Leto. VM, St. 45.
PoHnlm platana v gelevlnl.
V Mublfani, v torek 27. februarja ^f23. F®mm* St. 1 Din,
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168, Tel. int št. 312. Ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prdstor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
HflPREJ
Glasilo Socialistična stranke Jugoslavije.
Navadni obrekovalci.
Ljudje okoli »Volkstimme« in »Enakosti« si domišljujejo, da so bogzna kako duhoviti. Mnenja smo bili. da bodo z nami polemizirali s principielnimi razlogi, ki nas pravzaprav ločijo. Toda motili smo se- Najbrže se boji o, da bi proletariat dobil priliko soditi, kaj je dobro in^ kai je slabega med nami. Nekai je najbrže moralo biti. kajti drugače bi čisto gotovo korakali skupno v volilni boj, kar bi bilo za Golouhovce boli prijetno.
Ničesar nesocialističnega nam ne mo-reio očitati samo to. da se nismo hoteli žnjimi meni tebi nič združiti. Sodr. Korenu najbolj zamerijo, da jim je dal najprej izjavo, potem Pa se ie premislil. To samo na sebi še ni zločin. Pišite ter kritizirajte rajši njegovo delo v občinski politiki. Ali je tudi on hrepenel po slavi ter se družil z raznimi meščanskimi strankami? Poglejte si najprei vašo kandidatno listo, potem sodite druge, da niso soci-liasti itd. Kako si vi na primer predstavljate antimilitaristično propagando, katera je v našem programu In se bavi žnjim ves organizirani svetovni proletariat, če imate na vaši listi kandidata, ki ima svojega sina v Mariboru v oficirski šoli? Ali vam niso besede ravno takšne kakor pri klerosih. samo prazna fraza, dejanje pa Popolnoma drugo? Drug primer: eden vaših kandidatov se ie 1. maja sramoval rdečega znaka ter ga zakril z narodno kokardo. Ko se ie oa izdala žrtvam na Zaloški cesti padlih junakov namenjena številka »Naoreja«. fc> je pustil v svodi pi-
sani i. ne da bi pogledal, kaj ie v paketu. Ko se je prirejala neka veselica, ni napravil obračuna in ie denar zase porabil, da so morali drugi sodrugi od njega zahtevati obračun. Sploh ne vemo, ali je sedaj, ko se je predrznil kandidirati, že vse poravnal. Vprašajte sedai enkrat g. Tokana in Bajta, če to ni resnica!
Razlika med nami in vami ie tako velika, da se že splača o njej govoriti. Ali še mogoče sedaj ne verjamete, da imate celo vrsto Nachtigalov v vaših vrstah, s katerimi ie treba kategorično pomesti? Vidite. tega se vi bojite in proti temu se borite, ker se bo ite stroge kontrole od strani članstva! Delavstvo smatrate samo za backe, ravno tako kakor klerikalci.
Res je, da je »enotna fronta« šlager. s katerim se lahko operira okoli sebe, da se zakrije vse tisto kar ie gnilega med vami. V enotno fronto se lahko spravita še marsikateri Nachtigal in Miha Koren, ki sta zgolj iz nezadovoljenosti. ker jima niste dali korita, šla k reakcionar-cem. Ali njegovih lumparij niste vedeli že takrat na mariborski konferenci, ko se vam je vsljeval da bi mu jih povedali v obraz? Vidite, tudi to je velikanska razlika med nami in vami: mi hočemo javno povedati, predno dobi ta ali oni priložnost, da izda cele vrste delavskega razreda za skledo leče. Vi ste pa proti javnosti ter pravite, da je tisti, ki se drzne povedati javnosti resnico, obrekovalec. Vsi bivši poslanci so oroti našemu kurzu, zakaj? Zato. ker zahtevamo od njih, da nad služijo delavskim organizacijam, ne pa samim sebi. če v tem volilnem boju ne bi
ničesar drugega dosegli, dosegli bomo ta da bomo zanesli med delavno ljudstvo premišljevanje o pravem in nepravem socializmu- Delavstvo bo tudi od vas zahtevalo dela, nikakor pa ne lenobe. Lenoba in komodno življenje bivših socialističnih poslancev se bo čisto gotovo maščevalo pri sedanjih volitvah. To ni obrekovanje, temveč čista gola resnica. katero boste imelii priložnost slišati od. preprostega delavca. Vi ste proti progresivnemu davku in to zato, ker bi radi imeli med seboi tudi velike gospode, kateri desetkrat toliko zaslužijo kakor najj-bolj kvalificirani delavec. Plačal bo enako' 2 Din, igral pa bo med delavstvom veliko gospodovsko vloga Če bi bilo potrebno bo pa dal .prostovoljno v vaš tajni fond. zato pa bo zahteval, da se dela tako. kakor on zahteva. Mariborski sodrugi. vprašajte vaše obersodruge, zakaj so delati tako velikansko propagando za laško pivovarno, v kateri gospod ravnatelj ne trpi nobenega organiziranega delavca!; Naj vam povedo tudi čisto odkritosrčno, zakai ie šel sodrug Pelikan iz službe prii »Volksstimme«! Mogoče ima toliko poguma. da vam pove že sedaj, ampak ne takrat, ko že prepoznoi Ber notu se je neštetokrat očitalo, da .ie blazen, od strani tistih, ki jih zagovarjate. To je meščanska morala, tudi meščani govore, da norec govori resnico. Če je to po vašem socialistično potem je bil norec tudi Karel1 Marks, kateri je celo svoje življenje živel za resnico- Socialisti pa hočemo iskati resnice ter se boriti za pravice. Zaradi tega bodo vsi socialisti, ki hočejo in Iju-
Pesnik.
i
(Konec)
»Prosim, gospa, samo za trenutek! Stopite tja v predsobo, tam so leposlovne knjige, moja dela najdete med njimi. Poglejte, da vam ne bo dolgčas, takoj bova Kotova.« Plemenitost je povesila oči in °dšla v predsobo.
»No, sedaj pa na delo! Napisati je treba, malo pa dobro.« Duša je zatisnila °£i in odgovorila: »Piši, kdo ti brani? Sa-Pjo povej, kaj hočeš napisati, zaokrožila pa že jaz.«
»Vidiš,« je dejal in podprl z levico razburjeno glavo. »To je težko povedati. L.? Vsak način morava ugotoviti, da je
PJ* Pokojni mož- ie bil H10^, ie ^ive*
rjpjl ljudmi. Če je živel, je seveda tudi »°dil in če je hodil, je bil včasih tudi utru-,e“- No, kaj pa dela človek, kadar je ubujen?«
*Ne vem,« je odgovorila duša.
H ^ema! Kaj se to pravi, ne vem? '-'stavi se vendar, če ne more naprej, se ustavi. Tako. No, kaj pa potem, ko se je “stavil?«
Naj v voiilnevn boju drugi
»Tudi ne vem, prijatelj,« je odgovorila duša in noga ji je zdrsnila po zaprašeni knjigi.
»Vraga, vendar se nisi valjala v blatu pred pošto!« se je jezil in grizel nohte na palcu. »Če se človek ustavi, potem stoji, o tem nihče ne dvomi. Torej, sedaj sva dognala, da je stal. Kako pa človek stopi če je, recimo, velik, močan, plemenit, značajen, genialen, kratkomalo če je nenavaden človek, kakršne srečas na vsakem koraku? No, kaj misliš?«
Duša je zardela do ušes. »Poslušaj, tako se nisva pobotala. Če me še enkrat vprašaš zbežim nazaj v telo in ne bo me več na dan.«
Pesnik ie povesil glavo in žalost se ga je polastila. Spak, to je pa smola, si je mislil. Kaj naj počnem? Rime ni. Mislil jc, mislil, vroče mu je postalo, brisal je potno čelo — vse zaman. V obupu je segel na polico in odprl Pleteršnikov slovar. A — nič, B — boža, C. Č. D — ni. In nemirne oči so zabegale od črke do črke. od besede do besede. Mož. koš. nož.. roža. Stoj tole bo nekaj.
»Čuj, duša, našel sem nekaj besed. Boža, koš, nož, mož in roža- Sedaj .pa pomisliva. kam bi spravila nesrečno dušo. V koš ne smeva, se ne spodobi, z nožem, kai nai počneva z nožem? Ne, ne gre. Mož. drugi sklon je vendar moža. Tudi ne. Roža. roži. Vidiš, tole se ujema. Rima bi bila in dokaj čedna. Samo kaj naj počneva z rožo? V rožo duša ne pojde, pri roži tudi ne bo sedela in končno, sedaj ie sneg in rože so pozeble- Hm, hm. Eh, tepec neumni! Saj imamo vendar oštarijo »pri Roži«. Bravo, živio! Domovina je rešena. Povej mi. .prosim, ali grc; duša Po smrti telesa lahko v oštarijo? Ne bo škandala?«
Duša ga je pogledala, smeh jo ie “dušil.
»Seveda gre lahko, brez skrbi bodi, sai itak ne bo nihče razumel, kaj hočeš povedati. Kat napiši. Duša gre k Roži# spije ga nol litra prigrizne košček slanine ali krvavo klobaso in potem zopet kroži in kroži.
On se je ustrašil. »Oprosti,* je nada-
ljeval z mehkim glasom, »pozabil sem, da
iajalo, mi debimo. Za nsie organizacije, za naš fiisk.
bijo resnico, volili IS. marca tiste socialiste. ki so za enotne organizacije, katere edine bodo v stanu pomesti iz svojih vrst koristolovstvo ter izdajstvo nad delavnim ljudstvom- Vrgli bodo kroglico v 8. Skrinjico.
Živela socialistična enotna organizacija!
Program Socialistične stranke Jugoslaviie.
i.
Splošna načela.
Sedanji družabni red je bistveno različen od tistega, za katerim teži socialistična stranka. V današnji družbi vlada velika politična in gospodarska neenakost. Poseben znak današnjega družabnega reda je, da se delavcu čim dalje bolj odtezajo delavna sredstva. Delavna sredstva in vse druge dobrine se kopičijo vedno bolj in bolj v rokah čim dalje manjšega števila kapitalistov, delavci pa postajajo proletarci brez imetja in so zato prisiljeni prodajati svojo delavno silo kapitalistom, ki se bogatie iz neplačanega dela delavcev.
Privatna lastnina delavnih sredstev, ki je nekdaj delavcu očuvala lastnino nad njegovimi izdelki, povzroča zdaj, da izgubljajo mali kmetje, obrtniki in mali trgovci zaradi vedno večje konkurence od strani velikega kapitala zadnje ostanke svoje lastnine, izdelki delavcev pa postajajo neposredno last onih, ki nič ne delajo — kapitalistov.
Izkoriščajoč svojo gospodarsko moč imajo kapitalisti glavni vpliv tako na tok družabnih kakor tudi državnih poslov in zlorabljajo državo za orodje svoje razredne nadvlade in za ohranitev sedanjega izkoriščanja delavnega ljudstva. Zato imenujemo sedanjo družbo kapitalistično. Ta družba je družba krivice ter politične in gospodarske neenakosti. Zato deluje socializem z vsemi, da zavrže sedanji družabni red in da ga zamenja s socialističnim redom, v katerem bodo vsa delavna in prometna sredstva skupna družabna last Kajti šele kadar bo ta cilj
dosežen, bo mogoča popolna politična In gospodarska enakopravnost vseh ljudi.
Sedanji družabni red ni od vekomaj. Pred njim je po vsem svetu vladal še sla-bejši red, fevdalni namreč, v katerem je odločevala o vsem samo »plemenita« gospoda, delavni narod pa je bil tlačan. Ostanke tega fevdalnega (spahijskega) reda imamo v Jugoslaviji ponekod še zdaj (begi v Bosni in Hercegovini, Stari Srbiji in Macedoniji, fidejkomisi na Hrvaškem, v Slavoniji, v Vojvodini in : a Slovenskem); toda ta družabni red daues že izumira. V tem družabnem redu je bilo delavno ljudstvo politično in gospodarsko še bolj brezpravno nego danes.
Pa kakor je moral prejšnji fevdalni red s časom propasti, prav tako mora propasti tudi današnja kapitalistična ure-clitčv in na njeno mesto mora stopiti boljši in dovršenejši socialistični red. To je neizbežna posledica samega razvoja kapitalistične proizvodnje in razrednega boja socialističnega proletariata. Tako se nam kaže socializem na izvestni stopnji družabnega razvoja kot nujnost.
Kapitalistična družba predstavlja samo eno izmed stopenj v toku družabnega razvoja. Na tej stopnji je bistveno, da se proizvodnja ne upravlja po stvarnih potrebah družbe, ampak po potrebah kapitalističnega dobička.	(Dalje	prih.)
Politične vesti.
+ čeprav so Nemci vložili lastne kandidatne liste, se pogajanja z radikalci se niso prenehala. Če bodo namreč radikalci do 16. marca ugodili nemškim zahtevam, bodo Nemci umaknili svojo listo in izdali proglas, naj glasujejo vsi Nemci za radikalce.
+ Finančni minister Stojadinovič je podal v soboto novinarjem nekaj izjav o najaktualnejših vprašanjih: izvozna carina za zaklane svinje se zniža na 3.50 Din za kg. Izvozna carina za hrastove prage bo znašala 25%, in sicer bo moral oddaji izvozničar vsak četrti prag državi. Število kraja, v katerih bodo prodajali živino, ki jo dobi naša vlada na račun reparacij, bodo zvišali. Svoboden uvoz industrijskih potrebščin bo odslej dovoljen
le po predliocfni odobritvi generalne "direkcije carin. Pogodba z Bleerovo skupino ni razveljavljena, temveč je Bleero-va bančna skupina dobila dovoljenje odložiti izplačilo drugega obroka (10 milij. dolarjev) do 1. maja t. 1.
-f Dr. Selpel in dr. Grtinberger sta v soboto popoldne sprejela jugoslovanske novinarje. Poudarjala sta svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom in dobrim razpoloženjem, ki je omogočilo V kratkem času doseči veliko uspehov. — Se dve zanimivosti: na vprašanje našega zunanjega ministra o naših narodnih manjšinah v Avstriji je odgovoril dr. Selpel z enakim vprašanjem, kaj pa Nemci v Jugoslaviji? Takoj je bil dosežen sporazum, da bosta obe vladi »posvečali narodnim manjšinam največ pozornosti«. In ko se je naša delegacija pritožila, da dovoljuje Avstrija prevoz orožja za Madžarsko, je dr. Sejpel povedal, da se tudi druge države pritožujejo, ker dovoljuje Avstrija prevažati orožje iz Češkoslovaške republike v Jugoslavijo. — V soboto ob 7. zvečer se je avstrijska delegacija vrnila na Dunaj.
4- Naša in italijanska vlada sta se sporazumeli, da bodo naše čete zasedle Sušak v torek, 27. februarja.
+ Francozi razširjajo vesti, da postaja nemški odpor v Poruhrju vedno sla-bejši. Od drugod pa prihajajo poročila, da trosijo Nemci letake, ki pozivajo na odpor do skrajnosti. V soboto Je šef tiskovnega urada Nemčije Heimbrot izjavil, da ne more biti govora o kakih pogajanjih, ker pričakuje Nemčija zmago pravice v sporu s. Francijo. — V Evropo je odpotovalo več ameriških finančnikov. V zvezi s tem poroča »Chicago Tribune«, da bodo poskušali s pomočjo angleške vlade posredovati med Francijo in Nemčijo.
-f- Izmet in Kemal paša si baje želita miru. V angorski narodni skupščini pa ima večino nepomirljiva struja, ki noče slišati ničesar o kakem popuščanju. Ker pa imata Kemal in Izmet velik vpliv, je mogoče, da bosta zmagala.
Delavec brez delavskega časopisja te kakor vojak brez puške. Zato naročajte in širite svoje glasilo »Naprej«!
to ne spada v tvoio stroko. Stoji kakor skala v morju. Vidiš, to je moška beseda. Kakor skala v morju. Seveda te ne sme motiti, da se skala v morju ne vidi, to ni važno. Glavno je. da skala v morju stoji. Tako, sedaj pa nadaljujva! Če so utrujene človeške noge, to še ne pomeni, da se ne more gibati jezik. Kadar pa se giblje jezik, človek ponavadi govori. Da se giblje, tudi če jč, nič ne de. Sedaj ,pa povej, kaj se zgodi, če se ie iezik v ustih obrnil in je nastala beseda?«
Komaj ie izgovoril te besede, že ni bilo duše več pred njim. Začutil je, kako se je nekaj zganilo v ustih, kako ga je zasrbel jezik in če bi se ne bil pravočasno prijel za grlo in stisnil na vso moč, bi mu bila duša ušla nazaj.
»Ne bom več, nikoli več ne bom prelomil besede, samo pridi nazaj! Trikrat te bom nesel po mestu, v izložbo te postavim, vse bom storil, kar .zahtevaš,« je ponavljal v strahu in tiščal z roko grlo. Duša sl ie premislila. V telo ni mogla, v grlu Pa ie bilo tesno in jezik jo je dušil. Vrnila se ie in obsedela na praznem papirju-
»Kie sva že obstala,« je govoril in lovil sapo. »Aha. o besedi sva govorila. Vidiš, kadar se rodi v grlu beseda, mora na dan. Če obtiči v grlu. se človek lahko
zaduši. Beseda gre, skoči, šine, plane — ne. tako ne bo prav. Beseda zabrenči, aha, to ie imenitno, izvrstno! Zabrenči. Pomisli, prosim! Struna brenči, muha brenči maček v marcu brenči in beseda brenči. Dobro si zapomni, to nama pride še prav. Hvala Bogu, sedaj veva, da beseda brenči. Kai pa še brenči? Ne smeva vendar dovoliti besedi, da bo brenčala sama. Vidiš o tem je treba temeljito pomisliti. Maček brenči, pa če ni mačke, kaj misliš, da bo tudi sam brenčal? Nikakor ne! Torej beseda brenči kakor maček, tako ne smeva zapisati. Ne bodo razumeli. Brenči kakor muha, kakor struna — ne, tudi to ne bo čisto razumljivo. Hm. hm. kako bi to povedal?«
Pritisnil je kazalec v čelo in se globoko zamislil. Duša se je dolgočasila In gledala v strop.
»Aha, urž, imam jo!« je zakričal in udaril s nestio po mizi. da so odleteli nepopisani listi papirja na vse strani. »Brenči kakor pšica. ki se izproži z loka. Imenitno! Čakaj, da si takoi zapišem, Tako, dobro ie. Sedaj na morava .povedati, kako ie umri. Če človek umrje, gre duša iz telesa. Pa ne smeš misliti, da sem umrl iaz. To ic druga stvar. Umirajo samo navadni ljudje, midva ne bova umrla, ker živiva v popolni slogi. Torej duša je šla
iz telesa. Kaj pa potem? Ne zameri, to spada v tvoo stroko. Jaz ne vem, kai počenjate po smrti telesa in kje se klatite. Tebi bo ta zadeva gotovo znana, sai imaš mnogo sestric, ki so že zapustile telo. No, novci, prosim.«
Duša je zakašljala in napela možgane. Bil ie odločilen trenutek, ki ga pesnik ni pozabil celo življenje. Dolgo ie duša premišljevala, nazadnje pa je dejafa: Kolikor mi je znano, se napoti duša iz telesa naravnost nad mesto- Tam se ustavi, zakroži sem ter tja. ozre se naprej in nazaj, če ie dobre volie tudi kihne, potem, potem ... Stoj. prijatelj, tu pa ne gre več naprej. Kako sva žc dejala? Najprej tožT potem se izproži, še potem zakroži — kal oa potem, potem? Tebi je lahko, poveš-da stori i kakor skala v morju, da brenči kakor pšica. da toži preduo se izproži to tvoja naloga je končana. Jaz pa moram vse to zaokrožiti. Kako naj povem, da se bo uiemalo s tvojim toži in izproži? Duša se zakroži, to je dobro. Kal po sedaj? Recimo, da skoči v pekel, da se vozi v nebesa da plava v vice- Ne gre, ni rime. prilateli Poči, blodi. tava. išče, sh^e • • • Vidiš, nikakor ne gre. Meni je vseeno, vem, da gre duša lahko, kamor hoče. V zemljo, v vodo. v zrak skozi zid. samo v telo ne sme več nazaj. Tako- Rima ni,
Dnevna vesti.
Kandidatna lista naše stranke za skupščinske volitve v Ljubljani je bila zavrnjena, češ, da io ie podpisalo samo 96 upravičenih predlagateljev, drugi podpisi niso bili priznani, ker so dotičniki izpuščeni iz volilnega imenika. Na ta način izrabe naši volilci pravico socdločevanja Pri volitvah- — Dobra šola je to. Organi-zacia v velikem mestu, kakor je Ljubljana. bi že morala imeti toliko denarne moči. da bi si lahko kupila volilni imenik za 2000 Din. Pa Ljubljančani so preveč navajeni na tuio pomoč, velika večina še zdad ne razume, da provizije itd. ne bodo v naši stranki nikdar več odločevale, da bo moralo delavstvo samo poskrbeti za svo.i napredek, če hoče zmagati. Organizacija bo morala biti močnejša! Izgovarjati se oroti nasilju kapitalistične države nikakor ne drži — naši ljudje ne sme o misliti, da Hm bodo kap‘talisti prinesi! zmago oroti sebi kar na krožniku! Komodnl Ljubljančani se bodo morali učiti od kramskih in šta ersklh sodrugov, ki so znali premagati kapitalistične nakane in bodo pri volitvah lahko soodločevali.
H!ubl|an«i.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: V torek zaprto. — V sredo »Id‘not«. red C. V četrtek »Za pravdo in srce«, red D. V petek. »Madame sans gene«, red B. V soboto »Vojiček«, delavska predstava po znižanih cenah, izven. V nedeljo ob 3. popoldne »Za pravdo in srce«, izven: ob 8. zvečer »Ugrabljene sabinke«. izven. V ponedeliek »Idi ot«, red B. — Opera: V torek »Madame But-terflv«, gostovanj gospe Ade Poljakove, red D. V sredo »Gorenjski slavček«, v pr;,d Udruženju gledaliških igralcev, izven. V četrtek »Vrag in Katra«, red E.
V .petek »Rigoletto«, red C. V soboto »Nižava«. red B. V nedel.o »Točka«, izven.
V ponedeljek zaprto.
Gospa Poljakova, svetovnoznameni-ta umetnica in operna pevka gostuje v torek, 27. t. m. v naslovni vlogi opere »Madame Butterfly«.
seda oa pomisli dobro. Najti moraš besedo, ki se konča na -oži. sicer bo duša visela v zraku in midva ne bova dosegla zaželjenega cilja.«
»Res je. prav praviš, kar napišiva. O mojstri, veliki naši moistrl! Kaj bi bilo z nami, če bi ne bilo vas? Postoj. postoj! Kako pravi Prešeren? Vse sem pozabil, oh, moia nesrečna glava! V naglici hudič muhe zoblje. Morda veš ti takole kai primernega iz Prešernovih sonetov, a?«
»Ne vem, prijatelj.« je odgovorila duša in zatisnila oči. »Po imenu ga poznam, slišala sem, da ie rad krož‘1, drugače pa mi ta zadeva ni znana.«
»Ne vem, ne vem.« je mrmral on pod hos in začel premetavati knjige na polici. ?Vraga nikoli še nisi odgovorila, da veš. Kakor da ne sediš noč in dan v mo;em telesu. Tu, vidiš, e naš moister. Poglejva Kai nravi on o tel stvari!« In odprl je Prešernove poezlie.
»No. sai sem vedel. »Kakovi revež :®- ki ga presune ’z oči nebeških vržena OhŠčica« in še dal e »raula mene z Ostro sta puščico«. Torei kal hočeš še več? Tudi on pozna puščico in skale. KaT zapišiva. da ne bo prepozno. Mudi se, še danes n>oram poslati-
Duša le zlezla skrivaj v kot!ček, kjer so prej ležale Prešernove poezije in se
Ceife*
Ponočno delo brez odškodnine. Delavsko tajništvo je nalepilo lepake na vratih tajništva »Mariborskim sodrugom« v dveh jezikih; v slovenskem in nemškem. Zakai tudi nemške? Zato, ker v Celju je še precej l.udi ki so obiskovali nemške šole, kakor je pač nekdai bilo v Celju, in se namah tudi ne morejo naučiti slovenskega toliko, da bi razumeli popolnoma slovensko- Zato smo rim nalepili tudi nemške lepake. Ponoči med torkom in sredo, oa ie prišla huda nevihta, da je potrgala nemški lepak. Čudna nevihta je pač to. da je znala nemški lepak nadomestiti s sledečim: »Danes lepak, drugič kaj hujšega.« Čudne so vremenske razmere. Organizirano delavstvo, ali veš kakšne vrste more biti ta ponočna nevihta? Pa ne da bi mislili s tem na »Or-iuno«.
Poverjeništvo organ, vojnih Invalidov v Celju. V demokraškem »Jutru« št. 42. z dne 20- februarja razvija bivši g. minister Gregor Žerjav, sedai na razpoloženju. volilni program JDS. hoteč s tem zvabiti nezavedne kaline, med temi tudi invalide, da bi dne 18. marca glasovali za njegovo stranko. Ne bomo navajali vseh krivic, ki j:h trni ljudstvo, pač pa samo to. kar se tiče invalidov, t. j- invaldskega zakona. G. minister na razpoloženju pravi v svoiem referatu dobesedno: Mirna ie naša zavest glede tega. kar srn., skušali doseči za invalide- Moj načrt invalidskega zakona, ie gotovo eden izmed naj-moderne ših zakonov. Prinaša ne ani strani popolno izenačenje invalidov v vsej državi, dalje pa možnost, da se invalidi vsooisobijo za ustanovitev samostojne gospodarske eksistence. To vprašan e nam e obravnavati roko v roki z urudnišk:m vprašanjem! — Da. da g. minister na razpoloženju, ali mislite, da ne ven,o, kdo ie b'l največji nasprotnik temu. da se načrt Invalidskega zakona spravi med forum narodne skupščine takšen kakor je bil izdelan z zastopniki naše orgavzac,-ie? Zakai se je ta tako modernizirani načrt prerešetava! toliko časa. da ie ostal na rešetu samo plevel? Nikar nam ne govo-
ootuhnila. On pa ie zgrabil pero in napisal :
B’le zapuščene so Parnasa trate, kokoši in prašiči so se pasli, letu pa tam grmiči so še rasli vse drugo snedle mrhe so kosmate. »Tako. Zdai oa poglej, kako lepo se to veže. Hej, duša. poglei vendar! Ja, vraga, kje Da si. da te ne vidim? V telo nisi zbežala, vem. Ne zaupam ti več. zato sem zamašil grlo z robcem. No. oglasi se!«
»Tu sem,« je odgovorila duša boječe
in nekaj se ie zganilo med knjigami.
»Kaj oa delaš tam. tl zlo —,« sc je zadrl nanjo in pljunil jezno pod mizo- Duša le molčala. »No, no. ne jezi se. ie nadaljeval. »Spozabil sem se. Vem, z rokavicami ie treba s teboj, občutljiva si kakor vse oesniške duše. Človek sem. kakor vsi drugi, kadar ne sediš v telesu, kai hočeš. Ne bodi huda, prosim te. Priskoči na pomoč, končati morava.«
»Govori, poslušam te.« je zagodrnjala duša v svo;em kotičku- »Na mizo Da ne grem več, bojim se te. Še med verze me zapleti v naglici, potem bo pa konec moje svobode.«
»No, pa sedi tam. ie de al ponižno in nadaljeval: »Dušo sva srečno spravila v oštarijo to je v redu. Zdaj gotovo sedi V
rite o svojem najmodernejšem načrtu Invalidskega zakona, in o izenačenju' Da, izenačenje — ali kako! Po.dite pogledat v Invalidski dom v Celju, tam bos .e imeli dovolj prilike videti, kako se viši tisto izenačenje. Nadalje pa odklanjamo vsako samostojno gospodarsko eksistenco kakor, o predvideva vaš načrt, kajti mi vam ne verujemo, ne verujemo zato. ker vemo, da nam vi takšne eksistence ne boste nikdar dali, pač pa nas pustili v takšnem položaju. kakor smo. t. i. v slabostojni eksistenci. Gosp. minister, v karnevalu letu 1923- ni bilo več maske, za katero bi se skrivali obrazi. Vam se pa. kakor vidimo, vloga pusta jako ugaja, ker si še v prepovedanem postnem času radi nadevljete krinko na obraz. 18. marca, bodite uver-ieni, vam bodo drugi potegnili masko z obraza, če jo sami nočete pravočasno. —» Poverjeništvo splošne organizacije vonlti invalidov vdov in sirot v Celju.
Iz strok, gibanja.
Sola centralnega odbora kovinar*
’ev se bo vršila danes, 26. t. m- takoj DO delu v društvenih prostorih.
Dobra agitacija. V nedeljo. 18. t. m, zjutraj so bili g. kaplan Franc Jeraj iz 1 rel, Pirešev tako hudi, da so se zelo spozabili- Ker so ravno bili na kontroli okoli cerkve, da se prepričajo, koliko Galiča n o v straži cerkev sv. Jakoba, se jim ie straža zdela vendar premočna ter so začeli z vso silo goniti tiste stražarje v cerkev. Ker pa fantje in stari možje niso otroci in niso mogli takoj odločiti se, ali bi poslušali tistega cerkvenega komandanta. se ie začel hudovati ter jih zmerjati za smrkove Galičane. Starega moža smatrati za smrkovca. pa ni lepo za moža. ki je študiral. Namesto, da bi šel ljudstvu na roke ter mu da al pametnih nasvetov kot edina vaška zmožna oseba —» pa zmer ati s smrkovci. tega pa si mi pošteni Galičani ne pustimo, povemo enkrat za vselei da nai bo ta nedeljski slučai prvi in zadnji, ker stvar stoji že itak slabo za črno barvo.
krogu svojih znancev za mizo. pije cv-čck in prigrizu e svinjska rebrca. Morda je že končala večerio >n poravnala račun. Ne smeva je vendar pustiti v ostarLi čez noč. Nepotrebni stroški, sai veš. draginja, pomanjkanje stanovanj. Ti, meni se zdi. da bo na boli primerno, če io pošljeva zdaj v grob- Odtod se ne vrne več. He, kai misliš?«
»TI sl brezbožnlk. prijatelj.« je odgovorila duša in prekrižala mršavo Čelo. »Kai ne veš. da duša po smrti telesa ne gre v grob?«
»Ti sl na trdila, da gre lahko kamor hoče«, je oporekal pesnik. »Sai ne mislim. da bo ostala tam. ne. Samo takoic s sveta bi jo rad spravil, da bo konec pesmi. Naj hodi tam in obiskuje svoje znance ali kar že hoče meni je to vseeno. Glavno ie. da storim svojo dolžnost.«
»Prosim nuf.no. zelo nujno,« je po-navFal In molil začudenemu uredniku svoj umotvor ood nos- »Tole sem napisal, i.c-kaf Izrednega, prav posebnega, redka, dragocena stvar. Prosim, samo ne ooza-bite na prvem mestu, tako da bo takoj padlo v oči. Duši sem obljubil in sam: veste, da ie zelo važno kje bo natisnjeno. Torej ne pozabite, prosim: na prvem mestu ...«	______
Upton Sinclair:	KVPTISTiPTI.	44.	nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Mladi Emil Forster je pojasnil Kremenu notranji pomen najnovejših svetovnih dogodkov. Rusija je bila takrat v gigantski ofenzivi proti Avstriji, dočim je Anglija vrgla svoje nove armade na fronto ob reki Somme. li dve ofenzivi sta zahtevali granat — milijone in milijone granat iz Amerike, ki jih je mogla edina proizvajati. Ameriške železnice so natlačene z vagoni, polnimi granat; postaje in pristanišča so jih imela na kupe; cela brodovja parnikov so bila polna granat, s katerimi so plula proti Angliji, Franciji in Rusiji. Nemške podmornice so seveda napadale in potapljale parnike. Ves svet je bil kakor eno samo skladišče za smodnik. Ameriški predsednik je poslal Nemčiji vrsto not in jo silil, naj ne potaplja potniških ladij, ali Nemčija je težko držala obljubo — nesreče so se ponavljale, strankarske strasti so se vedno bolj paUIe in Amerika je bila sleherno uro bližje vojni.
Takšna je bila slika, ki jo je nesel France nazaj na kmetijo. Zato se ne smemo čuditi, če ni našel tistega miru in veselja, ki se baje nahaja na grudih matere Prirode.
X.
France Kremen r.a neprijetnem sestanku.
Bilo je že pozno v noč, ko je France zapustil socialistično sejo v mestu in stopil v električni voz, ki ga je odpeljal proti kmetiji. Od postaje, kjer je izstopil, je moral hoditi dve milji daleč do doma. Tedaj je pa prihrumela nevihta in ulila se je ploha. France se je vlekel po blatnem potu premočen do kože. Ker je bila neznosna tema, je parkrat zagazil v jarek ob cesti in se pogreznil skoraj do pasu v vodo. S težavo se je izvlekel iz grabna in s svežo vodo, ki mu je cure>a s čela, si je obrisal obraz, ki je bil oškropljen z blatom.
Ko se je spravil na noge, je zaslišal avtomobilski rog. France se je ozrl in zagledal dve svet'i luči, ki sta se naglo bližali. Toliko je še imel časa, da je skočil nazaj v graben in v naslednjem hipu je že švignil mimo velik avtomobil, ki ga je vsega ometal z blatom. Kremen se je napotil dalje in preklinjal. Gotovo je eden onih milijonarjev, ki so obogateli s strelivom — in vrag se zdaj vozi okrog po deželi ter se obnaša, kakor da so vse ceste njegove brez ozira, kako se počutijo revni ljudje, ha katere leti blato izpod koles njegovega avtomobila!
France je godrnjal ves čas, dokler ni prišel do ovinka, kjer je zopet zagledal dve luči, toda topot sta stali pri miru.
Zdelo se mu je, da luči merita v zrak'. Ni se motil. AVfo Je ležal v grabnu, tako da sta sprednji kolesi stali na cesti, zadnji pa v vodi.
»Halo!« se oglasi nekdo, ko se je France približal.
»Halo!« odgovori France.
»Kje je najbližja hiša?«
»Morda pol milje od tukaj.«
»Kdo stanuje tam?«
»Jaz.«
»Ali imate konja in voz?«
»Konja in voz dobite pri mojem gospodarju, čigar hiša je blizu moje.«
»Ali bi mogel dobiti toliko moških, da bi lahko potegnil avtomobil z grabna?«	*
»Ne vem; tukaj je malo moških.«
»Prokleta smola! — Saj se ne izplača čakati.«
Zadnje besede tujca so veljale tretji osebi, ki je stala zraven njega in France je spoznal, da je ženska. Molčala je in mrzel dež je pral njene ude. Njen tovariš jo je objel z desnico in rekel Francetu: »Prosim, vodite naju do prve hiše.«
Kremen je zopet gazil blato in luže in ona dva sta štropi-cala za njim. Vsi trije so molčali dokler niso prišli do koče, v kateri je stanoval. Toda mali socialist je med potjo veliko premišljeval. Tujčev glas se mu je zdel znan in belil si je glavo, kdaj in kje je bil z njim v dotiki. V hišici je bila tema. France je stopil v hišo in poiskal užigalice in zakajeno petrolejko, dočim sta njegova spremljevalca čakala zunaj na mostovžu. Ko je naredil luč, je odprl vrata in povabil gosta v sobo. Vstopila sta, a čim je Kremen pogledal moža v obraz, je prebledel in malo je manjkalo, da mu ni padla svetilka iz rok. Bil je Hugon Granitch!
*
Mladi leesvillski magnat ni opazil spremembe na Francetovem obrazu, ker je	imel preveč svojih	skrbi, ali pa je	bil
že vajen, da so navadni	ljudje radi strmeli	vanj in	vsled tega
se ni brigal. Pogledal je	okrog po sobi in zazrl peč	v kotu.
»Ali morete hitro	zakuriti, da se	posuši	obleka	te
gospe?«
»D-da,« je zamrmral France, »1-lahko se zakuri.«
Ni se pa ganil z mesta in je neprestano strmel v mladega Granitcha. Namesto njega je pa spregovorila ženska.
»Hugon! Nikar ne zapravljajva časa s sušenjem obleke. Dobi koga, da nama potegne avtomobil na cesto ali pa najami voz.«
(Dalje prih.).
Pravičnost je več nego domovina-Kdor ima svojo domovino za malika, kliče prekletstvo nanjo.
Rabindranat Tagore.
Dokler se zaklepamo pred resnico in se dajemo samo od hipnotičnih vplivov siliti k dejanjem, tako dolgo si moramo priznati, da še nismo zmožni vladati se sami.	Rabindranat Tagore.
Vseh zahtev, ki temel e na davnih pravicah, se mora človek odreči, če se hoče v svojem pravem bistvu prosto razvijati.	Rabindranat Tagore.
Samo slabiči se ne upajo biti pravični.
Rabindranat Tagore.
Baraba:	»Bodite	tako	prijazni, go-
spod policaj, pa mi povejte, ali je kaznivo, če rečem policaju ,osel‘?«
Policaj: »Seveda, ker ie to razžalje-nje uradne osebe. Paragraf 104- določa...«
Baraba: »Kaj pa. če rečem oslu .policaj4?«
Policaj:	»Hm... Pravzaprav to ni
kaznivo.«
Baraba: »Hvala lepa za prijaznost, gospod policaj!«
H2UDDHA4 CH
□
TRAOE MARK C
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
I
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje In trafnlje so kakor usneno!
* Najbolje varstvo proti vlagi I mraza! »
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socializmu,
Cena 1 din.
Naroča se v upravi ,NAPREJ".
Svila,
modni nakit!
v veliki Izbiri pri
SINKOVIČ n asi'
K. SOSS.
Uubljana, Mestni trs W.
Naznanilo.
■ UDBI
m m m
0	P.	n. občinstvu ter znancem, prijateljem in potu-
gjgj jočemu občinstvu vljudno naznanjava, da odpreva
B v sredo dne 28. februarja 1923 prvovrstno kavarno
m
m
m
„E M O M A
opremljeno z vsem kom^ortom
v Ljilp v icvi palaii ijnSljarts tel Me	Dl. pote.
Sklicuje se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti, ter se priporočava za naklonjenost
Jan in Kati Fiala.
Rest vracija se odpre nekaj dni pozneje, kar se ^ bode naznanilo slav. občinstvu v vseh časopisih.
n
Rt