tišina. Začela so je maša. Menihi vseh vrst ter na-številna inkviziciiska in državna mili- ca je zavzemala skoraj četrtino vsega navzočega občinstva. Vse je ponižno klečalo, se trkalo skesano na prsi in molilo, molilo . . ■ Vsak posameznik se je trudil, da pokaže svojo pobožnost in gorečnost H strahu, da bi ga ne smatrali za bres-verca ali za mlačneža. Po evangeliju so vstali vsi. Dominikanski menih je stopil na lečo lesonima kletkama. Na drugi leči je pojavil relator svetega oficija, rai-glašalec obsodb. Inkvizitor je vstal, stopal dostojanstveno do vznožja amfiteatra, kjer m" je prior nateknil na glavo zlato mitro in ga odel v ogromen plašč. Nato j' šel do kraljevega balkona. Nekateri uradniki sv. oficija so nesli za nji» križ, evangelij in knjigo s formulo prisege za kralja. Peter Arbues je stopal kvišku, da J bil nad kraljem. Potem je izpregovor« s krepkim ubranim glasom: »Sire! Ali prisežete, veličanstvo, i® hočete ščititi rimsko-katoliško vere, da boste pobijali razkolništvo ln bos« s svojo kraljevsko močjo podpira1 vzvišeno delo inkvizicije?« _ Ponosni vladar je vstal, odknl p' vo, ki so se jej odkrivale in klanja1' vse druge glave, in razločno ter P01 nodoneče jo odgovoril: »Prisegam!* ^ ^^ omače vesti POST FESTUM. Mogočni akordi so pričeli V. katoliki shod. Ugleden tukajšnji dnevnik je 6vetovai občinstvu, naj ne razobesi zastav. In filej, — najuglednejši pristaši tega ugled, dnevnika so jih razobesili največ in najbolj nove. To se imenuje upoštevanje, namreč svojega glasila in a danih razmer. Potem jo prišel Jupiter Pluvius na katoliški shod in jo malo zamočil. LjuJje so govorili nekaj o d' Annunzi-jevi pelerini, — pri tem vromonu in lem shodu je ta pomota bogme i ra-jumljiva i odpusti ji va! Gospodje z de-jele so bili v sobotnem vremenu /elo zaupni. Na vprašanje so samo odgovarjali: »Bo že, bo že, saj je deset škofov skupaj, — bodo že izmolili, da bo jutri lepo!» In so imoli prav. Trdna vera še gore prestavlja, pa bi dežja ne. Katoliškega shoda so se udeležili fupan Lovrenčič iz Sodražice, Korbar jz Hrušice, ln mnogo, mnogo drugih gospodov, ki so verjeli »Slovencu*, da je to le shod za moralo in kulturo, za politiko pa nič. Iz tega razloga so prišli tudi radikalci, ki so zastopali nepolitično, moralno in kulturno plat SHS-a. Narodnih noš je bilo obilo. Dve sta bili prav lepi. V Zvezdi so se v soboto zvečer mladi katoliki med seboj stepli. Natančneje glej Policijski dnevnik. V nedeljo zvečer so spremenili Tivolski park v pozorisče za Buffallo Bili. Drugo dejanje: Lov. Natančnejše pa glej v Policijskem dnevniku. V Šiški so bile v nedeljo zvečer vse oStarije nabito polne. Udoleženci pa malo pozneje. (»Slovenec* bo trdil, da 60 bili vse to sami »Orjunaši*. Le preveč bi jih bilo, preveč!) Žalostni del je bil v nedeljo popol Ine. Vremo je bilo namreč lepo, zato so morali Orli pokazati, kaj znajo. Na telovadišču se je zbralo zares precej ljudi, bogme. Tretjina zastonjkarjev. Prostor je dobro izbran, pa zelo mizer-no okrašen. Za prireditev takšnih pro-tenzij je mizernost okrasa naravnost škandalozna. Isto velja za Trg Kralja Petra. Telovadci in njih družice so na stopili s svojimi najboljšimi točkami, — ut! Telovadna polomija, kar se le da. Le prikorakali so dobro, potem pa od razstopa vse do konca zmeda in individualno tolmačenje povelj in trob ljenih znamenj. Zastav malo. Pač pa je bilo lepo videti, kako so trume prostih ljudi zahajale v muzej Tudi v cerkvah so bili resni in zbrani. Pri shodu pa, kjer ne govori srce, tam jih je bilo žalostno gledati. Talent, ki ga je nezvesti hlapeo zakopal ali pa tako naložil, da nosi le njemu obresti. V nedeljo zvečer je šel shod domov, V pondeljek so ga nadaljevali le takšni, ki zanimajo političnega referenta; — ko so šteli denar, so olajšano vzdib-nili: «No, pa smo le imeli lepo vreme, Čeprav smo se že bali . . . No, kar manjka, bo pa vlada dodala . . .» M. A. C. * Odposlanstvo velesejma pri kralju. f nedeljo dopolne je sprejel kral, Aleksander v sodni palači v Ljubljani odposlanstvo ljubljanskega velesejma, obstoječe iz predsednika g. Frana Bo-nača, predsednika upravnega odbora 5. Ivana Kneza, tajnika trgovsko-obrt-aiške zbornice dr. Murnika in ravnatelja g. Dularja, in se ž njim dalje časa razgovarjal. Kralj je avdijenco zaključi z besedami: »Na svidenje v soboto!* * Maribor, v zastavah. Kralj je v nedeljo dopoldne sprejel v justični pala-& v Ljubljani predsednika mariborske razstave gosp. Križniča in odbornika Džamonjo, ki sta se mu zahvalila za sprejeto pokroviteljstvo. V Maribor dospe kralj v spremstvu princa Arzena danes v torek ob 14. in se pelje s spremstvom v avtomobilu čez državni most skozi Tattenbachovo in Sodno ulico, nakar ga sprejme v Prešernovi ulici pred slavolokom župan Grčar z občinskimi svetniki in ga popelje v »grajeni del Prešernove ulice, kjer pozdravi kralja predsednik razstave Križnig z odborniki in zastopniki vojaštva ter civilnih oblasti in korpora-cij. Kralj si ogleda najprej predmete v GStzovi dvorani in nato vso ostalo razstavo, nakar se takoj zopet odpelje. Sprejema se udeleže Sokoli v kroju. Pošta na razstavišču bo imela da-"08 rdeč žig. Mesto je bilo že včeraj ves dan v zastavah, posebno pestra je bila slika v Gosposki ulici. Opazilo pa se je, da še vedno nenavadno veliko število hišnih posestnikov v Mariboru nima državne zastave. Občinstvo prav Pridno sega po vstopnicah, ki jih deli odbor za današnji dan tudi še danes dopoldne. * Obletnica bitke na Dobrudži. V ™eh 1. in 2. septembra priredi Zveza dobrovoljcev v Zagrebu spominsko slavnost prve dobrovoljske bitke na Dobrudži. Ob tej priliki se bodo vršili slavnostni govori in zadušnico za pad-9 junake. Enako slavnost prirede 8. [u 9. septembra dobrovoljcl iz Slovenije v Ljubljani. * Misija Rockefeilerove fundacije v Beogradu. V Beograd je prispela misi-la Rockefeilerove fundacije za pobijale tuberkuloze, da orouči metode štu- dija na beograjski medicinski fakulteti, ureditev našega ministrstva za narodno zdravje in druge sanitarne institucije, da more presoditi, v kateri smeri bi fundacija mogla priskočiti na pomoč. * Češkoslovaški industrijalci v Jugoslaviji. Češkoslovaški industrijalci prirede meseca oktobra reprezentativno potovanje v Jugoslavijo. Obiskali bodo vsa važnejša industrijska središča kakor Maribor, Ljubljano, Jesenice, Tržič, Zagreb, Karlovec, Beograd, Zenico, Sarajevo, Split in nekatera druga dalmatinska mesta. Gostjo, oko-lo 300, si ogledajo tudi falsko elektrarno ln tovarno za dušik v Rušah. V Beogradu se bo vršila velika konferenca z jugoslovanskimi gospodarskimi krogi. * Trboveljska stavka. Včeraj je v celem revirju Trboveljske premogo-kopne družbe delalo 2450 delavcev. V tem številu niso zapopadeni podurad-niki in pazniki (370), ki tudi delajo. V Kočevju je delo popolnoma vzpostavljeno, ker se jo prijavilo proko 700 do-lavcev (normalno 950) V Trbovljah obratuje normalno dnevni kop, opo-karna in cementarna. V Zagorju, Raj-honburgu in Laškem se je včeraj produkcija zopet povečala. — Stavkovno gibanje vzdržujejo največ klerikalci, ki skušajo komuniste in radikale z obljubami prekositi. * Kongres trgovskih zbornic iz cele države je začel svoje dolo v Beogradu. Kongres jo razdeljen na sekcijo, kl Imajo izdelati svoje roferate in predlogo, da bo sklepal o njih plenum. Pro gram je zelo obširen. Razpravlja se o trgovini, prometu carinah, kreditih za izvozniko in o vsem drugem, kar zani ma trgovski svet. Tudi zastopniki vlade sodelujejo pri razpravah. * Mednarodni policijski kongres se vrši od 3. do 6. septembra na Dunaju. Kongresa se udeleže policijski strokovnjaki iz vseh držav. Našo državo bodo zastopali: načelnik oddelka za zaščito državo Vasa Lazarevič, vladni svetnik pri pokrajinski upravi v Ljubljani dr. Teodor Šporn, šef zagrebške policijo dr. Urbani in glavni državni pravduik za Hrvatsko dr. Aleksander Kongres bo razpravljal o internacijo-nalizaciji policije, uspešnem zasledovanju mednarodnih zločincev, o problemih kriminalne znanosti in tehnike ter o progonih in potnih listih. * Štrajk pomorščakov končan. Iz Bakra poročajo: Zveza pomorščakov je prošlo soboto pozvala na posvetovanje vse člane uprave in svoje poverjenike. Konference se je udeležil t idl tajnik Glavne delavsko zveze iz Beograda. Soglasno je bilo sklenjeno, pozvati pomorščake, da se takoj zopet vrnejo na delo. S tem je štrajk pomorščakov končan. * Učiteljski pripravniki, odnosno pripravnice, ki so dovršili učiteljišče z zrelostnim izpitom in ne morejo dobiti mesta v Sloveniji, dobe lahko učiteljisko mesto v Dalmaciji. V to svrho naj pošljejo, kakor pri nas, prošnje na kotarske šolske nadzornike v Splitu, Šibeniku Benkovcu, Kninu, Siuju, Imotskein, Ma-karski, Metkoviču, Kotoru, Dubrovniku, Korčuli, Hvaru, Supetru. Prosijo lahko hkrati v treh okrajih. Dalmacija sprejmo tudi sledeče absolvirauo lilozole: 3 zgodovinarje ali semljepisce, 2 prirodopisca in 3 za francoščino, matematikov pa Prešnje je treba poslati pokrajinski upra vi za Dalmacijo (šolskem oddelku) Splitu. * Mariborske šolske novosti. Včeraj popoldne je imel mariborski mestni šol ski svet sejo, na kateri se Je končno vsaj začasno povoljno rešilo vprašanje prostorov za državno žensko učiteljišče, ki dobi v poslopju na Zrinjskega trgu še dve sobi pod pogojem, da odstopi država mestu za ljudsko šolstvo dve sobi v svojih prostorih. V dekliški ljudski šoli v Cankarjevi ulici pa bo žensko učiteljišče upo rahljalo B razredov za hospitacijo gojenk. Število razredov na ljudskih šolah se bo letos znatno skrčilo, tako da bo meBto lanskih 80 le 70 učnih mest. Odvisno učiteljstvo se razreši službe v Mariboru. Manjkajo pa še vedno tri učne sobe. Razredov bo na deških osnovnih šolah: na prvi 9, na drugi nemški 2, dočim so bodo novinci Nemci dodelili prvemu razredu dekliške nemške šole (kjer jih bo še vedno vseh skupaj komaj 25), na tretji 8, na četrti 10. Pomožna šola bo imela štiri razrede in pripravljalni razred. Na dekliških šolah bo na orvl 7, na drugi 8, na tretji nemški 6 *- na četrti 9 razredov. Nadzornik je poročal o nadzorovanju ljudskih in meščanskih šol. Nemška dekliška šola se izpr—v toliko, da dobi tudi slovenski pouk. Pri mestnem občinskem svetu bodo ponovno vložili prošnjo za ustanovitev nove meščanske šole na desnem bregu Drave. * Mariborska gostilničarska zadruga Je bila doslej v popolnoma nemških rokah. Ker je pred kratkim umrl njen dolgoletni načelnik Rosehanz, se je vršila včeraj dopoldne v gostilni Halbwldl nova volitev. Slovenci imajo sedaj že večino v zadrugi. Ker torej nemški odbor ni upravičen še dalje voditi zadrugo, je pozval g. Valjak dosedanji odbor, da demisijonira in s tem ukine nevzdržno stanje v gostilničar-ski zadrugi jugoslovanskega Maribora. Nemci pa se niso hoteli umakniti. Tako sta bila izvoljena včeraj le načelnik zadrugo g. kavnrnar Klešič ter en odbornik gostilničar Znuderl. Kot namestniki so izvoljeni kavarnar Strehar ter dva gostil- ničarja. Vsi novi Izvoljeni so Slovenci. Obenem se je vršila včeraj v mariborski Grajski kleti tudi seja Saveza gostilni-čarskih zadrug Jugoslavije. V Dijaškem doma v Mariboru Je stanovalo v zadnjem šolskem letu 49 dijakov, in sicer 20 roaicov, 12 gimnazijcev, 10 učeucev meščanske šolo in 7 učite-ljiščnikov; ob koncu lota jo bilo mod njimi 9 odličnjakov, padel je le eden. — Mosečnina je znašala v začetku lela 450 dinarjev, od 1. aprila pa 550 Din. — V Dijaškem domu je dobivalo obede tudi 67 zunanjih dijakov, za katero je skrbelo društvo Dijaška kuhinja z nabranimi darili. * Pri celjskem okrajnem glavarstva so uradne ure odslej od pol 8. do 14. ure, ob sobotah pa od pol 8. do pol 14. ure. * Klerikalna perlidnost. Iz Celja se nam poroča: Mariborske »Stražo*, kakor je splošno znano, v najogabnejših osebnih napadov ne prekosi noben Jugoslovanski list. V eni zadnjih številk podtika celj skim demokratskim občinskim odbornikom korupcijo in na skrajuo surov in lažniv način napada mestnega knjigovodjo g. Kalana povodom imenovanja računskim svetnikom. Oseba tega vestnega in marljivega magistratnega uradnika Je vzvišena nad obrekovanjem kakega dobro plačanega celjskega klerikalnega agitatorja in lažnivega izvestitelja klerikalnega časopisja. Konštatirati je torej treba le nekatere gorostasne laži. O kvalifikaciji svojega uradništva ima odločati občinski svet. Doslej še ni niti en občinski odbornik kake stranke našel le pikico pomanjkljivosti na teoretični predizobraz-bl g. knjigovodje. V VIII. čin. razredu Je je že od leta 1919. odkar je v magistralni službi. Pomaknitev v višjo stopnjo Istega razreda se Je izvršila na podlagi službene pragmatike s soglasno odobritvijo vseh občinskih svetovalcev. Naslov »računski svetnik* se je podelil g. Kalanu z ozirom na njegov položaj, v katerem nosijo mlajši in slabše kvalificirani uradniki Čisto druge naslove. Sicer pa so glasovali za podelitev naslova brez vsakega ugovora tudi zastopniki SLS.-kluba. Najogabnejše natolcevanje si je pa izmislil poročevalec, češ, da so je povišanje g. knjigovodje iz-vrSilo na predlog njegovega sina dr. Kn-lana. Ta ni bil doslej še pri nobeni seji navzoč, ako se jo govorilo o osebi njego vega očeta, ker pozna dovolj taktnosti, ki žalibog marsikateremu izmed klerikalnih korifej primanjkuje. No moremo si misliti, da je zlobni napad izšel iz vrst občinskih odbornikov SLS.-kluba, smatramo pa jih za take te slične politično preračunane osebne napade za soodgovorno, dolder ne demontirajo v svojih listih ostudno izmišljene laži. Magistratno uradništvo in pa mestni uslužbenci bodo sedaj videli Jasno, kje je iskati zagovornikov njihovega težkega gmotnega položaja. Kar očita danes klerikalno časopisje enemu, lahko podtakne jutri tudi drugemu. Hijena na mariborskem pokopališču. Grobarja mariborskega mestnega pokopališča so ovadili, da v nočeh po pogrebih odpira v grobovih krste in krado umrlim zlatnino in obleko. Orožništvo je napravilo pri osumljencu v petek in ponedeljek hišno preiskavo in res našlo pri njem tujo obleko in zlatnino, nakar so izročili grobarja in njegovo ženo okrožnemu sodišču, ki bo vodilo daljno preiskavo. * Ogenj v mariborski vojašnici. V bivši minoritski cerkvi pri Dravski vojašnici v Mariboru ima spedicijska tvrdka Uher skladišče za premog, ki se je v nedeljo dopoldne iz neznanega vzroka užgal. Vojaštvo je takoj alarmiralo gasilno društvo, ki je po dveurnem gašenju 1 avto-turbinsko brizgalno ogenj udušilo in s tem preprečilo ogromno katastrafo, ki bi lahko vpepelila ves spodnji del mesta ob Dravi. Bivšo minoritsko cerkev namerava mariborska pravoslavna občina adaptirati za svoje svetišče. * Pik slrupone muhe. Pred par dnevi, ko je bil najemnik hotela orii (24. t. m.) Na sejem so prignali 185 svinj. Cene so bile nastopne: Prascl 5 — 6 tednov stari 200 — 250, 7 — 9 tednov stari 300 — 450, 3 — 4 mesece stari 450 — 550, 5 — 7 mesecev 700 — 750, 8 — 10 mesecev 925 — 1150, 1 leto 1625 — 2150 Din. Kg žive teže se je tržil po 20 — 22.50, mrtve pa 27.50 — 30 Din. Promet Je bil zelo živahen. HMELJ. Niirnberg, 25. avgusta. (II. brzojavno tržno poročilo.) Na tržišču v Tetnangu nI bilo ulkakega dovoza. Cena 300 milijonov mark za 50 kg. K polomu Jadranske banke v Trstu. Odbor delničarjev tržaške Jadransko banko v Dubrovniku nam poroča, da jo doslej podvzel vso potiobno korake v svrho zaščito intoresov oškodovanih delničarjev. Pojasnila, ki jih je dal ravnatelj Kanienarovič, ki jc prišel radi event, poravnave v Dubrovnik, niso zadovoljila. Na razna vprašanja g. Kamcnarovič sploh ni odgovoril. Odbor je pozval v Dubrovnik predsednika Jadransko banke v Beogradu g. Frana Dubokoviča, da pojasni odnošiijo v tem zavodu. Dubrov-niškemu odboru predsodujo odvetnik dr. Vaso Birinlša, člani odbora pa so: Stije-po M. Bjeloručič, trgovec; Tomo Glavič, brodolastnik; Milan Ivotif, trgovoc; Samuel Kaldor, trgovec; dr. Baldo Martecchlnl, zdrnvnik; don Niko Mi-lič, duhovnik; Miče Millšič, trgovec. --Iz Trsta nam poročajo, da je vložena pri tamkajšnjem trgovinskem sodišču pnti tržaški Jadranski banki tožba na razveljavljenje sklepa, po katerem bi postalo delnice Jadranske banke brez vsako veljave. V tožbi Be navaja, da je tak sklop protizakonit, kor delnic ni mogočo razveljaviti, dokler obstoja družba in so radi tega izpodbija veljavnost tega oklepa. = Rudarstvo v Sloveniji. »Jugoslovenski Lloyd» jo priobčil te dni zanimive statistično podatko o stanju rudarstva v Sloveniji. Pri nas se nahajajo 8 državni in 82 zasebnih rudnikov, 1 državna cinkarna, 2 zasebni topilnici in 1 zasob na tovarna za miueralno barve. Od treh državnih rudnikov sta dva premogovni ka in 1 rudnik za oink, od 82 zasebnih rudnikov jo 1 za živo srebro, 9 za železo, 12 za Bvinoc, 1 za cink, 2 za antimo-novo rudo, 2 za žvepleno rudo, 8 za mangan, 1 za grafit, 2 za boksit, 48 za rujavl premog in 1 za črni premog. V letu 1922. se je izkopalo: 599.389 q svinčene rude, 4078 q elnkove rude, 1219 q žvoplone rudo ln 15.543.31G q rujavega premoga. Svinca se je natopilo 84.482 q, cinka 11.593 q, dalje produelralo 175 q svinčenega glaja, 486 q modro galtce, 500 q minoralnlh barv tor 78-18 q clnka-ste pločevino. Pri vseh navedenih obratih jo bilo zaposlenih 12.478 delavcev in ■139 paznikov. = Novost na praškem vzorčnem velikem sejmu. Ravnateljstvo praškega ve-likoga sejma poroča, da bo na sejmu razstavljen in javnosti prvič razkazan epohalni izum »Perpetuum mobilo». Kot gonilna moč za ta Btroj so uporablja odi-nolo privlačna sila zemlje. Zanimanje za ta interesantni izum Jo v vseh krogih veliko. Izvozna zabrana žita v Italiji ukinjena. Italijansko finančno ministrstvo jo izdalo naredbo, s katero se ukinja do-Bedaj zabrnnjeni izvoz žita. =■ Povišanje železniških tarlfov na Poljskem, lz Varšave poročajo, da bodo radi naraščajočo draginjo osebni iu tovorni železniški tarifi dno 1. septembra povišani za 100 odstotkov. Domače borse 27 avgusta: ZAGREB. Na efektnem tržišču ss zlasti tečaji industrijskih papirjev dalje oslabeli. Tečaji deviz so »e kljub intervenciji Narodno banko okrepili, zlasti Italija, Praga in Curih. Notlralo so d o -v I z e: Berlin 0.002—0.0022, Dunaj 0.1855 —0.1365, Budimpešta 0.51—0.56, Curih 1750—1775, Italija 418—420, Newyork 96—96.75, London 440—442, Pariz 550— 550, Praga 285—286; valute: dolat 94.75—95.50: ofekti: Ljubljanska kreditna 237—210, Praštadlona 1166-4178, Slavenska 116, Zomaljska hipotekama 110—110, Hrvatska oskomptna 105—166, Jugoslavenska 156—157, Trbovljo 970, Guttmann 1050, Narodna šumska 145— 148, Slavonija 235, Eksploataeiie 245— 215.50. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Kenzorcll »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. BrozovIC. Miijfi premog I drva ima stalno v z-logi vi ako množino Dražba ILI&IJA, Ljubljana, Kralja Patra trg 8. — Tel. 020, § Kraano ' posestvo, se-stoječo iz 10 oralov, polje in gozd, v bližini kolodvora naprodaj. Več so izvo pri IV&NU PANČIČU, LoSočka vas, Poljčano. povsod. Glavna zaloga: Drogerija ravo ,,Jutra" pod ,,Začet-M.ca". 8793 Učenca poštenega, Ki ima veselje do i evljarske obrti, ?pejme takoj Andrej Koželj, Primsko-vo pri Kranju. — Hrana in stanovanje v hifil. SS16 Knjigovodja samostojen, z večletno prakso, rmožen slovensko in nemSke J orespondence, iščo mesta.— Blagovoljno ponudbe na upr. ,,Jutra" pod ,,Knjigovodja". 8757 Strokovnjak s lolotno prakso Išče na-r.ipsčenja pri kaki večji žagi Mi lesni trgovini. Vešo kot vodja vsake parne ali vodne lage, kakor tudi vsake mon-tnže. vsako ekspedlcije ln klasifikacijo lesu. — Nastop s .'ube takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod .Strokovnjak". 8761 Peozioniran tehnik Išče delo za risanje načrtov stavbne ln zemljemerske stroke v LJubljani. Ponudbe pod „Rlsar" na upravo „Jutra". 8763 Knjigarne! 251eten akademsko Izobražen gospod, išče mestu v kaki knjigarni. Ponudbo na upr. „Jutr»" pod ,,Knjigarna". 8767 Borovi hlodi dolgi 6—8 m, debelost na tanjšem kraju 85 cm, se kupijo po najvišjih cenah. — Cenjene ponudbo Je poslati na upravo ..Jutra" pod „Boro-voo". 8676 Kolo is drugs roke, dobro ohranjeno, kupim na mesečne obroke. Ponudbe pod ,,Jamstvo" na upravo „Jutra". 8777 Peč dobro ohranjena, do 1 m visoka, najrajfie polnilna poC. s« kupi. — Ponudba na: P. Kaplan, Kriko. 8785 Lep otroSki voziček kupim. Ponudba na upravo ..Jutra" pod Slfro ..OtroSkl vozlCek". 8823 Pisalni stroj znamke Nova, popolnoma v dobrem stanju se proda za 16.000 K. Registrirna blagajna znamke National Št. 1156188-657, cena 16.000 K. Naslov pove uprava »Jutra'. 8750 Seno, deteljo ln slamo ca. 10.000 ka prodam takoj radi pomanjkanja prostora. Mihael Noč, Sv. Katarina, pošta Medvode. 8735 Večja množina sodov od masti, dobro ohranjenih. Je naprodaj. Vprašati je pri tvrdki Mlakar ln Kranjc, Zaloška cesta 27. 8748 Vreče za oglje. Večja množina vreč po 100 kg za ogljo naprodaj. Vprašati Je pri tvrdki Mlakar ln Kranjc, Zaloška cesta št. 27. 8744 MoSko kolo dobro ohranjeno, še predvojno blago, prodam. Pnevmatika nova ln trpežna. Naslov v upravi „Jutra". 8714 Nova kovačnica v prometnem Industrijskem kraju ob cesti, se proda. — Samo pismene ponudbe na lastnika. Naprodaj so tudi peresa, pripravna za voz z dlro (75 x60'5 ln 90 x'6) ia polovično ceno; skoraj nove. Naslov pove uprava „Jutra*\ Klavir tvrdke Lauberger A Oloss, skoraj nov, se po ugodni ceni proda. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Pogleda se med 13. in 18. uro. Naslov pove uprava „Jutra". 8042 Nova tračna žaga (Bands&ge) premer 70 cm, na elektrifnl pogon, težka 650 kg, se po zelo ugodni ceni proda. — Poter Kobal, Kranj, Slovenija. 8519 Gosli fine, stare, z neprekosljlvo lepo donečim glasom so vsled gmotnih razmer za ceno 5000 Din prodajo. Naslov v uprav-ništvu. 8811 Pomožni motor DKW se lz zdravstvenih ozlrov poceni proda. Naslov v upravi ,, Jutra". 8770 Violon-čelo dobro ohranjen, deloma Izigran, se po ugodni ceni proda. Natančneje pove Ažman, Ljubljana, Gosposka ulica 6, III. nadstr. 8818 Hribček (aenožet) v lepem kraju s čistim gorskim zrakom, dobro oblskovanem od letovl-čarjev, viš. 900 m nad morjem, pripraven prostor zn zdravilišče, vile. hotel itd. z loplm razgledom, blizu kolodvora, so proda. Velikost 6 Joh. Naslov pove upravništvo „Jutra". 8697 Pozor! Od malega do velikega posestva, gostilne ln trgovske hiše Ima vedno na razpolago Realltetna pisarna Stancer, Šolska ulica 5. Maribor. — Le resni kupci naj se oglasijo ln sagotavljam dobro kupčijo. 8690 Trgovsko hišo s električno razsvetljavo, ■ skladiščem, vrtom, 2 parceli gosda, s vsem inventarjem in blagom, nahajajočlm so v trgovini, prodam po zelo ugodni ceni. -- Peter Maurln, Radeče, Zidani most. 8645 Enodružinska nova vila z velikim vrtom ln električno razsvetljavo, se proda. — Kupcu stanovanje na razpolago. Ponudbe pod ,,Prosto stanovanje" na upravništvo ,, Jutra". 8778 Trgovski lokal iščem v prometnem kraju na Kranjskem, Štajerskem ali v Prekmurju. Lahko je tudi večja soba, katero so da pre-nareditl sa lokal. Lastnik lokala pristopi lahko kot družabnik. Ponudbe pod ..Takoj 8796" na upravo „Jutra". 8706 Trgovski lokal na prometnem kraju, se odda v najem dotičnemu, kl Je pripravljen plačati najemnino za 6 let naprej. Ponudbo Je vpoalatl pod „6 let" na upr. ..Jutra", 8480 Lekarna ■s proda ali da v najem na dalmatinskem otoku. Ponudbe na: Bucchlch, Trst, Piuzza S. Caterina Nr. 4, III. nadstropje. 84S9 Dobroidoča gostilna s mesarijo, prekajevalnlco, moderno urejeno ledenico, obširnim gostilniškim vrtom v zelo prometnem kraju tik avstrijske meje, se radi bolezni z zraven spadajočlm 8 orale obsegajočlm zemljiščem poceni (za 1 in pol milijona Din) proda. Naslov r upravi MJutra". 8632 Dobro gostilno, vinsko klet ali trgovino v kakem mestu Slovenije Išče zmožen zakonski par brez otrok. Cenj. ponudbe pod ,.Jesen 1923" na npr. .,Jutra". 8800 Lokal na prometnem kraju z inventarjem, se proda. Istotako stanovanje, ev. s pohištvom ln dobro ohranjeno moško kolo. Polzvo oo pri podružnici „Jutra" v Mariboru. 8759 Čedno, zračno sobo po možnosti s posebnim vhodom, eventuelno tudi s hrano Iščem proti dobri najemnini. Ponudbe pod ,M. L. št. 8732' na upravo ,.Jutra'.. 8732 Hišnim posestnikom! 5000 K mesečno plačam za stanovanje 6 sob, v stari hiši v Ljubljani. Dr. Arnejc, Gradišče 4, Ljubljana. 8740 Na stanovanje ln dobro hrano, se sprejmeta 2 srednješolca boljše rodbine Naslov pove uprava „Jutra". 8727 Mesečno sobo s hrano In vso oskrbo v hifil. Išče za 1. oktober solidni gospod pri boljši rodbini. Pogoj električna luč ln po možnosti separiran vhod. — Ponudbe prosim pod šifro „8amec" na upravo „Jutra". 8588 Med trčan, planinski ln v satju, večja množina, naprodaj — Kupci, z navedbo cene so prosijo na: Ivan Krašovec, čebelar, Črna pri Prevaljah. 8787 Posojilo. Iščem 2 sobi s kuhinjo ali samo sobo blizu ..Unlona", glavne poŠte, Selenburgove ulico. — Dam posojilo brez obresti 150.000 do 200.000 K zo eno leto za takoj. — Ponudbo Je poslati na upravo .Jutra" pod „Papež". 8771 Potrtim srcem naznanjamo, da je po dolgi mučni bolezni preminul v Bogu soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod Anton Suhadolc posestnik ln želesnlikl SnvaJ v pokoja. Zemeljski ostanki sc preneso v torek, 28. t. m. ob '/,16. ari i. li i io žalosti, Zelena jama št. 60, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zelena Jama, dne 37. avgusta 1923. Žalujoči ostali. 4i6T Mestni pogrebni uvod v Ljubljani. 2 dijaka nižjih razredov srednjo 3o'i«, bo sprejme v dobro oskrbo. -1 f štrukelj, li francoščino ln drugih predmetov po potrobl doma. Kje, pov. upravništvo „Jutra". SMO Stanovanje i Z—S sobami s pritiklinami v stari ali novi hlSi, oziroma vili, Iščeta. PlaCam ia ve« lot naprej. ~ Ponudbe pod ..Ravnatelj" na upr. „Jutra". 8252 Za štiri akademike Ja potrebna ena ali dre posebni aobl, po dva Človeka na sobo. — Ponudbi adreslratl: Tomnio, univerza. 8778 Sobo s posebnim vhodom, ISCe soliden gospod > 1, ali 15. septembrom. — Ponudbe pod ,,Miren" n« npravo ..Jutra". 8820 Lepa, mebUrana soba a. odda samo gospodu. -Polzvs se Kolodvorika ulloa 34, in. nadstr. 8819 Na stanovanje ln dobro hrano M sprejme 2—8 dijakinja ali dijake lz niljlh razredov, bolJSe rodbino. Na razpolago tudi klavir. Naslov pove upravnlltvo ..Jutra". 8817 Stanovanje solnCno v I. nadstropju, f sobi a pritiklinami, v predmestju. blliu dol. kolodvora ln cestne železnice zamonjam z veCJlm v mestu ali predmetu. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Lapo stn.no-vanjo". 8821 3000 K nagrade dobi oni, kl preskrbi mirni stranki brci otrok stanovanje, obstoječe 1< 1 sobe, kabineta ln kuhinje, v meetu aH Izvon mesta toda v bližini električne železnice. — Ponudba Je poslati na upravo „Jutra" pod Slfro ..Mirna Stranka". 8788 Dva dijaka ki lm&ta lastno sobno opravo, liCota stanovanja ln hrano. Ponudb, pod ,NižjeSoloa' na upravo „Jutra". 8756 Zamenjam stanovanje ■ 4 sobami prati 2—S oobnl stanovanji v Mariboru. Vprašati pri podružnici ,, Jutra" v Iboru. """" Marib 8758 Kateri moški od 82 do 45 let poroCI mirno ln tiho S21teno Inteligentno dekla brez premoženja a — počteno. VeSča kuhanja, Bivanja ln sploh vseh ženskih del. — Ponudbe prosim pod „T1M dom" na upravo Jutra. 8760 Tri grde deklice žele koreepondiratt s tremi gospodi v svrho kratkoCuJa. Akotudl nas Ja mati narava s svojimi darovi slabo obdarila, vendar sl naSe osamljeno src. želi zabavo. Dopisi, Ca le mogoCa a sliko sa upr. „Jutra" pod „Grda, grSa, najgrSa". 8792 Dopisovanje. Povodom bližajočih sa mrzlih ln dolgočasnih Jesenskih dni, Se bolj pa veCerov, želi vsestransko naobražen mladenič, Ciste preteklosti in lepega nastopa, spoznanja z Istotako vitko devo, kl bl bila pripravljena deliti ž nJim kratkoCaaJe potom pestro in zabavno korespondence. Lo cenj. resne dopise, po možnosti s sliko, katera se smatra za Častno stvar ln se gotovo vrne, naj se pošiljajo na upravo „Jutra" pod ..UdmaniB", Anonimno v koS. Tajnost strogo zajamčena. 8782 Trije mladeniči prav fletkanl. koprned po neugnant ljubezni, bl radi doplEovall s tremi mladimi in srCkanlml keberCk! z idealnimi ln finimi Cuvstvi. V svrho koraspondlranja naj stavijo pogumne oboževanke, res simpatične vnanjostl, svoje ponudbe pod „Ga5per" ali ..Melbljor" ali ..Boltežar" na upravo „Jutra". 8825 ženltna ponudba. Posestnik ln tvornlCar želi znanja z gospodično od 17 do 28 let staro, v svrho ženitve, iz ugledne rodbino, z nekoliko premoženja. — Ponudbe s sliko na upravo ,,Jutra" pod Slfro ..TvornlCar". 8710 Blondinko v belem klobuka kl s. J. dno 8. avgusta popoldne vozila lz Radovljico na Jesenice, proal gospod, ce znanje ljubo, za naslov pod >" n. - - „Dopust" na upr. ,.Jutra" 8810 Dopisovanja želi gospod 23 let star, s damo, kl Je bila v dosedanji ljubezni prlkajšana. Tajnost zajamčena. — Pod „Amourette" na npravo „Jutra". 8813 Znanja želi z vdovo brez otrok ali z otroci, . promožonjem ln blfio v prometnem kritju Jugoslavije, gospod srednja starosti, stavbni mojster. Ponudbo na upravo .Jutra' pod „Stavbut mojster". 8784 Boljšo žensko srednje starosti, ki govori tudi nemSko ln sna nekoliko kuhati, lfiCom. Dala malo. Bila bl ml obenem tudi dm-Habnlca. Dopise: Friderika Trlttonwein, Bohinj. Bistrica. 8755 Rjava damska taška Ja bila dna 26. avgusta od Šentjakobskega mosta do kino Tivoli Izgubljena. — Posten najditelj naj Jo odda proti dobri nagradi na policiji. 8766 Pile in rašpe vsakovrstne, Izvrstno nasekava ter kupuje staro po najvišjih cenah Ivan Figar, pllarskl mojster, LJubljana, Hrenova ulica si 1». 8004 Pekarljo želim vzeti v najem. Nastopim lahko takoj. Cenj. ponudb. prosim pod ..Pekarna" na Upravo „Jutr^". 8748 Zveze k inozemstvom so dobijo i znanjem Jezikov. PouCuJem francoski. Italijanski, nemSkl In srbohrvatski Jezik. Sprejmem trgovsko korespondenco, prevoda ln tolmačenje. Ponudba pod „Kon-verzaclja, slovnica" na upr. „Jutra". 8066 Dobro hrano lSCem za dv. ossbl. — Naslov povs uprava „Jutra". 8477 Zastavice, zalepke u sreColov in Šaljivo poŠto priporoča Jf. TVIar, LJubljana. .... 156 Nožna stružnica •e zamenja za transmlslj-sko stružnico. Ponudbe na: Auto-FlorJanCIC, LJubljana. 6817 TOVO O J* E B M E RABILI ENE U&/BL.JANA PALAČA L3»KRED*8* Kot družabnik s 40—50.000 Din in sodelovanjem želim pristopiti k ineSanl ali manufakturnl trgovini na deželi ali v mestu. Ponudbe pod HSamoc" na upravu „Jutra". 8798 Kdo proda ali zamenja gnoj sa oves ln ovseno slamo. Takojšnje ponudbo: Anton Cerne. Zg. Slfika St. 25. 8814 Velika izbera otroSklh vozičkov, dvokoles ln motorjev Orlonotto, Motoret-to. Ornega, D. K. W., kakor tudi Bivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo s« v popolno popravo za omajllranje z ognjem In ponlklanjo dvokoles. otroSkl vozički, Šivalni ln razni stroji. —- Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles ln otroSklh vozičkov, Ljubljana, KarlovSka cesta St. 4. 178 Suho grlo zo pojavlja običajno pri dolgotrajni hoji, težkem delu in Htrastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turist, delavec ln strasten kadellc Izogne Jo na ta naCln, da žveCljo Wrigleyev gumi. Generalno zastopstvo: Drogerlja ,,Adrt-Ja", LJubljana, Selonburgnva ulloa. 8208 Prav vsakdo kdor kaj ISCe, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da Imajo Čudovit uspeh Mali oglasi v ,,Jutru". Josip Kregar itoenc preizkušeni m I 4385 LJUBLJANA Cesta na Kodeljevo št. 2 iavriuje vsa t njegovo stroko spadajoča dela, in vodne ln nadtalne stavbe ter n motno toaai Btvo. Prevzame po danih kakor tudi lastnih Da(rtil zgradbo mostov, Jezov, hli, vil ter razn« R. spoflarske ln lndnstrljsko stavbe, stolp«, strehe, kupole ln oerkvena ostreija, balkon« vrtne utloe, verande ter raju a druga vrtna ar hltektonlftna dela. Stojnice, dekorativne stro pov* ter dekorativna stenske opat*. i, najbolj poinm gumi sedanjosn Strokovnjaiko pregledana zajamčena. Zakonito zavarg vana. Razpošilja v vse kraj Jugoslavije lekarnam, drogt rljam In parfumerljam p čudno nizkih cenah, kako tudi privatnikom z največjo dlskredjo s povzetjem Uran Parfumerija, Ljubljana Mostni trg 11. „UMIOK« paromlin, d. d. v Osljeku išče za Ljubljano in okolici ki je zmožen, dobro vpeljan, v stroki izufen in ki more položiti kavcijo. Ozira se le m prvovrstno moč, ki je delovala v tej stroki if pred vojno. Obširne ponudbe naj se poSljejo ravnateljstvu zgornjega podjetja. 43« Ne smete opustiti posetltl M oddelek št. 155 na Ljubljanskem velesejmu. 178 Ufi 99 4211 Ljnbljans, Holodvorsba ulica štev. 8 (nasproti hotela Štrukelj) Ljubljanski velesejem, paviljon „T 381. Telefon fit. 588 Telefon 6t. 588 CENTRALA: « RIMSKA CESTA št. 2 HILŠERJEVA UL. št. 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA št. 20 MESTNI TRG št. 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materi jala. Na razpolago stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Velika zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna In točna postrežba. Ceno brez konkurence.