PRIMORSKI DNEVNIK
Poitnfina planaria v gotovimi A.bb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XIX. St. 188 (5563)
VČERAJ POPOLDNE V MOSKVI, LONDONU IN WASHINGTONU
Pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov so že podpisali predstavniki 37 držav
V vseh treh prestolnicah je imel podpis slovesen značaj - Kennedy je s posebno poslanico dostavil pogodbo senatu - Dean Rusk ob Črnem morju - Humphrey o razgovoru s Hruščovom
TRST, petek 9. avgusta 1963
MOSKVA, 8. — Indijski veleposlanik v Moskvi Tricoll Nath Kaul je bil prvi, ki je «^nes nopoldne v imenu svoje države podpisal pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov. Slovesnost se je pričela ob 16. un po moskovskem času v palači Spiridonovski. V imenu so---------------
vjetske vlade je slovesnosti prisostvoval podpredsednik vlade Konstantin Rudnev ter prvi namestnik zunanjega ministra Vasilij Kuznjecov. Pri tej pri ložnosti je imel Kuznjecov tudi kratek nagovor, v katerem je podčrtal, da je pogodba santo prvi korak in da se države ne smejo ustaviti na poti razorožitve. Indijski veleposlanik Kaui je odgovoril, da je njegova vlada vesela, ker je prva, ki pogodbo podpisuje za tremi jedrskimi velesilami.
Za indijskim veleposlanikom so Pogodbo podpisali predstavniki drugih držav. Diplomati so podpisovali pogodbo v vrstnem redu, ki je bil v skladu s sporočilom o pristopu k pogodbi. Danes je podpisalo 22 držav, in sicer države vzhodnega bloka ter Ju-gcslavija, Indija, Iran, Tajska, Izrael, Avstralija, Nova Zelandija, Finska, Italija, Belgija, Ciper, Ga.
na, ZAR, Kanada, Mehika.
V Londonu je pogodbo prvi podpisal visoki komisar za Kanado v Londonu George Drey. Podpis je bil na Foreign Officeu. Deset minut pozneje je podpisal visoki komisar za Avstralijo sir Eric Harrison.
Nadalje so pogodbo v Londonu danes podpisali predstavniki CSSR, Filipinov, Mongolije, Finske, Romunije, Tajske, Indije, Irana, Madžarske, Izraela, Poljske, Nove Zelandije, Irske, Jugoslavije, Bolgarije, Mehike, Cipra, Italije in Belgije. Zunanja Mongolija, ki je šele pred kratkim uvedla diplomatske odnose z Veliko Britanijo in v Londonu še nima veleposlanika, je poslala v britansko prestolnico veleposlanika v Budimpešti.
Tudi v Washingtonu so danes podpisovali pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poskusov. Tu je najprej podpisal avstralski veleposlanik Sir Howard Beale, ki je izrazil upanje, da bodo sledili še
drugi sporazumi na področju razorožitve in zmanjšanja mednarodne napetosti. Odgovoril mu je državni tajnik ad interim George Bali, ki Je tudi izrazil upanje, da bo zagotovljen pravičen in trajen mir. Ta pogodba, Je dejal, naj tudi «ustavi tekmovanje v jedrskem o-boroževanju, ki uničuje z vedno večjo naglico naša sredstva, kar nas vodi v vojno, katere noben človek z zdravim razumom ne more želeti in v kateri ne bi moglo biti ne zmagovalcev ne premagancev». Nato so pogodbo podpisali predstavniki Mehike in Kanade. Tuji diplomati si pri podpisovanju sledijo v presledkih po četrt ure. Vsega skupaj so v Washingtonu danes podpisali pogodbo predstavniki 37 držav.
Do večera je pogodbo oodpisa-lo v Washingtonu 37 držav v Londonu 24 in v Moskvi 22. Države, ki so podpisale v vseh treh prestolnicah, so:	Bolgarija, Ro-
munija, Poljska, Madžarska, CSSR, Jugoslavija, Ind”a. Iran, Izrael, Mehika, Finska. Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Italija, Belgija, ZAR in Tajska.
dv
Predsednik Kennedy je danes poslal senatu besedilo pogodbe o del-
hiiiiimiiiimhiiiiiiiiii,,,mm, mn umu, m,munii, llmm,tmi,i,MM mn,,,,,,mn,mn,m,,,,|,n,n,,„„,1,„,„„|„|,„||,|„MI„|,|„|||,„„||||,„|„||||„|||,„|
DVA TEDNA PO SKOPJANSKI KATASTROFI
V obnovljenem Skopju bodo zgradili žrtvam potresa spomenik
Ustanovljen je mestni sklad za preskrbo otrok, ki so ostali brez staršev ■ Florenca je sklenila prispevati za Skopje en milijon Ur
SKOPJE, 8. — Na komemorativ-ni seji mestne skupščine Skopja so danes sklenili, da bodo v obnovljenem glavnem mestu Makedonije zgradili spomenik žrtvam potresa. Mestna skupščina je sklenila ustanoviti tudi poseben sklad za preskrbo otrok, ki so zaradi potresa ostali brez staršev.
Danes je prispela v Skopje skupina strokovnjakov iz inozemstva, ki bodo pomagali pri gradnji montažnih stanovanj, ki jih je darovala Velika Britanija. Iz Sovjetske zve-ze so danes poslali v Skopje večje količine gradbenega materiala, Iz Vzhodne Nemčije pa je odšlo da hes v Skopje pet kamionov z odejami in šotori. Finska vlada, Rdeči
V Moskvi, Londonu in Wa-shingtonu so včeraj nabrali že “7 podpisov pod moskovsko Pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov. Toda ze sedaj je gotovo. da se bo temu zgodovinske-' nju dokumentu pridružilo čez sto Y'»d vsega sveta. Prav tako pa je gotovo ,da k pogodbi ne bo-8° pristopile: Kitajska, Albanija, Neverni Vietnam, Severna Koreja, Francija in Madagaskar. Tudi za-uodnonem.ika vlada za sedaj sporazuma ne namerava podpisati. Včeraj je njen podtajnik za informacije ponovno izjavil, da je Pristop Bonna odvisen od jam-s*ev, ki jih bo prejel od «zavez-n' kih sil proti nevarnosti, da je sedaj ali pa da bi utegnil moskovski sporazum postati sred-?tvo za krepitev mednarodnega juridičnega položaja vlade Vzhod-JJe Nemčije». Hkrati je dodal, da bo bonska vlada najprej ugotovi-■a. «ali Je v nevarnosti njena tesa, da ima zahodnonemška vlada Pravico predstavljati v mednarod-nem svetu vso Nemčijo». Na vče-ra nji izredni seji zahodnonem-*ke vlade pod predsedstvom Adenauerja so omenjeno stališče po-•njill ' in hkrati poudarili, da dru-8'h pripomb glede vsebine sporazuma nimajo. Vendar pa je pri vsem tem značilna izjava predstavnika bonske vlade, da se «ne-nehno tesno posvetujejo z zavezniško Francijo».
Jugoslovanska vlada pa je ob Priliki podpisa objavila posebno «Javo, v kateri se v prvi vrsti poudarja, da pomeni sporazum uspeh politike miroljubne koeksistence, katero Jugoslavija že to-uko let tako dosledno izvaja. Hkrati pa v izjavi poudarja nuj-pust nadaljnjih ukrepov za zboljšanje mednarodnih odnosov.
Izmed ostalih vesti v svetu je najvažnejša novica, ki jo je objavilo včerajšnje glasilo KI’ Češkoslovaške, ita je končno tudi bivši generalni tajnik te partije spravno rehabilitiran». Kot je •nano je bil Slansky leta 1952 raradi «titovstva» obsojen in u-smrčen. Hkrati pa so sporočili, 8a sta bila iz KP CSSR izključena bivši obrambni minister Ce-Pička in bivši minister državne varnosti Kopriva, ker sta «v letih 1949 do 1954 kršila socialistično zakonitost».
Iz Haitija prihajajo zelo zmedene vesti o vojaških operacijah. Vtada ZDA je sporočila, da «ta-
, 'tnenovane haitske uporniške vlade pod predsedstvom genera-£J^ona Cantaveja» ne bo pri-
križ in organizacija za pomoč skopjanskim ponesrečencem bodo poslali osem kompletnih montažnih poslopij, ki jih montirajo posebni strokovnjaki. Vlada ZDA je sporočila, da bo poleg poslane pomoči poslala v Skopje večjo količino živil, odej, šotorov itd.
Medtem pa so bili v Skopju zabeleženi novi potresni sunki, tako da *o jih od 28. julija t.l. pa do danes našteli ,268. Vendar pa lepo vreme še vedno traja in omogoča nadaljevanje vseh potrebnih del. V zadnjih 24 urah so izkopali izpod ruševin še eno truplo, tako da znaša število mrtvih doslej 1029, od katerih pa so jih doslej identificirali le 879.
Maršal Tito je poslal danes kapitanom — regentom San Marina zahvalno brzojavko za izraze sožalja in solidarnosti spričo potresa v Skopju. Občinski odbor mesta Florence pa je na današnji seji sklenil darovati en milijon lir skopjanskim ponesrečencem Denar bo odbor izročil jugoslovanskemu veleposlaništvu v Rimu.
Merzagora v Dubrovniku
BEOGRAD, 8. — Predsednik italijanskega senata Cesare Merza-gora je s svojo družino in prijatelji prispel sinoči s svojo jahto na zasebni obisk v Jugoslavijo. Gostje bodo ostali nekaj dni v Dubrovniku, kjer si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti
Poslabšano stanje
Kenncdyjevega
novorojenčka
BOSTON, 8. — predstavnik Bele hiše Salinger je odločno zanikal vesti, da bi bil mali Patrick, novorojenček predsednika Kennedy-ja, že operiran ali pa da bi ga morali operirati. Vsekakor pa je priznal, da Se je stanje otroka v primerjavi z jutranjim stanjem poslabšalo.
Predsednikova soproga bo ostala v bolnišnici letalskega oporišča Otis kakih 15 dni. Včeraj so gospe Kennedy dali transfuzijo krvi.
Dolg sestanek med veleposlanikoma ZDA in LR Kitajske
WASHINGTON, 8. - Predstavnik državnega tajništva ZDA ,ie
danes izjavil, da vlada ZDA ni odgovorila na pismo LR Kitajske o razorožitvi in da tudi za sedaj ne namerava odgovoriti.
Ni pa hotel predstavnik komentirati vesti, po kateri naj bi včerajšnji sestanek ameriškega in kitajskega veleposlanika v Varšavi odprl pot k ugladitvi odnosov med obema državama. Predstavnik je samo priznal, da je bil včerajšnji sestanek poslanikov ne. navadno dolg.
Pred obnovo diplomatskih odnosov med ZDA in Madžarsko
DUNAJ, 8. — Dobro obveščeni krogi iz Budimpešte so danes izjavljali, da so Madžarska in ZDA sklenile obnoviti diplomatske odnose in da bo v kratkem prišel v Budimpešto nov ameriški poslanik. Iz ameriških uradnih virov iz Washingtona pa se je izvedelo, da še ni ničesar sklenjenega o obnovi diplomatskih odnosov na taki ravni, na kakršni so bili nekoč. Res pa je, da sta obe vladi izrazili željo, da bi do obnovitve diplomatskih odnosov prišlo, o čemer priča tudi razgovor med Har. limanom in Kadarjem v Moskvi.
ni prepovedi jedrskih poskusov. Poleg pogodbe je poslanica v desetih točkah, s katero predsednik toplo priporoča ratificiranje pogodbe kot ukrep, ki lahko poveča varnost ZDA ter istočasno zmanjša grožnjo vojne. Predsednik izjavlja, da v pogodbi ni ničesar, kar bi moglo postaviti v nevarnost obrambo ZDA, ter dostavlja, da lahko pogodba dovede do nadaljnjih sporazumov za oddaljitev nevarnosti jedrske vojne. Med drugim je v Ken-nedyjevl poslanici rečeno, da pogodba ne spreminja juridičnega stanja nepriznanih režimov ; če k pogodbi pristopi kaka država, ki je sedaj ZDA ali pa druge države podpisnice ne priznavajo, to ne pomeni, da bi bila odslej ta država priznana.
Kot je znano, bo senatna komisija za zunanje zadeve pričela proučevati pogodbo v ponedeljek. Delo b0 trajalo nekaj tednov, nakar bo pogodba prišla pred senatni plenum. Za ratificiranje je potrebna dvetretjinska večina.
Demokratski voditelj v ameriškem senatu Humphrey je danes izjavil, da bi bila po mnenju Hru-ščova rešitev nemškega problema, bodisi v zahodnem bodisi v vzhodnem smislu absurdna, ker bi do-vedla do vojne. Sovjetski premier je dal to izjavo med slovesnostjo ob podpisovanju pogodbe v Moskvi, ko je govoril s člani ameriške delegacije. Hruščov je, kot poroča Humphrey, tudi posvaril pred vsakim pretiravanjem pomena jedrske pogodbe, ki jo je označil za majhen začetek na poti k velikim problemom; dostavil pa je, da bi morali poslati tiste, ki se upirajo tej pogodbi, k psihiatru. Hladna vojna, je dejal Hruščov, je problem, trd kakor hrast, ki ga ni mogoče podreti z enim samim udarcem. Potem ko je izjavil. da je glavni problem med Vzhodom in Zahodom nemški problem, je Hruščov dejal: «Vi se morate otepati z Adenauerjem, pa tudi mi se moramo otepati z nekimi neuravnovešenimi zavezni. ki.» Po mnenju Humphreya povzročajo Hruščovu največ skrbi predvsem kitajski problem, potem nemški in pa problem sovjetskega kmetijstva.
Britanski zunanji minister lord Home je davi z letalom zapustil Moskvo. Ob odhodu ga je pozdravil zunanji minister Gromiko, namestnik zunanjega ministra Žorin ter druge osebnosti. Home je odpotoval v Helsinki, kjer se bo pridružil ministrskemu predsedniku Mac Millanu, medtem ko se bodo lord zasebnega pečata Heath ter drugi člani angleške delegacije vrnili direktno v London.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je ob 13.45 odpotoval s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom iz Moskve v Gagro ob Črnem morju, kjer ju pričakuje Hruščov. Rusk je prispel iz Leningrada nekaj minut prej z istim letalom, s katerim je nadaljeval pot v Gagro. Skupaj z zunanjima ministroma sta odpotovala tudi ameriški veleposlanik v Moskvi Foy Kohler ter Llewelyn Thompson, osebni svetovalec Deana Ruska.
Ko je letalo prispelo v Gagro,
miko obrnil k Rusku in mu dejal: «Zvečer ste prosti. Videli se bomo jutri ob 10.» Rusk je bil videti iznenaden, toda odgovoril je: «Dobro» Ameriški gostje so se z avtomobilom odpeljali v svojo rezidenco.
Po sestanku s Hruščovom se bo Rusk vrnil v Moskvo, od koder bo v soboto zjutraj odpotoval v Bonn. Tam bo ostal do nedelje opoldne, ko bo nadaljeval pot v Washington. Ni pa rečeno, da se ta program še ne spremeni.
Sovjetski tisk je danes objavil besedilo poslanice, ki jo je papež Pavel VI poslal Hruščovu ob podpisu jedrske pogodbe.
Argentinski zunanji minister je sporočil, da je Argentina sklenila iti k pogodbi o delni pre-
pristop
povedi jedrskih poskusov.
V skopjanskem n aselju delajo mladinske delovne br igade s polno paro

iiaaiimimtiMiiMiiiiitiiiin
je Gromiko spregovoril nekaj be-in, kot se zdi, je tedaj izvedel, da
sed v ruščini z županom iz Sočija
bo sestanek Hruščova z Ruskom šele jutri zjutraj. Tedaj se je Gro.
,M„ii„ii,Mii,il,iiiMlliiiillliiiliiiiiiiin,iHiii,ninrn,i,i,iiHiiiillliiiiiimiiiilii,iifmiiiiliiMi„,iiuiai„,„miii,
S Haitija ni vesti
o uspehih upornikov
Poskus za odstranitev Duvaliera že propadel?
S.	DOMINGO, 8. — Vesti o vojaških operacijah na Haitiju so zelo zmedene. V Washingtonu zatrjujejo, da je edina gotova stvar, ta, da je bil 5. avgusta izveden neki napad in da je bilo na tem področju premikanje vladnih čet. Baje so se nekateri pripadniki invazijske skupine že vrnili na dominikanski teritorij ter sporočili, da je za sedaj poskus, da bi z orožjem odstranili predsednika Duvaliera, propadel.
Predstavnik državnega tajništva ZDA Je danes sporočil, da so ZDA včeraj odklonile prošnjo za prizna nje tako imenovane «haitske upor niške vlade» pod predsedstvom ge nerala Leona Cantaveja. V Wa shingtonu Je prošnjo predložil Lione Paquin, ki se je označil kot «predstavnik haitskih osvobodilnih
sil». Predstavnik državnega tajništva je tudi sporočil, da so vsi ameriški državljani v Cap Haitien, glavnem mestu severnega Haitija, živi in zdravi. Tisti, ki so se zatekli v to mesto z neke bližnje plantaže, so se že smeli spet vrniti na to plantažo.
Vsekakor ni nikakih poročil o kakem uspehu operacij upornikov.
PODPIS MOSKOVSKEGA SPORAZUMA V IMENU ITALIJE
Straneo, Quaroni in Fenoaltea so podpisali v Moskvi, Londonu in Washingtonu
Quaroni se je pod rusko besedilo sporazuma podpisal v cirilici «Ch<irt6r members so države, ki podpišejo sporazum pred ratifikacijo
zračja in voda ter tudi zato, ker bo lahko postal izhodiščna točka za dosego splošne in nadzorovane razorožitve ter za dosego zmanjšanja svetovne napetosti. Italija upa, da bodo velika pričakovanja, ki jih je vzbudil ta spcazum, izpolnjena — na podlagi enotnosti, moči in solidarnosti Zahoda.»
Italijanskemu veleposlaniku je odgovoril Harriman ter dejal, da se mu zahvaljuje v imenu vlade, ki je «zadovoljna, da je Italija bila med prvimi, ki je danes podpisala sporazum». Izrazil je «upanje vseh treh podpisnic, da se bodo pogodbi pridružile vse vlade sveta, tako da bo pomen sporazuma še večji». «Tudi mi, kakor vi — je dejal Harriman — želimo, da bi bil ta mednarodni inštrument prvi važen korak za nadaljnji napredek na področju razorožitve. Veselimo se vseh zadevnih pobud, ki jih je Italija dala
RIM, 8. — Danes so italijanski veleposlaniki — kot je bilo že včeraj napovedano — v imenu svoje vlade podpisali moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov: Straneo v Moskvi, Quaroni v Londonu, Fenoaltea pa v Washingtonu.
V Moskvi Je veleposlanik Carlo Alberto Straneo po podpisu izjavil, da je italijanska vlada vedno želela, da bi se jedrski poskusi prenehali, in ker je u-videla, da še ni mogoče doseči prenehanja vseh poskusov, se je že od lanskega leta v Ženevi zavzemala vsaj za delno prekinitev. Veleposlanik je dejal, da je to prvi konkreten korak po poti razorožitve ter je zaželel, da bi mu sledili še drugi.
Kot poročajo iz Londona, je veleposlanik Pietro Quaroni podpisal sporazum ob 17.10 uri v čakalnici za veleposlanike v prvem nadstropju Foreign Officea. Qua-ronija je sprejel parlamentarni podtajnik E et er Smithers. Quaroni je podpisal obe besedili sporazuma, v angleščini in v ruščini. Pod rusko besedilo se je veleposlanik podpisal v cirilici. Navzoč je bil med drugimi tudi lord Hood, državni podtajnik. Podpis so zalili s šampanjcem.
Posebno slovesno je bilo podpisovanje sporazuma v Washingtonu v velikem salonu sedmega nadstropja državnega departmaja ZDA ob navzočnosti državnega podtajnika Averella Harrimana, ki je sodeloval v Moskvi pri pogajanjih. Tudi veleposlanik Sergio Fenoaltea je ob 12.22 podpisal zgodovinski dokument dvakrat: pod angleškim in pod ruskim besedilom. Tako je bila I-talija med prvimi državami, ki je sporazum podpisala.
Takoj po podpisu je Fenoaltea, ki je bil v spremstvu svetnika veleposlaništva Pascarellija, prisrčno stisnil roko Harrimanu in dal kratko izjavo. Ves prizor so posnele razne ameriške televizijske mreže. Med drugim je izjavil, da ima Italija Ze prav poseben razlog, da se veseli podpisa tega spo. razuma, ter kot Straneo v Moskvi poudaril, da je italijanska delegacija že pred enim letom na ženevski razorožitveni konferenci predlagala, naj se vložijo vsi napori za dosego delnega sporazuma o prepovedi poskusov v pričakovanju pogajanj za popolno prepoved.
Nato je veleposlanik izrazil hvaležnost vsem, ki so se za sporazum pogajali, zlasti pa Harrimanu ter poudaril:	«Italijanska vlada
in ljudstvo pozdravljata sporazum v prvi vrsti zato, ker oddaljuje takojšnjo nevarnost okuženja o-
v preteklosti in ki smo jih vedno z zadovoljstvom sprejeli. Želimo, da bi Italija z enako vnemo nadaljevala s svojim sodelovanjem za dosego skupnega smotra.»
Podpis italijanskega veleposlanika na pogodbi sledi podpisu Bolgarije, za Italijo pa je podpis Irske. Vrstni red je nastal takrat, ko so v državnem departmaju sprejemali po vrsti sporočila o pristopu posameznih držav k pogodbi. Prva se je prijavila Avstralija in njen predatavnik je tudi pogodbo prvi podpisal, v Moskvi pa je prvi podpisnik indijski ve-leposlanik.
Predvidevajo, da bo pogodbo podpisalo najmanj 30 držav pred ratifikacijo. Te države se bodo imenovale «statutarne članice» a-li po angleško «charter members» pogodbe. Tiste države pa, ki bodo sporazum nodpisale po ratifikaciji, bodo samo «čianice pristopnice». V Washingtonu upajo, da bodo k pogodbi pristopile skoraj vse države svet- to je več kot sto. Doslej je skoro gotovo, da k sporazumu ne bosta pristopili Francija in Kitajska, ki na-
meravata v prihodnjih mesec.li dvigniti svoj vojaški jedrski potencial. Prav tako sporazuma ne bo podpisala vlada republike Madagaskar, ki je bivša francoska kolonija in ki se FraneHi še vedno podreja. Kitajskemu zgledu pa bodo sledile najma^ tri vlade, in sicer Albanije, Severnega Vietnama in Severne Koreje.
Vlada Zahodne Nemčije pa je podpis moskovskega sporazuma odložila, ker čaka, da bodo podpisnice zajamčile, da sporazum ne pomeni istočasno tudi priznanja Vzhodne Nemčij». Vlada Vzhodne Nemčije je namreč sporazum podpisala v Moskvi danes zjutraj. Tega ni mogla storiti ne v Londonu ne v Washingtonu, kjer Vzhodna Nemčija ni priznana. V Washingtonu so mnenja, da bo že to dejstvo skupaj z izrecnimi jamstvi, ki jih namerava dati vlada ZDA bonski vladi, zadostovalo za odstranitev vseh pomislekov Bonna. Zaradi tega se z zanimanjem pričakuje izid razgovorov, ki jih bo vodil državni tajnik Rusk konec tega tedna s kanclerjem Adenauerjem.
•""""o.......................................
PRVIČ V VELIKI BRITANIJI
Nočni napad na poštni vlak Ugrabljen milijon šterlingov?
Večja skupina zakrinkanih roparjev je ustavila vlak, odklopila lokomotivo z dvema vagonoma tor nato preložila poštno vrečo na tovornjak in izginila
LONDON, 8. — Angleško javnost je danes na vse zgodaj ne malo razburil dogodek, ki močno spominja na najbolj burne čase na «divjem Zahodu». Kakih 30 zakrinkanih mož je zjutraj okrcg treh napadlo poštni vlak Glasgow-London ter odneslo velikansko vsoto denarja. Kolikšna je ta vsota, se še ne ve. Toda danes zvečer je poštni minister Reginald Bevin» izjavil, da je napad na vlak vrgel roparjem milijon šterlingov (1,7 milijarde lir). Prej pa je neki predstavnik policije izjavil, da so roparji odnesli okrog dva milijona šterlingov. Dostavil pa je, da še ni mogoče te vesti
Zvezni izvršni svet SFRJ ob podpisu sporazuma v Moskvi
Za SFRJ je sporazum podpisal veleposlanik Cvijetin Mijatovič
BEOGRAD, 8. — V imenu Socialistične federativne republike Jugoslavije je danes v vili Spiri-donovka v Moskvi podpisal sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov veleposlanik Cvijetin Mijatovič. Ered njim je pogodbo podpisalo 17 predstavnikov raznih držav.
V izjavi zveznega izvršnega sveta o pristopu Jugoslavije k moskovski pogodbi je med drugim rečeno: «Zvezni izvršni svet SFRJ iskreno upa, da bodo pozitivne posledice tega sporazuma tudi v tem, da se bodo našle nove poti in možnosti za reševanje — v vzdušju večjega medsebojnega zaupanja — tudi drugih vprašanj, predvsem pa novih u-L:repov M poti k splošni razoro-
žitvi. Prepričani smo, da predstavlja ta sporazum važen prispevek k pomiritvi mednarodnega o-zračja in k popuščanju mednarodne napetosti ter odločen korak na poti k likvidaciji hladne vojne kot oblike mednarodnih odnosov.»
«Končno jugoslovanska vlada in narodi Jugoslavije pozdravljajo sklenitev sporazuma kot dokaza življenjskosti in uresničljivosti politike aktivne koeksistence ln mirnega reševanja mednarodnih vprašanj, politike, za katero se naša država dosledno zavzema.»
Na koncu tega sporočila izjavlja zvezni izvršni svet, da bo skupaj z ostalimi mifoljubnttni državami storil vse, «da ,se pozitivne posledice in rezultati toga
važnega mednarodnega akta čimbolj pozitivno odrazijo na ves nadaljnji potek mednarodnih odnosov».
V Beograd je prispel danes kmetijski minister ZDA Freeman, ki bo kot gost zveznega izvršnega sveta ostal v Jugoslaviji tri cini. V svoji izjavi, ki jo je dal ob svojem prihodu, je minister v imenu predsednika Kennedyja izrekel sožalje spričo katastrofalnega potresa v Skopju ter izrazil zadovoljstvo, da so ZDA mogle v določeni meri prispevati k omilitvi težav ponesrečenih v Skopju. Končno j« dejal, da bo njegov obisk prispeval tudi k sodelovanj« mod Obema drtavama na področju kmetijetva. Jutri bo Fregatoli obiskal Skop j«.
niti potrditi niti zanikati.
Vse policijske sile so bile takoj mobilizirane, da bi prišle na sled roparjem. Takoj prve preiskave so pokazale, da je bil napad skrbno pripravljen: vsakdo izmed roparjev je natančno vedel, kaj je njegova naloga. Izkazalo pa se je tudi, da so roparji točno proučili mesto, kjer so nameravali izvesti rop, in da so tudi natančno poznali železniško progo.
Napad so izvedli ob treh zjutraj, ko se je poštni vlak nahajal kakih 80 km od Londona ter je vozil po Buckinghamshiru. Roparji so zamenjali neki zeleni znak za prosto pot z rdečim znakom. Obenem pa so porezali vse druge kable. Strojnik je vlak ustavil In še preden je lahko alarmiral ostalo osebje na vlaku, je bil že z orožjem prisiljen, da a svojim namestnikom vred stopi s stroja. Strojnik in njegov namestnik sta se hotela spočetka še nekaj upirati in prišlo je do prerivanja, med katerim je bil strojnik Jack Mills ranjen. Roparji so njega in njegovega namestnika skupaj ave-zali, medtem ko so drugi zakrinkani moški onemogočili tiste uradnike, ki so se nahajali v prvih dveh vagonih, v katerih je bilo največ poštnih vreč. Roparji so odklopili lokomotivo in oba dva vagona ter prisilili oba strojnika, da sta odpeljala ta del vlaka na neki stranski tir do nekega mostička približno dva kilometra daleč od tam, kjer je ostal drugi del vlaka. Poleg omenjenega stranskega tira je že čakal tovornjak, na katerega so roparji preložili več kot sto poštnih vreč, nato pa so se v temi oddaljili.
P,™? »e 1* zgodilo, da je bil v Veliki Britaniji izropan «potujoči poštni urad». Taki posebni vlaki so bili ustanovljeni pred 125 leti in njihova naloga je, zbirati in razdeljevati pošto vzdolž proge. Vlak, ki so ga izropali, vozi vsako noč iz Uiasgowa v London in ne prevaža potnikov. Preteklo noč je bilo na vleku, sestavljenem iz dvanajst vagonov, I 75 poltnih uradnikov 1 Pomočnik strojnike M-letni Da-
vid Whitby je davi, potem ko je zapustil bolnišnico, podal nekaj podrobnosti o ropu. Napadalci so imeli obraz zakrit s svilenimi nogavicami in večinoma so bili oboroženi z železnimi palicami in pendreki. «Delali» so kot dobro iz. vežbana vojaška edinica. razdeljena na dve skupini. Ena skupina si je dala opravka z lokomotivo, druga pa s prvima dvema vagonoma. Uradniki, ki so se nahajali na ostalih vagonih, niso ničesar opazili. Razumeli so, da se nekaf čudnega dogaja, šele tedaj, ko so zaslišali, da se lokomotiva oddaljuje. Policija je ugotovila, da so lokomotivo in oba vagona odklopile izvedene osebe, kar dokazuje, da je bil v roparski tolpi vsaj eden bivši železničar.
Glavna poštna direkcija je med drugim sporočila, da so bili na prvem vagonu sami zavoji in pa prazne vreče, na drugem vagonu pa so bile priporočene pošiljke in zdi se, da je bila med njimi tudi ena. v kateri so bili diamanti, namenjeni v Hatton Garden, londonski draguliarski center. V priporočenih pošiljkah so bili tu-di bankovci, namenjeni angleški državni banki, ki naj bi jih uničila. Poročilo pošte tudi zatrjuje, da ne bo mogoče povedati točnega števila ukradenega denarja, dokler ne bo napravljena kontrola na vseh poštnih uradih vzdolž proge. Vsekakor pa kaže, da bo izguba zelo visoka in da bo mogoče izražena s sedemštevilčnim Številom. Pozneje so objavili, da je poštni minister razpisal nagrado 10.000 šterlingov (17,5 milijona lir) za tistega, ki bo dal informacije, po katerih bo mogoče zaslediti in aretirati roparje. Se več. jo nagrado pa je baje razpisala neka zavarovalna družba.
Brž ko je odkrila rop — telefonske napeljave ob progi so bile namreč prerezane — je policija takoj organizifal« na cestah bloke ter začela preiskovati vse hiše na zadevnem področju. Toda nihče ni ničesar »pazil. S policijo delajo tudi izvedenci It Scotland Yarda, toda vse do večera še niso bili odkriti sledovi za roparji.
Vreme včeraj: najvlija temperatura 27.5. najni/ja 19.5. ob 19 url 26 4; zračni tlak 1009.4, vlage 5« odst., veter 3 lun jugozahodnik, nebo 8/10 pooblačeno, morje mirno. temperatura morja 2«.4 Padavine tekom noti 21.8 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 9. avgusta
Janez
Sonce vzide ob 4.56 tn zatone ob 19.24. Dolžina dneva 14.28. Luna vzide ob 21.54 in zatone ob 9.23
Jutri, SOBOTA, 10. avgusta
Lovrene
NADALJEVANJE AKCIJE ZA POMOČ SKOPJANSKIM ŽRTVAM
Do snoči so nabrali skoraj IO milijonov lir
V torek bo težak tovornjak s prikolico odpeljal zbrano blago naravnost v Skopje
Slovenska kultumo-gospodarska zveza je včeraj prejela obvestilo, da bo težak tovornjak s prikolico prevzel vse za ponesrečene v Skopju zbrano blago v torek zgodaj zjutraj in nato oblačila in druge prispevke odpeljal naravnost v Skopje.
Gre za obsežne količine blaga, saj sprejme tak tovornjak tovor za dva železniška vagona. Večina tega blaga je že urejena na o-srednjem zbirnem centru v Ul.
Geppa, ostalo pa bo treba dokonč. no urediti še v naslednjih dneh.
Zato opozarjamo vse darovalce, da bomo za to pošiljko sprejemali oblačila in druge darove v blagu samo še danes, petek, na osrednjem zbirnem centru v Ul. Geppa št. 9, ki bo odprt zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa od 16. do 20. ure. V soboto in ponedeljek blaga ne bomo več sprejemali, da se o- ' mogoči pridnim in požrtvovalnim zikom v Trstu 14.000 lir. Zupan ženam ureditev prinešenih darov občine Terzo di Aquilea iz videm-in pakiranje.	Iške pokrajine je poslal 15.000 lir.
Zbrani prispevki
Nadaljevala pa se bo v nezmanjšanem obsegu nabiralna akcija za denarne prispevke, ki jih bodo tudi nadalje sprejemala o-srednja zbirališča v Trstu in v Gorici.
Skupna vsota zbranega denarja se je danes že približala ^desetim milijonom liram in to zlasti, če upoštevamo, da zaradi pozne ure nismo mogli objaviti daljšega seznama prispevkov, ki so bili zbrani v Ljudskem domu v Križu.
Poleg tega so neposredno na generalnem jugoslovanskem konzulatu izročili naslednje prispevke: prebivalci Devina 52.200 lir, trgovec Petrič Franko 10.000 lir, Katoliška knjigarna iz Gorice 02 tisoč 700 lir in zavoj oblačil, konzul republike Honduras gospod Primo Rovis 50.000 lir, Državno učiteljišče s slovenskim učnim je-
Nabrano v Barkovljah (sekcija KPl «Matjašič» — 3. seznam):
Miklavec JRožka 500, Scheimer Marija 1000, Orel Josip 1000, Mar-tellani Etta 500, Batti Miloš 2000, Godnič Oskar 1000, Vigini - Sferza 1000, Sferza Giuseppe 500, Verša Josipina 200, Trošt 500, Turcheito 500, druž. Martelanc 1500. Caval-larin 1000, Campostrini 1000, Semi Lidiia 200. Moscolin 300, Umari Marija 300, Lucas Jolanda 500, Ba. tista 500, N.N 200, Krečič Rafael 500, Pipan Marta 1000, Starc Marija 500, Martelanc Massimo 500, Pertot Franc 300, Brišček Ferdinand 500, Taučer Angela 1000, Brišček Urška 500, druž. Pertdt Rafael 1000, Zuccoli Ladi 1000, Vodo. pivec Marija 500, Živec Ivan Danilo 1000 Ferluga Ivanka 200, Brišček Anton 300, Matjašič Josipina 1500, Vitez Marija 500, Ghetz Mar. ta 2000 Del Giusto Antonio 1500, Zuzek Emilija 500, Pertot Ladi 1000, Zuppani Giovanni 2000, Bar-taglia 1000, Gulich Marija 200, Michelazzi Franc 1000, Starc Anton 500, Starc Marčela 400, Starc-Ba-buder Ana 500, Gerussich Maria-
Za prvo pošiljko oblačil in drugih darov v blagu sprejema prispevke samo še danes osrednji zbirni center v Ulici Geppa 9, ki bo danes odprt od 8. do 14. in od 16. do 20. ure.
Denarne prispevke pa sprejemajo poleg osrednjega zbirnega centra v Ul. Geppa tudi: Tržaška knjigama v Ul. sv. Frančiška med uradnimi urami in uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, nepretrgoma.
Na osrednjem zbirnem centru v Ulici Geppa štev. 9 je veliko oblačil, obutve, odej in drugih daril. Prosimo žene, da pomagajo pri sortiranju ter pripravljanju paketov, tako da bo blago, oddano ponesrečencem, že urejeno. Javijo naj se na osrednji zbirni center Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
no 500, Pahor Marija 1000, Kon-cian Mirko 300, Sergas Karmela 1000, Verginella Olga 300, Sergas Peter 500, Marchi Floriano 200, družina Marinella 1000, Martellani Viktorija 300, Mosetti Rosina in Romeo 500, družina Regente 500, Schiappa Livia 300, Snidersich E-. milija 1000, Krečič Viktor 500. Per-tot-Baračič 20C0, Schiulan Frančiška 500, Vragnizan 1000. Škabar Alojz 5Ò0, Starc Marija 1000, De-grassi Remigio 1000, Gentile 100, Turk Vincenc 500, Starc Ciril 200, Steffe Lucija 100, Miloš Stelio 200, Mlaci Mario 200, Danieli Marija 200, Zorzut Josipina 300, Coballi Luigia 300, Coballi E. 500, Coballi Slavko 300, Starec Albin 1000, Starec Mirko 300. Starec Oskar 500, Stefani Rudolf 1000, Marsich Li-
dia 500, Marsich Teresa 500, N.N. 700, Michelazzi Valerija 500.
Skupaj 57.400.
Nabrano v Borštu (3. seznam): Brežedft Viljem 500, Petaros Marija (71) 500, Bait Kristina 1000. Hervat Josip 1000, družina Štolfa 1000.
Skupaj 4000.
Nabrano v Bazovici (5 seznam ) : Križmančič (86)	1000, Metlika
2000, Arduini 1000, Mlač 1000, Vodopivec Andrej /500, Gregori (78) 2000, Renčelj Anton 2000, Razeni Silvester 1000, Pečar Matija 1000, Grgič Edi 2000. Janko (141) 500. Skupaj 15.000.
Nabrano v p.d. «S. Škamperle» — Sv Ivan (5. seznam):
Umek Alojz 5000, Mikac Vili 1000, Koršič Anton 1000, Pisani Pino in Marija 1000, Babič Viktorija 1000. Mijot Marija 1000, Vat-ta Erminia 500, Piculin Ladislav 1000, Posega Flavio 2000, družina Vetta 500.
Skupaj 14.000.
Nabrano v p.d. «A. Sirk — Sv. Križ (3. seznam):
Bizin Franc 1000, Košuta Emilija 1500. Batič Marija 500, Švab Marija 1000, Bogateč Anica 1000,' Dovšak Marija 1000, Švab Angela 1000, Švab Viktorija 500, Godnič Martin 1000, Godnič Berta 1000, Švab Mario 1500, Semec Malija 1000, Sonce Marija 1000, Tence Ivo 3000.
Skupaj 16.000.
Nabrano pri SKGZ (9. seznam): Družina Gregorič 2000, Trebeč 1000, Bajec Franc 1000, Bogateč Just 1500 Veiselfeld Marija 2000, Vrabec Ùbald 2000, Klein Emma 2000, Zorz Marija 1000, Antonini Lia 1000, družina Segulin 2000, Hočevar Justina 1000.
Skupaj 16.500.
Prejšnja vsota	9.700.370
Danes objavljeno	122.900
V .Gorici
danes objavljeno	17.500
Skupaj 9.840.770
Seznam darovalcev oblatil, obutve in posteljnine:
Kobal Pavla, Obersnel Andrej, Petronio Roza, Piliz Laura, Foschi Ivanka, Kralj Karla, Kosmina Duša, Košuta Duša, Udovič Peter, družina Morel, Pelier Adelaide, Bratina Štefanija, Slavec Jojip, Prebeneg 80, Lušinj Antonija, druž. Kralj, Trebče 180, druž. Furlan, Osvaldella, druž. Pregare, druž, Tence, Vidic Margareta, '.Trampuž, druž. Berginc, Ferluga Mario, Petaros Pepca^ Boršt 70, Zavadlav Gabrijela, Dessenibus Antonio, Pechl Irma, Bole Ljudmila, Delcampo Vittorio, Cunja Marija, Vouk Ivanka, Rosani, druž. Regent, Černigoj Eleonora, Bordon Marija, Polli, Pipan Marij, Macarol Josip, Dekleva Lina, Po-ropat, Nicolini Fabio, Derschitz Violetta, Verginella, druž. Martel, Godina, Obersnel Pavla, družina
Pridne žene že ves teden na osrednjem zbirnem centru v Ul. Geppa požrtvovalno urejajo darila za težko prizadete Makedonce. Gre za obsežne količine In za potrpežljivo delo, ki bo trajalo še nekaj časa
Segulin, družina Bertocchi, A. V., Hočevar Justina, Gombač Emil, N.N., Nives.
Maganja Anton, Bezin Jožef, Sedmak Justa, Tence Hortenzija.
Obvestilo
gostinskim podjetjem
Pokrajinska turistična ustanova obvešča vse hotele, penzione in gostišča ter vse osebe, ki sploh oddajajo sobe v najem, da se morajo vsi potniki, ki prihajajo s področja Bangkoka v Tajlandi-ji; ravnati po profilaktičnih predpisih proti koleri, ki jih vsebuje mednarodni zdravstveni pravilnik. Vsa gostinska podjetja morajo torej takoj obvestiti pristojnega zdravnika o morebitnem prihodu potnikov s tega področja.
HOMATI.tE PRI MSI
Morelli se je prelevil iz «revolucionarja» v konformista
Z razburljivega kongresa neo-fašistov se je vrnila tudi tržaška delegacija: Kot je inatto, je na kongresu prišlo do kričanja in do pretepov ter do razkola na dva ostro ločena dela: «umerjene» (Michelini) in «revolucionarje» (Al-mirante).
Kot izhaja iz vesti iz vrst krajevnih voditeljev MSI, je do podobnega razkola prišlo tudi v Trstu, odnosno sta se tudi v Trstu praktično izoblikovali dve neofašistični skupini, saj sta od tržaških delegatov De Terra in hocchi s kongresa odšla in izjavila, da se priključita Almiranteju. Pri tem je zanimivo, da je Locchi do sedaj bil komisar tržaške MSI po odstopu Morettija, ki je pogorel na volitvah.
Guerrieri, Ida de Vecchi in Morelli pa so se pridružili Micheli-niju in so na kongresu ostali. Zanimivo je, da so pri tem temeljito spremenili svoje stališče, saj je znano, da so pri razkolu, ki je bil 1953. leta, prav ti predstavniki bili najbolj goreči zagovorniki Almiranteju in da je med tržaškimi vidnejšimi fašisti bil takrat samo Gefter Wondrich, ki je zagovarjal «zmernejšo» strujo.
Številna tržaška delegacija na dvanajstem celevškem velesejmu
Velesejem je pomemben za Italijo, še posebno pa za tržaško pristanišie ■ Velik poudarek na lesu
Včeraj dopoldne so v Celovcu svečano odprli dvanajsti velesejem, ki je posvečen prvenstveno lesu in na katerem sodeluje 1.372 razstavljavcev iz 22 držav.
Celovški velesejem je pomemben za Italijo in še zlasti za tržaško pristanišče, saj predstavlja ob. sežno avstrijsko področje in odpade 97 odstotkov izvoza lesa s tega področja na Italijo.
Enotni tržaški odbor za propagando je tudi letos uredil na velesejmu zanimivo razstavo, ki prikazuje turistične zanimivosti, pristaniške in industrijske zmogljivosti. Vhod na razstavo je originalen, saj je kopija cestnega predora v Sesljanu, notranjost pa ima obliko ladijskega trupa.
Velesejem je odprl minister za obnovo dr. Bock in je bila na otvoritveni svečanosti prisotna številna tržaška gospodarska delegacija, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice dr Caidassi, sestavljali pa:	za velesejem dr.
Chiaruttini, za Javna skladišča inž. Colautti, za enotni odbor za propagando Fabris, za združenje brodarjev kap. Gerolimich, za zdru-
«iiiiMMMiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiim
GLOBOKO PRESUNJENI KONTOVELCANI
Milan Gerlanc s Kontovela seje smrtno ponesrečil na Mangrtu
Prišel je na obisk k materi in sorodnikom 17. ZDA, kamor se je preselil že pred vojno

Milan Gerlanc (prvi na levi) s sinom Glennom in s svojim sorodnikom na plaži v Sesljanu, med enim svojih obiskov na Kontovelu
Vest o nenadni, tragični smrti sorojaka Milana Gerlanca, je včeraj globoko presunila vse prebivalce Kontovela. Milan Je prišel pred enim tednom iz Amerike s trinajstletnim sinom Glennom na obisk k materi in sorodnikom, danes pa ga ni več med živimi. Imel je 43 let in je že mlad potoval v ZDA kot natakar na «Saturnii» in potem na «Vulcanii». Potem se je dokončno preselil v Ameriko, kamor je nekaj časa potem šel tudi brat Karel. Skupaj sta odprla trgovino z jestvinami 50 km iz New Torka. Milan je postal ameriški državljan in se je poročil z Američanko po rodu iz "• Barija. Imela sta tri otroke 20-letnega Milana, 13-letnega Glenna, ki je sedaj prišel z očetom na Kontovel, ter 12-let-no hčerko.
Čeprav onstran velike luže ni Milan nikoli pozabil na rodni kraj in na svojo mater. Vojne se je udeležil kot ameriški vojak, in je bil med tistimi, ki so se izkrcali v Normandiji. Komaj je po vojni utegnil prihraniti toliko, da si je lahko privoščil vožnjo v Italijo, je prišel na obisk. Pred petimi leti je prišel z družino, kateri je hotel pokazati svoj rojstni kraj. Vrnil se Je pred dvema letoma s sinom ln sedaj je prišel tretjič. Na Kontovelu v hiši št. 13 živi njegova mama Marija s hčerko Vido por. Merucci, v hiši ob cesti pa stanuje Milanova teta Marija Starc s svojo družino. Milan pa je bil doma v obeh. V ti dve hiši pa se je od včeraj vselila globoka žalost.
Milan Gerlanc je bil na Kontovelu že nekaj dni. Obiskal Je vse prijatelje in znance ter se dolgo pomenkoval o življenju v Ameriki, toda pred odhodom čez ocean in kot že prejšnjikrat je hotel s sinom na izlet v Jugoslavijo. Mali Glenn Je bil že nestrpen, oče mu je namreč obljubil, da ga bo peljal v gore. Čeprav se je teta Marija upirala, se je Milan pripravil in pripravil je tudi Glenna. Bratranec Josip Starc mu je posodil vse potrebno za izlet in dal mu je na razpolago tudi svojo «Giardinetto». Vesela in nasmejana sta se Milan in Glenn odpeljala v torek zjutraj okrog 4. ure. Nameravala sta v Tolmin, Bovec in od tod priti najprej na Mangrt, kasneje morda tudi na Triglav. Obljubila sta, da se bosta vrnila v treh dneh.
Toda Milan Je prišel samo do Mangrta. Z avtom je verjetno privozil do koče pod Mangrtom ln se
nato začel vzpenjati po pobočju. Tam pa ga je čakala kruta smrt. Spodrsnilo se mu Je ln padel je v globok prepad pred od groze strmečimi očmi sina Glenna, ki je videl očeta strmoglaviti.
Tragično novico so predvčerajšnjim jugoslovanske oblasti sporočile policistom s komisariata na Opčinah, ti pa so obvestili svojce.
Težko je bilo povedati materi Mariji, da se je bil njen sin Milan smrtno ponesrečil. Mati namreč trpi na srcu in spočetka so ji samo povedali, da je ranjen. Kljub temu se je spustila v obupen jok. Komaj so zvedeli o nesreči, so včeraj zjutraj takoj odpotovali v Bovec bratranca Josip ln Drago ter sestra Vida. Do sinoči se še niso vrnili, in se še ne ve, kako se je pravzaprav dogodila nesreča. Prvotno se je mislilo, da se je ponesrečil tudi Glenn ter da je hudo ranjen v bolnišnico v Novi Gorici. Telefonsko smo se informirali pri postaji ljudske milice v Bovcu, kjer so nam povedali, da je sin živ in zdrav v Bovcu, kamor so prenesli tudi truplo nesrečnega Milana. Mi-
lan se je namreč ponesrečil, ker da se je vzpenjal po pobočju Mangrta z navadnimi čevlji.
Vesti torej niso bile popolne in še sinoči so pri teti Mariji nestrpno čakali na vrnitev Draga in Josipa, znanci in prijatelji pa so povpraševali zaskrbljeno družino kako in kaj.
Tragično novico o Milanovi smrti so sorodniki s težkim srcem sporočili tudi ženi Grazii in obema otrokoma, ki so ostali v ZDA. Sočutno se je zanimal tudi ameriški konzul v Trstu in uslužbenec konzulata je že odpotoval v Bovec. Ni znano, kdaj bodo truplo nesrečnega Milana prepeljali na Kontovel in morda potem v ZDA.
Opozorilo dijakom
Tržaško županstvo opozarja, da zapade 24. t.m. rok za predložitev prošenj za nagrade, ki jih je dala Tržaška hranilnica na Razpolago dijakom srednjih šol. Interesenti se lahko zglasijo na oddelku za javno šolstvo tržaške občine, soba 97 v drugem nadstropju na županstvu, Trg Unità št. 4, kjer dobe vse potrebne informacije in tudi prepis razpisa.
ženje špediterjev dr. Gropaiz, za združenje linijskih brodarjev dr. àjiliani, za pokrajinsko turistično ustanovo odv. Volli in za center za gospodarski razvoj Padoa. Na otvoritveni svečanosti je bil prisoten tudi predsednik zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Avstrijo, dr. Thuerridl.
Francoska jamarja sla se vrnila iz trebenske jame
Francoska jamarja, ki sta se spustila v jamo pri Trebčah, sta prišla sinoči ob 19. uri po 36 u-rah bivanja v jami, zopet na pro sto. Jama je globoka 329 m in je ena najbolj nevarnih zaradi krušljivosti sten. Jamarja sta izjavila, da je Timava, ki teče skozi jamo, sedaj precej plitva. Po njej sta plula s pnevmatičnim čolnom v dolžini kakih 80 m.
Italijanski jamar Mario fiuscia-ni, ki so ga vprašali, kaj meni o podvigu francoskih jamarjev, je izjavil, da je zelo pomemben tudi zaradi tega, 'ker sta vzela jamarja s seboj kar 3 stote raznega materiala. Jamarja bosta raziskovala še druge kraške jame, menita pa, da je trebenskn najtežja. Vendar nista prišla nazaj
preutrujena, ker sta spala mi kar 10 ur.
v ja-
Pmlnosfnc lestvice profesorjev slovenskih srednjih šol
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. t.m. dalje, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom- v Ul. Lazzaretto Vecchio 9, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega o-zemlja za šolsko leto 1963-64.
* Na turbinski cisterni «Agip-Trieste», ki jo gradijo v ladjedelnici Sv. Marka, so včeraj postavili velik del krme. Gre za primerno oblikovan kos jekla, ki ima 20 ton in'torej za delikatno operacijo. Ladjo gradijo za družbo SNAM iz Milana.
Odhod formoške ladje «Tjuiyung»
J '	---I----
Trsta proti Cipru in nato proti Formozi motorna ladja «Tauyung». ki ima 5.500 ton in katero so zgradili v ladjedelnici Felszegy v Miljah za Formozo. Pri svečani pre-
sadka, predstavnik brodarja Y. C. Chang in predsednik ladjedelnice inž. Giacomelli. Nova ladja bo vozila predvsem banane, eksotično sadje in drugo hitro pokvarljivo blago, za kar je opremljena s posebnimi ventilatorskimi napravami. Ladja lahko razvija br-zino 16 milj.
Razstava «ex tempore» v galeriji Rossoni
Ko smo v torek poročali o u-s peli «ex tempore» od pretekle nedelje pod Kontovelom, smo re. kii, da bodo najboljša dela razstavil• v galeriji «Rossoni». In tako smo sinoči v tej popularni pasaži v središču mesta imeli pri. ložnost ogledati si dela, ki jih je žirija odbrala za strnjeno razstavo z istim motivom. Vprašanje je, če so izbrali res le najboljša dela, odnosno če vsa razstavljena dela zaslužijo mesto na panojih v Rossoni jevi galeriji. Toda od 74 del, kolikor jih je bilo žiriji izročenih po končanem tekmovanju minulo nedeljo, visi od sinoči v galeriji 43 del, med katerimi so seveda vsa nagrajena, in sicer slika Nicola Sponze, ki je dobil prvo nagrado v znesku 100 tisoč lit, ter Rossignonova, Bru-mattijeva in Mani agova, za "a-tere so umetniki dobili po 50.000 lir nagrade. Posebej bomo omenili, da so bile pohvaljene še slike, ki so jih na tej ex tempore napravili Calligaris, Wolf, Sornioni in Chiacicheva. Zelo heterogena, toda tudi zanimiva razstava zasluži, da si jo ogledamo, saj nam dokazuje in prikazuje, kako tržaški umetniki podoživljajo ta tako značilni kotiček naše zemlje. Razstava bo odprta le do ponedeljka zvečer.
Z avtom v steno
23-letnemu trgovcu Francu Maz-zlcchinu iz Ronk št. 9 se je verjetno zdelo, da je v Angliji, kjer vozijo po levi strani. Včeraj navsezgodaj je vozil svoj Volkswagen po obrežni cesti proti Trstu. V avtu se je peljal tudi 41-letni mehanik Bruno Tivan tudi Iz Ronk, Ul. 4. novembra 47. Ko je Mazzuc chln privozil do Grljana, mu je z nasprotne strani privozil neki avto in da bi se mu izognil, je Maz-zucchin ostro zavozil na levo in se zaletel v steno ob cesti. Kako je mogel zavoziti na levo, to je vprašanje, s katerim so se ukvar jali agenti prometne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče. Oba ponesrečenca pa so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na prvi kirurški od-Včeraj dopoldne je odplula jel jìtilpk. Mazzucchin se je ranil nad rsta uroti CiDru in nato nroti levim očesom, po zgornji levi veki, ramah, kolenih, desni nogi in
daji ladje je bila prisotna vsa po-1 dneh.
roki, Tivan pa se je pobil po zatilju ter se opraskal po nosu in Komolcih. Okrevala bosta v osmih
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiimMiniiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAOSTRITEV SINDIKALNE BORBE
Uslužbenci avtobusnih družb bodo tokrat stavkali 4 dni
Tako so enotno sklenile vse sindikalne organizacije • Oblasti bi morale posredovati
Iz Rima je prišla vest, da so sindikalne organizacije uslužbencev avtobusnih družb napovedale 96-urno stavko vseh svojih članov na celotnem državnem področju. Ker so pri tem sklepu sodelovale praktično vse sindikalne organizacije, se pravi CGIL, CISL in UIL, je treba pričakovati, da bo stavka ohromila ves avtobusni promet v državi, ki je odvisen od zasebnih družb.
V	zvezi s tem sklepom sindikalnih organizacij «Državnega zavoda za prevoze» (Istituto nazionale dei trasporti) je bilo sinoči objavljeno posebno sporočilo. V sporočilu je rečeno, da so sindikalne organizacije napovedale novo stavko, ker so se razbila pogajanja z 1NT glede poenotenja delovnih in mezdnih pogojev v podjetjih. Zainteresirani pokrajinski sindikati bodo določili datum in druge pogoje stavkovnega gibanja.
V	sporočilu se obvešča tudi, da se bo začela danes dvodnevna stavka delavcev in uslužbencev, ki spadajo v sektor blagovnih
iiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiimiHiHHiiHimiiiiiimiiimitiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
ŽE TRETJA SMRTNA PROMETNA NESREČA V TREH DNEH
Motociklist iz Vremskega Britofa se je ubil pri trčenju v Padričah
Do nesreče je prišlo pri begunskem taborišču, kjer je bil ponesrečenec na mestu mrtev
V treh zaporednih dneh, tri smrtne žrtve cestnih nesreč. To je tragična bilanca, ki jo beleži črna kronika v tem teanu. V torek 80-letni Lonzar, predvčerajšnjim 23-letni Poropat, včeraj pa 50-letni Franc Logar iz Vremskega Britofa pri Divači št. ?4. O-krog 12. ure se je Logar peljal na svoji «Gileri» z Opčin proti Bazovici mimo Trebč in Padrič, na zadnjem sedežu motorja pa se je vozil njegov 58-letni prijatelj A. Pirhavec iz Sežane št. 34. Ko pa je Logar privozil do begunske, ga taborišča v Padričah, je silovito trčil v furgon «Ape», ki mu je v tistem trenutku presekal pot. 27-letni šofer motofurgone Roberto Ticich, ki stanuje v omenjenem begunskem taborišču, je nenadoma zavil na levo, ker je
nameraval v taborišče samo, v trenutku, ko ga je Logar prehiteval. Zaradi trčenja sta se oba motorista prevrnila, Logarja pa je s silo vrglo vstran, kjer je z glavo udaril v obcestni zid in bil je na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje. Useda je hotela, da sc njegov sopotnik ni niti opraskal; Pirhavec je ostal nepoškodovan.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Zdravnik RK dr. Pincetti, ki je z bolničarji prihitel v Padriče, je lahko ugotovil samo smrt nesrečnega Logarja. Njegovo truplo so nato prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
prevozov 1NT. Stavka se bo zaključila opolnoči 12. avgusta.
Ponovna stavka uslužbencev avtobusnih družb bo brez dvoma hudo prizadela posebno delovne ljudi na našem ozemlju. V tem trenutku še ne vemo. kdaj se bo stavka začela, ker bodo o tem sklepale tržaške sindikalne organizacije. Ne moremo pa izključiti, da bi utegnilo priti do nje 13. t.m. V tem primeru bi se stavka zaključila dva dneva po .velikem šmarnu.
Ta domneva je verjetno zelo blizu rešnice, ker bodo v tem primeru najbolj prizadeti predvsem izletniki in ne toliko delovni ljudje kot taki. Ob priliki velikega šmarna namreč skoraj popolnoma zamre proizvodna dejavnost v veliki večini večjih in tudi manjših podjetij.
To pa seveda ne pomeni, da ne bo ta stavka prinesla s seboj kup nevšečnosti za vrsto delovnih ljudi. Zato bi bilo potrebno, da oblasti čimprej posežejo vmes (saj so prav od njih odvisne koncesije zasebnim podjetjem) ter poskrbijo, da se spravijo v sklad splošne koristi in interesi usluž-bencev pri teh podjetjih.
Kot smo že poročali, uslužbenci avtobusnih podjetu zahtevajo, da se jim nrizna z novo delovno pogodbo pravica do pogajanja v okviru posameznih podjetij, nada. Ije zahtevajo določene poviške mezd in obnovo kvalifikacijskih razpredelnic.
Ukradel je
kar 30 transistorjev
Agenti sodnega oddelka komisariata v Miljah so prijavili zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami 28-letnega Steli ia Smilovi-cha, ki stanuje v Ul. Metastasio 15 pri družini Papagna. Prijavili so tudi Riccarda Bellobarbicha iz Tržiča, Ul. Gorizia 19, ter Bernarda Kaliko iz' Ul. Gozzi 9. ob« zaradi sprejemanja ukradenega bia-ga. Agenti so na podlagi prijave 33-ìetnega Francesca Vallona iz Milj, Li. Mocenigo 9, lastnika trgovine z radioaparati in električnimi stroji začeli preiskavo in končno prijeli omenjenega Smitovicha.
24. februarja letos je Vallon prišel na komisariat in službujočim agentom povedal, da so v noči med 23. in 24. februarjem neznanci s silo odprli vrata trgovine na Trgu Galileo Galilei v Miljah in odnesli 30 transistorjev raznih znamk ter 8 električnih brivnih
aparatov «Refnington» in Philips» v skupni vrednosti 700.000 lir.
Agenti so se takoj lotili dela in kaj kmalu ugotovili, da je Smilo-vich v omenjeni noči bil s svojim avtom v Miljah. Potem so ugotovili, da je nekajkrat potoval v Tržič s polnimi torbami. Policisti so tedaj obiskali trgovino radijskih aparatov v Tržiču, last Bellobarbicha, ter neko delavnico za popravila radioaparatov v Trstu, kjer so našli skoraj vse ukradeno blago. Lastnik trgovine v Tržiču in lastnik delavnice v Trstu sta tudi povedala, kdo jima je prinesel transistorje. Ni bilo težko potem izslediti Smilovicha. Ta je povedal, da je v tisti noči šel z avtom «Giulietta» v Milje in nesel s seboj platneno rjuho ter razno orodje, katero je potreboval, da je prežagal žabico na vhodnih vratih Vallonove trgovine. Ostalo je znano. Skoraj vse ukradeno blago v vrednosti 600.000 lir so policisti spet dobili nazaj in ga vrnili lastniku. Niso pa mogli dobiti nekaj transistorjev, ki sta jih Kalika in Bellobarbich prodala v inozemstvo. Morala pa sta Vallo-nu plačati razliko.
Smiiovich je sedaj na začasni svobodi.
Nazionale 16.00 «Siamo tutti pomicióni».
Arcobaleno 16.00 «Dolce violenza».
Fenice 16.00 «Dan 11 terribile». Technicolor. Rock Hudson.
Grattacielo 16.00 «lj limite della vergogna». Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «L’assassino viene ridendo».
Alabarda 16.30 «Sexy Follie». Technicolor. Prepovedano mladini.
Filedrammatico 16.30 «L’oro dei Ca-raibi». John Payne.
Aurora Zaprto zaradi poči **•
Cristallo 16.30 «Le frontiere dell’odio». Technicolor.
Capitol 16.30 «Gli inesorabili» — A. Hepburn, B. Lancaster.
Garibaldi 16.30 «La settima onda». Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Guerrilla nella jun già» E. Henderson.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Aaprto zaradi počitnic.
Astoria 17.00 «Amore ritorna». Technicolor. Rock Hudson, Doris Day.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 17.00 «Misterius». Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «I filibustieri dei mari del sud» J. Hall, J. Paradine.
Marconi 16.30 «Il delirujuente del rock and roti» Elvis Presley.
Ideale 16.15 «Kapo» Susan Strasberg.
KINO NA PHOSTEM
Satellite 20.00 «Torna a settembre» Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobriglda.
Marconi 20.15 In 22.00 «li delinquente del rock and r0,H» Elvis Presley.
Paradiso 20.30 «L’ammutinamento del Caine». Technicolor. H. Bogart, J. Ferrer.
Danes: v MIRAMARU predstava «Luči tn zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von M-ira-mare», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan ln Karlota».
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan Od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963.
Mladinska iniciativa priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni mladinski izlet na Koroško. Cena v kateri je vračunana vožnja, hrana in prenočišče znaša 3500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška. Število prostorov Je omejeno.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi dne 25. 8. enodnevni izlet na Vršič. Na povratku si bodo Izletniki ogledali znameniti botanični vrt ln Mlinarico v Trenti, Vpisovanje vsak dan v trgovini Dra-šček.
SPDT priredi 1. septembra izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce In Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Ceppa 9.
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta 1963 izlet v Rakov Škocjan. Logatec, Predjamski grad in Postojno. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v via di Servala 124-1. vsak dan razen ob sobotah ln nedeljah od 20.30 do 2.1.30.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. avgusta 1963 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 1' oseb.
UMRLI SO: 80-letna Caterina Bonifacio vd, Daminani, 40-letnl Mario Juriše vicih, 73-letna Anna Kobau por. Sancin, 73-letna Giovanna Antonia Fabris, 60-letna Cristina Mev-la vd. Zoff, 89-letna Teresa Mer-cher vd. Nadala, 55-letni Eugenio Artico, 46-letma Vittoria Lacota, 22-letni Sergio Poropat. 79-letna Elisabetta Min lussi vd. Trevisan, 75-letnl Giovanni Penso.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo, Dl. Buonarroti 11; Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul, Bonomea 93,
SOŽALJE
Ob bridki izgubi tragično preminulega Sergija Poropata, izreka mladina prosvetnega društva «Rade Pregare» iz Rojana-škorklje globoko sožalje hudo prizadeti družini.
Urnik mesnic ob velikem šmarnu
Tržaška prefektura je po posvetovanju s prizadetimi ustanovami dovolila, da ostaneio v nasprotju s predpisi vse mesnice 15. t.m. zaprte. Zato bodo odprte v sredo 14. t.m. od 7. do 13. ter od 17. do 19. ure.
lune /m kntb

predvaja danes, dne 9. t.m. z začetkom ob 18. url (ob 80. url se predstava nadaljuje na prostem) film, ki je prejel nagrado v Cannesu in Oscar 1961
MAI
Dl
DOMENICA
(«NIKOLI V NEDELJO»)
Igrajo:	Melina Meroourl ki
Jules Dassln.
TRADICIONALNI JAHALNI TURNIR V LIPICI
bn v NKnRUn, 11. »vrinita • Nastopale bodo najbolj»« jugoslovanske jahalne skupine tor juninrskn skupina, ki hod« pule hi nastopale na mednarodnem juninrskem jakalnem turnirju • (Ib koncu ples in prusta zabava - VABLJENI
Težnja za sodobno poljedelsko proizvodnjo v azijskih deželah
Prehod s tradicionalnih kultur k raznolični proizvodnji
Poučna Ezopova basen -Napori jugovzhodnih dežel Azije, da vskla-dijo svojo poljedelsko proizvodnjo z naraščajočim prirastkom prebivalstva - Politično pogojeno pomoč večina azijskih dežel zavrača
V Bangkoku je pred kratkim nekdo v neuradnem pogovoru in v nekoliko modernizirani obliki pripovedoval eno Ezopovih basni, i«.to v obliki nekakšnega komentarja v zvezi s svetovnim kongresom o prehrani, kongresom, ki je bil nekako napove’dal «vojno lakoti». Basen govori o kmetu, kako ta stoji poleg svojega voza, katerega kolesa so se bila pogreznila v blatu, pa joče in moli, da bi se izkopal iz nesreče, vo* pa ae nikamor ne premakne, v«e dokler ne začuje glasa, ki mu pravi! «Nihče ne pomaga rad onemu, ki si sam noče pomogaM, Podstavi rame pod kolo im ošvrkni vola.»
Pripovedovale« je pri tem prav gotovo mislil na večje napore, ki bt jih morale posamezne azijski* dežoie, posebno one na jugovzhodnem delu kontinenta, znane koč glavni proizvajalci hrane, ki bi jih te dežele torej morale v*o®*, da bi »e zmanjšalo ne-«oiwnmerje, ki je nastalo med peirastkom prebivalstva in pro-mvodnjo živilskih potrebščin.
Saloga živil in nasploh živ-We*d«ka raven prebivalstva so v teh deželah daleč pod povprečjem v smislu evropskih meril. Vzemimo za primer Tajsko, za azijske pojme deželo z dokaj visokim življenjskim standardom, katera ima precej plodne, čeprav ne v celoti obdelane zemlje, in kjer pa kmet živi, kot je živel pred nekaj stoletji, slabo prehranjen in obremenjen s številnimi boleznimi.
Tajski poljedelec pridela na enem raju (površinska mera) komaj' 210 kg riža, v tem ko ga njegov sosed v Burmi na isti površini pridela 213 kg, na jugu Vietnama 231, na Japonskem pa 830 kg. Razumljivo, da se v istem razmerju oblikujejo tudi povprečni dohodki poljedelskih proizvajalcev.
Razlogi takšnega stanja so v glavnem znani: v proizvodnji, se pravi v načinih in metodah proizvodnje riža, osnovne in poglavitne hrane azijskih prebivalcev, lahko rečemo, da se stoletja nič ni spremenilo. Žetev je odvisna od dežja, oziroma suše, vtem ko o mehanizaciji sploh ne more biti govora, a namakalne naprave, oziroma sistemi se nahajajo šele v izgradnji. Velike poplave, do katerih pogosto prihaja v dolinah in v deltastih predelih rek, katerih struge niso regulirane, kot na primer v Burmi, lahko v tolikšni meri uničijo pridelek, da kmet pospravi šele deseti del tega, kar je bil pričakoval.
Odvisnost od naravnih, predvsem Vremenskih razmer, znatno zmanjšuje tudi izvozno zmoglji-vost glavnih proizvajalcev riža v jugovzhodni Aziji, Kambodže, Tajske in Južnega Vietnama, da ne govorimo o tistih deželah, ki 2 lastno proizvodnjo ne krijejo niti lastnih potreb, marveč so odvisne od uvoza.
Statistike ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod pravijo, oziroma dokazujejo, da je slabo vreme bilo eden od glavnih vzrokov padca riževe proizvodnje v jugovzhodnih predelih Azije, razen v Vietnamu, na Področjih pod 17 vzporednikom, kjer so zaradi vojnih dogodkov hila zapuščena domala vsa riževa Polja. Vendar bi se v borbi s slabim vremenom mogle z uspehom uporabiti sodobnejše metode obdelovanja, sodobnejša sred-slva in naprave, ki bi gotovo navzlic vsemu omogočila boljši Pridelek riža.
Zdaj so malone vse te dežele v svoje večletne gospodarske na-òfte vnesle kot eno glavnih točk Modernizacijo poljedelstva ter Pridobitev novih obdelovalnih površin. Rezultati tega so skoraj Povsod manj ali več očitni, vendar imajo strokovnjaki v tem po-glcdu tudi več kritičnih pripomb.
Začenjajo pri dejstvu, da na večini področij sploh ne obstaja «Slad po zemlji», se pravi, da je zemlje dovolj, kar omogoča laž-1° ekstenzivno proizvodnjo. Ce b* se pa skušalo stopiti v nasprotni smeri, pravijo strokovnjaki. bi se z ustvaritvijo novih ornih površin ter uporabo sodobnejših metod na starih, kakor tudi s pomočjo večje uporabe u-metnih gnojil in istočasno gojitvijo dveh kultur, mogli vsekakor doseči tudi boljši rezultati.
Med izvozniki riža postavljajo Burmo kot primer takšnih vskla-jenih naporov, kjer se ob novih ornih površinah obenem tudi na starih dosega določen maksimum. Toda tu so v poljedelski proizvodnji lansko leto porabili okrog 34 tisoč ton umetnih gnojil, nasproti 26 tisočem v letu 1061.
Po drugi strani se v azijskih deželah vse bolj širi tudi prepričanje o potrebi raznolične proizvodnje, se pravi o tem, da se opusti izključno pridelovanje tradicionalnih pridelkov iz kolonialnih časov. Malajska vlada bo letos dala na razpolago znatne vsote denarja za izvedbo programa preusmeritve majhnih posestev od proizvodnje gume na druge kulture. In čeprav se v tem v določeni meri skriva namen, da se zaščitijo veliki lastniki plantaž pred odvečno proizvod-
njo naravne gume, katere so sve-.tpjraa trjSiščS.ie prepolpa. pa je vendarle 'ta ukrep pozitiven, v kolikor teži za razširitvijo proizvodnje, in to predvsem živilskih potrebščin, da bi se tako ta proizvodnja nekako vskladila s stopnjo naraščanja prebivalstva.
Tajska, Kambodža in Burma se zadnji čas pojavljajo, tudi kot izvozniki pomembnih ‘količin koruze, oljnih semen in drugih kultur, ki jih goje hkrati z rižem in katere v dobršni meri omogočajo dotok za nacionalno izgradnjo tako potrebnih tujih deviz.
Raznoličnost poljedelske proizvodnje, h kateri težijo dežele jugovzhodne Azije, bo imela, kot menijo strokovnjaki, ugoden vpliv tudi na spremembo strukture sicer enolične in nezadostne prehrane prebivalstva.
Tuja pomoč v prid razvoja po-
ljedelstva je v teh deželah v vsakem primeru dobrodošla, predvsem kar zadeva mehanizacijo in kemična sredstva, potrebna za so. dobno obdelovanje, vendar so potrebe še vedno mnogo večje od pomoči, ki prihaja. Skratka: še vedno je več koristnikov, ki pomoč potrebujejo, kot pa ponudnikov, ki so takšno pomoč pripravljeni dati. Večkrat se tudi dogaja, da je ta pomoč politično pogojena, kar pa ne odgovarja splošni politični orientaciji večine teh azijskih dežel. Zaradi tega se vse močneje čujejo glasovi, da se je treba bolj opreti na lastne sile, povečati lastne napore, obenem pa te vskladiti s svetovno akcijo borbe proti lakoti, ki je gotovo ena najplemenitejših bitk, kar jih je kdaj človeštvo vodilo v svoji zgodovini.	N. V.
Nedeljske «ex tempore» na Kontov elu se je udelešll tudi slikar prof. Avgust Černigoj, ki ga vidimo pri delu.
aioiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiioiiniiiniiioiiiiniiiiiiiiriiiiMniiiioioiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiniiiniiiniiiiiiMiniiHiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiigiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiniHiiiiiiiiiiiiiiiMmiiimiiiiii
PRIMORSKI ŠTUDENTI NA PEVSKI TURNEJI PO POLJSKI
-----------' — —..................................................... -■ ............................. ....... ■■■■..... ..................
Brezhibna discipliniranost človeka in «twist na poljski način»
Na prestolu rektorja krakovske univerze - Dvojni praznik smo kar skupaj slavili - Zelo draga kapljica in čudno razvrščenje dežel

V Krakovv smo prišli v ranem jutru 22. julija, na dan poljskega praznika osvoboditve.
Ko smo se za silo naspali, nas je asistent za srbohrvaščino Ja-gellonske univerze, magister Wagner — po rodu iz Wilna — vodil po mestu od ene znamenitosti do druge in nam jih razlagal v najčistejši hrvaščini. Poleg cerkva nam je razkazal glavne in najstarejše univerzitetne'zgradbe kot sta Collegium Majus in Collegium Novum. Današnje glavno univerzitetno poslopje v lepem parku ob spomeniku Nikolaja Kopernika pa ni staro več kot kakih sto let. Ima novogotska stopnjišča in renesančno «aulo magno» za volitve profesorjev, promocije in razne ceremonije oh začetku in koncu akademskega leta. Na stenah visijo slike bivših rektorjev, večinoma dela slavnega Jana Matejke, čigar sliko Jana Sobieskega hranijo v Vuti-kanu. Šele zadnji dan sem imel srečo, da mi je prijatelj Wacek z dovoljenjem prorektorja odprl to častitljivo sobano. Ko nas ni nihče videl, sva izmenično sedla na privzdignjeni prestol za rektorja, medtem, ko treh, nekoliko nižjih sedežev za prorektorje, nisva imela za mar.
Zvečer smo bili vabljeni v mednarodni študentski klub na družabni večer v počastitev poljskega državnega praznika. Vse je bilo v belordečih zastavah in poljskih orlih, številni napisi «22. lipca — PKWN» so oznanjali, da se je 22. julija 1944 rodila nova Poljska s proglasom Poljskega komiteja narodne osvoboditve. Dobili smo tiskana vabila v poljskem in
Grad Wawel v Krakovu
francoskem jeziku ter v prijetnem razpoloženju odšli v «Rotundo». V velikanski okrogli plesni dvorani se je zbirala mladina iz raznih evropskih držav (v Krikowu študira 22.000 študentov). Zvok fanfare je bil znak, da se je večer Začel. Najprej smo slišali slavnostnega govornika, ki je govoril o pomenu praznika, nato pa so si drug za drugim sledili prevajalci, ki po vrsti prevajali v ruščino, angleščino, francoščino in nemščino. Potem so povabili vse prisotne, naj zaplešejo poljski narodni ples. Ob taktih Chopinove poloneze so se pari dostojanstveno in svečano priklanjali. Nekateri smo to gledali z galerije in moram reči, da je bil prizor lep.
Po polonezi je bilo treba zapeti. Spraviti so*mi'pred mikrofon: v kratkih besedah sem se po slovensko zahvalil poljskim kolegom za vabilo, ter jim čestital prazniku, rekoč, da je za nas dvojni praznik, kajti 22. julij slučajno praznujemo tudi v Sloveniji. To sem ponovil še v francoščini in ko sem na koncu dodal nekaj stavkov v poljščini in končal z obveznim, a nič manj iskrenim klicem «Niech žyje przyjazn polsko-jugoslo-wianska», je v dvorani završalo, kot da bi bil vstopil Gomulka. Vodopivci so pa tudi zapeli kot se spodobi, študentje so nas poslušali sedè in stoje, nekateri so čepeli kar po parketu. Na galeriji je bila skupina dijakov in profesorjev iz Marseillesa. Ti so bili silno navdušeni, na koncu pa razočarani, ker je zbor zapel le del svojega bogatega sporeda. Mislim, da je bil z na-
nost in zagotovljen vam je nadvse dober poslovni uspeh. S svojo treznostjo boste preprečili, da bi se komaj doseženi sporazum raz-
______________________________ bil.
.	KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da Qan je ze]0 ugoden za vse financ-
HOROSKOP
'•Mulinili,i,,,,.m,umi,,.......................................................mn....n............
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogni-*e ®e nekaterim kritikam na račun svojega kolega. Boljše razumevanje z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Razmiš-Ijate ° novih načrtih, vendar bodo ti od vas zahtevali večjo vztrajnost in potrpežljivost. Na žrtvujte zvestega prijateljstva na oltar pretiranega ponosa.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V Poslovnem pogledu boste s korist-uim finančnim sporazumom dose-?‘t lep uspeh. Na nekem sestanku ooste deležni dokajšnjih simpatij.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Preden «Prejmete kak ukrep, dobro premislite, zakaj vsi se ne morejo 'zkazati kot koristni. Srečen večer z drago osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v podvige, ki jim niste dorasli. S posrečeno zamislijo boste dobro rešili neko srčno zadevo.
bi rešili vprašanje, ki vam je pri srcu, boste morali sprejeti ustrezen kompromis. Postavite se po robu občutku, da ste poraženi, zakaj le-ta izhaja samo iz vašo preutrujenosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22 10) Odlični finančni ijgledi. Večer je primeren za obisk, ki ga preživite v krogu prijateljske družine.
ŠKORPIJON (od 23.10, do 22.11.) S svojimi nezdravimi stališč) postavljate v nevarnost tudi lastne interese. Okoliščine zahtevajo od vas sposobnost prilagoditve.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skušajte izkoristiti dobro prilož-
ne podvige, vendar pa ne tudi za utrditev osebnega prestiža. Zaupajte v svoj pogum, ne da bi vas moral kdo k temu spodbujati.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste veliko zadoščenje v svojem delu, čemur bodo v dobri meri prispevali doseženi neposredni uspehi, V vašem okolišu vas smatrajo za izredno podjetno osebnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sledite prvemu impulzu, dogodki pa bodo potrdili pravilnost vaše odločitve, Vsi načrti se razvijajo normalno, kljub nasprotovanju nekaterih, ki jim ti niso všeč.
stopom zadovoljen tudi dirigent Ciril Krpač, ki je bil pripravil zbor že za majske jubilejne nastope.
Sledil je ples in kmalu se je orkester zamenjal. Na oder so prišli neki mladi muzikantje in tako vneto nabijali in pihali v svoje inštrumente same tvvistov-ske ritme, da so se celo Francozi, ki so sicer tega vajeni, neznansko čudili. Twist in samo twist. Twist à la polonaise! Mislim, da so najbolj vroči skušali spremeniti v twist tudi druge, sicer sila redke plese. Verjetno je pri Poljakih sedaj še močneje oživela tista vedno živa potreba, biti na tekočem z vsemi navadami Zahoda. Končno je pa vsak šesti Poljak v zahodni Evropi, v Ameriki ali Avstraliji. Tudi dekoracija je bila taka kot v kakšni «boite» na «rive gauche» v Parizu, kljub temu pa zelo okusna. Tiste dni je z velikim uspehom pela po Poljskem francoska zvezda popevk — Dalida.
V	kleti so točili «piwo jasne» in «piwo ciemne», wòdko in tudi neznansko drago uvoženo madžarsko ali jugoslovansko zlato kapljico....
Tako smo se že bili navadili lepega Krakowa in naših prijaznih spremljevalcev, da bi bili najraje kar podaljšali obisk. Dnevni program je bil vselej bogato izpolnjen. Skoraj vsak trenutek smo doživeli kako duhovito prigodo; n. pr.: vprašamo, kolikšno znamko je treba kupiti za inozemstvo — odgovor: za socialistične države 40 grošev. To po poljsko pomeni, da se za Češkoslovaško, Severno Korejo, Severni Vietnam itd. plača 40 grošev, medtem ko je za Avstrijo, Jugoslavijo itd. tarifa 1 zl 50 gr! Po šestih dneh bivanja na Poljskem smo že mislili, da med poljščino in slovenščino ni kake večje razlike. Nekdo je v restavraciji prosil za jedilni list; da bi bil enostavnejši, je rekel, naj mu dajo list. Hitro so mu ga prinesli, toda ne jedilnega lista, ampak pismo! Nazadnje je le dobil v roke «jadwospis» in, glej, neka (rihta» se je imenovala «mize-ria», kar po poljsko pomeni-pa-prike v kisu.
V	prostih urah smo skušali Se dopolniti naše prve vtise o življenju na Poljskem. A bolj. ko smo skušali prodreti v bistvo in napraviti neko črto, bolj negotovi smo bili v svojih sodbah. Eno je gotovo: Poljska hoče podobno kot Jugoslavija ustvarjati socializem čimbolj samostojno ; želi si miru ter mednarodnega razumevanja in sodelovanja. Pri tem smemo dadati,
da smo v Jugoslaviji, kar se tiče življenjskih pogojev, prišli precej dalje. Opazili smo, da je poljsko ljudstvo po večini zelo vdano cerkvi, ki ima še veliko moč, obenem pa tudi večina visoko ceni Gomulko. Ljudje so izredno disciplinirani, kar na tujca napravi, čudovit vtis, da se sramuje svojih slabih navad. Včasih pa ta brezhibna disci-pliranost človeka le nekoliko moti, ker je v prevelikem nasprotju z nezadržanim temperamentom mladine pri twistu ali pa z vedenjem huliganskih potepuhov, ki jjtl pa skoraj nismo več opazili.
Naši kadilci so že porabili vso svojo zalogo zato sedaj segajo po poljskih paplrosih. Cigarete in druge drobne stvari kupujemo v kioskih imenovanih «Ruoti», kar pomeni gibanje, Ti so skoraj enaki po vseh poljskih mestih. Druga vrsta kioskov se imenuje «WARS» (neka kratica); v njih se dobe hladna jedila in pivo. Spet se čudimo, da tako estetska likovna oprema, kot jo vidimo na raznih plakatih, še ni zajela embalaže. Ta je še marsikje čez mero skromna, da ne rečem primitivna. Najbrž pa smo tudi mi postali že preveč kritični, da včasih na Poljskem iščemo to, česar tudi sami še nimamo kot je treba.
Drugi dan bivanja v Krakowu smo imeli koncert sredi mesta, v starodavni trdnjavi Barbakan iz XV. stoletja. «Gazeta Kra-kowska» in «Dziennik Polski» sta pisala, da je nastopil «jeden z najlepszych (najboljših) chorow europiejskich» s koncertom v počastitev poljskega in slovenskega narodnega praznika.
Se isti večer so nam krakovski prijatelji priredili poslovilni večer. Priskrbeli so nam celo jugoslovansko vino, ki je zelo drago. Na sporedu so bili pozdravni govori gostiteljev in predsednika zbora Jožeta Požarja, zdravice, petje in ples. Zamenjali smo si darila, Poljaki pa so nam tudi pripeli značke Združenja poljskih študentov. Pozno v noč so nas spremljali gostitelji do vrat našega «Zatišja».
Zadnji dan je bilo na vrsti radijsko snemanje; ostal nam je še prost popoldan. Vabile so nas predvsem trgovine s kristalnim steklom in porcelanom. Vaze in okraski so neverjetno poceni. Splača se kupiti tudi plošče s klasično glasbo.
Ob pol petih popoldne smo se šli vozit z ladjo po Visli. Ko bodo to reko opremili še z nekaterimi zapornicami, bo plovna tudi za večje ladje vse izpod Karpatov do Baltika. Peljali šmo se do Nove Hute.
Zvečer smo se poslavljali na postaji. Kristina in Teresa sta nam delili cvetje, pan Wagner pa je bil v skrbeh, če bomo dobili sedeže v Chopin Expresu. Zamenjali smo si še nekaj naslovov ,se toplo pozdravili in že smo zaslišali Wacka, ki je po slovensko ponavljal «gremo, gremo». Se zadnja pesem in vlak je potegnil., vneto mahanje in klici: «Na svidenje v Ljubljani!»
Do Katowic, kjer smo se spravili v tisti slavni Chopin Expres, sta nas spremljala Leszek m Wacek in pa Maryla iz Wroclawa, ki nam je zmeraj delila marjeti-ce. Debele solze so ji tekle po licih, ko so se odpeljali veseli in prijazni primorski fantje, katerim bi bila najraje dala svojo dušo.
V Mariboru so nas presenetili z odločbo sanitarne inšpekcije, da nas je treba izolirati, ker prihajamo iz Poljske, kjer so se pojavile črne koze. Zdravniški pregled na postaji v Ljubljani in štiri dni opazovanja doma nas je končno rešil tudi te skrbi.
Iz prijateljske Poljske smo odnesli nadvse dragocene spomine in v veliko veselje nam bo, ko bomo konec avgusta tudi v Sloveniji lahko pozdravili naše drage gostitelje iz Krakowa, Tomaž Pavšič
Ameriška revija o sovjetski astronavtiki
WASHINGTON, 8. — Ameriška revija «American astronautica and aerospace engineering» piše, da zadnji vesoljski polet, ki sta ga opravila Valerji Bikovski in Valentina Tereškova, ni omogočil vseh tistih rezultatov, ki so jih Sovjeti bili pričakovali, pri čemer revija izraža mnenje, da se pred SZ glede uresničitve izpopolnjenega modela «Vostoka» postavljajo dokajšnje težave.
Kar zadeva vesoljski polet v dveh, Bikovskega in Tereškove, omenjena revija (ki je organ «American institute at aeronau-tics and astronautica) zatrjuje, da obstajajo resni razlogi za mnenje, da le-ta končno predstavlja samo ponesrečen- poizkus vesoljskega «srečanja».
Revija omenja, da je SZ od marca 1. 1962 izstrelila 19 satelitov serije «Kozmos». Devet od teh jih tehtalo 4535 kg in so se vsi vrnili na Zemljo, piše revija, nakar pristavlja: «Ameriški o-pazovalci so prepričani, da je bil cilj teh poletov v tem, da se preizkusi nova serija sovjetskih vesoljskih ladij, ki jih je bil omenil tudi kozmonavt Titov ob priliki lanskoletnega svojega obiska v ZDA.» Revija poudarja, da visoko število «Kozmosov», ki so bili izstreljeni v tir okrog Zemlje, ne more da bi ne zbudilo začudenja, če se upošteva, da je za «Vostok» bilo potrebnih pet krogov brez kozmonavta in za ameriško kapsulo «Mereurv» samo dva. «Ena od hipotez — zaključuje revija — bi utegnila biti, da so Sovjeti naleteli na težave v zvezi s kakim delom kapsule,
TOČNI PODATKI 0 AMERIŠKEM PODZEMLJU
Valachi razkril «sindikat zločina»
Borba med skupinami in posamezniki - Kdor se viakotia» ne drži, plača z glavo • Zakaj so posamezni gangsterji umrli
NEW YORK, 9. — Iz Winnipega prihaja vest, da je Joseph Valachi skrit nekje na obalah nekega jezera v zahodni Kanadi. Tako piše «The Winnipeg free press», ki dodaja, da je Valachi skrit v neki hiši daleč od vsakega drugega naselja in da ga varuje posebna straža. Kdo je ta Valachi, katerega življenje je tako dragoceno. Zadeva zasluži nekoliko več pozornosti, ker razkriva podtalno kriminalno dejavnost v ZDA.
Valachi je bivši «racketeer» in je bil obsojen na dosmrtno jeòo zaradi nekega umora. Agenti «federai bureau of investigation» pa so ga odpeljali iz zapora in ga varujejo daleč od naselij, daleč od ljudi, da bi ga zavarovali pred njegovimi bivšimi kolegi, torej pred ljudmi iz ameriškega podzemlja, ki so sklenili, da ga bodo umorili, da bi s tem preprečili Valachijevo pričanje pred senatno komisijo v zvezi z razkritjem, ki ga je dal o ljudeh in o organi, zaciji ameriškega podzemlja. In kaj je Joseph Valachi povedal?
Smrt Alberta Anastasie, atentat proti Franku Costellu, izginotje Franka Scaliseja in Anthonia Strolla, borba med brganizacijo Profaci ter tolpo bratov Gallo ni, po izjavah Valachija, nič drugega kot notranja borba v okviru «Crime syndicate», to se pravi tiste organizacije, ki vodi in nadzira razpečavanje mamil, izkoriščanje prostitucije in druge podobne kriminalne dejavnosti na vzhodni obali ZDa in morda celo v vsej deželi.
To senzacionalno odkritje, ki o-svetljuje celo verigo krvavih zločinov, do katerih je v zadnjih šestih letih prišlo v New Yorku in bližnjih krajih, so v Washingto-nu dali funkcionarji pravosodnega ministrstva, ki so dodali, da so to zvedeli od Valachija, ki mu sedaj grozijo člani tega torej tudi njegovega podtalnega življenja.
Po podatkih, ki jih imajo policijski organi, je «sindikat zločina» razpisal na Valachijevo glavo nagrado v znesku 100.000 dolarjev.
Joseph Valachi je ameriški policiji izdal imena, ki so najbolj zriana v viej 'poznejši ‘zgdtlbvini ameriškega kriminalnega podtalnega življenja. V svojem poročilu je omenil imena; Lucky Luciano, Frank Costello, Vito Genovese, Alberto Anastasia, Joe Profaci, bratje Gallo itd. Gre torej, za staro gardo ameriškega podzemlja ter tudi za člane nove garde. Sele danes — po njegovem poročilu — prihaja na dan odnos med temi skupinami ter v sklopu tako imenovane «naše zadeve», kar hkrati pojasnjuje celo vrsto kriminalnih epizod iz prve povojne dobe.
Zadeva se nanaša tudi na dobo, ko je bil vodja vse te dejavnosti Lucky Luciano, kateremu je u-spelo v organizacijo gangsterstva uvesti železno disciplino in ko ni dovolil, da bi se interni spori razraščali. Ko pa je Lucky Luciano moral nazaj v domovino, v Italijo, je organizacijo prevzel Frank Costello. Pravzaprav
sta si vrhovno vodstvo lastila Frank Costello in Vito Genovese. Toda 1957. leta je Genovesejev pomočnik Vincenzo Gigante na Costella streljal in ga ranil v glavo. Računal je seveda, da ga bo ubil, pa ga ni. Frank Costello se je kmalu potem moral umakniti pred «zmagovitim» Vitom Ge. novesejem, ki se je smatral, da je že edini gospodar vsega podzemlja. Tedaj pa se je proti njemu postavil Costellov osebni prijatelj Albert Anastasia, ki je Ge-noveseja obtožil, da krši «zakon» Luckyja Luciana, ki je bil prepovedal vsakršno obravnavanje notranjih sporov v «sindikatu».
Iz tega se je izcimila borba med Anastasio in Genovesejem in nekega dne je Anastasiov prijatelj Frank Scalise padel pod streli na živilskem trgu v Bronxu. To je bil opomin Anastasii, toda Anastasia ni popustil in je ž« pripravljal napad na tekmeca Ge-noveseja. Ni mu pa uspelo, kaj-ti v novembru 1957. leta sta v brivnici hotela, v katerem j* stanoval, dva gangsterja Anastasio umorila. Tedaj se ni zvedelo, kdo sta morilca in zadeva je «romala v arhiv». Danes pa se je, po izpovedi Valachija, zvedelo, da sta morilca bila Ralph Matrici, ki je danes v zaporu zaradi drugih zločinov, ter Joe Gioielli, ki pa je 1961. leta «nezna-nokam izginil», pripadala sta starejši gardi, ki jo vodi Joe Pro-faci. To se pravi, da je bil Anastasia žrtev notranjih sporov tega ameriškega podzemlja, torej svojega tekmeca Genoveseja.
Zato je do leta 1960 Genovese postal vrhovni in nesporen vodja «sindikata zločina». Toda tedaj so ga spravili v zapor zaradi razpečavanja mamil. Vendar je iz svoje celice še nadalje vodil svojo organizacijo in to preko svojih dveh pomočnikov Carla Gam-bina in Antonia Strolla. Konec leta 1961 pa je Strollo sklenil postaviti se na lastne noge in v ta namen je organiziral svojo tolpo, s čimer pa je izzval Genoveseja in kršil njegov ukaz, da mora «sindikat» začasno prekiniti s prodajo in razpečavanjem mamil in svojo dejavnost usmeriti k manj nevarnim poslom Leta 1962 pa je Strollo na ču len način izginil in o njem ni bno več glasu.
Joseph Valachi, ki je vso to zgodbo o podtalnem življenju in medsebojnih borbah med posameznimi strujami izdal, je svojo zgodbo končal Tudi on sam je spadal v eno teh tolp. Bil je Strollov sodelavec. Čeprav je bil v zaporu, je vedel, da ga bo kazen zadela, ker je kršil ukaz, da se razpečavanje mamil prekine, in v tem vzdušju je pred osmimi meseci v strahu, da ga bo neki jetniški tovariš umoril, napravil nov zločin. Umoril je tovariša in zaradi tega je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ves čas pa ga je moril strah, pred maščevanjem, zato je sedaj vso to stvar poveril policiji in jo hkrati prosil naj mu zaščiti življenj*.
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi: 11.45: Ameriški odmevi; 12.15: Pogled na svet; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Solisti « orkestri; 17.00: Ansambel Franco Russo; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost m prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.00: Violinist Rok Klopčič; 19.15: Zlato, tisočletni vladar sveta; 19.30: Jug. ritmični motivi; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Revija avtorjev Julijske Benečije; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Doba odjuge v sovjetski književnosti; 22.20: Jazz koncert; 23.00: Skladbe za lutnjo.
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15:	Orkester tedna;
13.30: Beseda in glasba; 13.45: «Alice nel paese delle meraviglie»; 14.05:	Beneški solisti;
13.45: Jazz.
PETEK. 9. AVGUSTA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20:	Jutranji pozdrav; 8.45:
Strani iz albuma; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30: Georges Sand — Sancia Basco: «La palude del diavolo»; 11.00: Za sam orkester; 11.30:	Kon-
cert; 14.55: Vreme na ital. mor-jih; 15.15: Na programu so valčki; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Diletanti v glasbi v XVIII, stoletju; 17.25:	Charles Gounod;
18.00: Lahka glasba; 19.00: Plesna glasba; 20.25: Giuseppe Cassieri: «Dove abita il prossimo» — 3. nadaljevanje; 21.00: Simfonični koncert; 22.00:	Ritmična
glasba.
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00:	Pienòs RL;
12.00	in 12.50:	Glasba po željah; 13.40:	Goriški polifonski
zbor; 14.00:	Melodije za vas;
14.30: Dunajske melodije; 15.30: Logarski in - Pohorski fantje; 16.00:	Pisan glasbeni program;
16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Veliki glasbeni romantiki; 17.40: Pevci; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Nelson Riddle; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Orkester
Mann; 22.40: Večerni koncert; 23.00: Prenos RL.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Renato Rascel; 9.00:	Ital. penta-
gram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00:	Zvočni
trak; 14.00:	Pevci; 14.45:	Za
prijatelje plošč; 15.00:	Ital.
pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00:	Rapsodija;
16.35: Plošče; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45:	Radijska pri-
redba: «Guerra in tempo di bagni»; 18 35: Vaši izbranci; 20.35: Sto mest; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Pesmi.
Ili program
17.30:	Telemannove skladbe
18.40: Ital. periodični tisk; 19.00 Grossijev Kvartet za godala 19.15:	Španska kultura; 19.30
Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40: Stravinskega skladbe; 21.20: Max Friših: «Herr Bidermann in gli incen diari»; 22.25: Janaček in Sosta kovič.
Sbeenifo
4.00: Dobro jutro; 8.05: Iz starejše slovenske glasbe; 8.30: Veliki orkestri; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Petkovo dopoldne z ansamblom virtuozov; 10.15: Zvočna paleta; 10.35: Naš podlistek ;	10.55 :	Nova	popevka ;
11.00:	Pozor,	nimaš	prednosti;
12.05:	Zabavna glasba; 12.15:
Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi; 12 45: Zbor Slovenske filharmonije; 13.15 :	Obvestila:
13.30: Jug. skladatelji; 14.05: Veliki plesni orkestri; 14.35: Novosti iz fonoteke; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.40: Le veselo, pastirice; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Dragulji iz oper; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Ob zabavnih melodijah, 18 45: Iz naših kolektivov; 19.05- Glasbene razglednice; 20 00: Kratek večerni koncert; 20.15: Zunanjepolitični pregled. 20 30: Griego-vi večeri; 21.00: Godala; 21.15: Oddaja o morju; 22 15: Veliki plesni orkestri; 22.50- Literarni nokturno; 23.05: Nočni koncert
Ital. televiiiia
18.00: Program za naj mlajše: 20 15:	Spoit; 20.30:	Dnevnik:
21.05: Henry Gheon • «La maschera e la grazia»; 23.25: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
2105: Dnevnik; 21.15: «La fiera dei sogni»; 22.20: Vojna na Pacifiku: ponovno zavzetje Filipinov; 23.00: Športne vesti.
Jug. televizija
19.45:	Propagandna oddaja;
20.00: TV dnevnik; 20.45: Program Jugoslovanske kinoteke; 22.15: Poročila.
GORIŠKO GOSPODARSTVO V JUNIJU
Še vedno Je 3271 ljudi brez stalne zaposlitve
Izvoz v tujo Orzavo - Za skoro pet milijard hranilnih vlog na pošti ■ Stanje kmetijstva in živinoreje
Trgovinska dejavnost na Goriškem je bila v preteklem juniju, po podatkih Vestnika trgovinske zbornice, nekaj živahnejša kot v preteklem mesecu maju. Na njen potek so vplivali sezonski faktorji, posebno glede na kmetijske pro-. izvode, gradbeni material in konfekcijo.
Poleg trgovine s Slovenijo v okviru videmskega sporazuma za maloobmejni promet, ki je presegla v omenjenem mesecu 600 milijonov lir izmenjav, so goriški tr. govci izvozili v Francijo za 120.000 lir jader za čolne, v Grčijo za
959.000	lir furnirja, v Libijo za
610.000	lir stolic ter v Venezuelo za nekaj nad milijon lir nadomestnih delov za tkalske statve; v celoti za 2.7 milijona lir blaga.
Na kreditnem področju v juniju ni bilo kakšnih posebnih sprememb, če izvzamemo večje povpraševanje po kreditih. Vloge pri poštni hranilnici so konec aprila dosegle 4.920 milijonov lir, od te-
VERDI. 17.00: «Italia proibita». Dokumentarni italijanski film.
CORSO. 18.00: «Le comiche di Char-lot», C. Chaplin. Ameriški črno-beli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «I fuorilegge del Colorado», M. Anders in L. Davis. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.30:	«Divorzio alla
siciliana», L. Orfei in T. Murgia. Italijanski barvni film v cinema-scopu. Mladini pod 14. letom starosti vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,2 stopinje ob 12.50, najnižjo 17,8 stopinje ob polnoči. Povprečne vlage je bilo 89 odstotkov. Dežja Je padlo 2,4 mm.
ga samo za poštne bone 3.065 milijonov.
V juniju smo imeli tudi pet stečajev, od tega štiri pri trgovskih podjetjih in enega pri nekem avtoprevozniškem podjetju, vendar je šlo v vseh primerih le za manjša podjetja.
Kar se zaposlitve tiče je v juniju dobilo delo 1.292 ljudi, od tega 233 v goriški občini. Ob koncu junija je bilo vpisanih pri uradu za delo še 3.271 brezposelnih, ki so iskali zaposlitve. Od teh je bilo 19 iz kmetijstva, 1.625 iz industrije, 317 s trgovinskega področja, 733 nekvalificirane delovne sile, ostali pa so uradniki in delavci z drugih področij. V istem mesecu je odšlo na delo v tujino 22 delavcev in uradnikov; od teh jih je našlo 8 delo v Svici, 12 v Nemčiji po eden pa v Franciji in v Luksemburgu.
Kar se kmetijstva v juniju tiče naj omenimo, da smo imeli precej padavin, kar je oviralo normalno delo na polju, ter zakasnilo rast žita, ki je že prej trpelo zaradi pozebe. Pač pa je bilo vreme ugodno za krmske rastline, koruzo in okopavine, kjer smo imeli dober pridelek. Stanje živine je bilo na splošno normalno in ni bilo na tem področju kakšnih posebnih problemov.
Danes seja občinskega sveta v Gorici
Na današnji seji občinskega sveta v Gorici, katera se bo začela ob 21. uri, je na dnevnem redu 34 točk. Poleg predloga o povišanju voznine na mestnih avtobusnih progah in ukrepih o bodoči ureditvi te službe, je na dnevnem redu tudi najetje posojil za nad 70 milijonov lir za okrepitev javne razsvetljave, za vzdrževanje asfaltiranih cest in za pokritje struge Koma na otroškem igrišču.
Svetovalci bodo morali nadalje odobriti odkup kosa zemljišča za
iiiiiiiiiimmimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiinMiiiiiiimiiiiiiiiimiiiuiiimiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiimiimiiiiiimHMiiiinm
VESTI IZ ŠTANDREŽA
Mladi nogometaši v vrstah Juventine
Ul. Natisonc je tudi potrebna protiprašne prevleke
Čeprav smo še sredi najbolj vročega poletja, pa so se pri štandre-škem nogometnem društvu «Juven-tina» že začeli pripravljati na jesensko nogometno sezono, da jih ne bi našla nepripravljene. Na poziv društva, ki smo pred časom objavili v našem listu, se je odzvalo precej najmlajših, ki imajo veselje do tega športa. Prijavili so se ne samo iz Standreža, ampak tudi iz drugih okoliških krajev ter bodo lahko zamašili vrzeli v ekipi naraščajnikov. Nekateri bolj izvežbani igralci te skupine bodo namreč morali v prvo ekipo, kjer bo odšlo nekaj starih igralcev, ki jih bodo nadomestili z mlajšimi in svežimi silami. Nekaj poskusov so napravili že pri zadnjih tekmah v pretekli sezoni in so se nekateri mladi Igralci prav dobro Izkazali. Zato računajo, da bodo ■ pomladitvijo prvo ekipo Se bolj okrepili. Kmalu boata obe ekipi začeli z rednim treningom, h kateremu morajo seveda pristopiti igralci s potrebno disciplino, kar bo trenerju olajšalo delo in za-
razširitev Ul. Tabaj v Standrežu ter upokojitev glavnega občinskega inženirja Ferdinanda Visinti-na, ki bo stopil s 1. septembrom v pokoj zaradi dosežene starostne in službene dobe. Na njegovo mesto bo imenovan dosedanji pod-načelnik inž. dr. Roberto Gentilli.
Zbrani prispevki
Včeraj so na zbirnem centru SKGZ v Gorici zbrali še naslednje prispevke:
Iz Gorice: N .N. 2000 in N.N. 10 tisoč lir.
Iz Standreža: družina Doles 3000 lir.
Iz Sovodenj: Kristina Klemše 500 lir.
Iz Jazbin: Jožef Koršič 1000 lir.
Iz Pevme: Zora Pintar 1000 lir.
Skupaj 17.500.
Prejšnja vsota	1.618.190
Danes objavljeno	17.500
Skupaj 1.685.690
Poseben konzorcij za razdeljevanje mleka?
Pri zvezi julijskih posestifikov (Unione agricoltori giuliani) so pripravili načrt za poseben konzorcij, ki naj bi prevzel in zajamčil razdeljevanje mleka po Go. rici, potem ko ga bodo pasterizirali. Po vsej verjetnosti bodo dali ta načrt v javno debato in tedaj bomo lahko videli, ali načrt ustreza našim potrebam in koliko bo lahko koristil potrošnikom. Prav tako je važno vprašanje, ali bodo potem lahko sedanji mlekarji še razdeljevali mleko, ki ga odkupujejo direktno od proizvajalcev po vaseh.
ZBIRALIŠČA ZA POMOČ SKOPJU
Osrednji zbirni center je na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/L, ki deluje ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Vsi ostali poverjeniki na podeželju pa pobirajo še zadnje prispevke v ta namen na krajih, ki smo jih javili v prejšnjih dneh na tem mestu v našem časopisu.
iiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRETEKLI TOREK V DOBERDOBU
Ustanovili so občinsko sekcijo zveze bivših partizanov
Prijave za tridnevni avtobusni izlet po Sloveniji
Pretekli torek zvečer je bil v prostorih prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu sestanek bivših borcev iz doberdobske občine. Ob tej priliki so se pomenili o ustanovitvi občinske sekcije bivših partizanov za doberdobsko ob. čino ter izvolili pripravljalni odbor, ki bo proti koncu septembra sklical ustanovni občin zbor.
Pogovorili so se tudi o podrobnostih tridnevnega izleta v Slo-
venijo, ki ga bodo organizirali dne 16., 17. in 18. avgusta. Udeleženci si bodo ogledali Postojnsko jamo, obiskali bodo Ljubljano, Idrijo in šli tudi v Cerkno. Kdor bi se želel udeležiti tega izleta, naj se vpiše najkasneje do nedelje 11. t.m. pri enem naslednjih poverjenikov; Jožef Ferfoglia v Doberdobu, Jožef Pahor v Jamljah in Svetko Krulc v Dolu. Vse podrobnejše informacije se dobijo pri vpisu.
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V HERENTALSU
Francoskim amaterjem naslov v ekipni vožnji na kronometer
Italijani (lanski prvaki) drugi, sovjetski kolesarji pa tretji - Jugoslovani na 10. mestu
HEiRBNTALS, 8. — Naslov svetovnega prvaka v ekipni vožnji na kronometer, ki je bil v rokah Italijanov, je prešel k francoskim amaterjem. Ti so danes presenetili vse, a najbolj ’tahjane, ki so imeli do prihoida Francozov na cilj, najboljši čas in s.) zato trdno upali, da jim zlata kolajna ne uide. Bali so se sicer sovjetske ekipe, vendar je tej le za nekaj stotink sekunde ušlo
drugo mesto, ki je ostalo razočaranim branilcem lanskoletnega naslova.
Brez dvoma lahko rečemo, da je prišlo v otvoritvenem dnevu svetovnega prvenstva v cestni vožnji do precejšnjega presenečenja. Predvsem je treba pripomniti, da so bili vsi favoriti premagani. Zmagali so Francozi, na katere ni nihče mislil, in to z izrednim časom 2 ur 05*45", kar pomeni, da je ekipa prevozila nekaj manj kot 100 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 47.229 km na uro. Začetek vožnje trans-alpinskega moštva, ki so ga sestavljali Bechet, Bidault, Chappe in Motte, je bil precej klavrn. Ob koncu prvega kroga so bili Francozi na četrtem mestu za presenetljivo poljsko ekipo, ki se je s povprečno hitrostjo 48.416 km na uro držala prvega mesta, za Sovjetsko zvezo in Italijo.
Ob koncu drugega kroga se je ulila ploha, medtem ko je močan veter precej motil kolesarje. Francija je ohranila svoj položaj, kakor ga je ohranila Poljska, medtem ko se je italijanska ekipa približala vodečim. Na tretjem mestu so bili sovjetski kolesarji.
V tretjem krogu, ko je divjal pravcati vihar, so Francozi prešli v močan napad. S povprečno hitrostjo 48 km na uro se je Francozom posrečilo doseči celo boljši čas kot so ga zabeležili Italijani. ki so 20 km pred ciljem prevzeli vodilno vlogo. Sele na cilju so Italijani zvedeli, da se bodo
morali zadovoljiti z drugim mestom, za katero so bili gotovi šele potem, ko so najavili čas sovjetske ekipe.
V tej resni mednarodni amaterski konkurenci je nastopila tudi Jugoslavija v postavi Valčič-Skerl-Valenčič. Y prvih dveh krogih so Jugoslovani vozili na 13. mestu, v zadnjem krogu pa so močneje pritisnili na pedale in ob zaključ-
K0NCNI VRSTNI RED
1.	FRANCIJA (Bechet, Bidault, Chappe, Motte) 2.05’45”95 (poprečna hitrost 47,229 km/h)
2.	Italija (Fabbri, Grassi, Maino, Zandegu) 2.06’22”97
3.	SZ (Melikov, Kapitanov, Sai-cusin. Glizarenko) 2.06'23”05
4.	Danska (Kjeli Rodfan, Emil Hansen, Henlng Pettersen, Ole Hojlund) 2.07’48”45
5.	Poljska 2.08’04”15
6.	Švedska 2.08T2”80
7.	Holandska 2.08’I4”85
8.	Madžarska 2.08’36”37
9.	Švica
gotovilo boljši uspeh. Sicer pa bomo o začetku treninga še naknadno poročali.
Skoro ga ni dopisa iz štandre-ža, da bi ne obravnaval tudi naših cest. Tokrat je na vrsti Ulica Natisone, ki zavije z glavne ceste pri gostilni Molar proti Soči. Odkar so prenesli mestno smetišče doli proti Sovodnjam, je po tej ulici mnogo več prometa, bodisi da vozijo tja smeti in odpadke iz mesta, ali da jih odvažajo kmetje lz smetišča za potrebe na svojem polju.
Posledica takega večjega prometa so oblaki prahu, ki sili v hiše ob tej cesti in duši njihove prebivalce, ob deževnem vremenu pa se cesta spremeni v eno samo veliko blato. Tu bi bilo potrebno, da bi občina poskrbela vsaj za protipraš-no oblogo, kot Jo Je napravila pokrajinska uprava na cesti proti Sovodnjam ali na oni od Oslavja proti Steverjanu. Nekaj takega bi bilo koristno tudi iz zdravstvenih razlogov, saj Je tak prah nevarno leglo bolezni.
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiMiiiiiiMiiiMiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
TRG NA DEBELO JE DOBIL STREHO
Pokrita lopa na trgu na debelo v Gorici, ki so jo toliko časa čakali in zahtevali okoliški kmetje, postaja dejstvo. Prejšnji teden so postavili streho na visoke železne stebre in že takoj prvi dan so prodajalci zavzeli prostor pod
njo. Pozneje pa so se morali zopet umakniti, ker so morali občinski delavci tla ie tlakovati s cementnimi ploščicami. Sedaj je tudi to zaključeno in lopa bo izročena svojemu namenu ter bo zlasti koristna v slabem vremenu, ko okoličanom ne bo potre-
be stati na dežju pri prodaji svojih pridelkov. Seveda pa ureditev trga s tem še ni končana in b, bilo nujno potrebno asfaltirati tudi ves preostali del trga, kjer številna vozila dvigajo prah ter kvarijo sadje in zelenjavo, ki je v prodaji.
ku zasedli deseto.
HiiiMiiiiHiiiilliilllllMIIMIMiMIMMIlMllIiiniliinmiIllillllllIlHliMMiiiiiiiilHliliiiiHiIllIiiIllHiiiiiiilllimillll
PO SKLEPU ZVEZNE PRIZIVNE KOMISIJE F1GC
Brescia bo v B Como pa v C ligi
Moštvo Brescie kaznovano z odvzemom 7 točk.
RIM, 8. — Brescia bo igrala v B ligi, Como pa bo moral nastopati v niiji skupini. To je presenetljiv rezultat odločbe zvezne prizivne komisije disciplinskega odseka italijanske nogometne zveze. Kot je znano, je disciplinski odbor FIGC 3 julija letos na podlagi ob-tožbe poskusa podkupovanja kaznoval Brescio z zadnjim mestom
10.	Jugoslavija (Valčlč, Škerl, Valenčič) 2.10*37”47
11.	Urugvaj 2.10'46”98
12.	Romunija 2.11*14**72
13.	Anglija 2.11T8’T3
14.	Nemčija 2.11*51”
15.	Belgija 2.12’02”92
16.	Avstrija 2.12’17”17
17.	Španija 2.13*01**37
18.	Japonska 2.16’52”84
19.	Turčija 2.18*52**70
20.	ZDA 2.18’59”48
21.	Sev. Koreja 2.28*03”2»
v lestvici B lige, kar je pomenilo, da je moštvo izpadlo iz dru-goligaške kategorije s posledicami, da bi moralo v prihodnjzm nogometnem prvenstvu igrati v C skupini. Zaradi izpada Brescie pa se je rešil Como, ki bi mora• izpasti.
S prizivno razsodbo pa so Bre scio kaznovali samo z odvzemnim
7	točk, kar pomeni, da bo pr. venstvo B lige začelo z —7.
Prizivna zvezna komisija je to. krat sprejela pritožbo člana vodstva nogometnega kluba Brescia Alda Falconila in ga je oprostila obtožbe «zaradi pomanjkanja elementov krivde». Tudi igralcu Catanzara Luigiju Sardeiu, ki so ga v prvi stopnji kaznovali z do. končnim odvzemom izkaznice nogometaša, so znatno znižali kazen: Sardeia to sicer spoznali za krivega, a so mu kazen zaradi o-lajševalnih okolnosti zmanjšali na
8	mesecev prepovedi igranja.
Ta razsodba bo vnesla precej
sprememb v strukturo prvenstva v B in C ligi. Medtem ko je Bre. scia dosegla zadoščenje, pa če-prav bo morala začeti prihodnje prvenstvo s precejšnjim handica-pom, je Como, ki je bil vesel rešitve, izpadel in bo moral nasto. pati v C ligi.
PLAVANJE
Na Švedskem dva
evropska rekorda
STOCKHOLM, 8. — Med Šved-skim plavalnim prvenstvom je Ann Christine Hagberg izboljšala z 1’1’*7 lastni evropski rekord na 100 m prosto. Zenska štafeta 4x100 m prosto kluba Neptune is Stockholma pa je s časom 4*14” dosegla nov evropski rekord, ki je pripadal ho (andski reprezentanci.
“atEETIKI
HELSINKI, 8. — Prvi dan atlet-skega dvoboja Finska-Madžarska se je končal z domačini v vodstvu 59:47.
V SREDNJI KATEGORIJI
Benvenuti-Fiori za italijanski naslov
RIM, 8. — Predsedstvo italijanske boksarske zveze je dovolilo italijanskemu prvaku srednje kategorije Tržačanu Ninu Benvenutiju, da prostovoljno stavi svoj naslov na razpolago v dvoboju s prvokategornikom Francescom Fiorijem. Dvoboj bo 24. t.m. v Privernu.
ZA OLIMPIADO 1964
Vabila tudi Vzhodni in Zahodni Nemčiji
TOKIO, 8. — Vabila za udeležbo na olimpijskih igrah, ki bodo v Tokiu prihodnje leto, so poslali po pošti tudi Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Sklep o vabilu obeh Nam-čij so sprejeli na podlagi predloga glavnega tajnika prireditvenega odbora olimpiade Shigeruja Yosaoja, ki je mnenja, da so pogajanja za sestavo enotne nemške reprezentance že na dobri poti.
Od članic mednarodnega ollplj-skega odbora samo Indonezija, Severna in Južna Koreja niso dobile še vabil.
Sedemintrideset odstotkov od 20 tisoč vstopnic, ki so namenjene tujcem za otvoritveno svečanost olimpijskih iger 1964. leta v Tokiu, bodo prodali v Združenih državah Amerike. Avstralcem bo pripadlo 11,8 odst. Zahodnim Nemcem 6,2, Britancem 5, Kitajcem iz Formoze pa 3 odstotke razpoložljivih vstopnic. Do teh številk Je prireditveni odbor prišel na podlagi proučitve števila prošenj, dalje števila oseb posameznih narodnosti, ki so prisostvovale prejšnjim olimpladam in verjetnega števila atletov posameznih držav ,ki se bodo udeležili olimpiade.
OP 18. DO 25. T. M.
f\	• V	¥	• • IT v • v
(jorican Jurij Ursic
(z ekipo Furlanije-Jul. krajine)
na dirki po Jugoslaviji
V moštvu tudi Gregori, Bottega, Gheller m Scotto
RIM, 8. — Predsedstvo italijanske kolesarske zveze je odobrilo udeležbo ekipe Furlanije - Julijske krajine na letošnji etapni kolesar skl dirki po Jugoslaviji, ki bo od 18. do 25. t.m. V petčlanski ekipi bo tudi naš goriški rojak Jurij Uršič, ki bo nastopil skupno s članom tržaške Coppi-Hausbrandt Edoardom Gregorijem, ki se Je udeležil etapne dirke okoli Puglie in zasedel zelo častno drugo mesto. V
moštvu Furlanije in Julijske krajine bodo Se Bruno Bottega, Albino Gheller In Giovanni Scatto.
Letošnje dirke se bodo udeležili kolesarji trinajstih držav. Poleg tega bodo nastopile tudi razne jugoslovanske republiške reprezentance. Skupno bo 18. t.m. startalo približno 100 kolesarjev.
Letošnja dirka po Jugoslaviji Je razdeljena na deset etap Tekmovanje bo potekalo kakor sledi:
1.	etapa 18.8.:	okoli Beograda
(150 km).
2.	etapa 19.8.: Beograd — Osijek (200 km).
3.	etapa 20.8.: Nova Gradiška —
Sisak (40 km na kronometer).
4.	etapa 20.8.: Sisak — Zagreb (60 km).
5.	etapa 21.8.: Zagreb — Reka (180 km).
6.	etapa 21.8.: Opatija — Pulj (80 km).
22.8.: Odmor.
7.	etapa 23.8.: Pulj — Nova Gorica (210 km).
8.	etapa 24.8.: Nova Gorica — Vršič (106 km).
9.	etapa 24.8.: Kranjska gora — Ljubljana (80 km).
10.	etapa 25.8.: Ljubljana — Maribor (138 km).
JOŽE VER G AN:
OrfMAREZIG do MADRIDA
35.
Jesenice so obmejna postaja. Moral sem izstopiti, da mi jritisnejo žig na potni list. Obmejni policaj je dolgo vrtel noj potni list po rokah, ga listal, strmel v prazno rubriko o iržavljanstvu in si nato izpisal vse moje osebne podatke v poseben zvezek. Naposled pa mi je potni list le žigosal in vrnil.
V Avstriji je šlo hitreje. Komaj so nagloma preleteli s pogledom prvo stran, že so udarili vanj žig in mi ga vrnili. V Svici so bili spet bolj natančni. Brž so opazili, da nimam Iran-•oskega vizuma. Takoj so vedeli, da sem politični emigrant, tfekaj časa so menda razmišljali, kako bom prišel brez vizuma čez francosko mejo, nato pa so zamahnili z roko in privili žig, kot bi hoteli reči: «Naj si pomaga pač, kot ve m ma!»
Vlak je odpeljal naravnost proti Parizu, ker pa nisem imel francoskega vizuma, sem izstopil v Baslu.
Na postaji sem sedel na klop in razmišljal. Doslej je šlo vse v redu. Pojde še nadalje tako? Najhujša ovira je še pred mano. Kako pridem čez mejo? Se bo treba spet plaziti po hribih in gozdovih mimo obmejnih stražarjev?
Iz listnice sem vzel naslov italijanskega emigranta in nje-
govo telefonsko številko. Brž sem se odločil. Poiskal sem telefonsko kabino in zavrtel napisano številko. Oglasila se je ženska.
«Kdo pa je?» je vprašala francosko.
Takoj sem si mislil, da mora biti to emigrantova žena.
«Rad bi govoril z vašim možem,» sem odgovoril v slabi francoščini.
«Takoj,» je rekla. Slišal sem, kako je poklicala moža in mu izročila slušalko.
«Kdo pa je?» je vprašal po francosko.
Ker sem vedel, da je Italijan, sem mu odgovoril kar italijansko:
«Prišel sem pravkar iz Jugoslavije in bi se rad nekaj pomenil z vami.»
Nisva se dolgo menila, takoj je vedel, za kaj gre. Bil je že obveščen, da pridem.
«Počakajte me kakih deset minut pred postajo, in da vas spoznam, držite kak italijanski list v rokah.»
Kupil sem ilustrirano italijansko revijo «La domenica del corriere», obstal pred postajo in si ogledoval slike. Po nekaj minutah je pridrdral avto, se ustavil v moji bližini, lz njega pa je stopil slok, še mlad mož in se je usmeril naravnost proti meni.
«Ste morda vi tisti mladenič iz Jugoslavije, ki mi Je pravkar telefoniral?» me je vprašal.
«Tako je!» sem odgovoril ter sva si stisnila roko in se predstavila.
Peljal me je do avtomobila, odprl vrata in rekel:
«Hajdl, kar vstopi!»
Sam je brž skočil za volan in že svav zavila proti njegovemu domu.
Doma me je peljal v sprejemnico, in medtem ko je njegova žena pripravljala kosilo, mi je postregel s prigrizkom in pijačo.
Med pogovorom se je zanimal, kako da govorim tako dobro italijansko. Povedal sem mu, da sem delal nekaj časa v Trstu in da sem presedel kot antifašist osem let po italijanskih zaporih in v konfinaciji. Nato sem mu moral pripovedovati o razmerah v Italiji in o režimu v zaporih. Radoveden je bil tudi, če sem v zaporih srečal katerega njegovih znancev. Naštel mi je kakih 15 imen, med njimi Gina Giovettlja, De Vecchia, Scociemara in Terecinija.
Pogovarjala sva se kakor dva stara znanca. Medtem Jc njegova žena pogrnila mizo in prinesla kosilo
Po kosilu mi je povedal, da je dobil nalog, naj me prepelje čez mejo v Francijo.
«Danes ne utegnem. Imam namreč važen opravek, ki ga nikakor ne morem odložiti. Jutri pa pojdeva. Medtem ti poiščem prenočišče,» je rekel in vstal.
Odpeljal me je v hotel, plačal prenočišče, jaz pa sem oddal svoj kovček vratarju. Nato me je odpeljal v baselski antifašistični krožek.
V	krožku je bilo kakih 12 fantov. Nekateri so prebirali liste in revije, drugi so biljardirali ali igrali damo. Nekaj časa je ostal še z mano, nato pa je pogledal na uro in rekel:
«Zdaj pa moram iti. Imam važen opravek. Tl Se lahko ostaneš. Jutri popoldne pa pridem ob petih v hotel pote. Bodi pripravljen.»
Ostal sem med samimi tujci, toda kmalu so se zgrnili o-krog mene. Povpraševali so, kdo sem, zakaj sem zbežal, kako je v Italiji, kako se držijo antifašisti v zaporih, če sem srečal v zaporih kakega njihovega prijatelja itd.
Večinoma so bili Italijani, nekaj pa Je bilo tudi Nemcev in Avstrijcev. Vsi so preklinjali Mussolinija, Hitlerja in fašizem.
V	hotel sem prišel precej pozno. Kljub temu, da sem bil utrujen, nisem mogel dolgo zaspati. Malo me je le skrbelo,
aii pojde vse po sreči.
Drugi dan sem nestrpno čakal peto uro. Tovariš je prišel šele okoli šeste.
«Nikar se ne vznemirjaj,» mi Je rekel smehljaje, «saj je še časa na pretek. Mirno še lahko povečerjava.»
Naročil je večerjo. Jedla sva, pila in kramljala. Nenadoma pa je pogledal na uro, brž poklical natakarja in plačal.
«Zdaj pa že morava iti,» je rekel in vstal.
Stopila sva v avto in se odpeljala naglo skozi mesto proti meji. Do obmejnefa prehoda sva prišla okrog osme zvečer. Avto Je ustavil že malo pred blokom, naglo izstopil in mi rekel:
«Počakaj me kar v avtu. če pride slučajno kdo ln te kaj vpraša, delaj se, kakor da spiš in ne črhni niti besedice!»
Čez kakih deset minut se je vrnil m rekel:
«Vse v redu!»
Skočil je v avto, pognal motor in naglo sva švignila najprej mimo švicarske, nato še mimo francoske obmejne stražarnici in že sva bila na francoskem ozemlju. Nihče se še zmenil ni za naju. Videti je bilo, da Je vse dogovorjeno.
Na obmejni postaji je čakal še kakih 20 minut z mano na Orient ekspres.
«Zdaj si že na konju!» mi je rekel smehljaje. «Lahko sl miren. Nihče te ne bo nadlegoval. V Franciji so olikani in vljudni. Na nočnih vlakih ne smejo ne policaji ne sprevodniki nadlegovati potnikov. Zaradi voznih listkov Je zato nekoliko strožja kontrola na postajah, toda tvoj turistični vozni listek iz Zagreba je še vedno veljaven.»
Kmalu je pridrdral vlak. Tovarišu sem se lepo zahvalil in mu hvaležno stisnil roko. V vlaku sem sedel v skoraj prazen kupe in zadremal. Drugo Jutro okrog sedme sem bil že v Parizu.
fNadaljevanje Bledi)
REDIMISI VO. TRST - UL MONTECCHl b ii rELEFUN 93 80» ■tna 1800 lir, oolietna 3500 Ur. celoletna 640" Ur - FLRJ. * tednu tritar jeva ulica 3-*, telet. 21-928, tekoči račun prt Narodni Danai »
IN »4«3H - Poitm predal o.6b - PODRUŽNICA DORICA: Ulica S Pellioo Ml, lei 33-82 - UPRAVA! TRST - UL SV FRANČIŠKA it 20 - Tel. it *7-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ut - Vnaprej: četrt-A) din mesečno 420 din - Nedeljka: posamezna «0 din letno 1920 din, polletno rf6i’ din. četrtletno «80 din - Poitnl tekoči račun: Založnlitvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Za FLRJ: aDIT DZS, Ljubljana, LJuDijan) 600 14 603-86 - OGLASI: Cene o«(asov Za vsak mm v Sirim enega s* 'rca: trgovski 13(1, (mancno-upr: >1 200, osmrtnice 150 lir — MaU oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. — Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst