] Th« larger Slovenian Daily so the United States. Istoed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. T)0DA List slovenskih delavcev v Ameriki« POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da Tei ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. U p r a * s. TELEFON: CHelse* S—1242 Entertd u Becond Class Hiftir September 21, 1903, at th« Post Offict at Hew York, N. Y., vider Act of Congress of March 3 1879. TELEFON: CHeliea 1—124S No. 303. — Stev. 303. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 29, 1937—SREDA, 29. DECEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, GENERAL MOTORS CORP. BO ODPUSTILA 30.000 MOZ TISTI, KI BODO OSTALI, BOD ZA NEDOLOČEN ČAS ZAPOSLENI LEPO TRIDNI NA TEDEN Izjava predsednika največjega ameriškega avtomobilskega podjetja je vso ameriško javnost zelo presenetila. — V Dearbornu, kjer je delalo pri Fordu skoro devetdeset tisoč delavcev, jih dela komaj še štirideset tisoč. — Vladna a-sentura preti Fordovi družbi. DETROIT, Mich., 28. decembra. — Vodstvo General Motors Corporation je naznanilo danes, da bo vsled zastoja v biznesu odpuščenih dne 1. januarja trideset tisoč delavcev. Izjavo je podal William Knudsen, predsednik ie največje ameriške avtomobilske družbe. Dostavil je pa vsekako, da ne bo nobena tovarna popolnoma zaprta, toda ljudje, ki bodo zaposleni, bodo delali le po tri šihte na teden, torej po 24 ur. General Motors ni edina, ki je začela odpuščati delavce. Slično je pri Chryslerju v Detroitu, kjer delajo delavci le po dvaintrideset ur na teden. Po 1. januarju bodo Chryslerjeve montažne tovarne popolnoma zaprte za nedolqčen čas. Slično je pri Fordu. V veliki Fordovi tovarni v Dearbornu je bilo še nedavno zaposlenih sedemin-osemdeset tisoč delavcev, dočim jih zdaj dela komaj štirideset tisoč. Fordov^ montažne tovarne pa sploh več ne obratujejo. Govori se sicer, da bodo sredi januarja zopet odprte, toda gotovega ne more nihče reči. Knudsen je izjavil: — !Ja plačilnem seznamu General Motors Corporation je v Združenih državah še vedno 205,000 delavcev, čijih plača znaša 524,000,000. Za mesec jaifar naročil le za 90,000 kar — je dostavil Knudsen, — s no dospeli do zaključka, da je potrebna v proizvodnji temeljita izpre-memba. V 20,000 prodajalnah General Motors je sedaj 60,000 več neprodanih ar kot jih je bilo spomladi. Prodajalci avtomobi ov imajo naprodaj 600,000 rabljenih kar, prib ižno 200,000 več kol so jih imeli lani. Prodaja rabljenih kar je zaostala, kar je pa tudi vzrok zastoja produkcija v avtnih tovarnah. Fašistična posadka vztraja v Teruelu JAPONCI OSVAJAJO Zavzeli so utrjeno mesto Cinan. — Mesto se ni dolgo branilo. — Japonci so imeli samo 120 mrtvih in ranjenih. SAXGILW, Kitajska, 28. «li <•. — .Japonska armada je ■zavzela Pinan, glavno mostu province Santung, ter prodira daljo v provinco. Zastavo vzhajajočega sonca so bile ru-zohešenc nad vsemi vrati obzidanega mosta. Kako lahko s<> Japonci zavzeli mosto, ki jo stol o okoli r,00.000 prebivalcev, jo razvidno iz japonskega poročila, ki pravi, da so Japonci pri zavzetju mesta imeli samo 120 mrtvili in ranjenih. Prodno so si nili iz mosta, so zažgali vsa važnejša poslopja, meti njimi nemški in japonski konzulat in jaj H>n sko 1 »oln išnieo. T\o so enkrat Japonci zavzeli irV;'.!vno mesto, bodo tudi v kratkem zasedli celo provinco Saitftung. S Oiminom so Japonci zavzeli z op; t ono irlnvno mesto provinco ter je prišlo pod njihovo vlado .V>.000,000 Kitajcev. HENRY FORD BO KLJUBOVAL DO SKRAJNOSTI Ford se bo boril proti NLRB do britkega konca. — Policija! razganja pikete pred Fordovo tovarno v Kansas City. FRANCIJA BO POMAGALA POLJAKOM Francija bo zalagala Ro- ZAJETA POSADKA PROSI PO RADIO ZA P0M0C TERUEL, Šanska, 28. decembra. — švigajo iz treh srednjeveških poslopij, 1 Plameni katerih munsko in Poljsko z de- čaka okoli 6000 ljudi, da fašisti prično protiofen- zivo in jih osvobodijo. Vsa tri poslopja se podirajo pod neprestanim ognjem vladne artilerije in gorenja nadstropja so v plamenih. Pri prodiranju proti Xankin-ima korporacija ^ j,> Japoncem padel v roke £>o temeljiti preiskavi, j W-rat plen: los težkih topov, 10 gorskih topov,- .17 protizrač-nih topov, 7 protizračnih stroj- Kakor smo že ]M>ročali, je Word Motor Company najela ne\vvoi tem, da 1 >• »-do Francija. Poljska in Romunsko tesnejše sodelovale z ozi-rom n i zračno silo. Zadnja le- TITULESCU JE V "SMRTNEM" SEZNAMU nic, 70 za kopnih možna rjo v, 411 težkih strojnic, 0.')6 lahkih strojnic, 1.*>6 -avtomatični h pušk, 10 tankov, fi velikih aoro-planov, '►'> tovornih avt.omo.lii-l lov, 77.SOO ročnih granat, 8200 {težkih artih rijskih izstrelkov j jc Vdo (»koli 50 piketov. in fi2,000 izstrelkov za zakopne mo/narie. PEIPIX(!, Kitajska, 28. doe. .Taiponci so v nedeljo zvečer zavzeli severna in vzhodna vra. Policija je razgrnila veliko skupino piketov. Xato pa je bilo dovoljeno dvanajstim i>i-ketoin, ki so nosili ameriško zastavo, korakati pn d tovarn^, kjer ni bilo vrat. Aretiranih ta je Poljska mnogo pomagalajTitulescu je prvi v sezna-Romunski pri razvoju r mun-i * . . mu Železne garde. — Tudi Magda Lupescu je zapisana smrti. ju sko zračne sile. Sedaj pa bo Francija podpirala obe državi z denarjem in materjalom. Odkar je vojno ministrstvo zgradilo tovarno m izdelovanje aeroplanov. je Poljska prodala Romunski mnogo aeroplanov. Tovarna, ki se nahaja blizu Varšavo, izdeluje po nekaterih poročilih najboljšo še bombnike in zasledovalne aeroplane v K v ropi. Romunski letalci .se stalno vi žbajo na poljskih letališčih. Romunska in Poljska pa imata premalo denarja za nove aeroplane ter se je vsled t«\ga Francija zavezala, da bo v tem pomairala svojima zavoznicama. Po mnenju vojaških strokovnjakov boste zračni sili Poljsko in Romunske tako močni, kot je mniška ali pa ruska. Izmed trideset tisoč dela xev, ki bodo izgubili ^^ xlkj(,r niso zM] delo pri General Motors, j i je nad dvajset tisoč zaposlenih po raznih tovari ah v Michiganu. Nadvse značilen je naslednji del Knudsenove ^ ^ izjave: — V kanadskih tovirnah General Motors 1>(prot; jULrn m zapadu je produkcija normalna. Tin ne bo noben delavec odpuščen. Na vprašanje, če bodo v 2yruženih državah kare ceneje, je odvrnil predsednik General Motors: WASHINGTON, Poceniti nove kare bi bilo|nesmiselno. Najprej i(,rt'- - .Ia,>onSKVA- Rusija, 2S. der-. — Sovjetska vlada je naznanila, da pripravlja podmorsko eks-podicijo čez severni tečaj v Združene države. Kakor je Rusija tajno pripravljala polet čez severni tečaj v Združeno države, tako pripravlja okspedicijo s sub-mnrinom z največjo tajnostjo. V prvi \ysti bodo submarlni a e ropi a n om. ORGANIZACIJA NEMŠKE ARMADE BKR.IJX, Nemčija, 27. doc. V poučenih kropili izjavljajo, da je noty;ka vlada v poslednjih dveh letih, odkar je ti ved- ' BI KARKSTA, Romunska, t '28. dec. — Da se izogne morilcem fešistične Železne garde, je Xikolaj Titulesou, ki je velik nasprotnik fašistov in na-zijev, pobegnil na Dunaj. Tudi kralji vo prijateljico Magdo Lupescu je Železna garda obsodila. na smrt. Magda Lupescu in Titulescu so nahajata na prvem mestu v seznamu onih, katere je Železna garda sklenila umoriti. Titulescu je od leta 1934, ko ga jo Železna garda skušala ubiti z bombo, živel v prostovoljnem izgnanstvu in se je letos pred volitvami zopet vrnil na Romunsko, ko mu je Železna garda zajamčila varnost^ Takoj po volitvah pa je Železna garda Tituhsouju odteg- \'»a tri poslopja stoje na najvišjem mestu sredi Teruola in iz njih streljajo fašisti na republikanske vojake, ki se približajo poslopjem. Vse napadi s tanki in granatami odbijajo s strojnicami. Ximajo pa ročnih granat in topov. Mod oblega lici je okoli ">(HM častnikr?v in vojakov, ostal' pa so »tari moški, ženo in okoii 130 otrok. Civilisti so se zatekli v semenišče, ko so fa-i tični vojaki pričeli klicati: "Rusi prihajajo." Semenišče ima 7 nadstropij, od katerih so tri pod zemljo. Poleg tega so fašisti š- v poslopju državne banke in v nekem drugem poslopja. V Teruelu so republikanci vjeli filWX) fašistov. Okdi 10,000 civilistov je zbežalo iz mosta, mnogo pu se jih še skriva i>o kleteh. Fašisti so ;]m> radiju zapro>i-li za pomoč. Radijske klice so sprejele fašistične čete. ki hite oblegancem na pomoč, ki pa ne morejo prebiti republikanske črte pred mestom. "Imejte pogum! Spominjajte se Alcazarja," je odgovoril radio generala Mignete Arnade z nekega hriba severno od mesta. Dvomljivo pa je, ako ho mo- nila to varnost s pripombo, da j ^arnizija še kaj dolgo zdr-je bila zajamčena samo za časj^j^ kajtj Vode, da jo pi- volitev. Xekaj čara je bilo govorjeno, da bo Titulescu zopet stopil v la spet obvezno vojaško dolž- vlado ministrskega prodsedni- 1). po-lanik v.hoert s submarinom Poslanik jo rekel, da .Ta-1 priti na severni tečaj, toda ta nost, dovrši h organizacijo nemške armade. Skupno je bilo ta čas na novo organiziranih l»fi divizij, katerih vsaka obseira po najmanj tri regimente, tako da je skupno že pripravljenih 10* regimentov, razdeljenih na 1512 vojaških poveljstev. Za primerjavo sedanje oborožene sile s prejšnjo, je treba navesti, da je štela prejšnja rajhovska armada samo 21 regimentov s r>.°»6 armad-nimi prrvel.jstvi. Tz te končani vojni sklonjena ph-or-gn. nih delavcev držala svoje ljii i skupaj in da bodo kel: — Sklep General Motors, da odpusti 30,000 potrebovali. decembra. — Na-e zapretil Fordu, MUSSOLINI ZOPET STARI OČE RIM, Italija, 28. dec. — Najstarejši sin ministrskega predsednika Benita Mussolini ja, Vittorio Mussolini je postal oče sina G-uidona. Že drugič v desetih dneh je Izostal Mussolini stari oče. Gro- ROMUNSKA KABINETNA KRIZA BUKAREŠTA. Romunska, 28. doc. — Ministrski predsednik Jurij Tatarescu je kralju Karolu vročil ostavko svojega kabineta. Tatarescu je bil prisiljen odstopiti, ker je bila njegova stranka pri zadnjih volitvah poražena. Kralj Karol so je nenadoma vrnil iz Srna je ter jo imel konferenco z Oktavijanom Oogo. voditeljem krščanske narodne stranke in z bivšim šefom generalnega štaba generalom Anton seen om. delavcev, jasno dokazuje, da mora prihodnji kon- i i ji . i*. • • . fHisiai iMusfoimi siari uce. uro- gres s potrebnimi odredbami utrditi zaupanje tr- |fioa Bdda ciano je porodila 18. govskega sveta. deeemhra siroa Marži o. ___ NAROfTTE SR NA "GT.AS NARODA" NAJST SLOVENSKI n\F;v??;\ v jo, ali pa gase požar. ARABSKI TERORISTI SO PLAČANI JKtiUZALKM, Palestina, 2S. doc. — Sedaj je dognano, di jo morooa-"aiv'o. Nemiri v Palest in sov prvi meri oo-l dica organizi-"••ne Mussolini'eve I 'mpf.nje kr.iupanje proti Angliji, * QL'A 8 VAROVA New York, Wednesday, December 29, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN USX "Glas Naroda 99 (A Oerperettoa) Owned and Pohllehed »7 4L0VENIG PUBLISHING C0MTAN1 Fran* Sekser, President J. Lapsbe, Sec. plaot of butec« of the corporation and addt of abora officer«: Mow lack aty. BL X. Q L A 8 NARODA (Voice of tka People) ■wry Day iicwt Rnnday* end Hotfd«)« tiooiai bra* podpiee In osebnoctl ae oe prioMojejo. Denar naj m blagovoli —W>H po Money Order. Pri epremembi kraj« oaroinlkoT, prosimo, da «e rnd> prcjfcje MvelUče nameni. da hitreje najdemo naalornlka. SobacrlpUon leerij |8.00 Advertisement on Agreement ta celo leto velja m Aaerfko te Ze New York n celo leto 97.00 Kanado ........... ..........$8.00 Za pol lete.................... na r« pol leta.......... ..........$8.00 Ze InosemKtTO ee odo leto ...... <7-00 Ks četrt lete ........ M*«*«t»M 9L60 Ze pol lete.................... S8.BC -Gla« Ntrodt" Ubeje Tsekl dan UtmbbAi nedelj in premikov "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street New fart. N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 Kandidat za državljanstvo Kktorkoli hoče postati ameri, stvari lie morejo v Ameriki j<*-ski državljan mora znati go-1 mati na lahko, kajti so to pro--voriti angleški in mora nekaj' ti vi ameriškim zakonom in na-znalti o vladnem sistemu Zdru-jziianjem, in kdorkoli je brez-. ženili držav ter biti udan usta- [ brižen v tem pogledu, pride najselmo p; zoraost na zak vi te dežele. Pohg tega mora zlo. Inozemci, kakor tudi tu- stanj«' inozemeev, ki so za stvareh. Ako laže ali zataja, s izpostavlja očitanju, da je piKel v to zemljo na goljufiv j način, kar more v nekaterih | slučajih podvreči ga nevarno-j sti deportaeije. A* zadnjih letih naturaliza-i eijVki izpraševalci obračajo po- ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA PLINSKO VOJNO biti dobrega moralnega značaja. V nekaterih sodišeih so precej popustljivi napram kandidatom, ki ne znajo odgovoriti na vsa vprašanja o federalni in državni vladi. Brez izjeme pa zavračajo kandidata, ki je bi! spoznan krivim kakega zločina ti kom petletne dobe pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo. Kdor je bil kriv kakega resnega zločina, kaj roj t ni Ameriikanci, so krivi bigamije (dvoženstva). ako se poročijo, ne da bi imeli pravo-veljavnega srninega sklepa <» razporoki s prejšnjo ženo. Nič ne poinaga izgovor, da je žena zapustila moža ali da on ne v«-, kje se nahaja; zakoni večine držav nudijo pravni lok v takih slučajih in pomagajo mjt li svojo družino v ju. Natnralizacijska sodišča so večkrat izjavila, da, kklor je zapa-lil svojo družino, ni človek dobrega moralnega značaja, tudi če se drugače dobro j obnaša v to.i deželi. Ako nastanejo težave mod zakonskimi, za katere je kandidat m dolžen, do | pričakuje se od njega, da se strogo ravna po zakonu, ki de- Aiiiileški minister za zra»'no obrambo Sainton je poročal v ! londonski zbornici o angleških . iipiipravali na obrambo pred zakonsko|iiaijiu]. h zrnka Anirlija ray. ip,1lsl1* polaira že dane< z 20 milijoni tarem kra-» i • ......., (plinskih mask, ki so na raz- ]mlago civilnemu prebivalstvu. V najkrajšem času se bo število plinskih ma-k pomnožilo na 36 milijonov izvodov. Za obrambo pred strupenimi plini ima država danes na razpolago 200,0(H) izurjenih oseb. 10 tisoč zdravnikov in prav toliko bolničark. Pol« ir tega dobiva an deški stiužnik in detektiv Peter • • o • • O formalne raaporoke. AJvO je . ž<™ v inozemstvu dobila raz- la razliko med ločitvijo (^l>a-| lnk v obl,imhi , stlip,ni moie biti zavrnjen iz tega raz-jporoko, je navadno mogoče do- ration) m razporoko (divorce)| IinI v\.xi\.x )n |lo loga, tudi če ta zločin je bil|biti dokaze o tem. Xa vsak j in ki dovoljuje, da se kdo po-1^l.i-nnil^o pred nap ,li storjen mnogo časa nazaj v način so pričakuje od inozeni- roči. ako ni prej dobi! legalno ' ca, da pove resnico o takih J razporoko. ROOSEVELTOVA POSLANICA Vos Washington si te dni beli glavo, kakšna bo pred-v dmkova poslanica na kongres, ki se sestane prihodnji teden. Gotove, administraciji blizu stoječe osebe, so mnenja, • la piedsednikova poslanica ne bo vsiljevala politike kongresu, kot je bila dosedaj navada. Že tekom poletnega zasedanja je bilo opaziti, da je popustil v svojih zahtevah in je dovolil kongresu, da najde pota in sredstva, kako priti do cilja, ki ga je v obsežnem obrisu začrtal. Takti stalibče bo najbiie predsednik zavzel tudi pri svoji prihodnji poslanici, samo da se izogne očitanju, da si prilašča preveč diktatorske oblasti. Na drugi strani pa so zopet politiki, ki mislijo, da l>o predsednik z ozlrom na to, da se demokratični kongres pii vseh važnejših odločitvah razcepi v posamezne bloke, zavzel trdnejše stališče. Tekom izvanrednega zasedanja kongresa se je predsednik Roosevelt omejil samo na to, da je imel konferenco s posameznimi kongresnimi odbori, ali pa je nekaterim kon-gresnikom poslal osebna pisma, v katerih je svojo politika natančnejše pojasnil ter se ni vmešaval v delo kongre>a. Tekom tega zasedanja predsednik Roosevelt celo ni po jasnjeval svoje politike po radiju, kot je bila prej njegova nr.vada. Po neki konferenci v Beli hiši, kjer je bilo navzočih veČ liberalnih senatorjev, je senator Norris zopet razvil za s+avo tretjega predsednikovega termina. Norris je rekel, da bodo mogoče volilci naravnost za* h te vali za Roosevelta tretji termin, ako bo kongres zavrnil njegove reformacijske načrte. Naj bo, kakor hoče: v>i politiki z napetostjo pričakujejo poslanice predsednika Roosevelta. Ako bo Roosevelt poklical kongres na odgovor zaradi dejstva, da ni ukrenil ničesar, tedaj se bo na kapitolskem griču vnel boj za Rooseveltov vpliv. preteklosti. Pa ne le da se zanika državljanstvo ljudem s kriminalno preteklostjo, marveč dostikrat tudi onim ino-zenicem, ki niso bili nikdar speznani krivi zločina, ali katerih preteklost vzbuja sum-njo, da niso prav dobrega moralnega značaja. Slučaj nekega inozemca ob Dirka z lovskimi leopardi Pred časom smo poročali da bedo na Angleškem priredili veliko dirko, pri kateri bodo v hitrosti sodelovali hrti in Pacifiku, ki je nedavno z:pro- lovski lopoardi. Ti tekmoval-sil za državljanstvo, prav do- <.j ]wt\0 71.,mrf.(- tekli za elek-bro ilustrira to točko. Dotični, tričnim zajcem ter se skušali političen begu nt e, je prišel I. katori jo hitn(j5i> Xi pa ([vo. 1920 v Združene države, zapu-'ma, da bodo lovski leopardi v shvs, zono m otroka v Evropi, hitrosti premagali pasjo lir te. Kakor on pravu je njegova že-j Lovski leopardi so bili že v našla živet z nekim drugim in ,].lVil;h časih priljubljene živa-se on smatral za samca, dnsi ]j na dvorili jutrovskih knezov ni nikoli dobil razporoke. Ko!;n p]omičev. To živali so po je prišel v Ameriko, ni nič po-jzull.ni j0 prm.j podobne leopar-vodal prišelj< luški oblasti o|;i.(,!1K )h si niso leopardi. Ne-svojih zakonskih razmerah. Pojk(|;lj jih j«, bilo dovolj zlasti v nekolikih letih se je zopet po-j j,*,!, jjt dandan« > pa jih tam-rocil v Ameriki. S to drago kaj ni ]ll{ jjj, ff0je v zono una sedaj tri otoke, ki so V7j10(|„i Afriki ter jih varajo-se vsi rodili v Zdnižemh drža-, ;u< {hx ne iziimrjej0. Te živali vali. Ivo jo bil izprašan z zve-|,.0 t;lko rrijetnega in gibkega zo svoje prošn jo za naturali-! kl, tinij.u tia jih v tem ne dose-zacijo, je dejstvo to prve poro-j ^ nobena mačja vrsta. Za-ko prišlo na dan. Vzlic izja-imorei jim pravijo "pisani lev vam prič. da njegovo obnaša-j t(.r ^ j5], kakor najhujše nje ml prihoda v Ameriko do!ra]mrske ma(x|0 7.veri. Veliki sedaj je bilo najboljše, je so-],0 kakor lCOpordi. n"ič je zamolčal dejstvo prve poroke ob svojim prihodu in s tem izvršil goljufijo, drugič pa je storil biga-mijo, kar se je poročil, ko ni imel razporoke od prve ženo. Ta prosilee bi so bil prav lahko rešil iz te zadrego. Najprej je moral povedati resnico. Ako, kar pravi o svoji ženi, je ros, l»i si bil zagotovil razporoko brez velikih težkoč. V nekom d rtu gem s ličnem slučaju jo neki priseljenec dobil državljanstvo, ker je zata jil dejstvo, da ima ženo v Evropi, od katero ni bil nikdar raaporočon. Resnica pa je prišla na dan dve loti potem in njegovo ameriško državljanstvo je bilo razveljavljeno rd sodišča iz n-zloga goljufije. Troba razumeti, da se take BLAZNIK9VA Prati ka za leto 1938 Cena 25c r poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street NewYo^JT'Y Vsakdo je dovolj močan, da lahkoto prenese nesrečo svojega bližnjga. Zagovornik, ki je zagovarjal gluhonemega, se je povzpel do sledeče trditve: — Gospodje porotniki, vpo-števajte tuili dejstvo, da j.' obtoženec gluhonem in da ni mogel slišati glasu svoje vj-sti... — Če me ne uslišiš, bom u-mrI, — ji je rekel. ^nilil se ji je, uslišala ga iz zraka še bolj posplošil;i. l>o- pa ni. ločila je v ta namen vsoto 20 milijonov funtov. udomačijo ter postanejo krot ki. tako da jih imajo pri hišah kakor mačke ali pse. Doklej še ni znano, da bi bil kak udomačen lovski leopard kdaj napadel človeka. 7. naravoslovnega stališča ta žival ni no mačka no pes, rmrpak jo vrsta i zase, ki ima od vsake teli vrst nekaj sklupnega, Txivski loo pa rd, ki jo od mladega zrastol pri hiši s človekom, jo tako priljubljen in domač kakor pe-s. Prav rad položava ob ognju {< r so greje in pri tem prode kakor mačka, dasi jo njegov glas za deset naših domačih mačk. Prod kakim letom dni so iz angleške kolonije Kenije pripeljali v London prve lovske leoparde, da jih tukaj izurijo za dirke. Za takt- namene so te živali že oil pradavnih e.£sov dresi nil i v Egiptu, Perziji in Tndiji. Navadno so jih navajali na lov na brzonoge gazele ia druge urno pustinjske živali. katero so lovili in jih potem, kakor izurjen pes, prinašali svojemu lovskemu gospodarju. Z dolga stoletja jo človek občudoval to prelepe živali in zapiski starih popotnikov jih omenjajo. Ker *o nenavadno nmi ter se pri pogonu za divjadjo sila potrudijo, ter napenjajo vso silo. da bi bežečo žival ujeli, so bili prijatelji živalskih dirk mnenja, da bi jih kazalo izuriti za dirkače s hrti. Zato so jih kakih 12 pred letom dni propeljali na Angleško, kjer so jih trenirali za tekme s hrti. Troba je seveda tudi bilo, da se ie žival iz vročih krajev privadila mrzlo angleške zemlje. Tn 7(1 i se, da so so dobro udo-mačiili. ker se jim j;* dlaka močno podaljšala in zgostila. Tudi hrana .jim menda dobro tekne. Diikali bodo na daljavo 440 angleških vardov. Tekli pa bodo za električnim zajcem v tej dolžini, in sicer v krogu. Z nji-».1( mi vred bodo dirkali hrti. V angh škeni parlamentu je nekaj poslancev že stavilo vprašanja na vlado, zakaj tega no prepove in ne prepreči, da bi se te živali uporabljalo za zabavo ljudem. In tudi strokovnjaki so tega mnenja, da se živali kljub vsej dresuri n<* bodo dale nikdar tako zdresira-ti. da bi tekle za umetnim zajcem. saj so vajeno tekati le za živo divjadjo. Zgodilo se jo že. da so ti lovski leopardi nekaj časa te jim električni zajec izgubil kje za ovinkom izpred oči. so vse skupaj pustili. Če teko skupaj s psi, ni nikjer rečeno, da bi vedno želeli biti prvi. ■ temveč store, kakor jih prime slučajna muha. Včasih zaostajajo, da nato znova šinejo naprej kakor puščica. Angleški strokovnjaki s,( torej mnenja, da so ti lovski leopardi sila lepe živali, da pa jo veliko vprašanje, ali bo iz njih kidaj mogoče napraviti dirkalne živali v smislu angleškega športa. Ni kdo namnč no ve. kako se bo tak lovski leopardi pri dirki obnašal. Zato tudi' KRVAVA DRAMA V SODNI DVORANI V sodni dvorani Imkareštnn-;e justične palače se je z golila krvava drama. Neka Kli-Dornescova j«- tožila inženirja Vnbaccana za odškodnino. Med razpravo, ko -o h-ženirja pravkar zasliševali, je Dornescova nenadno potegnila samokres in .-prožila v moža ."> strelov, da se je zgrudil mrtev na tla. Sodniki, priče in s :1-no osebje so prihiteli, da žensko razorožijo, vendar je im'la Dornescova Še časa. »la si je >e-sto kroglo sama pognala v ila-vo. Spravili so jo v holni-n co, kjer so ugotovili, da jo nje rana lažjega značaja. Dornescova jo tožila inženirja, ker n' izpolnil obljubo, tla se bo z njo poročil. Zahtevala je odškcnl-! nino štiri milijone lejev. nikakor ni mogoče uspeha Mia-prej presojati in je tudi o;, več na kako žival staviti, kako* je pri dirkali na Angleškem uko pril jubl jena navada. V :em smislu je tudi angleška poici-ja pre.povedala vse stave na dirke teh živali. ADVERTISE n ' GLAS NARODA" POŠILJATELJE OPOZARJAMO, ■ftJ sakaieja pri prtlijatrah okrogle vsot« (naprimer sta, dveita, tlMl) dinarjev oziroma Ur, kajU taka Uplaiila ae najhitreje fs-rrje, palec teca Je pa pošiljanje oeokrogllh vset tudi razmeroeaa i>. SLOVENIC PUBLISHING CO. (Travel Bureau) KORISTEN NASVET ZA JESEN IN ZIMO: PIJTE TRINERJEVO ANGELICA TONICO Za odpravo želodčnih neredov. Pri v$eli lekarnarjih. ZADNJI MESEC KAMPANJE 2ENSKE ENAKOPRAVNOSTI KRANJSKO - SLOVENSKE KATOL. JEDNOTE KAMPANJSKE NAGRADE ZA SEDANJO KAMPANJO SO DOLOČENE SLEDEČE NAGRADE: ODRASLI ODDELEK Za vsnk«'jra novo^a ».Mana (in>,i, ki so zavaruje za so plač:i $1.50. /a v>'aki'ca novega eiaua\ ico), ki so zavaruje za $500.00 s<' phu'a Za vsakega novega člana(ico). ki se zavaruje za $1000.00 se plača $.">.vK), Zu vsakega novega elaiia(ici»). ki se zavaruje mi $1 .">00.(4) se plača $U.(Mt. Za vsjikega novega člana(ieot. ki se zavaruje za $'J(K«M«) se plača $7.vM). Poleg tega Je«lnota plaen tudi $11.00 za zdravniško preiskavo. MLADINSKI ODDELEK Za vsakega e!ana pristoplega (a) v razrcnl ''A" ali "II", navadne življeuske zavarovalnine (Ordinary Life Certificate> s«» plača $1.00. Za elane pristt^wle v razred ''F" 'JO letne "Endowment" (Twenty Year Eudowjueut C'ertifieate) zavarovalnine s" plača sledeče nagrade: Zu $ 250.00 zavarovalnine .................. Za ? 500.00 zavarovalnine ................. $.1.00 Za $1000.00 zavarovainOine ................ $4.00 Pripomb«: Zgoraj določene nagrade se plačajo se le potem, ko je pristopili član plaeal 0 minili mesečnili asesineutov. I>o nagrad^ upravičeni posamezniki, ki bodo'nove člap(iee) za pristop prulol 1L Poleg zgoraj navedenih nagrad so ho plačalo društvenim tajnikR* in tajnicam se itosebne nagrade i»o $5.00 za vsakih 10 članov in člate nad številom elanstva, ki ga je društvo imelo 1. aprila 1037. VAŽNO! T"kom "wlanje kamjtanje se v mladinski oddelek sje-jema čbme in članiee brez zdravniške preiskave in t v vseh državah, razen v državali r«uiiiecti«'ut, New York in Ohio. V '-k treh državah morajo l>'ti prosih-i zdravniško preiskani, za kar Je«li<* ta plača "mk- za \>-iko zdravniško preiskavo.. Glavni Urad, 508 N. Chicago St., Joliet, II. In ro> jo umrl, toda šolo po petdosetih lotili. — Moški so pa ros oil sil«-. Posebno zvečer v trenu ne o zim:nenja: — "Stop! Look! Listen!" Nekaj sličnega je zakon. Ko vidiš lepega dekleta — e.listojiš; nato jo dobro — pogledaš; ko se poročiš ž njo pa — poslušaš. — Ti pa piješ enega z drugim, — je očitala ljubezniva ženica svojemu možu. — Saj bi rad dva naenkrai, pa ne morem, — ji je žalostno odvrnil. c^p Znano je, tla so ministri ju-ko učeni gospodje. Pri mini strili mora iti vse po redu in vse po paragrafih, sicer je nevarnost, da se državno kolesje ustavi. Iz neke evropske dežele, ne bom rekel, da iz Jugoslavije, poročajo naslednjo zanimivo vest: — Država ima svojo us>ta" vo in svoj zakonik, toda niti ustava niti zakonik nista popolna. Vedno je treba kaj izboljšati, kaj črtati ali kaj dodati. Pred kratkim je bil dodan nekemu agrarnemu zakoin sledeči dodatek: "Pod imenom 'konj' je treba smatrati tudi mulo in o-sla." Ta slavni dodatek je s svojimi podpisi potrdilo devet (ministrov. ... ... „ * New York, Wednesday, December 29, 1937 r THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.J93. K. CASTOXIEK: Johnui, ki su ji dobri zmmci r« kali .Jo, se iti zdelo nie j><>- Marum, jo bil napolnjen /. niol-M'lnu'ga, »la je bil bančni rav- kem, ki je bil tako težak, ka-natelj koj pripravljen sprejeti j kor bi morala >kala, visi »"a nad u.iima. v>ak hipztgnneti nizdol. Črno [Nistarno bilje je izginilo in baneni ravnatelj je lista! po spi-ili. Zdelo se je. ko la bi najrajši molee listal dalje, le da bi mu ne bilo treba povt dati, ker je Jo malioma zaslutila. idite. nuja drag gospa, aj skoraj ni vredno niti In de, torej v vaše dobro je vpisanih še tri »to sedemdeset di-lariev. in šestdeset par." Ho-1 'l je dodati še nekaj opazk. u r ji- obraz, ki se j<- odražal rjavega opaža njegove sobi ' tko strašno pobledel; hotel j< vstati, ji prinesti Šilce žganja ^tonske omare, a ona mu n lala. da bi to napravil. Vstal.-i" ko v prejšnjih časih. ka.hr .i" imela v svoji hiši oh strani "Vojenn moža v- like pojedine ! ila je skozi in -.kozi odlien; Lro-.pa. belili las in z Ijnbezn' ker nam daje vs(. svoje posle- vini. družabnim smehljajem m dice pin'asi in bridko občutiti, Irplem obrazu. Ponudila mi GOSPA JO zveželij t pisov položilo pred slušdo i:i poklical tajnico, da jo, m« iltem ko so morali drugi, ki s> bili pred njo prišli, še čakati in gledali, kako jo je sluga od vi dol v »oho oblastnika. Ravnatelj Maren se je bil v teh pol ducata letih, odkar ga Jo ni bila videla, jako spremenil. tako da je bil zdaj star, izsušen možieek, čigar obraz je dobil ono ostre, vogla te obliko, ki jasno začrtajo lobanjo. Zmlelo so je, časi spregovoril: "Odkar -va bila poslednji* krat skupaj, j«* minilo neka kar smešno kratkih let - it v« udar »o je medtem >v«-t obr nil. j«* bila ž«' svetovna vojna in nato «*:is p«» vojni, ki j' ea-fili skoraj hujši ko vojna sama. ž«* lahko, ko scan bila bogata! Zdaj sem pa bolj revna ko vi, j res, res. Xe verjamete! Imam samo še tri sto dinarjev — to je v.-e. Toda jaz ne znam de-j lati, ker se nisem ničesar učila' in ko bo teh tri sto dinarjev S»t človek, ki panra vendarle Človeško uho kupuje Zfl praznike_ konec, potoni . Ženska jo j«' mimo zavrnila A' Mehiki živi mlad zdravnik | pravi jeni dati si odrezati uhelj | ESTRAGUST — KONZERVIRAN Jorge Orozea, ki jo sicer bo-j za ta denar, da bi laže studi-j PEHTRAN rail. Kateri med njimi j«- bil! je slastna dišava s katero se priprsu tako srt<čen, tega ne vemo. pač zH,) okus,m Pefivo »» ruz,,p ,lrus*' manjka enega ušesa, prav za prav enega uhlja. Ker je po- beremo, da bodo morali tisti Liro t p. Zdaj pa še — inflacija! Zemlja; je ozko, lepo oblikovano n>k< so ni le enkrat zavrtela, ji j«1 predpisano, ampak akor na in j«- rekla kar tako izlahka !o pičico tako kot v premiji! enkrat storila kar več obratov.1 sijajnih dobah doma in kasne Prav za prav j«- minilo kar sto ;r» v tujini, kailnr >e j posla v-lot in mi. ki siiio š(. nstali. ne I jala «nl svojih gostov: moti. Zmedla j«- nastala, pojmi moremo te dobe nič več razu-' so znu štrani — v>o je " (J|o boko ji so|h 11 in je hotel še nekaj dodati, pa je le - premen j«*-liim glasom povzel: "Toda — ne govoriva «» t«*m. kar j«' bilo in kar j«*, saj ni moči ničesar spremeniti. IV-vojte mi rajši vi. bilo." "To j«> sevoda jako ma!o,j dragi moj, vendar bom domu i dvignila. In prav lepo za-, lit'aljeni. da ste mi to hudo poročilo tako s soeustvoin po vilali.*' Nato je bil sam ill j«- bil pre- edj osupel. Zakaj bil je na kako vam jepullagi dosedanjih doživi ti j /. Iji'liiii, ki so kar čez noč obil- na reku je: Jo -i je dala pri blagajni, kjer je prej dvigala po sto ti-sočake, izplačati onih tri sto s denuleset dinarjev in šestdeset par. Stari blagajnik, ki jo bil o-sivel in >o je zagrizel sam vase, jo j«- začudeno pogledal, ko je to vsoto mimo dala v torbico. "To so bili hudi ča-i." je za mrmral. 44Mili! Zdaj se vendar šele začno,'* je tiho rekla. Im la jo velike, blesteče se ii'.dre oči pod čisto belimi lasni, ki si j obkrožali njen sveži, -■■■koraj gladki obraz ko bela, • sna čelr.da. Na dolgih vitkih nlih, jako velike postave, dol-■ili i zkili nog je sličila Angle-" in.it. Xjena obleka, j»osled- • io, kar je je sploh imela, j< j ila izbrano gosposka po kroju n blagu. A kdor jo j«- bolj nn-ančno pogl« dal, j«* videl, da ie ilo vristiii'^;i p-ti'iitir.(ii<>^;i i/.ilflka ]n> znižani sjinieyi.i I'riiKjrtM*a se iz- premislite malo to stvar. Kar zmoremo mi, zmorete vendar tudi vi. L«' glavo pokonci, go-•ipa, bo že kako." Potem j«' bila Jo ?»pet ssina. Xa velikem v opoldansikein |xičitku tihem prostora so S'deli ljudje z nazaj naslonjeno glavo in so nastavljali bledi obraz slabotnim Žarkom mestnega sonca. 4 4 Živet i je težjo.*' s; je ponovila Jo, ko je po telefonu (Xadaljevanje na 4. strani.) je Za en sam uliolj ponuja celili; rudi mladi zdravnik nekoč bil 40n funtov šterlingov. ("opravi na neki roa|rekli, nakar jo stri» tega mlaje posegla vmes celo policija, j doga moža pograbil nož, er ki jo take vrsti* reklam) v lis- mladeniču odrezal uhelj. Kaj (l«"Iuvatelj in raziKišiljatelj: ALOIS AISEMK. TAPPAN, N. Y. tih prepovedala. Tn glej čudo, kakor hitro sije vmešala policija, je mož imel v rofcli jnniudbo 63 revnih slu- takega so baje v Mehiki večkrat dogaja in so nad tem nihče ne spotika. Pač pa j«' nekaj posebnega le, da sedaj tak mo- štoljev medicine, ki bi bili pri-Izak kupuje tuje človeško uho. "To je kar malo in zaeno Užali, pripravl j n na s,„.: Wka mka jo je močno popadla vi I i k« s: mož mi j«- umrl. t vorni- I k«, izbruhe besnega >rda in za laket. Jo je razprla «n"i, ra-| <-e v Ru-'ji so nam |H»držav:li. H «'itii'dlevke. llot«-l ji je bil i,j l,i]a ozrla, toda vse je I povedati, «la ji bo kot bivši 11.j],, trumo in l«1 počasi se jej je s«'«lo ill «h'janjem zim-raj ob zaskrbljeno, z«Mano obličje, ki danjauo n-jdnjo, žensko ram. kakor pravijo tam razla-titvi. : Jaz sem osamljena, stara ž«'- pfijatelj njeiu'ga moža ostal z začelo sveiliti. Zagledala na in —prišla -eni vas vprašat, kako j«* z mojim bančnim računom j.' š«'. k letih ni' ven — iti —Iznenada j«- oil"- I iriki in je molu spričo p«*gl«'da, ki j«» jo ni*u« zadel. "Vi ni.-.te «*dini bogati člo- .Ji v , to se pravi, kolikor Ha j kaj Iti tajil, več let mu. ki so jo njeni* votle, rosne oči r v p .slednjih osmih j ! bila v« č k«» I«- bogata vla-.izprašujoee gledale, om nič jemala obresti ufteljica dinarja v njegovi "Ali bi marali kozarce vo- bil večkrat gost le!" je rekla ttujka. vek, kar jih času Hilolo na t«*m stolu, da i. mi potem zv^bli . , ." 1'molk-uil jo, pritisnil na gumb in pregovoril v telefon, naj mu ii pošljejo izvleček končnega oh- / računa gospe Johanc Lelj ve. Tisti kratki ko- časa. ki je mineval, pred.n Kri j hočete, če pride človek v leta, pa se kaj takega li'o let je odtlej že preteklo I primerj. jaz jioziiam to. A kaj .iili ji* tpiš;«' ij ji j«» bilo 1 M»td("*et mogoči dvajs t. vi lahko zdravite, a mi, kar t., i i..: ; »» kar nemara nekaj ji kaj Ver ta- jo, p le M laj m garaj.'' je rekla ženska. V teh liesedah 'Še zmeraj je čudovito lopa. j ni bilo obtožbe, komaj kaj trp-ra gospa s postavo mlado-j koga, h* vsakdanje dognanje nečesa, česar ni moči spremeniti.'' "Zdravite! i), prej som se leklota." je pomislil, eiefon je za vreščal, pretek-je utonila. Prijel j«» za BRANILCI FRANCOSKE MEJE Vojaki iz |>odzeiiiskih Maginotovi pred odh( itrdb me«l Nemčijo in F raneijo, zbrani na eestah Nieo n na manevre. Poučni spisi: AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 271» stran« Cena $1.10 1'fcia knjijra za Nemce iu za one, ki bo nemščine zuiu2oi. AMERIKA IN AMERlKANCI. K|»teal Kev. J. M. Trunk. ((>08 strani.) Trdo vezano Opis posaiuezuib «lržav; priseljevanje Slo-vencev; njibuvu društva iu dru?« aar«»iue ustaneve. itu^t^iraul^. Cena $5.00 A M i LENKO SLOVENSKO BERILO. SertavU dr. F. J. Kern. Vezan^ Cena $2.00 KIRSKA VOJSKA. IT. strani. Cena 40c. ItOIHlfl DKŽAVIJANI naj namf« knjižica — "How to heroine a ritizeu of ye I nited States". V t«\1 knjijfi se vsa izjasnila in 7.nk denarju. Cena 80c. IMIAlACl ŽIVINOZIIRAVNIK, spisal Franjo Dular. 2TS strani. Ona trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsaki-ga živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. IM> ORHIDA DO BITOUA. 1"" -trnnl. Zanimiv |>otop>s s slikami ^'xtin krajev nase Mare domovine, ki so iSloveiicem le malo znani. Cena 70c. (■OVEDORE4A. Spisat S slikiin-' lt. Legvart. 143 strani. Cena $1.25 IZ TAJNOST« 1'RIRODE. »i strani. Poljudni spisi o naravoslovju ln evezdoznan-atvu. Cena 50c. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi In drugi del obsegata 3*21 strani. Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorab. rekah, poljedelstvu. Cena 80c. KOKO^JERtUA. Sestavil Valentin Razinger, (H strani. Cena trlovez .... J>% BroS. .,,, .35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. U5 strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM BDENJI). (Urbani.) Vez. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, lil str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUN1CA. Trds rei. 144 -tr. Navodila z« izračunan je okroglega, /ezane-ga in tesanega lesa. Cena 75c. UUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka na vrniti za kuhinjo iu dom ' Cena 50c. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- rnelj. S slikami. 1!« stran' Nauk o atomih, molekulih iu elektronih. Po- Ijudiio piham: razprava o lz«ieu*ic L^oderne znanostL Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 1 i rka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 253 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SPRETNA KUHARICA Vezana 248 strani. Cena $100 SLOVENSKA KUHARICA Xaj]M)|K»ln«'jsa iz-daja, 728 stnmi. Cena $6.00 NAROD, K« IZUMIRA. 101 strani Poljuden onla najsevernejšega narCKia na svetu. uiegove še^e in navade. Cena 40c. NASE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. '»iiisai Fran Krjavce, J-M strani. lJriin. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veiier. 341 strani. Knjigo toplo 11 ri poročamo vsnkoiunr. ki se hoče seznaniti z glavnimi čuami sodobne filozofije. Cena 70c. RUSK! REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi s<» opisani predhotiniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. Cena S1.50 SPOMINI. .lože Lavtižar.» J43 strani. V t«»j knjgl e!.nja naš znani ]Kitopisec župnik I.:tvližar spomine na svoja brezštevilna ,h>-tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broš. Cena 50c. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO SLOVKN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemško*9lo-venskl slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeca jezika. (jena UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. ra strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc P«.vfie. t^ena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna ta-Im1:i; panktiranje; zastavice. Cena $1.45 VGSClLNA KNJIŽICA. «3 strani. Zbirka voSčIliiih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. Cena 50c. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s Bvojim delom privedli slovenski narod la suženjstva T lobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 str n nI. Zanimivosti iz ruske zgovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ZELIŠČA. 62 strani. Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH St»isal I^osper Merimee. 80 strani. Cena.. Ji Ed«*n najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. VOLK SPOKORNTK (spisal Frane Meško; i slikami) .. ...........................................$1.0fl Trda vri....... ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c •f lib tilrovan ^ i Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ ŽIVLJENJA <0 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.H. O 1 ifiOr 1 j O I lana ji |»rj[»»vt^luj«* dalje, spočetka malo l>ojočc, toda pozneje prevzeta notranjega nemira vedno živahnejše. In ko ji pripoveduje »» svoji zaroki z (it rtom, tedaj Lizika poskoči, pad«* liani vri-kaje okoli vratu ter meti smehom in jokom zakIičc: "liana — liana, kako I«*|m» j«- to! Toliko sreče sem ti ;zpro-;la z neha. Vi-seli me, n« iziiicmo me veseli! Vse to ti je hila dolžna usoda za vso tvojo žalost, za vse tvoje gorje. Pogost« >«'in opazila, da te j« Gert včasih pogledal. da mi j«' pn'< st;:lo naenkrat vroče in mrzlo." "Oh. Lizika, nikdar ne hi mislila, da nn* bo kdaj ljubil, kajti \>e t<>. kar j«- storil za mene. sem smatrala za samo usmiljenj«-. Toda rekel mi je. da me že ljubi, odkar me je prvič vid.l. Samo sebe in mene je hotel preiskusiti, ako je v resnici prava I jul* zen. Ko bi le mogla vedeti. Lizika, kako'mi je pri -ren. Tako velika, pravljična sreča za mene nhooo, neumno dekle! Tudi jaz sem ga takoj imela rada -- toda nikdo ni smel o tem ničesar vedi ti. najmanj pa on > in. Ali ni krasen čudež. Lizika, da mi jo namenjeno, da bom -lvčna .'** "Meni -<• t<> zdi v«ii' prav. liana, kajti v svojem življenju -i pp*n<-!a dovolj irorja in bridkosti in sedaj mora že eiifcrat ,>riti drugače. < >. kako 1»m dr. Waren strmel! Toda dozdeva - • m', ila malo že uli. mogoče že Natančno ve. da te Gert 'Juhi. k» r mn je n:'jbrže že >ain povulal. In — mama — m Pila!" IV tem jni-taiiejo Lizikine oči nekoliko žalostne, liana vzdihu«*. • Da. Lizika. i>ri t mu je l•» najdab-e kaj bost.. tvoja mati ie I)ita k t«mn rekli.*" "Ljubi IW." vzilihne Lizika. ••obe ln Me jKidli z neha." "Pojim da bo nekaj zelo slabega. Lizika," pravi liana ravno tako |mi*rta in pove Liziki, da je Gert takoj hotel priti ' njo. iz lmj-tzui. da bi Herbert mog<»če svojo poročilo nekako obrnil." "Kar t«*ga i i če. liana, mislim. da moreš l»itj popolno-nia mirna. Herbert Ih» v«—el. ako i bilo sitim dobro " " l<» j«* /<• r<»oda tvoj ulM»iri oče ima tudi brez tega do-volj -kriti. < "e bo |<> nnnroče. mu bova to zamolčali. Toda ••■li< n h i,t.' (Je ta s,.m prosila, da si*daj š,. ]H. m-,-,. v menoj, r — -«t: >e bala. da -e lieMa «»1»«' raztogotili. ko bi t;>ko ne-pričakovano izv.d. li za najino zaroko. In tega jaz ne bi hotela.** I izika j» poljubi. "U. ti zla* a da-a. Rada I * i vedela. : ko j,- na -velu še •»a k o tak • velikod>11» bitje kot -i ti. Sedaj je najlepši |)ri-'ožin^t materi 11 hiti izplačat i za vse t<». kar -o ti zlega pri-: I < da t: odrekaš takemu zadoščenju in s,, junaško n neu-tra>i ii»» loč - od svojega zaročenea ter sama vrneš v 111«"ivedov brlog. Prav trotovo lii s»* mati in Dita pr<*d Darlandem do smrti sramotili. Da Lizika liani okoli vratu. In liana .'o Itoža po la-eh. " Mo.ia mala Lizika, -aj -em veilda. da bi to bolelo in "'" d t« be -e je Cel t tndi vdal. da lile je puMil iti saiuo. Se-laj pa mi svetuj, kako bi -edaj teti in Dili p »ve lali kar najbolj prizain -Ijivo.'" Lizika nekoliki* p<»mi-!i. Nato pa dvigne glavo. "Oee mora zojh-| jNunagati. Mami mora povedati. \'eš -e#laj pred čajem je pr« |x»ziio; in"*eta tudi ne maram mi-nuto prej zbuditi. k«T potrebuje jM»čitka. Toda p-» čaju gn*ve obe takoj k očetu !n mu boš |M>Vi»dala, da >i se zaročila i (Jer-loin I »ari .1 nI cm in -a l.oš prtrsila, da s|porcV'i mami in Diti. !>ee. hvala l^^ni. m- bo pie-enečon. kajti nikdar si nj do-ui-l j. v.il, da bi prišlo do kake zv«ze med Dito in Darlandom. Cedilo je govoril mami. da iz toga nikdar ne Im. nič. Toda mania teira ni hotela dišati, kajti na vsak način je hotela 'love.ti do tega. da bi bila Dita in>spodiiija na H.-rreMb«-rgu. »Kaj. liana, že -edaj »e mi jezijo lasje, ko jtoMirslim. da f»i »•ie mati na ta način hotela -praviti v zakonski jare-m." Smeje b ,V_a II. na Lizikine roke. "Lizika, m-iliii!. »la .-»• materi za to ni t reki prav nič brigati.** Lizika /anli. pravi pa brezbrižu««: /a mene j«. tudi ča>. -aj š,. nimam sedemnajst let." Prekrasen potvden -nniiijaj. kakoršnega Lizika 11a Hani em ol.razu š,. „; videla, >e. razlije preko llaninih ustnic*. "I «»la kmalu boš stara sedomnaj-t b t. Lizika in boš ko-| maj piišla , ,-z -« d« innajst. k*» se bo> zaročila.*' Zmedena glisla Lizika pn^Ue. I\ na kaj misliš! Torej, pri tem ostane, po čaju hove »■ii k očetu v njegjvo >^bo. To In» najboljše!" "Da. Lizika, to mislim tudi jaz. <» Herbertu pa za se-|hij »N-etu lie Im»v»- -e nič |>ovedali. Ak«» s,- sam ne bo izdal, »Nive «w"»'tu to prihranili." "Dobro! Toda jaz Umi llerl^rtu |H.v«-,lala." Hana ju ime Lizikino roko. » Ne, l.izika, o tem žnjim ne gov»»ri. Vse to je takoj *Tdo, da bi najrajši j k nabila in tudi ti ne smeš na to več I Jiinsliti. Herbert je dobil >vojo kazen iti ko bo št. Mišiil, da' &«in >e zariH-ila z (b rt<.m, potom me bo nrkrat m lial nadlegovati Na j ljub "m m, je. ako je ta mučna zadeva za vedno F'-zalMjenu. Slednjič IlerU rt ni nič drugega kot mlad noree.*' "Itojim >e. da k. V. dno ostal tak in m* bo nikdar pa-nieUtl. New York, Wednesday, December 29, 1937 TffB L1HGEET XLVVENV DAILY TN V.BX Razne vest«. gospa jo (Nadaljevanje z 3. strani.) na vsakesga angleža Štiri ptice. p« klieala svojo bivšo prijateljico in ji je ta hladno odklo- 1 , , ..... jnila. imuiioč, ko ji ie Jo nalahno J,ondonska ornitoloska druž- 1 . . , - . (»menila svojo nesreeo. •»a je izraeunala, da živi na v • • ' \ -1 * i »*a* v.. 1 -1 / ... I Naprej je bilo treba rešiti Angleškem iniblizno L^MI mi i-- , . ' . . vnašanje glede ua stanovali|e jonov ptic, to Je približno štiri- krat toliko, kolikor je tam ljudi. Družba trdi, da je v drugih deželah. < tolšln je v hotel, kjer je bivala časih prej kot bogata če- ,liu"lščena g«>spa. Stari vratar jo « . ,,n,,,fr !ia'je sjmznal in ji od kazal prejš- l raneoskeni, dosti manj pt:e j,.-. >( ^ R<> . na Angleškem imajOjž(lji inaihno< C( neno sobo> ni kajti le stroge zakone ki zabrau ju jejo! , ■ • , - i \ i , , . . niti za las trenil, sa; je bil v teh z us}X'hoqii lov na ptice 111 imi-l| 4-t • rw * 1 1 .....' , „ j letih navajen slišati take odgo- eevanje njihovih gnezd. Na , t , ... - vore o»I gostov, ki so inli ea-vsem svetu je ]>o 1111 novem ste- -t , ,, i- .. — .... • , 1 s-h begati, (ena za sobico v vilu /.> milijard ptic. Kako so, . ' ...... .... . . . .., . šestem nadstroj>|ii bi nieinb h»risli <{0 tega, je njihova tai- , • . e ■ v' 7 '. . "1 sto dinarjev ze v nekaj te- ' __I »lilih jMižrla. v zraku je streljala (*,c*i,n ^ ph na svojega ljubcka. hotnice in j»etelinčke in potrpežljivo čakati, če njeni učenci niso prišli. Videla je spremembo sveta, ves preobrat z druge štreni in je bilo je je strah praznine taksnega življenja, ki je bilo nekoč tudi njeno. Dibro je zaslužila iu sprejela obilo daril. Begati Američani so ji j>ri odJicdu dajali j>o sto dolarske bankovce. Vse si je dala na stran, štedila je, ničesar nepotrebnega si ni kupihi. Njena 'bleka je bila vendarle zmeraj 'vo iz Škatlice. Zmeraj je imela na s .bi isto črno obleko, ki jo je zdi:j in zdaj kaj spremenila. tako da ni nihče ojiazii. da je odlična gospa zmeraj le v eni in isti obleki. Sklenila je. da bo le tako dolgo ostala 'inli. dokler ne bo imela toli- KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Kar izuenada je trdno stala na nogah in bila pripravljena za Približno leto dni je tega,I boj. Zdelo se je. »la so se ji kar se je odigrala nad letali-'porajale nove sil«-, neka drz-ščem v bližini Pariza neobičaj- j no>t jo je prešinila, česar bi se; ko denarja, da bi mogla kaj za-na drama v zraku. Pilot in-' ne bila nadejala od s« be. — De-jčeti. Kaj, j»a še sama ni ve-ženi r lx'dlemant je bil med ne-i belušnenni gosjiodu je ker brezjd la. ko višnjo (»d svoji- prijateljice I zamere |H»veilaIa. da bi rada j Skoraj šestdeset let .je imela. Irene Sclmiederjeve obstreljen. J zastonj stanovala v hotelu in hi; videti je bila ko odlična, stara Sehmcdcrji va j** ustrelila dva j za to kaj peuiagala. karkoli, i Angležinja, bila je vedra, vsa krat proti njemu in je odletela' Tihi i debelušni liMclir ni ni-1 odstranjena od prejšnjega živita Angleško |M»tem. ko s,, jej ti trenil z obrazom. • Ijeuja. Z vsem svojim bitjem ranjeni Lallemant izkrca! iz Stvarno je odvmil. da bi to j j, zrla v bodočnost, vsa je bila letala na aenwIronMi. že šlo za lin-st e <1 ni in sicer le v ognju, da >i pribori zase čim Dan j)o tem dogodku ><» na-jzato. ker je bila ena najboljših [več dobrih prilik. Šli na angleški obali razbito gostov te hiše. a za dalj: žal. j < 'asih ji je bilo, ko da je gle-letalo. Tz nj'ga >0 ptegiiili^o ča-i taki. da je tudi uekdn--jdala v kakem lutkovem gleda-letalo. Iz njega so potegnili nja hotelska ebrt popolnoma | lišču, kjer so se pred njo zvera da se piše Irena S<*hmeder. Ho-j na tleli. le najrazličnejši lutke, ki jih tela je pristati v Angli ji. Toda! "Štiri tedne morem dalje ži- je m vidna roka na nevidnih nerodne manijmlacije s Mro- veti — t»> je že nekaj." j'- od- nitkah natezala. da s« bingljale (jeni so povzročile nezgodo. Pri vi nila Jo veselo. j cepetale, se brezumno prehite- zaslišanjn je Schun derjeva iz- Z:; plačilo je opravlaja tuje- vale in se zdajci sesedale sa-javila. da je morala nasilno jezično dopisovanje in naneslo j me vase. pristali, ker ji je zmanjkalo je. da ji nekega dne prišlo v j Jo, ki je bila vsa razvajena goriva. Kmalu nato pa se je roke pismo nekega švicarsk« ga izvedela resnica o njeni pn-to- hotela. lovski vožnji, s katero >o je ho- Pisala je ondotnemu ravna-tela (ultegniti preiskavi. telju. ali jo more 'za to ali 0110' Na zahtevo francoske polici- uporabiti, da govori gladko je je bila Selmiederjeva izgna-; štiri jezike, da zna igr;:ti na iz Anglije, poslali so jo bridge, da je vajena družabnih v Pariz, kjer s<> jo zr.prli in predpisov in je pripravljena, uvedli proti nji jmMopek zara- da stori vse. s čimerkoli bi S" di ogrožanja l.allemantovcga mogla izkazati. Nič ni mislila J A X l A K 1. januarja: ('liampluiu v Mavre r.rrmt-n v Urmit'U Bcrnipoia v l lu rluiiir^ ."». jsinuarja: Hi'.v v (icnoa s. januarja: S.-itumiii v Trst 1-. januarja: Anr^li F K IS K l A K fel»ruarja: l:.Ti-nua ria v I *li«-rlM>ur^h 4. februarja: Kur«»[>a v IJreiinni PlSlte Dam n cece TonlH U-itor, re«erTael]o kabin ln pojasnila u potovanj«. I SLOVEMC PUBLISHING g COMPANY (Travel Bureau) I 21< W. 18th St.. New Yarfc ju ...................... 3. februarja: Contc 'li Savoia v Ci-noa In- Orasse v Havre !>. februarja: ljuii'ii Mary v Clierlwiur^h 11. fi'bnmrja: Bremen v Bremen U. februarja : lb- »le Fraii'-e v Havre K februarja: Viileania v Trst "•'I. fi-bruarja: ijniH'ii .Mary v t'herlxrtiryh februarja: l'.nr««;ia v IJremen '_'»".. fel.rnarja: ilex v lieuoa in polna muh. je zrastla preko sobe. ko je morala kot delavka stati v borbi za kruli sredi življenja. Starosti ni občutila, zakaj njena preteklost je bila ko izbrisana. Komaj da se je š" spominjala, da je sama nekoč s devala v hotelskih vežah, ka-i kor je zdaj morala igrati življenja. Pnil jiorotniki s,.; ,]a jlo njena jionu lba kaj usjm^Š-! jj^e s kako Miss X. ali mina in se je jako začudil;?, ko jejniMnin H. in g»)s|K»dično Ma-čez nekaj dni j»rejela j»i>an je. Ver. je t<- dni odigral zadnji čin "drame v zraku". Možje iz ljudstva, ki so sočutno jMe-luŠa-li j»ri|n»veib»van.H' in zagovor obtoži nke. s0 atentatorko o pn stili, nakar je bila takoj izpuščena iz zapora. smrtna kosa \ ljubljanski bolnišnici je umrla Klizabeta Mikuševa. vdova računskega nadsvetni-ka. 4GLAS NARODA* sorodnike ali prijate-^ Ije, to lahko stori. — 8 očnina za s t a r i f ^ *i.icij" stane $7. — V ^ ' o lista ne poši- i i ^ Nar OC1 I kraj 1 amo. od samega gosjwidarja hotela. Pisal ji je. da bi jo sprejel v zameno za hrano in stanovanj--i M dvajset |>r<»ceutni dobiček od iirer za eno sezono z**, učiteljico in soigralko igre bridge. Že drugi dan je inlpotovala. e in vsakdo zabava in zanima in je morala biti prijazna tudi z vsemi tistimi neznosnimi ljudmi, ki so si bili preliitro napravili denarja in ki zdaj niso vedeli, kako bi si ubili čas. Morala sije z njimi pogovarjati s površnimi. brezosebnimi besedami. jim dajati nasvete za izlete in oglede krajev. Morala je S1 učiti bridge nosate oholeže. Knjige Družbe sv. Mohorja sest knjig I I. Koledar za leto 1938. j 2. Bajtarji (Povest) Spisal JAN PLKSTENJAK Preko •morij v domovino (Potopis) Spiral JAKOB GRCAR Izgnani Menihi (Povest) Spisal IVAN ZOR EC Življenje svetnikov Družinski molitveni k vseh Sest knjig za f 1.35 Naročite pri: knjigarna "glas naroda" j 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 3. 4. 5. 6. Zdaj je bilo s,»vrstnica sluir in sobaric, natakarjev in služkinj. Spoznala je. dri je bil vratar edini ju štenjak med vsemi tetin ljudmi. Radi so imeli gospo Jo. kakor so jo splošno nazivali. Le njo so »i želeli kot četrto o>; -bo |»ri |>ri»lign in marsikateri novobogatini. ki so komaj znali pravilno ravnati s priborom, ker je bilo bogastvo tako izne-mda prišlo k njim. da jim je Še liedostajalo gos.posk<-sti, so jo vabili na svoje razkošne po- jedine. Kar bolj na varni :i so bili, čim je bila pri njih :a odlična gospa iz velikega >\ -ta, ki ga še niso poznali in -o si ga morali šele poči;-i kuj vati. Jo je smehljaje se doživlja a te stvari in je živela svoje skrčeno življenje. Vsak dan je šla plavat, senčila s,, j,., te.o-vadila, brala v prostih urah c dobre knjige. Njeni beli sti lasje s,, se ble-tel'. jn»lt je bila cpaljena. modrih oči n gibkega, vitkega stasi je bla še vedno lepa. prikupna gos a. ki j< prav tako dobro igr.-.Ia golf kakor bridge. Nekega jutra, ko -.e je že končevala sezona, je sedela na robu bazena v soncu. Pravi ar je bila skočila s skakalne d'S-ke na glavo v vodo in je še -o-brili p« t sto metrov naglo j v-plavala in je zdaj uživala so j prosti čas. T.ej»o je življenje, je za o-voljno {»omislila. A'-,, doj il-dne brez službenega ln idgeain potem je mislila tudi na 111:Io, vedno bolj rastočo vsoto deiir. ja. ki si jo je pri zeb ni 7 r/.\ 1 >d svojega dela prizma. 44Gospa J<». kako l»i bilo Če bi se midva vzela?" je iznrfa-da izrekel moški glas v nj^ie misli. Obrnila se je in zagleiala Mr. Kenetha. nji nega ucev-a v bridgeu. ki je bil sivolas.vi- tek, dobro ohran jen starejši go-sjHid. Malo se je nasmehnil in j)ovzj)el: 4,Oba dobro igrava bridge, ( ha dobra plavava, vi še bolje ko jaz, kar sem pravkar spoznal. Oba sva sama. Zakaj ne bi ostala skupaj!" Potem ji tiho dodal: ''Potrudil bi se. da bi vam bilo življenje lepše in srečnejše." V kasnejših letih je rekla g sj»a Keiiethova, kadar je bil v njenem lepem domu kdo, ki je obupal nad življenjem. 44Poglejte meno! Človek ima tako dolgo priliko za boljše življenje. dokler je na svetu. Ko mi je bilo ena in šestdeset let. «•111 5e zaročila. Tn kakor vidite, je 011 dober, pameten in zdrav. Tudi stari ljudje imajo svoj končni skok v srečo, a treba je. da znaš plavati." NAZNANILO kom po Pennsylvaniji fposebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskul naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda Ne zamudite SLOVENSKO-AMERIKANSKI 1938 160 strani zanimivega čtva, slik, pouka in nasvetov je vref>noza vsakega 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 We»t 18th Street New York, N. Y.