------   44   -----
Gospodarske skušnje.
Ruska ali sibirska rž.
Skušnje z rusko ali sibirsko ržjo (russischer oder sibirischer Roggen) na Koroškem se tafco dobro obnašajo, da jo ondašnja družba hvali in priporoča.
Podobna je ta rž v slami, kiasji in zrnu naši zimski rži, pa jo včasih presega v večem pridelku. Tako na priliko, je lansko leto dala v Rotenthurnu de-veterni pridelek, na oralu za tretji del več, kakor naša zimska rž.
Pomena vredno je, da je ruska rž sorta, ki se more za zimsko ali j aro rž sejati. Gospod Lasnik v Pa-samici jo je ozimino sejal in ve.iko pridelal.
Ce pa hočemo rusko rž imeti za jaro rž, jo moramo zgodaj spomladi, pa redko (za tretji del manj kakor navadne jare rži) sejati na njivo, katera je bila že pred zimo za to setev obdelana.
Prav lepo seme se dobi pri koroški kmetijski družbi 50 kil za 6 gold.
Naj bi po taki pohvali tudi naša kmetijska družba si naročila nekoliko semena ruske rži.
Koliko redivnih stvari imajo različne rastline v sebi?
Po preiskavah Einhofovih je v 100 funtih dobrega sena 50 funtov, v krompirji 26, v pesi 10, v repi 9, v korenji 19Y2, v ohrovtu 8, v navadni in pa nemški in turški detelji in grašici 55!/2 > v pšenični slami 10, v rženi slami 8, v ječmenovi slami 32, v ovseni slami 27, v bobovi slami 45, v grahovi in lečji slami 35, v pšeničnih otrobih 48, v rženih otrobih 46 funtov redivne moči.