Poštnina plačana v gotovini Leto LVII. v Ljubljani, v petek, dne 4. oktobra 1929 Št. 226 st. 2 oi, Naročnina Dnevno Izdajo za drŽavo SHS mesečno 23 Din polletno 150 Din celoleino 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka Izdala celoleino v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po l'SO In 2 D, več JI oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri večjem d Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ir dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. C/Ji J Rokopisi se ne vračafo. ne/ranklrana pisma se ne »prefema/o Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 Ob smrti dr. Stresemanna Uprava /e vKopllarfevl ul.št.U Čekovni račun: Lfuhlfana štev. lO.OSO ln 10.34S xa lnacrate. Sora/eiJoK.7563, Zagreb št. 39.0». Praga In Hunal št. 24.797 Naprošen od uredništva »Slovenca«, da na-plSem svoje misli ob smrti dr. Stresemanna, se tem raje odzovem, ker me s tem uredništvom vežejo stiki osebnega prijateljstva. Nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna ni več med nami. Njegova iznenadna smrt mora globoko razžalostiti nemški narod. Bil je državnik največjega stila in si ni pridobil velikih zaslug samo za Nemčijo, marveč za vso Evropo. Služiti Evropi znači služiti in delovati za človečanstvo in s tem predikatom more in sme veliki pokojnik računati v zgodovini. Politika dr. Stresemanna je označena z dvema bistvenima dejstvoma. Eden je prevladoval v vsej njegovi zunanji politiki: nemško-francoska sprava in s tem zvezano in odvisno od tega zbližanje dveh največjih evropskih narodov. S pravično, od strankarskega merila neodvisno in svobodno sodbo, pridemo do zaključka, da se je njemu deloma posrečilo izvesti veliko delo nemško-francoske sprave. Če se mu v Haagu ni posrečilo doseči osvoboditve nemškega ozemlja, to ne more zmanjšati njegovega državniškega slovesa. Na drugi strani njemu, ki je bil prezaposlen, ni bilo popolnoma mogoče zmanjšati in omiliti velikega razočaranja, ki ga je v Porenju ustvarila okupacija. To ni spadalo sicer v njegov delokrog, kajti presojati se more tako razpoloženje samo s psihološkega vidika. Zalibog, ni napreden psihološki element našel v evropski politiki one veljave, ki jo zasluži. Krivda za to ne pade na nemškega zunanjega ministra, ki se je izmučil v službi za svojo domovino in o katerem se lahko trdi, da je postal žrtev svojega poklica. Težka notranja politična nasprotja, vstvarjena vsled romantičnih spominov in vsled velike gospodarske depresije, so pripomogla, da je njegova državniška roka prerano utrujena in izmučena omahnila. Borba Nemčije je bila pod njegovim vodstvom boj z moralnimi sredstvi, brez najmanjše sile. In vkljub temu in morda ravno radi tega, ker se je borba vodila brez surove sile, je misel pravice in pravičnosti napram nemškemu narodu mnogo napredovala, daleko nad oni nivo, ki je bil še pred petimi leti. Stresemannovo ime ostane v zgodovini t imeni Locarno, Thoiry, Ženeva in Haag za vedno tesno združena. Zahvaljujoč ugodnim vladnim koalicijam, posebno pa desetletni, v prvih vrstah aktivni zunanji politiki nemškega centruma se je njemu posrečilo doseči ga-rantno pogodbo v Lokarnu. Svojih načrtov v Thoiryu ni mogel izvesti, ker niso bile dane — danes se to že lahko odkrito pove — one finančne politične predpostavke za Nemčijo, ki bi jih bil dr. Stresemann lahko sprejel. Ženeva pa je bila za Stresemanna brez dvoma največje polje aktivnosti in dela. Po njemu dosežen in izpeljan vstop Nemčije v Društvo narodov tvori mejnik v evropski politiki, o kateri se ne more trditi, da bi bila vedno najbolj srečne roke v povojnem času. Njegova žilavost in vztrajnost, njegov pomirljiv duh, ki so mu pridobili simpatije številnih evropskih državnikov, so bistveno največ pripomogle k njegovim uspehom v zunanji politiki. Miroljubnost in vpogled v realno življenje današnje Evrope, ki od nas Nemcev ne more biti v vsem sprejeta kot idealna in pravična, sta mu pripomogle do zadnjega uspeha v Haagu. Seveda obstoja še mnogo ovir do končne zmage njegove politike, tako med drugim vprašanje saarske kotline. Ravno to ozemlje s svojo močno razvito industrijo in gospodarstvom mora biti vrnjeno Nemčiji, da Kraljevina Jugoslavija Z novim zakonom je država razdeljena na devet banovin - Pojasnila predsednika vlade - Bela Krajina pride pod Zagreb Belgrad, 3. okt. Agencija »Avala« poroča o današnji seji ministrskega sveta, na kateri je bil sprejet zakon o upravni razdelitvi države na 9 banovin. Iz poročila posnemamo sledeče posameznosti : Danes popoldne se je vršila pod predsedstvom generala Živkoviča seja ministrskega sveta. Seji so prisostvovali vsi ministri, razen ministra za javna dela inž. Savkoviča, ministra za kmetijstvo dr. Frangeša, ki se nahajata na zdravljenju in ministra vojske in mornarice generala Hadžiča, ki je odpotoval iz Belgrada in se nahaja v Kragujevcu. Na seji je predsednik vlade general Živkovič seznanil člane ministrskega sveta s svojim predlogom, da se izda zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine SHS na upravna področja. Službeni naziv naše države bo v bodoče Kraljevina Jugoslavija. Z uveljavljenjeni tega naziva se stremi za tem, po besedah predsednika ministrskega sveta generala Živkoviča samih, da se manifestira edinstvo naroda in države, kakor tudi, da se simbolično manifestira ideja enakosti, ravno-pravnosti in bratstva vseh Slovanov na jugu, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Banovine Kraljevina Jugoslavija bo razdeljena na 9 banovin, ki bodo: 1. Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. 2. Savska banovina s sedežem v Zagrebu. 3. Vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki. 4. Primorska banovina s sedežem v Splitu. 5. Drinska banovina s sedežem v Sarajevu. 6. Zetska banovina s sedežem v Cetinju. 7. Dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu. 8. Moravska banovina s sedežem v Nišu. 9. Vardarska banovina s sedežem v Skoplju. Belgrad z Zemunom in Pančevom tvori samoupravno mesto. Število prebivalstva v posameznih banovinah bo: savska 2,320.000, donavska 2,120.000, vardarska 1,405.000, drinska 1,400.000, moravska 1,200.000, dravska 1,040.000, vrbaska 850.000, primorska 860.000, zetska 740.000. Površine posameznih banovin bodo v kvadratnih kilometrih: vardarska 39.566, savska 36.897, zetska 32.322, drinska 29.273, donavska 28.160, moravska 25.721, vrbaska 20.558, primorska 19.417, dravska 15.936. Okraj Črnomelj pride pod savsko banovino, ki ima sedež v Zagrebu. Okraj Čabar pride pod dravsko banovino, Medjimurje k savski banovini. Prekmurje se jc radi tega tudi priključilo dravski. Okraj Dvor, ki je od severa omejen s planino Čamarico in gravitira bolj na jug, spada k vrbaski banovini. Delokrog bana Na čelu banovine stoji ban, ki zastopa kraljevsko vlado v banovini. Ban je izven skupin m kategorij določenih z zakonom o uradnikih. V zakonu je izvedeno načelo dekoncentracije politično upravne oblasti. Ban izvršuje posle svoje zakonite pristojnosti samostojno in po svoji od-odgovornosti. Njemu so podrejeni vsi uradi in organi splošne uprave v banovini. Ban izvršuje nadzorstvo nad samoupravo. V njegovo pristojnost spadajo vsi posli iz resora kmetijstva, ki se tičejo poljedelstva, sadjereje, vinogradništva, vrtnarstva, travništva, paše, ži.:-noreje, veterinarstva in vsi posli, ki se tičejo kmetijskih organizacij, zadrug in združenj v banovini, posli za kolonizacijo, komasacijo in meteorologijo. Nadalje spadajo v njegovo pristojnost vsi posli ministrstva za javna dela v do-lični banovini projektiranje, grajenje in vzdrža-vanje vseh državnih cest in mostov v banovini, kakor tudi nadzorstvo nad samoupravnimi, nadalje je pristojen za projektiranje držav, zgradb in državnih arhitektonskih objektov, za izdajanje sklepov v zadnji stopnji po obstoječih stavbnih predpisih, urejevanje vodnih tokov, kanalizacija za izkoriščanje vodnih sil v banovini, za melioracijo in vsi posli vodnih zadrug, za tem nadzorstvo nad vsem delniškimi in koinanditnimi društvi, gospodarske kreditne zadruge v banovini, kakor tudi ostale ustanove, posli trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. V pristojnost bana preide tudi odločevanje po obrtnem zakonu o obratih. Razen tega preide v njegovo pristojnost izvrševanje zakona o šumah in lovu, vsi posli za pogozdovanje goličav in krasa ter pri obnavljanju gozdov ,ki se izkoriščajo, za tem nadzorstvo nad vsemi samoupravnimi, cerkvenimi in vakufskimi gozdovi, intov-nim občinami in zemljiškimi zajednicami, nadzorstvo nad vsemi državnimi rudniki in vsi pesli rudarskega poglavarstva v banovini, zaščita dela in ustanove dela, posredovanje dela, nadzorstva nad delavskimi zbornicami in vsi posli socialnih ustanov v banovini ter vseh humanitarnih ustanov, kakor tudi skrb za invalide in siromake, vsi posli sanitetnih uprav, bolnic, kopališč in zdravilišč, nadzorstvo nad sanitetnim svetom in lekarniškimi zbornicami, vsi posli, ki se tičejo osnovanja ureditve in dela narodnih šol, nadzorstvo nad delom in osobjem srednjih šol, graditev in vzdrževanje vseh šol in njihovo oskrbovanje, nadzorstvo nad zadužbinami in vsemi društvi v banovini. Vse posle, ki se prenesejo od centralne oblasti na bana, izvršuje ban pod vrhovnim nadzorstvom in po navodilih resornih ministrov, toda njegovo delo je popolnoma samostojno. Glede na službeno osobje v banvini, ima ban pravico do imenovanja, premeščanja, napredovanja, upokojevanja ter odpuščanja vsega nižjega osobja na področju banovine do vštete 2. skupine III. kategorije. S tem prenosom poslov, ki so bili doslej v pristojnosti centralne uprave na delokrog bana, se bo v mnogem razbremenila in osvobodila administracija, uprava sama pa bo postala narodu pristopnejša in bližja. S tem se bo administracija pocenila in osvobodila ter bo v bodoče v njej nemogoč zastoj in neekspeditivnost v poslih, ki so doslej delali centralizem pogosto ne-okorno. Ker je banovinam dana široka pristojnost dela, se bodo na banske položaje postavljale le osebe velikega ranga in ugleda. Za strokovne posle banovine bodo dodeljeni banski pomočniki, ki bodo imeli one kvalifikacije, kakor so jih sedaj imeli veliki župani. Službeno osobje v banovini se bo vzelo iz dosedanjih županij, oblastnih samouprav in poedinih pristojnih mi-nistrstev. Notranji minister more na podlagi zakona pri poedinih srezih v posameznih banovinah predpisati okrožne inšpektorate in določiti njihov sedež glede na to, v koliko so banovine po številu prebivalstva in po svoji teritorijalni prostranosti velike. Na ta način bodo posamez- bi bili dani vsi pogoji za izvršitev Youngovega načrta. Zalibog dr. Stresemannu ni bilo sojeno, da bi doživel uspehe pogajanj o saarski kotlini, ki prično 16. t. m. Velika je nadalje zasluga dr. Stresemanna v visoki evropski politiki. Njegovi odločni iniciativi se je zahvaliti, če je Evropa danes kolikor toliko konsolidirana. Posledice fran-cosko-nemškega zbližanja so končno odločilne za vso Evropo in nc gremo predaleč s trditvijo, da je sodelovanje med Briandom in Stresemannom bilo odločilnega pomena za Evropo sploh. S tako ugotovitvijo seveda še ni rečeno, da so vsa evropska vprašanja tudi pravilno in končno rešena. Manjšinski problem, ki je mednarodno pravno priznan, čaka zadovoljive rešitve. Vendar se je tudi v tem vprašanju iniciativi dr. Stresemanna posrečilo doseči zboljšanja postopanja pred Svetom Društva narodov. Z obojestranskim sporazumom in poštenimi Dogajanji bo tudi tu lahko najti pravilno rešitev, če bo pri vseh dovolj dobre volje in če bo prevladala pravičnost, ne pa enostranska zaslepljenost, Jugoslovansko-nemško razmerje se je pod dr. Stresemannom tudi lepo razvijalo in se poglobilo. Četudi je v poslednjem času radi raznih stvari nastopilo malo napetosti, vendar je gotovo, da se bo to razmerje vedno bolj poboljšalo. Dobra volja sama jc predpostavka za vsak političen uspeh in Evropa je lahko danes ob grobu dr. Stresemanna prepričana, da je današnja Nemčija popolnoma miroljubna in da bo tudi naslednik dr. Stresemanna vedno vodil politiko sporazuma in miroljubnosti. To jc tolažilna nada ob grobu velikega pokojnika. Ljubljana, 4. oktobra. Josef M. Gorgen, publicist, akreditiran pri Društvu narodov. na središča v banovini imeli okrožne inšpektorate, ki bodo v prvi vrsti vršili funkcije javne varnosti na področju dodeljenih jim srezov in po predlogu bana ter o sklepu notranjega ministra vršili tudi druge posle na polju splošne uprave. Zakon o oblastni in srezki samoupravi ukinjen V reku dveh mesecev po uveljavljenju tega zakona, se prične poslovanje v banovini in preneha poslovanje dosedanjih županijskih oblasti. Veliki župan in županijsko osobje se postavijo na razpolago banu, istotako tudi osobje oblastnih samouprav. Razen tega se bo banu dodelilo potrebno politično upravno osobje iii strokovni referenti iz dosedanjih županijskih uprav, obl. samouprav in posameznih ministrstev. Zakon o oblastni in sreski samoupravi od 26. aprila 1922 leta se ukinja. S posebnimi uredbami ministra financ in ministra notranjih poslov, se bo uredilo vpra šanje imetja in budžetiranja dohodkov in izdatkov dosedanjih oblasti. Finančni minister ima izvršiti izpremembe o proračunu potrebne za oživotvorjenje tega zakona. Na seji ministrskega sveta so govorili o tem predmetu zunanji minister dr. Marinkovič. minister brez portfclja Uzunovič in finančni minister dr. Švrljuga, ter so v celoti odobrili odločitev predsednika vlade. Nj. Veličanstvo kralj je nocoj podpisal zakon, ki bo jutri objavljen v »Službenih Novinah«. Motivacija zakona Belgrad, 3. okt. Avala« poroča: Na da-našnji seji min. sveta ob pol 6 je predsednik vlade gen. P. Živkovič predložil zakon o porazdelitvi države na banovine z naslednjim pojasnilom: Gospodje ministri! Sedaj po 9. mesecih od zgodovinskega januarskega manifesta, s katerim je bilo proglašeno, da spada država nad vse, se je lahko pristopilo k porazdelitvi države na oblasti na podlagi najobjektivnejših kriterijev in sicer na ta način, da bo za narod čimbolj keristna in da obenem čim manj obremeni državne finance in proračun, z drugimi besedami narodno gospodarstvo. Naša država, ki jc bila razdeljena na 33 oblasti, bo v bodoče razdeljena na 9 oblasti, ki se bodo imenovale banovine. S to porazdelitvijo se bo centralna uprava razbremenila, a administracija bo organizirana na enostavnejši in smotrenejši podlagi. S prenosom mnogih poslov s centrale se bo omogočilo hitrejše odpravljanje mnogih poslov, ki so doslej zaradi dosedanje ureditve zaostajali. Pri določitvi meja novih oblasti se je v prvi vrsti upoštevalo to, cla bi bile te nove meje čim prirod-nejše. Nadalje se je pazilo na to, da se dosežejo čim prirodnejše prometne in gospodarske zveze posameznih krajev z njihovimi središči. Končno se je hotelo novo porazdelitev po možnosti čim bolje prilagoditi potrebam ostale administracije. Da bi se nova razdelitev izvršila čim hitreje in čim lažje, so bile obdržane dosedanje meje posameznih srezov, ker so te meje ustaljene in splošno znane. Zato so bili posameznim oblastem prideljeni celotni srezi. Od tega se je odstopilo le tam, kjer je bilo neobhodno potrebno, in pa zato, da bi se dosegle prirodne meje. Nazivi novih oblasti so sc vzeli v prvi vrsti po imenih večjih rek, ki tečejo po njihovih področjih. To pa zato, ker so pri nas že znani in kei na zelo izrazil način obeležujejo posamezne banovine. Gg. ministri! Pri tej priliki se je neizbežno pojavila potreba, da se tudi v službenem naslovu naše kraljevine očituje polno državno in narod no jedinstvo. Zato se bo naša kraljevina v bodoče imenovala Jugoslavija. To ime izraža ne le polno državno in narodno jedinstvo, temveč predočujc simbolično tudi idejo popolne ravno-pranosti, jednakosti in bratstva nas Slovanov na jugu, Srbov, Hrvatov in Slovencev. S to porazdelitvijo smo ustvarili vse predpogoje, da sc naš narod v notranji harmoniji nacionalnega je-dinstva lahko ves posveti kulturnemu in gospodarskemu napredku in da kot tak podpre mednarodno zajednico kot stalno zanesljiv element mednarodnega mrru.« Dunajska vremenska napoved. Negotovo vreme. Najbrže še večinoma jasno in toplo. V severnih Alpah južni vetrovi. Zakon o praznikih BelKnul, 3. oktobra. (AA) Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrsKega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o praznikih, ki slove: S 1. Na državne praznike, ob nedeljah, na verske praznike, ki so navedeni v § 3 in na praznike svoje krstne glave državni uslužbenci niso v službi, razen v primerih, ki jih zakon izvzema. Državna praznika sta rojstni dan Nj. Vel. kralja in dan ujedinjenja. § 3. Verski prazniki državnih uslužbencev v smislu § 1. so naslednji: a) za pravoslavne: badnjak, boži« (2 dni), bo-gojavljeanje, sv. Sava, veliki petek, velika noč (drugi dan), Djurdjevo, Spasov dan, sv. Ciril ln Metod, binkošti (2 dni), velika Gospojna in sv. Nikolaj; b) za rim (»katoličane: božič (2 dni), novo leto, sv. Trije kralji, sv. Jožef, Marijino oznanjenje, velika noč (drugi dan), telovo, sv. Peter Ln Pavel, sv. Ciril in Metod, vnebovzetje Mar. Dev., Vsi sveti in praznik brezmadežnega spočetja Mar. Dev.; c) za grkokatoličane: badnjak, božič (2 dni), sv. Triije kralji, veliki petek, velika noč (drugi dan), Kristusov vnebohod, sv. Ciril in Metod, bin-košti (drugi dan) in praznik brezmadežnega spočetja Mar. Dev.; d) za evangeliste: božič (2 dni), veliki petek, ▼etika noč (drugi dan) in praznik reformacije; e) za muslimane: ramazan bajrau (3 dni), Knrban bajram (3 dni), mevlud in prvi muliarem (novo leto); f) za Žide: pasha (prvi dan in zadnja 2 dni), ro6 kašono, jom tipur (1 dan) in ševuot (2 dni). § 4. Na praznike in ob nedeljah se v državnih oradili, zavodih in ustanovah praviloma ne opravlja delo. Od 9. do 11. ure pa opravljajo te dneve najnujnejša dela dežurni uslužbenci. Na verske praznike, ki so našteti v § 3., se opravlja v državnih uradnih zavodih in ustanovah predpisano redno delo s pomočijo uslužbencev, ki ta dan ne praznujejo svojih verskih praznikov Ako pa v državnih uradih za izvršitev rednega dela ni uslužbencev druge vrste ali jih ni v zadostnem številu, naj se postopa po predpisih za državne praznike in nedelje. Razpored državnih uslužbencev za službo ob nedeljah in praznikih izvrše starešine, V nujnih iu neodložljivih primerih morajo državni uslužbenci vršiti službo vsak čas in ne glede na dopust ali praznike. § 5. Na Vidodan se bodo vršile v cerkvah službe božje kakor doslej v spoiniu junakov, ki so padli j ▼ vojnah. § 6. Minister pravde bo predpisal z uredbo one dni. ki se naij smatrajo kot prazniki v smislu zakona o ureditvi rednih sodišč, zakona o civilnem sodnem postopku, meničnega in čekovnega zakona in drugih zakonov, ki spajajo praznike z določenimi pravnimi učinki. Sodno osobje mora biti ta dan v redni službi kot običajno, ako ta dan ni državni ali verski praznik v smislu tega zakona. § 7. Z nedeljami so glede dela v uradih izenačeni oni dnevi, na katere slavijo posamezna mesta po starih običajih svoje patrone, in ako Slov.<) V bližini Vrbovca se je pripetila strahovita nesreča. V hiši kmetice Slane Prva, kjer je stanovala ona sama s svojim štiriletnim sinom, je nenadoma nastal požar, ki je v nekaj trenutkih zajel celo hišo. Mati in sin sta zgorela. njegovega ztvš«ema Berlin, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Že dolgo se je vedelo, da je dr. Stresemann zapadel hiranju. Profesorja Kraus in Fondek sta zapustila vilo nekoliko nred poluočjo. Službo pa je prevzel ponoči drug zdravnik z bolniško sestro. Dr. Stresemann ie vso noč ležal v postelji nezavesten in hropeč. Kmalu po 5.15 zjutraj je hropenje ponehalo in zdravnik je ugotovil smrt, verjetno radi druge kapi. Stresemann ni trpel dolgo, ker je bil že takoj po prvem napadu nezavesten. Truplo leži še v spalni sobi, izraz njegovega obraza je miren. Vest o smrti se je razširila zelo hitro in je presenetila tudi one, ki so dobro poznali Stre-semannovo zdravstveno stanje- Kakor vsi, ki so bolni na ledvicah, je bil tudi dr. Stre^e-mann zelo občutljiv za hladno vreme ter se je prehladil v soboto na seji kabineta, ki se je vršila v nezakurjeni sobi. V nedeljo je moral v posteljo, opravljal pa je v postelji najvažnejše posle, Živo se je zanimal za politične dogodke in bil zelo dobro razpoložen. V ponedeljek je bi! na seji odbora nemške ljudske stranke, kjer je podal dolgo poročilo o političnem položaju. Po seji je šel zopet v posteljo in ni kazal nobenih zrakov preutrujenosti. V terek je bil v postelj1, v sredo pa se je zaradi kritičnega položaj a glede zavarovanja brezposelnosti udeležil seje nemške ljudske stranke. Dr. Muller je dvakrat obiskal Stresemaima na stanovanju in uspeh je bil ta, da se je nemška ljudska stranka danes odtegnila glasovanju. Včeraj zvečer se je že ob desetih podal k počitku, da bi bil danes na ministrski seji sve-žejši. Bolniška sestra,, ki je bila pri njem vso noč. mu je ponudila kozarec vode in pa zobno ščetko. Stresemann si je ravno holel očistiti zobe, ko je naenkrat prebledel. Ščetka mu je padla iz rok, z desnico je krilil okoli sebe, hotel je govoriti, pa je samo grgral in hropeč padel na blazine. Družina je takoj poklicala prof. Krausa in Fondeka, ki sta ugotovila kap. Stresemann je bil v nezavesti in težko hropel. Levica je bila popolnoma hroma, vendar sta zdravnika bila mnenja, da ni neposredne nevarnosti. Iz življenja Gustav Stresemann ie je rodil 10. maja 1878 v Beri inu kot sin restavraterja. Študiral je pravne in državne vede. Svoje prve službe je imel kot svetovalec različnih industrijskih družb. Leta 1908. je bil izvoljen v državni zbor na listi nacionalne liberalne stranke. Med svetovno vojno je bil oster nacionalist in aneksionist. Ob prevratu je ustanovil nemško ljudsko stranko z odločno monarhističjiini in nacionalističnim programom. Na tej podlagi je Stresemann izvoljen v Narodno skupščino v Wei-maru. Toda rajni je imel prevelik državniški talent da bi mogel ostati v ozkih mejah zastarele nacionalistične in revanšne politike in je uvidel, da more Nemčija po strašnem polomu ozdraviti je v sporazumu z velesilami, ki odslej odločajo usodo sveta. Leta 1923. je bil imenovan za državnega kanclerja ter tako dobil priložnost, da te svoje smernice previdno uveljavlja v politiki nemške republike. lo je bilo takrat posebno težko radi takratnega velikega odpora Poruhrja proti fancoski zasedbi. Stresemann je moral odstopiti, je pa kmalu na to v kabinetu Marksa prevzel važni portfelj za zunanje zadeve. V notranji politiki jo bi za močno koalicijo, zlasti je šel vedno skupaj s centrom v zunanji je delal na prijateljstvu z državami velike in male antante, na sodelovanju vseh evropskih držav po Društvu narodov Ln utrdilvi svetovnega miru.Sicer mu je tudi lastna stranka v tem delala težave, ki jih je pa vse srečno premagal. Ta njegova politika je prinesla Nemčiji vidne in jasne uspehe: Lokarno, sprejetje Nemčije v Društvo narodov in definitivno ureditev reparacijskega vprašanja. Od pravkar minulega zasedanja Društva narodov v Ženevi je Stresemann krepko podprl Macilonaldov in Briandov nastop za slpošni svetovni mir. Letos je obhajat dr. Stresemann šestlelnico, omuu- je vod d resor nemške zunanje uolitike, Berlin, 3. okt. (Tel. »Slov.«) NemSki parlament se je danes ob 10.20 zbral pod predsedstvom dr. Esserja k žalni seji. Zbornica je bila skoro polnoštevilno zbrana. Velike vrzeli so bile le pri nemški nacionalni stranki, manjkali so komunisti in nacionalni socialisti. Stre-semanov sedež je bil črno pregrnjen, na njegovi mizi so bile rože, na njegovem poslani-škem prostoru pa bele krizanteme. Žalne seje se je udeležila celokupna vlada z državnim kanclerjem Mullerjem na čelu. Tudi diplomatske lože so bile polne. Po otvoritvi parlamentarne seje po predsedniku Esserju so se vsi navzoči dvignili s svojih sedežev in poslušali stoje predsednikov govor, ki je izvajal sledeče: Velika žalost je prišla nad nemški narod. Umrl je zvesti boritelj za njegove pravice. Nemški parlament pa je izgubil enega svojih najzvestejših in najsposobnejših članov. Nato je predsednik parlamenta podal kratek pregled o političnem delovanju pok. dr. Strese-mana. Stresemannova izvanrudna politična sposobnost ga je spravila v prve vrste političnih voditeljev nemškega naroda. Od leta 1920. do 1923. je vodil politiko nemške ljudske stranke, ki danes žaluje radi njegove nenadne smrti. 13. avgusta 1922 leta je prevzel vodstvo državne vlade in to v času, ko je Nemčija v mednarodnem svetu stala izredno slabo. Njegovi sposobnosti se je posrečilo, da je pridobil nemški državi in nemškemu narodu v drugih deželah zopet ugled in kredit. Po govoru predsednika nemškega parlamenta dr. Esserja, je povzel besedo državni kancler dr. Muller, ki je izjavil, da žalujejo radi Slresemannove smrti vsi narodi. Stresemann je bil velik prvoboritelj za pravice nemškega naroda. Bil je tudi prvoboritelj v narodu samem. Imel je v svojem političnem življenju mnogo uspehov a tudi precej nasprotnikov. Nemška vlada je prepričana, da mu bo svojčas zgodovina pravica. Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini nemške države. Po Miillerjevem govoru je bila seja radi nujnih vladnih poslov prekinjena in se bo nadaljevala popoldne. Bolgarski podčastniki proti makedonstvuluščim ' Sofija, 3. okt. AA. Zveza bolgarskih rez. podoficirjev, ki šteje nad 20.000 članov, je objavila manifest, v katerem obsoja uboje makedon-stvujuščih. Zveza poziva vlado, naj podvzame vse potrebne energične mere, da se taki Doboji nehajo in da se vzpostavi zakonitost. Sporazum med boSg. zemljoradniki Sofija, 3. okt. AA. Na današnji seji poslancev združenih zemljoradniških frakcij Muravjeva in Djordje Markova s poslanci Koste Tomova je bil dosežen popoln sporazum. Vse tri skupine bodo tvorile enoten parlamentaren klub. S tem je zemljoradniški klub postal mnogo jačji, kakor je bil za časa pok. Stambolijskega . 99 Belgrad, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Smrt nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna se je doznala danes v Belgradu v zgodnjih jutranjih urah. Vest se je bliskovito razširila po prestolici Skoro v vseh političnih krogih se je ugotavljalo, da je umrl eden največjih državnikov povojne Evrope. Zlasti se podčrtava njegova miroljubnost in absolutno prepričanje, da bo le politika miru dovedla Evropo v končno mirovno in napredujoče stanje. Podčrtava se nadalje, da je ravno Stresemann bil tisti, ki je Nemčijo odvrnil od zveze z Angleži in Rusi ter se obrnil na glavno silo kontinentalne Evrope, na Francijo in je v družbi z največjim prvoboritsljem miru Brian-dom zasnoval veliki koncept evropske mirovne politike. Ta politika je prišla v dobro tudi Jugoslaviji, ki je v Briandu in Stresemannu slej ko prej videla glavna zaščitnika tudi naših tendenc, da v mirovnem stanju napredujemo, ko smo pretrpeli toliko težkih življenjskih dob in da uživamo piodove vojne v miru. Sožaija trnih državnikov Pariz, 3. okt, (Tel. »Slov.«) Briand je ob sprejetju vesti o smrti takoj prekinil svoj dopust ter v Parizu, kamor je takoj dopo-toval, izrazil v nemškem poslaništvu svoje najgloblje sožalje. Naglasil je, kako osebno ga je zadela smrt človeka, kateremu je bil odkritosrčen prijatelj. Brighton, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Na zborovanju delavske stranke je imel žalni govor S n o w d e n , ki se je spominjal dela Stresemanna v zadnjih letih. Žal, da ni Stresemann doživel sadov svojega dela, Dunaj, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Avstrijski listi posebno podčrtavajo pomen Stresemanna za nemško politiko. Bivši zvezni predsednik dr. H a i n i s c h piše, da smatra Streseman-novo smrt za veliko nesrečo tudi za Avstrijo in za ves kulturni svet. * žoneva, 3. okt. (Tel. »Slov.«) V Ženevi je nenadna smrt povzročila veliko sočutje in globoko žalost, ker je dr. Stresemann že tri leta najuspešneje deloval v Društvu narodov ter je bil nedvomno v najboljšem smislu najpopularnejši človek Društva narodov. O nasledniku Berlin, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Državni predsednik Hindenburg se bo radi smrti dr. Stresemanna jutri vrnil v Berlin, kjer mu bo državni kancler dr. Muller poročal o političnem položaju, pri čemer bo govor o začasnem namestniku dr. Stresemanna. V političnih krogih se smatra za samo po sebi umevno, da se mesto zunanjega ministra zaenkrat ne bo zasedlo definitivno, tako da bo treba računati s provizorijem. Smatra se za verjetno, da bo začasno prevzel posle zunanjega ministra državni kancler ali gospodarski minister,, inov" polet na Balkan Berlin, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Doktor Eckener namerava 13. in 14. oktobra z zrakoplovom poleteti na Balkan in pri tem leteti tudi nad Budimpešto, Belgradom in Bukarešto. Proti Sofiji ne bo letel, ker so v tamošnjih krajih vedno zelo viharni vetrovL Razpuščena židovska stranka London, 3. okt. (Tel. Slov.) Iz Jeruzalema se poroča, da je vlada razpustila levo krilo židovske delavske stranke. Kakor sporoča »Daily Herald«, se je to zgodilo radi tega, ker se je v oficijelnem listu stranke objavil članek z naslovom »angleški imperijalizem«. Obnovitev bojev med KUalci in Rusi London, 3. okt (Tel. Slov.) Dopisnik »Ti-mesa« v Mukdenu poroča, da so se po razmeroma mirnem času zopet ponovili boji med Rusi in Kitajci v Mandžuriji. Predvčerajšnjim in včeraj so sovjetske čete začele napadati s topovskim ognjem in bombami. Ruske čete so oplenile mesto Suiyuan ob Amurju. Kriza v Egipta London, 3. okt. (Tel. Slov.) Potem, ko je včeraj egiptski ministrski predsednik Mahmut paša podal kralju svojo demisijo, je kralj še včeraj zvečer sprejel bivšega ministrskega predsednika Adly pašo Yeghena in ga naprosil, da sestavi novi kabinet. Nov jugosl, parnik Split, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) 15. t. m. bodo na Angleškem spustili v morje nov parnik Jugoslovanskega Lloyda. Novi parnik bo nosil ime »Avala« in je zelo podoben »Triglavu«. »Avala« bo imela 10.000 ton nosilnosti in bo po »Triglavu« največji parnik v na# državi. Kalugjera izključen iz staro-katoliške cerkve Zagreb, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Od starokatoliških krogov zvemo, da se je dne 30. septembra vršila v Haagu konferenca staro-katoliških škofov utrechtske unije. Konferenca je razpravljala, ali naj ostane slja usmiljen kmet. Kam naj nesrečni oče krene zdaj na zimo in s tolikimi otroci katerih ne inaraijo v hišo? Srce zaboli človeka, če jKimisli, da se jih mnogo, mnogo brez otrok šopiri po vilah in palačah, ubogim siromakom pa, ki res z dobro vzgojenimi in sposobnimi otroci prinašajo korist edinole narodu, neusmiljeni egoizem nekaterih greni že itak dovolj grenko življenje. Če to pomislimo, se moramo prašati: Ali nismo krščanski ljudje? „Rajša sediva v zaporu kakor v šoli" Zadnjič smo v »Slovencu« poročali o razveseljivem gibanju v južnih pokrajinah države, tako na Hrvatskem, v Slavoniji in v Bosni, kjer zahteva ljudstvo samo novih šol. Ali ledina ni še povsod zorana in prav pogosto naleti šola na težko premostljive ovire. Kulturna zaostalost teh krajev vsebuje sama v sebi pri ljudstvu tudi močan odpor proti širjenju ovire. Ta odpor vcepljajo starejši tudi mlajšim in zato je treba pri širjenju šolske prosvete dvakratne previdnosti, da ne pride ponekod do ogorčenih konfliktov. O enem takem slučaju poročajo sedaj iz Bosne. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se je vršila v torek zanimiva razprava. Učenca IV. razreda ljudske šole Hadil Šabanovič in Gjulaga So-mornjak sta se morala zagovarjati, ker sta v svoji šoli v Dolnjem čevljanoviču, nedaleč od Sarajeva, napadla z nožem svojo učiteljico Marinko Deja-novič. Napravila sta to, kakor trdi obtožnica, brez vsakega povoda. Učiteljica je prišla tega dne v razred in ko je sedla za kateder, sta stopila k njej dva učenca in se opravičila, ker sta izostala iz šole. Ker sta bila poleg teh dveh prejšnji dan odsotna tudi Šubanovič in Somorrojak, je učiteljica pozvala še nju na odgovor. Ta dva pa ne samo, da se nista hotela opravičiti, temveč sta se celo sprla z njo, potegnila nož in pričela groziti učiteljici: »Ne prideva. Pridi ti sem, če si upaš. Rajši sediva v zaporu, kakor v šoli.« Učiteljica je, da bi ohranila svoj ugled, stopila k njuni klopi, ta dva pa sta pograbila nož in skočila s psovkami proti njej, da je morala pobegniti iz sobe. Obtožnica zahteva sedaj za oba kazen radi poskušenega umora. Razprava se še nadaljuje, ker bodo poleg učiteljice in obeh obtožencev zaslišani še vsi šolski otroci. Suša na planinah Jesenice, 3. oktobra. Krasilo vreme imamo. Tudi goliške turiste je še vsak dan videti. Pa saj take lepe jeseni ne pomnimo. Posledice lepe jeseni pa čuti obrat tovarne in pa naše gospodinje. Povsod namreč primankuje vode. Vsak večer je vodovod že zgodaj zaprt ter se je treba preskrbeti z vodo pravočasno. Tovarni pa primnjkuje vodne moči ter si mora pomagati s parnim pogonom. Strojnik centrale na Radovni pripoveduje, da prihajajo srnaki gasit si žejo prav doli do Radovne, ker so se višje gori že vsi studenci posušili. Čudno, ponekod drugod so povodnji, pri nas pa suša. Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem, marveč dajajte jim ki ima vsled velike vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv in vzbuja tek. Dobiva se v vseh lekarnah. Pri možu, ki dela perpetuum mobile O čudežnem stroju Ferdinanda Friclja Kočevje, 2. oktobra. Žc večkrat mi je prišlo na uho o Kočevarju tam nekje sredi zakotnih kočevskih hribovskih vasi, ki se bavi z izumom perpetuum mobile. Solnčni oktobrski dim me je zvabil na cesto in sem jo mahnil naravnost k Ferdinandu Friclju v Novi breg (Neubacher), kakor se mož in vas imenujeta. Dobil sem moža pred hišo, ki je za vas, kakor je ravno Novi breg, naravnost lepa. Pozdravil sem ga in mu povedal, da sem prišel od časopisov, da mi pove, kako je z izumom večnodelu-jočega strelja. Mož je visoke postave, suhljat, obraz prikazuje nekaj asketskega, drobne, a bistre oči zro prodirajoče v človeka. Govori hitro v gladiti nemščini z bavarskim naglasom. »Kako je s strojem?« »Ob koncu izumitve sem. V štirinajstih dneh bo v jjogonu vse in svet se bo čudil umotvoru, kakršnega doslej še ni videl.« »Oprostite, ali bi mogoče pokazali izum? Sem lajik v tem in se ni treba bati, da bi na kakršenkoli način odkril tajnosti vašega stroja.« »Stroja vobče iz principa ne kažem. Sicer pa ga momentano nimam tu. Shranjen je pri kovaču Percu v Starem logu, ki montira posamezne dele na stroju. Sicer se za stroj tako ne bojim, ker niti kovač Pere ne ve o tajnostih perpetuuma.« »V čem obstoji princip in bistvo vašega stroja?« »V utežih. Vse je narejeno in urejeno na podlagi zakona o jiadu. Pri 10.000 kg uteži se bo proizvajalo milijon konjskih sil, pri 50.000 kg pa že dvanajst milijonov. Stvar bo kolosalna in so se prvi poizkusi v tem že obnesli. Poleg tega je važno olje, ker bo treba stroj mazati, vendar to le vsakih 100 let enkrat. Stroj je napravljen iz samega železa in jekla.« Divji mož v ljublj. okolici ŽALOIGRA SLOVENSKEGA IZSELJENCA V KANADI. Ljubljana, 3. oktobra. Že nekaj dni so živeli prebivalci ljubljanske okolice v precejšnjem strahu. Od ust do ust je šla govorica, da se klati po bližnjih gozdovih in po polju divji mož. Večkrat so ga videli, ko je srepo gledal predse, tacal v velikih čevljih po strniščih, v obraz pa je bil popolnoma zaraščen, da so se videle edino le oči. Kdo bi bil la diviji mož? Odkod se je vzel? Matere so v strahu spraševale: »Mori otroke?« Ne, lo ne, ga šc nise videli pri čem takem. Strah pred divjini možem je raslei vedno bolj, ljudski glas o njem se je širil in prišel nazadnje tudi na ušesa policiji. Tam so pa dejali kratko: »Tega moramo ujeti!« Ujel ga je res stražnik v sredo zvečer v mo-ščanskih gozdovih. »Divji mož se ni dolgo upiral in je sledil oboroženemu čuvarju pravice in postave na stražnico. Kmalu so si bili na jasnem, da »divji mož« ni noben ropar, niti tal, ampak blaznež, ki so ga že dobrih 14 dni iskali in zasledovali. 37 letni Janez K o 1 e n c iz Mirne se je spomladi odpravil v Kanado. Tam je bil pol leta, naenkrat pa se mu je omračil um. Zakaj, ali od trpljenja, grozot ali pijače, ni znano. Za duševno bolnega so se zavzele naše oblasti, družba Cana-dian Pacific pa ga je prepeljala v Jugoslavijo ter ga v Zagrebu predstavila izseijeniškemu komisa-rijatu. Ta je odredil, naj blaznega Kolenea prepeljejo v njegovo domovinsko občino. Kolenea je uslužbenec Canadian Pacific spremil v Ljubljano, tam pa se je Kolenc izmuznil in pobegnil. Kam, nihče ni vedel. Le ljudje po Mostah, na Posavju in Barju so vedeli povedati o nekem d hijeni možu, ki se klati okrog in zbeži pred vsakim človekom. Ta »divji mož« je bil Kolenc. Pred dežurnim uradnikom se je razvil danes opoldne tale pogovor: »No, Janez, kaj pa zdaj?« »Zdaj pa v hosto?« »Ali ne raje v Kanado?« »Ne, ne, ne, v Kanado pa ne!« »Kaj si pa delal v hosti toliko časa?« »Ptiče sem štel?« »Kaj si pa jedel ta čas v hosti?« O, v hosti je dosti jedi. Kobilice, črve, same dobre stvari!« »Se boš peljal z avtom?« »Bom, če bo tekel!« Pred policijo je že stal eleganten avtotaks. Naročila ga je družba Canadian Pacific za Kolenea. Posadili so ga kakor kakega bankirja v avlo, prihiteli so stražniki in ga oblekli v njegove jopiče. Kolenc se je še moško potrkal na prsi: »O, obleke imam pa dosti 1' zamahnil prijazno stražnikom v slovo, nato pa je avto zdrčal po cesti prol'i Mirni. Na policiji so poprej še skrbno naročili šoferju, naj pazi, da blaznež spotoma 110 skoči z avta! Janez Kolenc, nesrečni kanadski izseljenec, bo sedaj najbrže v domači občini za občinskega le-pčeka morda za pastirja ali berača. Kaj pa hoče občina z njim, ko je sedanja blaznica premajhna? To je tudi ena izmed mnogih nesreč, ki čakajo slovenskega človeka v tujini. Drobiž iz Slovenske Krajine Murska Sobota, 2.oktobra. Carinarnica v Ciederovcih ukinjena. S (.oktobrom je ukinjena carinarnica in se nadomesti z »Oddelkom finančne kontrole«. Oddelek bo imel isto funkcijo, kakor jo je imela carinarnica z razliko, da se bo dulo ocariniti blaga samo v vrednosti do 5000 Din. Gozdni požnr. Svoj čas smo poročali, da sc je u žgal kobiljanski gozd. O požaru smo pozneje doznali, da ie lesni družbi Našičku /gorelo okrog 400 kub. metrov kuriva. Zgorela je posta ja ozkotirne železnico. Kako jc požar nastal, sc nc ve. Prevladuje mnenje, dn ie bil naiueuoiuu podtaknjen •Koliko časa že delate ua stroju in kako delate?« »Na stroju delam že dvanaj.-.t let. Začel sem že pred vojno, med vojno pa sem moral na fronto, kjer sem bil ujet in bival skoraj štiri lela v ruskem ujetništvu. Prilika je dala, da sem tam nastopal kot poljedelski inžener, kjer sem mogel kol tak podrobneje preštudirali ustroj vseh mogočih strojev. Po vojni sem bival nekaj let v Nemčiji, kjer sem bil v privatni detektivski službi kot okultist. V bistvu sem vegetarijanec in pojiolen abstinent. Vse to je potrebno, če hočem, da mi je um bister in zmožen, da pridem na pravo idejo. Leta 1921. sem prodal patent za kolesa z zračnim pogonom družbi »Nin- deutsche Patent« v Berlin in sem dobil zanj 37 milijonov mark. Ta denar nisem pravočasno dvignil. Tačas je nemška valuta padla in jaz sem dobil za ves ogromni znesek borih 5000 Din. »Komu mislite prodati patent, če se vam posreči izumiti perpetum mobile?« »Najboljšemu ponudniku. Mogoče isti berlinski družbi.« ^Koliko ste stari?« Dva in štirideset. Še boni lahko delal dolgo let na izumih, ki jih imam še v načrtu. Ko bo perpetuum mobile gotov, bom začel takoj z drugimi izumi.« Ker sem prav za prav vse zvedel, kar sem mogel od možakarja izvleči, sem se zahvalil, poslovil in odšel v bližnjo gostilno, da bi od domačinov zvedel sodbo o imenitnem sorojaku. Pa sem naletel na vraga. Vsi so zatrjevali, da ne bo Fricelj nikoli nič ustvaril. Radi izuma zanemarja svoje posestvo, ki radi tega propada. Možakar je tip svoje vrste in radi idej, s katerimi so si glavo ubijali že nešteti fiziki in matematiki, gotovo zanimiv. Šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 3. okt. (Tel. Slov.) Danes se je odigralo 13. kolo šahovskega turnirja. Doseženi so bili sledeči rezultati: Takacs je premagal Geiger-ja (52 jx)tez), Konig Rožiča (35 potez), Canal Sin-gerja (62 potez), Przepiorka Jovaiioviča (55 potez). Maroczy-Rubinstein remis (26 potez), Griinfeld-Pirc remis (32 potez). Prekinjeni sta bili partiji Brinck-mann-Samisch in Honlinger-Flohr. Stanje po 13. kolu je sledeče: Rubinstein 10, Przepiorka 9, Griinfeld, Maroczy, Takacs 8 in pol, Flohr 8 (1), Pire 8, Canal 7 in pol, Samisch 6 in pol (1), Brinckmann, Honlinger 6 (1), Geiger 6, Konig 4 in pol, Rožič, Singer, Jovanovič 2. Žeparjeva smola in beg Litija, 3. okt. S snočnjim vlakom ob 18.40 se je iz Ljubljane pripeljal v Litijo g. Ferdinand Tomažin, ekonom iz Šmarlna pri Litiji. V eni ljubljanskih bank je dvignil večjo vsoto denarja za prodani les. Ko je izstopal iz vlaka, je Tomažin opazil, da neki elegantno oblečen gospod prav vsiljivo rine vanj. Radi lega mu je hotel pri izstopu dati prednost z besedo: »Prosim!« Tujec pa je Tomažinu zopet odvrnil: »Prosim!« Prvi je nato izstopil iz vlaka g. Tomažin. Isti hip pa je elegantni tujec bliskovito segel v notranjost žepa Tomažinove suknje. Tomačin zakrič: »Tat!« Vse to je opazil v vozu stoječi g. Zlatko Kralj od tvrdke »Titan«. Tat, videč, da je razkrinkan, je planil ven in zbežal proti glavarstvu. Vse je začejo kričati za njim: »Tat! Tat!« Železničarju Primožiču se je posrečilo prijeti ga in odtirati v prometno pisarno. Pre dpisarno je stala gruča litijskih gospodov, kakor običajno pri vsakem vlaku. Od teh gospodov je pregledal elegantnega žeparja dr. Ferdo Ludvik, odvetniški koncipijent v Liliji. Tuji možakar seveda ni imel voznega listka ampak peronski listek ljubljanske postaje, s katerim se je pripeljal v Litijo, denarja pa le 60 Din in legilimacijo, izdano od propustne postaje na Sušaku. Legitimacija se je glasila na ime Šarič ali Savič, plačilni natakar, dozdevno rojen v Petrinji 1. 1899. ali 1900. Tat je bil oblečen v modro rižaste hlače, rujav suknjič, Iakaste čevlje, svetlozeleiv površnik in parfumiran klobuk, kupljen v Zagrebu. V prometni pisarni se je nahajal promelni uradnik Viktor Lanz, ki jc opravljal službo in ni imel časa paziti na Sariča. Ta je lo izkoristil ter prav neženirano vpričo gosjiode pred pisarno skozi stranska vrata izginil v mrak. Orožništvo je takoj razposlalo patrulje na vse strani, ni pa moglo ugotoviti nobene sledi za beguncem. Odšel je najbrže preko, hribov proli Novemu mestu. Suknjič, klobuk, par rokavic in robec je pa pustil v promelni pisarni. Avizirane so vse orožniške postaje v bližini Na vsak način je njbral bili lo zelo prebrisan in drzen žepar večjega sloga. Ni izključeno, da ga bo orožništvo kmalu ujelo, saj je bil brez klobuka in suknjiča ler jc njegov osebni opis znan. Hči z moževo pomočjo ubije očeta Prejšnji mesec so ljudje našli v Sesvetah pri Zagrebu invalida Luko Frljakn, kateremu je bila razbita lobanja s topim predmetom, najbrže z železnim batom, katerega so tudi kmalu po umoru našli nedaleč od hiše in ki je bil last pokojnega Frljaka. Orožniki so na podlagi preiskave že drugi dan aretirali A110, Frljakovo hčer, in njenega moža Tomo Poldrugača. Oba sta bila zaslišana ter sla v celoti priznala svoj zločin. Starca sta ubila sporazumno, in sicer radi neke menice, na kateri je Frljak v sporazumu s Tomom ponaredil podpis. Ker se je Poldruga« bal, da ga starec ne bi izdal, je sklenil v sporazumu z njegovo hčerjo, s svojo ženo Ano, ga ubiti. Čeprav sla oba zakonca svoj zločin pred orožniki priznala, .sta ga ne izpusti Y®y*»«EEl "Se JOLLAR - svilona nogavica Zastopan po Brtlder Hifnlg, Budapest. VII., SzHvetsčg-ucca 28/e pričela sedaj na enkrat tajiti. Toda njuna obramba je šibka, ker neštete okolnosti govore zato, da sta edino ona dva izvršila ta gnusni zločin. Državno pravdništvo je proti obema vložilo obtožnico radi zločina umora ler zahteva za oba smrtno kazen na vešalih. Proli Tomu in Ani Pol-drugač je razpisana sodna razprava, ki se bo vršila dne 21. t. 111. pred velikim senatom zagrebškega sodišča. Medvedja nadloga Kočevje, 3. oktobra. Čas medenih hrušk je najlepša doba za kosmatince, ki domujejo še vedno v lepih kočevskih gozdovih. Že zadnjič smo poročali, da so videli prebivalci okrog Verdrenga medveda, ki je pridno tresel hruške ne daleč od vasi. Isto pripovedujejo vaščani Trnovca, Novega in Starega brega (Neu- in Altbacher). Medvedi so postali gosta prikazen v teh krajih, ker so baš letos hruške nad vse bogato obrodile. Proti večeru je že več kmetov videlo kosmatince pri hruškah. Pri leni se dogajajo pogosto zelo smešni prizori. Nek kmet, vračajoč se kasno zvečer s polja, je zapazil medvedko z dvema mladičema pri hruški drobnici. Medvedka je objemala hruško in od časa do časa potresla, medvedka pa sta med tem hlastno požirala drobnice. Ko je medvedka zapazila voz, ob katerem je stopal kmet, je z glasnim mrmranjem opozorila mladiča na bližajočo se nevarnost, nakar so vsi trije izginili v hosti. Medvedka je pri tem delala do dva metra dolge skoke. Kakor se vidi, bodo kosmatinci še dolgo uživali prijetnost plodovite jeseni in se bodo zelo kasno spravili k zimskemu spanju. Večje škode medvedi ne napravljnjo, vendar se domačini kljub temu boje, da se ne bi preveč namnožili in postali potem nadloga za pozne jesenske pridelke. Prav radi se kosmatinci spravijo tudi na korenje, katerega včasih zelo veliko populijo. Slovenski krožek na Dunaju poroča v domovino in — prosi: Ob zadnjem ljudskem štetju na Dunaju ktm-cem preteklega leta se je priglasilo okroglo 1500 Slovencev. Ni pa znano, koliko je tu mlačnih ali nezavednih Slovencev, ki se niso priglasili za Slovence. Hvaležna in obenem silno težavna naloga .'.Slovenskega krožka: je, da te po vsem velikem Dunaju raztresene ude slovenske družine zbira pod eno streho in jih vodi tako. da ostanejo narodu zvesti. Prosimo rodoljube v domovini, pa bodi to kjerkoli v treh državah, da nam pri tem delu gredo na roko. Marsikdo ima na Dunaju sorodnika, prijatelje, znance, pišite jim in jih vprašajte, ali vedo, da je tu za nje naš krožek. Naj se takoj priglasijo, ako še niso člani. Obenem naznanite krožku njihove naslove. — Ako se kdo odpravlja stalno ali za več časa na Dunaj, povejte jim, da je tu krožek zanje, naj se takoj po dohodu priglasijo. Naznanite njihove naslove, da jih tu poiščemo, povabimo k sebi. Krožek ima redne nedeljske sestanke, družabne večere vsako nedeljo v svojih lepih prostorih restavracije hotela Fuchs, na Mariahilferstras-se 138, četrta hiša nad Giirtloiu na desni, in to od 7. večerne ure dalje.Tu krožek nudi pouka in zabave ix) svojih močeh. Ima svoj lep pevski zbor, ki se je že večkrat naravnost proslavil, imamo pa tudi slovensko šolo za učenje jezika na podlagi dosedanjega pomanjkljivega znanja. Lani smo imeli dva tečaja, a letos nameravamo dodati še tretji tečaj za take učence, ki so otroci mešanih zakonov in ne znajo še prav nič svojega jezika. Tu se bo vršil pouk s pomočjo nemščine. Vse to je gotovo jako lepa naloga našega slovenskega krožka, ki jo mora vsak rojak v domovini z veseljem pozdraviti, ako ne tudi po močeh ] podpreti. Ako nam more kdo materijelno priskočiti na pomoč, mu bomo seveda jako hvaležni. Najmanj pa, kar smemo iz domovine zahtevati, je to, kar smo gori j>rosili v svrho propagande ta naš krožek. Pa še nekaj drugega je, na kar iz domovine z vso pravico zahtevamo. Inteligence je na Dunaju malo, ki bi bila sposobna za duševno delo v našem krožku, da bi nudila članom zabave in pouka. — Glavna naša opora so slovenski akademiki, ki jih je tu dovolj za prav intenzivno delo v vseh panogah našega programa: šola. knjižnica, pevski zbor, koncerti, nedeljski sestanki, izleti itd. I11 kdo je posebno v tujem mestu bolj poklican za tako idealno delo kakor ravno akademska mladina? S hvaležnostjo priznavamo, da kar je akademikov iz Primorske, Koroške in bivše Štajerske — so vsi v krožku in nam po močeh pomagajo. Pravijo pa. da je tu čez petdeset akademikov 1» Kranjske, ki jih nikdar ni blizu, jih ne poznamo, nam nič ne pomagajo pri nemalem delu za ohranitev in napredek slovenske kolonijo na Dunaju, ta čast slovenskega imena v tem svetovnem mestu, v hvaležni tekmi 7, mnogimi kolonijami drugih narodov. — V maju smo imeli v veliki dvorani Češkega doma krasno uspeli koncert, s katerim smo delali čast sebi in slovenskemu imenu, —• ali od vseh tistih akademikov iz Kranjske, razun par častnih izjem, ni bilo nikogar. — Kaj naj pomenja tak pojav v krogih mladine, ki je bila vedno polna idealov, vedno zraven, ko je šlo za korist in dobro ime naroda?! — V neki kavarni sem videl dva mlada gospoda, ki sta čitala slovenski list. Takoj se jima pridružim in zasučem pogovor na krožek. Odgovor je bil presenetljivo briskanten: A, midva se ne brigava za tnke reči. Povedal sem jima prav pošteno svoje mnenje. Apelujemo na rojake v domovini, ki poznajo koga na Dunaju, naj |>opra-šajo njegovo narodno dušo: Ali izpolnjuje svojo narodno dolžnost do slovenske družine na Dunaju? Naj sklenem z izjavo, ki som jo že često izražal: Kdor slovenskih akademikov ne pomaga krožku pri težavnem delu, ta ne zasluži, da bo njega domovina kdaj poznala. Pokažite jitn vrata, ako bodo kdaj gobezdali o narodni dolžnosti. Predsednik. KINO LJUBLJANSKI DVOR Velika premi jeru ruskega velefiliua! V vlogi grozotnega Timurkana Leonidov, član Iludožestvenega teatru. — Grozodejstva tatarskega kneza Timurkana! Prizori temnega 16. stoletja, da vam bo zastala kri! lolet kmetu 111 njegova smrt! Življenje ljudi, ki lel.de med življenjem in smrtjo Sodelujejo balalajke! Tatarske pesmi! Telefon 2730. Ob 4, četrt na 7, pol 8, 9. Telefon 2730 Osebne vesti = Aknd. slikar Sterle na Šukljcjevem gradič u. Ie dni je odpotoval v Novo mesto znani naš jx>rtrctist in ustanovitelj umetniške šole »Probudac v Ljubljani, akad. slikar Franjo A. Sterle, da portretira našega zaslužnega dvornega svetnika Franja šukljeja na njegovem gradiču na Kamnu. = Okrajni cestni odbor v Ormožu je izvolil 1. oktobra za načelnika g. Franca Hanže-liča, župana na Hardeku, za njegovega namestnika pa r. Alojzija J a n ž e k o v i č a iz Sv. Lenarta. = Cestni načelnik v Slovenjgrndcu. Dne L oktobra so volili načelnika in namestnika okrajnega cestnega odbora v Slovenjgradeu. Za načelnika je bil izvoljen g. Franc M a r č i č v Slovenjgradeu, za namestnika g. Jakob J a š v Št. Ilju pod Turjakom. So?s??e vesti A Na splošni obrtno-nadaljevalni šoli v Ljubljani ua Vrtači prične reden pouk 7. oktobra. Do izselitve gimnazije koncem oktobra so razredi razvrščeni takole: 1. Pripravljalni in I. b razred peki do vrtnarjev ob ponedeljkih, 2. I. c razred — mesarji — ob torkih, 3. I. a, II. a — brivci in frizerke, in risarji — v sredo, 4. II. b razred — peki, j slaščičarji, vrtnarji — ob četrtkih, 5. II. c razred — mesarji — ob petkih, vselej od 14 do IS popoldne. Po 1. novembru se bodo razvrstili razredi že na prvo polovico v tednu. Novi grobovi "t" Gospa Terezija Kupnik v Podplatu pri ; Rogaški Slatini je umrla v častitljivi starosti 85 let -včeraj, 3. t. m. Pogreb bo v sohcto ob treh popoldne. N. p. v m.l Mata kronska •k »Slovenski krožek na Dunaju« poroča: Lansko leto smo pomagali enemu slovenskemu tehniku na Dunaju, da se je mogel pridružiti poučnemu potovanju po industrijskih krajih Nemčije, ki so ga vodili znameniti profesorji dunajske tehnike. — Letos smo se obrnili do mnogih naših tvrdk, organizacij in zavodov, da bi nam jx>magali poslali več naših čez Švico, Francosko na špansko, zlasti na razstavo v Barcelono. Po Ljubljanski kreditni banki smo Brejeli na ta naslov 263 šilingov in posebe 1500 in. Za vsakega je bilo treba po 700 šilingov, 200 šilingov sta zmogla sama. a 600 sta dobila od profesorskega zbora dunajske tehnike pori pogojem, da jiina njiju domovina tudi toliko preskrbi. Kar je nedosta jalo, smo morali na Dunaju preskrbeti, da nismo ostali osramočeni pred tujci, ki so našima cand. inž. Ladi Kha-mu in Saši Skubicu iz Ljubljane tako izdatno pomogli do zaželjenega iu jako koristnega potovanja. Vsem, ki so kaj darovali v ta namen, izreka presrčno zahvalo: predsednik »Slovenskega krožka na Dunaju«. -A: »Ilustracija« štev. 9 je pravkar izšla. Danes proti večeru jo bo dobiti v vseh knjigarnah in trafikah v mestu. Tudi naročnikom bo čim-preje odposlana po pošti. Številka je grafično izvrstno opremliena in tudi vsebinsko prednjači pred vsemi podobnimi revijami v državi. Ali naj naštevamo vse, kar vsebuje, ko vendar veste, da najdete v tej reviji vedno najizbranejše gradivo? Mimo ilustrirane kronike mesečnih aktualnosti se vrste slike iz mode, obsežen material iz filmskega sveta, naših domačih dogodkov, predvsem pa serija slik iz naše opere »Opera od partiture do premiere«, ki ponazoruje s slikami napor našega delavnega gledališča. Če si revije »Ilustracije« le niste naročili, si jo takoj naročite! Stavimo, da ne boste razočarani! Letna naročnina 100 Din, posamezne številke po 10 Din. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-11. "A- V službenih novinah št. 230 od 2. oktobra t. 1. je obiavljen »Zakon o učiteljiščih« in »Zakon o šolskih knjigah za ljudske, meščanske ter srednje šole in učiteljišča«. "A Poboj v pijanosti. Brežice: Preteklo nedeljo 29. septembra se jc podal oženjeni 26 letni čevljar De Cecco Leopold iz Pristave pri Sv. Križu'po opravkih v Dol. Ustavil se je nato še v nekem vinotoču, kjer jc dobil družbo, ki pa je bila deloma že opita. Ko so se zvečer vračali domov, so se od vina razgreti duhovi nenadoma sprli, si grozili med seboj s sekirami in noži. Naenkrat je obležal De Cecco v svoji krvi; delavec Jože 11. gn je z nožem zabodel v trebuh, nato pa zbežal. Poškodovanega De Cecca so spravili v brežiško bolnico. Njegovo stanje je smrtnonevarno. Zagreb dobi pnevmatično pošto. Za zagrebško glavno j lo što je že davno sklenjeno, da sc poveča za tretje nadstropje. Sedaj je končno razpisana tudi licitacija za vsa gradbena dela. Dražba se bo vršila tO. t. m. Stroški so proračunani na 2,700.000. Ker je na obeh strunskih pročeljih že dozidano tretje nadstropje, se bo sedaj zgradilo tretje nadstropje samo še na slavnem pročelju na jurišičevo ulico. Druga dražba bo razpisana za postavitev centralne parno kurjave, tretja pa za instalacijo tako zvnne »p n e v m a t i č n e p o š t e«. Dosedaj ima v Jugoslaviji pnevmatično pošto -aino pošta v Osijeku. Toda v vseh veiikih mestih Evrope in Amerike so uvedcue lake pošte, ki i z rod no hitro in ekspeditivno opravljajo poštno službo. V večjih mestih so celo podružnice poštne centrale spojene med seboj s kanali in kndar dobi kaka podružnica oks-presuo pismo ali brzojav za loco, ga takoj )>o teli kanalih pošlje centrali, ta pa dalje oni podružnici. v katere rajonu se nahaja naslovlje-nec. Tak brzojav pride v nekaj minutah z enega nn drugi konec velikega evropskega mesta. Take pnevmatične pošte so uporabljajo tudi v velikih uradih, bankah, tovarnah itd. Pnevmatična jx>štn obstoja iz strojne opreme, elektromotorja, zračnega kompresorja in sistema cevi, tako zvene »kanalizacije« in iz nabojev, ki se (osno prilegajo v cevi in v katerih pošiljajo poštne pošiljk.'. Naboji izgledajo kakor tooovske granate. Uradnik položi v naboj pošiljko, ga zamaši in |>oioži v cev. nato pa s posebno pripravo spusti v cev stisnjen zrak, ki požene naboj do določenega kraja, recimo v drugo nadstropje poslopja. Tu drugi uradnik prevzame vsebino naboju, nnboj pa po drugi cevi pošlje nazaj. Če je več smeri za razpošiljanje talcih nab.ijev potem moru imeti pnevmatična pošta svojo centralo, ki dirigira naboje na vse strani. Tako centrulo dobi tudi zagrebška glavna pošia. Zaenkrat je pnevmatična pošta v Zagrebu določena samo za brzojavke in telefonske pozivnice. Načrti zu tako pošto so že pripravljeni. -k Trgovina brez denarja in blagu. Zagrebškemu sodišču je bil le rini izročen neki Sfic-nan Zagozda-Anič radi goljufij, ki jih je delal s svojo trgovino gramofonov«. Na dokaj spreten način je Zagozda nabral mnogo naročnikov nn gramofone, kasiral na račun okrog 37.000 Din, gramofonov in plošč pa ni nikomur poslal, ker jih ni niti imel. Najel si je tndi i dva nameščenca, od katerih je dobil 10.000 Din I in 7000 Din kavcije, ni jima pa povrnil niti j fickn. Videč, da se proti njemu množe ovadbe, je fingiral tatvino ter prijavil policiji, da ga je nekdo okradel na trgu in mu izmaknil znesek 20.000 Din. Radi tega. dn je postal insolventon j in ne more poravna'i zahtev svojih naročni- j kov. Ker je pa policija prejela že mnogo ! ovadb proti temu »trgovcu«, mu ni verjela in ga je vtaknila v zapor radi goljufije. -A- Diptihonska afera sc nadaljuje. V zadevi tatvin iz zagrebške kaptolske zakladnice je sodišče uvedlo te dni preiskavo. Poleg funkcionarjev zakladnice je bila zaslišana tudi družina Miličič, pri kateri je osumljeni Martin Maratovič (Pvelik-Irma) stanoval, in še nekaj oseb, ki jih je zaslišala že policija. Tudi to preiskavo vodi sodnik Nežič, kakor v aferi dr. Kulčar-ja. Na sodišču rastejo akti, izpovedi se množe, vanje se vlaga mnogo truda, kmalu bo preiska- va zaključena. Snino še nekaj: treba bo najti osumljenca in ga zaslišati. -k Zdravilišče Lipik bo prodano. Minister za socialno politiko dr. Drinkovič je sklenil, da se proda zd ravihšče Lipik v f>lavouiji na javni dražbi. Lastnik zdravilišča je zagrebški zaklad zu pobijunje tuberkuloze, katerega delokrog obsegu Hrvatsko in Slavonijo. Ta zaklad upravlja liigijonski zavod v Zagrebu, ki je zgradil že dva snnuiorija za pobijanje tuberkuloze in sicer v Novem Marofu in v Šumetici". 7. izkupičkom za to zdravilišče hoče higijonski zavod nio-dern zirnti oba sanatorija in če bo t.e^a, zgraditi še enega. Lipik je prešel v l ist zakladi po prevratu. Končna prodaja zdravilišči, pa se :,o mogla izvršiti šele tedaj, ko bo uveljuvljen za to poseben zakon. ZdrivTški svet v Lipik u se. bo dne 5. oktobra posvetoval z oblastnim zdravstvenim oddelkom o tej prodaji. •Ar Z o r k o P r e 1 o v e c Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas s spremi jeva-njem klavirja. Izdala Jugoslovanska knjigurna v Ljublj ani. Cena albuma 30 Din. Naši jievci in pevke so / veseljem pozdravili to tudi na zunaj lično zbirko priprosto, pn vseeno učinkovito prirejenih slovenskih narodnih pesmi. Naj bi našle pot prav v vsako slovensko glasbo ljubečo družino. -k Nova trgovina z dežnimi plašči Jančigaj < Martin, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1 se naj- | uljudneje priporoča. j tV Prikrojcvalni tečaj 8. oktobra. Krojno uči-lišče, Ljubljana, Stari trg 10. Izdelava krojev. Nesreča ne počiva — Delavec se zastrupil s plinom. Včeraj ob pol 10 dopoldne je bil ljubljanski reševalni, avto klican v mestno plinarno, kjer se je z uhajajočim plinom zastrupil v kurilnici 191etni delavec Ivan Kuhelj. Med vožnjo v bolnišnico je v avtu ponesrečenec padel v nezavest. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč z vdihavanjem kisika, nakar je Kuhelj kmalu prišel k sebi. — Velika avtomobilska nesreča pri Sarajevu. Blizu Sarajeva se je pripetila velika avtomobilska nesreča, šofer Franjo Pušič se je s svojim avtomobilom vračal iz Kalinovka proti Sarajevu, blizu vasi Javorskega pa je v globini 7 metrov pori cesto opazil strasen prizor. Pred njim se je neki tovorni avto prevrnil s ceste in pokopal pod seboj dva šoferja, ki sta obležala s težkimi poškodbami. Ustavil je svoj avto in odšel po strmini navzdol. V šoferjih je spoznal Kadoslava Dašiča, ki je bil že inrtev in Gjorgja Sumardžiča, ki je bil težko ranjen, šoferju Pušiču se je s težavo posrečilo izvleči svoja tovariša izpod avtomobila, ju posadil v svoj avtomobil in odpeljal v državno bolnišnico. Tam so ranjenemu Sa-mardžiču dali zdravniško pomoč, vendar je njegovo stanje zelo težko. Kakor pripoveduje Snmardžič, "je nesreča nastala na tn način, ker je na nevarnem ovinku izgubil njegov mrtvi tovariš prisotnost duha, nakar se je avtomobil prevrnil v prepad. Avtomobil, ki je vozil drva, je popolnoma razbit. Km bo danes ? Kino Ljubljanski dvor: Tatarska kri. Lekarne: Nočno službo imata: Mr. Sušnik, Marijin trg 3 in Mr. kuralt, Gosjiosvctska 10. Inž. F. Ž.: m Dunajska cesta Dunajska ccsta in železnica sta v zadnjem času v prometnem oziru najvažnejši vprašanji za mestr.o občino in prebivalstvo. lz dosedanjih člankov obč. svet. dr. Gre-goriča in prof. Jarca je razvidno, da je železniška uprava od svojega okvirnega načrta iz leta 1907. in za ta dela predvidene vsote 2,253.000 K izvršila do danes le podvoz na Martinovi cesti in razširjenje ondotnih tirov, vse drugo pa namerava šele sedaj izvršiti. Medlem ko zastopa g. dr. Gcgorič stališče, akoravno se je občinski svet dne 16. avgusta 1928 načrtu železnice glede prelaza na Dunajski ccsti prilagodil, da se zadeva z ozirom na nastale okoliščine, še temeljito prouči, je stališče g. Jarca enostavno ta, da se načrt la-pidarno izvrši in da se občinska uprava požuri, to važno vprašanje rešiti. Na vsak način se je v tem oziru pridružiti naziranju g. dr. Gregbriča, ker je zadeva prevažna in za občino kakor za posestnike zadevnega okoliša tudi financijelno odločilna, da bi se kar lapidarno rešila. Predno se lotim programa železniške uprave, je ugotoviti stanje današnjega prometa. Železnica, zgrajena pred 80. leti, je bila tedaj na povzdigo bodočega prometa reči se mora, velikopotezno zasnovana. To se vidi ne samo na za tedanje potrebe velikem kolodvoru, ampak tudi na širokosti kolodvorske sedaj Masarikove ceste. Z zgradbo Gorenjske — Rudolfove železnice leta 1870. in poznejše Dolenjske železnice se je tekom zadnjih let, v katerih se je ludi izvršilo mnogo zgradb v severnem delu mesta Ljubljane, promet na železnici in na državni cesti tako povečal, da je naposled prišlo vprašanje v poštev, kako odpraviti nedostatke ovire prometa na državni Dunajski cesti. V zvezi s cestnim prometom je pa tudi vprašanje prometa na železnici, katera vsled pomanjkanja prostora na kolodvoru s premikanjem vlakov šc bolj otežkočuje cestni promet. Da se rešijo te neprilike, namerava železnica v prvi vrsti preložiti kurilnico na gorenjski kolodvor in graditi preko Dunajske ceste šest tirov, zato naj bi se pa tudi Dunajska cesta na novo regulirala in nje sedanja širina 30 m razširila na 50 m, ler po tem načrtu podrle vse na desni strani ceste stoječe stavbe, ter onemogočil zagraditi velik del tamkaj obstoječega terena. Kdor pozna le količkaj ustroj kolodvorov, in naše prometne razmere, se mora čuditi temu načrtu, preložitve kurilnice iz glavnega koiodvora na gorenjski. Obsežni glavni kolodvor je s stav- bami in vozovi tako natrpan, da je nemožno na njem sestaviti vlake, zato uporabljajo pri tem državno Dunajsko cesto. S tem se moti javni promet na tej cesti. Nič manj ugodno je pa stanje gorenjskega kolodvora, zato ni misliti, da bi se s preložitvijo kurilnice tu sem razmere izboljšale. Vse kaže torej, da bo ta premestitev le nekak provizorijum, za malo dobo let, na kar bi se rešitev iznova načela. Izvršitev te točke železniškega programa ne bi koristila niti železnici, bila bi pa na škodo mestu in prizadetim posestnikom. Krivda teh razmer leži torej edino le na že-leznični upravi, ki se ni pravočasno brigala za to, da bi preosnovala kolodvor v modernem smislu, in skrbela za to, da clobi za ranžlranje vlakov lasten kolodvor oz. oddelek, kakor imajo to drugi kolodvori. Glede na to je brez dvoma, da se mora mestna občina v tem slučaju postaviti na stališče, katero je zavzela leta 1913., in odkloniti to točko žel. programa ter zahtevati, da se sedanja proga preloži, bodisi proti severu ali jugu, za kar dandanes tehnično ni nobenih ovir Kar se pa stroškov te preložitve tiče, nas vsota 300 milijonov in nekaj več, ne sme plašiti, kajti ako je mestna občina tekom treh let za stanovanja iz socialnih ozirov žrtvovala pri svojem budžetu letnih 35 mil mil. skoraj 55 mil., t. j. letno 50 odstotk ov budžeta, bo prometno ministrstvo z svojim letnim budžetom od 2.600 milijard tem lažje tri leta izdalo po 14% in to v svoj lastni m ne v socialni prid. * © Vreme je bilo včeraj v Ljubljani oblačno. Najvišja dnevna temperatura je znašala 20.6 stopinj Celzija, jutranja najnižja 18.8. Le v Splitu so zjutraj imeli še topleje kakor v Ljubljani: imeli so zjutraj 15 stopinj Dnevna najvišja temperatura pn je bila v Ljubljani nuj nižja. Celo Maribor je imel 22 stopinj Celzija. Približno enako tudi drugod. © Jubilej dela. Petdesetletni jubilej delovanja v trgovini praznuje danes gospod Jurij ochaffer, poslovodja ljubliunske mnnufnk-tu rne firme A & F. Skaberne. jubilant je rojen 4. oktobra 1865 v Sevnici, pa se je po dovršitvi so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. Razgreti ljudje porabljajo na j>sesu okusne ANACOT-pashlje dr. VVanderja da se obvarujejo prehlajenja, nahoda in influence. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirnjo Anacot-jiastilje Knut Hamsun: 3. Naslednji dan. Caliej leži na preriji, kleči na kolenih in podmazuje stroj z oljem. Solnce pripeka danes z isto silo in Caheju so oči za naočniki polne potu. Naenkrat skoči konj par korakov naprej, najbrž se je česa ustrašil ali pa ga je pičil obad. Cahej krikne in skoči pokonci. Malo zatem jame vihteti svojo levo roko po zraku sem in tja in teka z urnimi koraki gor in dol. Mož, ki v bližini grabi seno s strojem, zaustavi konja in vpraša: Kaj pa je? Cahej odgovori: Pridi trenutek sem in pomagaj mi! Ko mož pride, mu pokaže Cahej krvavo roko in reče: Prst mi je odrezalo in to prav la hip. Pomagaj mi iskati prst, jaz vidim tako slabo! Mož išče in najde prst v travi. Bilo je dvoje členkov. Že je pričel odmirati in bil je podoben majhnemu mrliču. Cahej vzame prst v roko, ga pogleda, prepozna in pripomni: Da, to je on. Čakaj trenutek, drži mi ga. Cahej sleče srajco in odtrga ž nje dve krpi; z eno obveže svojo rok, v drugo zavije odrezani prst in ga vtakne v žep. Potem se zahvali tovarišu za pomoč in sede na mašino. Zdržal je skoro do večera. Ko pa je čul o njegovi nezgodi paznik, ga je ozmerjal in takoj poslal na farmo. Najprvo je Cahej shranil odrezani prst. špirita ni imel, zalo je vlil v steklenico ma-šinskega olja, vdaknil vanjo prst in jo dobro zamašil. Steklenico je spravil pod slamarico na svojem ležišču. Ostal je doma cel teden; roka se mu je grozno razbolela in dan in noč jo je moral držati pri miru; bolečina mu je prešla v gia-vo, dobil je mrzlico po celem' telesu in tako je ležal in trpel in se brezmejno jadil. Takega brezdelja kot topot še ni imel nikoli, niti ne pred nekaj leli, ko je bila eksplozija mine poškodovala njegove oči. Njegovo stanje pa mu je delal še neznos-nejše kuhar Polly, ki mu je sam donašal hrano na posteljo in izrabil vsako priliko, da iev ranjenca zbadal. Oba sovražnika sta se tačas marsikaj sporekla in več nego enkrat se je moral Cahej obrniti k steni in molče stisniti zobe, ker je bil proti velikanu tako brez moči. Dnevi in noči trpljenja so prihajali in odhajali, prihajali in odhajali neznosno pa-časi. Čim mu je bilo mogoče, že je poskušal sedeti na svojem ležišču in podnevi je zaradi vročine odpiral vrata na prerijo in proti nebu. Često je sedel tu z odprtimi ustmi iu prisluškoval glasovom senokos v daljnji, daljnji daljavi in potem se je jel razgovarjati s konji, kakor da so ti zares pred njim. Toda zlobni Polly, zviti Polly ga iudi zdaj ni mogel pustiti pri miru. Pred nosom mu je zaloputal vrata, češ, da vleče, da strašno vleče, in da nanj ne sme vleči. Cahej pa se je, od besnosti ves iz sebe, nato opotekal z ležišča, da je zagrabil kak škarpet ali pručico in jo zalučil za njim in vsekdar je najbolj vroče želel, da bi tega človeka za vse žive dni pohabil. A Cahej ni imel sreče, videl je preslabo, ko je ciljal in ni nikoli zadel. Sedmi dan je izjavil, da hoče obedovati v kuhinji. Kuhar mu je pa odgovoril, da si take obiske enkrat za vselej prepove. In pri tem je obstalo in Cahej je moral tudi ta dan kčsiti na svojem ležišču, čisto zapuščen je sedel na njem, sključen od dolgega časa. Vedel je, da je kuhinja prazna, ker je hil kuhar s pomočnikoma odpeljal kosilo na prerijo; čul je, kako so pevajoč in hrumeč odšli od doina in brili norce iž njega. Cahej je stopil z ležišča omahovaje proti kuhinji. Razgledal se je, knjiga in časopis sta na svojem mestu, zagrabil je dnevnik in se omahujoč vrnil v lopo. Nato si je obrisal na-očali in pričel čitati zanimive velike črke v oglasih. Minila je ura, minili sta dve — ure so zdaj minevale tako hitro! Nazadnje je Cahej vendarle slišal, da se provijantni voz vrača in čul je celo kuharjev glas, ki je pomočnikom kot navadno zaukazoval, pomi«i sklede in lonce. Zdaj se je Cahej ludi zavedel, da bo kuhar pogrešil časopis, kajti baš ob takem času je hodil ponj v biblioteko. Pomišljal je sekundo in vtaknil dnevnik pod slamarico. čez kratek čas pa ga je vzel ven in ga skril pod svoj život. Nikdar več v življenju mu ga ne bo dal. Minila je minuta. Težki koraki se bližajo lopi in Cahej leži tu in strmi v streho. Polly vstopi. Kako je, ali imaš ti moj časopis? vpraša in obstane sredi lope. Ne! odgovori Cahej. Ti ga imaš! sikne kuhar in ie mu približa. Cahej se vzpne. Jaz tvojega časopisa nimam. Poberi se k vragu! pravi besen. Tedaj vrže kuhar bolnika na tla in jame preiskava« ležišče. Obrne slamarico, obrne sirotno odejo, ne da bi našel, kar išče! Ti ga imaš! trdi še vedno. In še, ko je moral iti ter je bil že na dvorišču, se je speti obrnil in ponovil: Ti si ga vzel. Toda'le čakaj, prijatelj! Tedaj se mu je Cahej prisrčno in hudobno zasmejal in dejal: Seveda sem ga vzel. Rabil sem ga, ti umazano prase! Papagajski obraz kuharjev pa je v tem hipu zalila krvava rdečica in grozo napovedujoč izraz je ležal v njegovem' pogledu. Ozrl se je za Cahejem in zamrmral: Da, le čakaj! 4. Naslednjega julra je bila nevihta, silno je lil dež in tolkel kot toča po hišah ter napolnil kuharju vse čebre že zgodaj zjutraj. Vsi delavci so bili doma; nekateri so krpali vreče za žetev, drugi popravljali pokvarjeno orodje in brusili kose na strojih. Ko je bilo dano znamenje za kosilo, se je Cahej dvignil z ležišča in hotel iti z drugimi v obednico Pred vratmi pa ga je sprejel Polly, ki mu je bil prinesel jelo. Cahej je ugovarjal, češ da je sklenil, da bo odslej obedoval z drugimi, da je roka že dobra in da nima več vročine. Kuhar pa mu je odvrnil, da mu ne bo dai sploh nič za kosilo, £e noče jesti tega, kar mu prinaša on. In vrgel je pločevinasto sko-delo proti Cahejevemu ležišču in vprašal: Ali ti lo mogoče ni dosti dobro? Cahej se je vrnil k ležišču in se vdal v svoj položaj. Bilo je najpametnejše, da je vzel, kar so mu dali jesti. Kakšno svinjarijo si pa spet skuhal danes? je renčal in se spravil nad skodelo. Piščančki! je odgovoril kuhar. In edinstven je bil pogled njegovih oči, ko se je obrnil in odšel. Piščančki? je mrmral Cahej predse in preiskaval jelo s svojimi slepimi očmi. Vraga so to piščančki, lažnivec. Bilo pa je meso v omaki. Naenkrat pa je začutil v ustih nenavaden košček. Ni se dal rezati, meso okrog kosti je bilo kruto in ko ga je bil po eni stra- Prehladi prično po navadi z nahodom. Druga resnejša obolenja lahko slede. Tu pomagajo AS TABLETE ki imajo dobrodejni vpliv pri vsakem prehlajenju in preprečijo nadaljne nevarnosti Zahtevajte samo originalni zavoji z modro-belo-rdečo banderolo. Šolskega časa posvetil trgovskemu poklicu. Pred vojno leta 1914 je prišel na svoje sedanje mesto pri znani lnanufukturni tvrdki A. & E. Ska-berne v Ljubljani, kjer deluje sedaj že. šestnajsto leto kot poslovodja in je izredno priljubljen pri kupovalci!; in odjemalcih radi svoje velike ljubeznivosti in postrežl jivosti, cenjen pa tudi od svojega gospodarja radi svojega marljivega in vestnega dela. Gospodu jubilantu naše iskrene čestitke in voščila. © Blagajna Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani, posluje od 2. oktobra za stranke od 8 do 12 in od pol 4 rlo 5 popoldne, v soboto pa od 8 do 13. O Mestna elektrarna ljubljanska naznanja svojim konzuuieiitom, da bo morala na nedeljo 6. t. m. ustaviti na vrtilni strani električni tok od 7. ure zjutraj do 16. ure. ker ho prečistila vse transformatorske postaje 0 Po šestih letih aretiran tat. Prav skromno je prišel včeraj na policijo delavec Alojzij Zore in prosil za zdravstveno spričevalo, ki ga potrebuje za pot v Francijo. Na policiji bi vljudni prgšnji zelo radi ustregli, pa res niso mogli, zakaj še od leta 1923. imajo zapisan star Zoretov greh. Nekje na Dolenjskem je bil za hlapca. Njegov tovariš F. K. mu je dal spraviti obleko in Zore jo je prav netovariško popihal s pofuljeno obleko v Zagreb Hlapec F. K. ie seveda bil brez obleke, zato je še on pofulil obleko svojemu gospodarju. Ta tal je že dobil svoje za svoj greh. Zore pa še ne. Sam pravi, da mu je bila pofuljena obleka še isti dan upra-dena, ko je prišel v Zagreb. Vse pa mu ne bo nič pomagalo, nravstvenega spričevala ne bo dobil, potnega lista v Francijo tudi ne, povrhu tega pa bo moral še v zapor. © Vlom v trgovino. Drzen vlom se je pripetil v noči od torka na sredo v skladišče in v prodajalno tvrdke Breznik-Fritsch v Stritarjevi ulici št. 4. Vlomilec je vdrl skozi okno v veži v skladišče in tam izrezal viata v prodajalno. Odnesel je vrečico z okrog 2000 Din drobiža, s pisalne mize za 345 Din kolkov, iz blagajne pa okoli 400 Din denarja. Odprl je tudi vse predale, prebrskal vse police in omare, če je kaj odnesel, ni znano, zdi pa se, da najbrže več jedilnega orodja. Prvotno je bil osumljen vloma neki bivši hlapec te tvrdke, pa se je sum izkazal kot neutemeljen. Za pravim vlomilcem še ni sledu. O Kolezija. V soboto in nedeljo domače sveže jetrne, krvave in nte-^ene klobase ter dobri krmenatelčki od domačega prešička. ■k Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maribor O Felberjevem otoku Nedavno smo čitali v nekem tukajšnjem popold ne vaiku, da nosi Felberjev otok (Felbor-iosel) svoje ime po beli vrbi (saljx alba), ki da se nemški tudi imenuje sdie Felbcr«, ker je bil svojčas močno poraste] s tem drevesom. To pa je očividna pomota. Otok itnu namreč v resnici svoje ime po rodu, ki mu je bil dolgo vrsto let lastnik. V 16. stoletju je prišel v Maribor iz Bavarskega Felber, kupil Proseški dvor ob cesti Maribor—Koroška, četrt ure nad Kamnico, ter se ua njeni naselil. Z dvorom je kupil obenem tudi imenovani otok, ki je bil del celega posestva. Felberjev rod je imel dvor in otok približno do druge polovice 19. stoletju in je naravno, da je sčasoma dobil dvor označbo Felberjev dvor (Felberhof), otok pa ime Felberjev otok (Felberinsel). Od Felberjev je kupil dvor in otok Gschaider, po katerem se jo dvor prekrstil v Gschaiderjev dvor (Gschnidcrhof), dočim pu otok svojega imena ni izpremenil. — Gschaider ju je sledil kot lastnik dvora in otoka Serjanc, ki je otok prodal Popiču, po čigar smrti je otok kupilo mesto. Svoje ime je Felberjev otok ohranil od 16. stoletju do današnjega dne. Mariborski meščan in lesni trgovec na Pristanu g. Felber, ki je potomec imenovanega rodu in čigar oče se je na Felberjevem dvoru porodil, bo te objavljene podatke mogel potrditi. Sicer pa bi prav gotovo slovensko ljudstvo otoka ne bilo moglo imenovati Felborje-vega, ako bi mu ne bil nekdaj Felber lastnik. S. M. □ Otvoritvena predstava Prosvetnega kina. Že lansko leto si je nadela tukajšnja katoliška omladina hvalevredno nalogo, da deluje s poučnimi filmi za dvig izobrazbe širokih ljudskih plasti. Zato se je ustanovil Prosvetni kino, ki si je s svojimi poučnimi filmi kmalu pridobil zaupanje naših ljudskih slojev. Letošnja kulturno-fihuska sezona Prosvetnega kina katoliške omladine pa se otvori jutri zvečer r lepim poučnim filmom, ki zasluži, da si ga vsi prijatelji poučnega filmu ogledajo. Vsako soboto, nedeljo in ponedeljek se bodo prirejale filmske predstave in se bodo predvajali filmi iz najrazličnejših nodročij znanstvu ter kulturne zgodovine. Za lažje razumevanje filma bo pred vsako predstavo poučno predavanje. Ker je katoliški rnnla-dini na tem. da prodre kulturno-poučni film v široke ljudske plasti ter da se njihova izobrazba razširi in poglobi, bo vstopnina zelo nizka (3, 5 in 8 Din), tako da bo dostop vsakemu mogoč. Med predstavo svira društveni salonski orkester. Prosvetnemu kinu želimo ob prehodu v svojo drugo sezono najlepših uspehov. □ Zoru mladosti, sila kreposti... Mogočni akordi orlovske himne bodo zadoneli v nedeljo nu orlovskem letnem telovadišču ob Livadi ob priliki orlovske otvoritve novega zbirališča mariborskih orlovskih edinic. In nastopile bodo posamezne edinice s skrbno sestavljenim telovadnim sporedom, ki se v njem očitujejo vsestranska prizadevanja orlovske organizacije na polju telesne kulture solo h. Ob zvokih godbe katoliške omladine se bodo vrstili v nastopu člani in članice ter naraščajuiki. Bo to praznik ter posvedočba dela in dosedanjih uspehov mariborske orlovske družine. Za+o: vsi, ki ste orlovskega duha in misli — pridite! □ Posestno gibanje. Kupili so: SUZOR od Marije Paltauf iz Gradca tri parcele ob Sodni ulici za 490.000 Din. Jožef in Tilka štuhec od mariborske mestne občine parcelo ob Vrtni ulici za 29.225 Din. Zasebniea Mariia Golob od Katarine Badl parcelo v Cankarjevi ulici za 31.600 Din. Ludovik in Terezija Voršič od Jo-sira in Marije Holcingcr narce.lo v Cankarjevi ulici za 38.750 Dir. 1. Voršič od Ivana in Marije jemec dele parcel v Razlatrovi ulici za 15.000 Din. Beti Krnker od Marte Wurzinger dve parceli v mngdalenskem predmestju za 30.288 Din. Dr. Franc Rostohar od mestne občine parcelo ob Dr. Rosinovi ulici za 17.540 Din. □ Limbuški avtobus, ki je vozil ob nedelja in praznikih ob 9 z Glavnega trga v Limbuš, se z današnjim dnem ukine. Ob delavnikih se promet na tej progi redno vrši dalje. □ Seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek 10. oktobra ob 18 v mestni posvetovalnici. V SOBOTO, DNE 5. OKTOBRA VSI V UNIONSKO DVORANO NA PRIREDITEV »JADRANA« Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. V okviru posameznih poročil se bo med drugim razpruv-Ijalo o sprejemu več oseb v občinsko zvezo, o postavitvi nove mestne tehtnice ter določitvi novega trgu z« seito iu slamo, o predlogu mestnega knjigovodstva zu uvedbo mestne užitnine in uvozniue, o regulaciji ulic v prvem okraju, [»večanju magdulenskegu parka, o prošnji tukajšnje Obrtne zadruge, da su podpre v zahtevi za ukinitev obrtniških del v moški kaznilnici ter ruznili koncesijah. □ Razširitev mestnega avtobusnega omrežju. Pokazala se je potreba za uvedbo novih avtobusnih prop v smeri Slovenskih goric in Ptujskega pol ju. Zato se bo mestno avtobusno omrežje razširilo z uvedbo dveh novih prog in sicer: Maribor—Sv. Trojica ter Zg. Duplek—Ptuj. P Iz tukajšnjegu muzeja. Mično hišico so postavili pretekli teden v podzemskih prostorih našega muzejskega poslopja — adekvatni posnetek Čepejeve hiše nu Slemenu, ki je ena izmed tistih redkih hišnih tipov na našem ozemlju, katerih prvotni zametek je bila tako zvana »dimnica«, to je prostor, kjer so domači skupaj spali, jedli ter ždeli skupno z domačimi živalmi. Du se ta tipični primer tega tako redkega hišnega tipa, ki izduju po svojem oblikovnem razvitku počet no razvojno stopnjo hišnega bivališča sploh, ohrani vsaj v posnetku, sta se na pobudo prof. Ba"Šn lotih! že lansk o leto učito-Ijiščnika Zorislav Kralj in Albert Slekovee, sedaj abiturienta, sestavijalnega dela ter po enoletnem vestnem ter odlično izvršenem delu zgradila model, ki v točnem osminskem razmerju docela iu čisto natančno odgovarja originalni zgradbi omenjeni: Čepejeve hiše na Slemenu. Vzorno in požrtvovalno delo obeli ubi-turientov zasluži najtoplejše priznanje ter polivalo. V načrtu vodstva tukajšnjega muzeja je tudi. da osi g ura muzeju še nekaj sHčnih no-snetkov podobnih hišnih tipov i/, mariborske okolice, ki so že v razpadu in ki jim grozi nevarnost prenovitve. CeSie Sezona v celjskem gledališču Iz časopisja iu oglasov po mestu razvidimo, da misli mariborsko gledališče tudi letos prirejali stalna gostovanja v celjskem g'edališču Ne vemo še sicer, s čim nas misli mariborsko gledališče iz dolge vrste v repertoarju naštetih del osrečiti, niti ne, če nas bo sploh osrečevalo z deli, ki jih'v repertoarju objavlja. Moramo pa že naprej opozoriti na ono težnjo, ki je bila lani vse preveč evidentna, namreč, da je treba hoditi v Celje z nekakimi »|jrivlačnimi« komadi, ki so v prid blagajni, pa s kulturo nič posla nimajo. V tem se popolnoma strinjamo s predsednikom celjskega Dramatičnega društva, ki ie v »Novi dobi« zapisal, kakor da je poklicno gledališče edino lahko vir zdrave in resnične kulture. Pa bi pristavili še, da je prav tako in še lažje kot dilelantsko lahko vir nekulture iu dvoumne zabave, kakor smo to videli pri lanskih različnih plehkih in slabo pripravljenih operetah. Pričakujemo, da bodo gostovanja mariborskega gledališča za Celje resnični kulturni dogodki. Za zabavo in »hec« znamo poskrbeti sami, v kolikor nam je vsega tega v teh žalostnih časih še fiotreba. Si Vlomilci v krojaški delavnici v Razlagovi ulici. V Razlagovi ulici ima svojo krojaško delavnico obče znani in spoštovani mojster g. Jakob Kovač. V noči od proš!ega torka na sredo pa so delavnico obiskali nepoklicani dolgoprstneži ter jo dobesedno izropali. Odnesli so razno tam nakopičeno blago in izdelanih oblek za kakih 50.000 Din, a natančna škoda še niti dognana ni. O storilcih, ki so se najbrž pripeljali z avtomobilom, ni nikakega sledu. Noč jih je prinesla in noč jih je vzela. Niti na vratih niti v delavnici sami ni opazili nikakih znakov nasilja in morali so uzmoviči biti opremljeni z zares dobrimi ključi ali vitrihi. .©• Pevski zbor Katol. prosvetnega društva ima drevi ob 8 običajno pevsko vajo. Pevci iu pevke se naprošajo, da vaji prisostvujejo polnoštevilno. & »Gaberška koia*. Ni to izraz iz živalstva, temveč tako je baje Francelj, delavec pri VVestenu, zmerjal Maričko. Francelj trdi, da ga tudi ona ni božala z besedami iu da mu je rokla »baraba«. Tako nekako sta se pač med seboj »pogovarjala' v ponedeljek proti večeru. Konec je bil ta, tla jo je Marička morala popihati v bližnjo hišo po zavetje. Francelj pa za njo in ji dal eno preko ust, da imaMarička kar otekle ustne. Zatekla so je končno po pomoč na policijo, kjer sedaj ne vedo, komu bi več verjeli. V ostajem pa Francelj prizna, da jo je po ustih in še žal mu menda ni. Di že obgrizel, ga je vzel iz ust in ga opazoval. Pes naj svoje kosti kar sam ima! je gol-čal ter šel proti vratom, da bi bolje videl. Obrača in obrača, a naenkrat steče k ležišču, se ozre po steklenici z odrezanim prstom — steklenica je pač tu, prst pa je izginil. Cahej odide v obednico. Mrtvaško bled in t razrvanim obličjem se ustavi med vratmi ln reče kuharju, tako da vsi čujejo: Povej mi, Polly, ali ni to moj prst? In kaže predmet z dvignjeno roko. Kuhar pa ne odgovori, nego se začne pri svoji mizi hehetati. Cahej dvigni neki drugi predmet v vis in deje: In ali ni to moj noht, Polly, ki je bil na prstu? Ali sf mislil, da ga ne bom spoznal? Vsi možje okrog miz so postali zdaj pozorni zaradi teh čudnih Cahejevih vprašanj in so osupli zrli vanj. Kaj pa imaš prav za prav? ga je vprašal eden izmed njih. Našel sem v jelu svoj prst, svoj odrezani prst, je pojasnil Cahej. On ga je skuhal in prinesel meni za kosilo. Tu je tudi noht. Tedaj je bliskoma izbruhnil okoli vseh miz bučeč smeh in ljudje so jeli kričati vsevprek. Tvoj lastni prst ti je skuhal in ti ga dal za kosilo? Ti pa si ga že nekaj pojedel, kot vidim, ti si ga po eni strani odgrizel! Ne vidim dobro, je odvrnil Cahej, nisem vedel... nisem mislil... Nato se je sunkoma obrnil in šel ven. Paznik je moral napraviti v obednici mir. Vstal je, se obrnil h kuharju in dejal: Ali si kuhal prst obenem z drugim mesom, Polly? Ne, je odvrnil Polly. Veliki Bog, kako le! Kaj pa mislite o meni? Kuhal sem ga v posebnem, v čisto drugem loncu. Toda zgodba o prstu je celo popoldne dajala povoda za zabavo in veselje tolpe je bilo neizčrpno. Smejali in kregali so še ti ljudje kot blazni in kuliar je triumfiral kot še ne v življenju. Cahej pa je bil izginil. Cahej je odšel v prerijo. Nevihta ni še prav nič pojenjala in nikjer ni bilo zavetja. Cahej pa je potoval vse dalje in dalje čez prerijo. Nosil je svojo obvezano roko, in jo čuval dežja, kolikor je mogel; sicer pa je bil že do kože moker. Cahej hodi, hodi. Že pada mrak, ko se ustavi, zabliskalo se je, on pogleda na uro in se vrne po isti poti nazaj, po kateri je bil prišel. S težkimi zamišljenimi koraki hodi skozi pšenico, kot da je natančno preračunil čas in pot. Okoli osmih zvečer je že spet na farmi. Cisto temno je. Čuje, kako so delavci zbrani v obednici pri večerji in ko pogleda skozi okno, se mu zdi, da je opazil noiri kuharja, ki je zelo dobre volje. Od hiše odide k hlevom, kjer se skrije v zavetje, odtod strmi v temo. Kobilice molče, vse je tiho, samo dež še vedno pada in od časa do časa preseka žveplenobarvast blisk nebo posredi, udarjajoč daleč nekje v prerijo. Končno začuje Cahej ljudi, ki se razhajajo od večerje in hite v prenočišča, preklinjajoč in dirjajoč, da se ne bi zmočili. Cahej počaka še eno uro, potrpežljivo in trmasto, potem pa odide v kuhinjo. Luč je še notri, pri ognjišču vidi še nekoga, mirno vstopi. Dober večer, reče. Kuhar ga začudeno pogleda in pravi končno: Danes ne moreš nič več dobiti za večerjo. Cahej odvrne: Dobro! Toda zato mi daj košček miia, PolIy. Moja srajca še ni popolnoma čista, še enkrat jo bom moral oprati. V moji vodi ne! odvrne kuhar. Da, ravno v tvoji. Jo že imam zunaj na oglu. Odsvetujem ti. Ali dobim milo? vpraša Cahej. Ti ga bom že dal! vpije kuhar. Ven se mi poberi! In Cahej gre. In vzame enega izmed čebrov vode, ga odnese do ogla, postavi prav pod kuhinjsko okno in začne glasno po vodi pljuskati. Kuhar to čuje in pride ven. On je danes velik in močen kot še nikdar ter odide z zavihanimi rokavi odločno in srdito naravnost k Caheju. Kaj delaš tu? ga vpraša. Cahej odgovori: Nič. Perem srajco. V moji vodi? Seveda. Kuhar se približa in skloni nad čebrom, da bi videl, če je res njegov in išče srajco v Vodi. Tedaj izvleče Cahej izza obveze na ranjeni roki svoj revolver, ga nastavi kuharju čisito na ušesa in sproži. Slaboten pok je odmeval v vlažno noč. 5. Ko je Cahej pozno ponoči legal k počitku, se je predramilo nekaj njegovih tovarišev in vprašali so ga, kaj je delal zunaj tako dolgo. Cahej je odgovoril: Nič. Sicer sem pa ustrelil Pollyja. Kameradi so se dvignili in se ozrli na lehti, da bi bolje čuli. Kaj, ustrelil si ga? Dal To bi bilo pa od vraga! Kam si ga zadel? V glavo. Nameril «em mu skozi uho, strel je šel gor. Pišejo nam Iz Domove pri Ptuju. Prenovljeno cerkev in novi oltar sv. Doroteje v Domovi bomo slovesno blagoslovili v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. — Dne 5. oktobra o mraku bo velik kres z godbo. V nedeljo 6. oktobra ob 9 bo procesija z novim kipom sv. Doroteje, nato blagoslov novega oltarja in kipa sv, Dorcteje, govor in sv. mašo opravi dr. Ivan Žagar, prošt ptujski. Popoldne ob 2 večernice, nato tombola in ljudska veselica. Na progi Dor-nova—Ptuj in obratno bo ta dan tudi vožnja z avtomobili na razpolago. h Kostrivniee-Podplnta. &e parkrat smo poročali, da kriči naša železniška postaja po preureditvi. Ta zadeva je prišla z mrtve točke in je upati da dobimo prometno pisarno in lično čakalnico že letošnjo jesen. Za stvar se je hvalevredno zavzela občina Kostrivnica in je tudi že določen gradbeni odsek, kateremu načeluje župan Tadina. V nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. se bo vršila v prostorih g. Frančiške Klinar v Podplatu vinska trgatev. Čisti dobiček je določen za preureditev železniške postaje. Ker dela vse na to, dn so nameravana preureditev čimprej izvrši, upamo da nam bo pri tem jioinagala tudi progovna sekcija v Celju. — Pred par tedni smo poročali, da so začeli razpravljati o ustanovitvi cenenega zdravilišča v Gaberniku — ali v Koslriv-nici. Za to stvnr so se začeli zanimati Zagrebčani, kakor vse kaže, ulegne biti zdravilišče otvorjeno že. prihodnje leto. Analiza kaže dobro kakovost naših kislih voda. — V Koslrivnici nameravajo ustanovili vinarsko zadrugo ali društvo. To je res potrebno, ker so v zadnjem času najbolj prizadeti vinogradniki po hudi krizi. Z nameravanimi preureditvami in ustanovitvami se bo v našem zares lepem in idiličnem kraju mnogo spremenilo. h Smarija pri Jelšah. Olepševalno društvo iProcvit« v Šmarju pri Jelšah priredi dne 6. okt. ob treh popoldne »veliko tombolo^ na Irgu pred cerkvijo v Šmarju. Med 400 lepimi dobitki so med drugimi ludi večji dobitki za tombolo kakor: kompletno pohištvo za spalnico, vreča moke, seženj bukovih drv, več žepnih ur, ure budilke itd. Čisti dobiček je namenjen za zgradnjo plavalnega kopališča v Šmarju pri Jelšah, ki je iz zdravstvenih ozirov za kraj nujno potrebno. Posamezna lobliea za tombolo slano 3 Din in si lahko lakih tablic vsakdo nabavi pri društvenem odboru v Šmarju, ali pa jiošlje dopisnico z naslovom, koliko tablic želi, da se m n jih pošlje po pesti. Po končani tomboli pa bo pri g. llabjanu veselica, pri kateri igra domača godba. — Katerim so bile tablice že pred časom poslane, a iznosa za iste niso poslali in tudi srečk niso vrnili, naj iznos za doposlane jim tombolske lablice po položnici nemudoma nakažejo. Z Jezera pod Krimom. V idilični vasi Jezero pod Krimom smo imeli v nedel jo 29. septembru otvoritev novega gasilskega doma. Krasna jesenska nedelja je privabila v našo sredo vso polno požrtvovalnih gasilcev. Gasilski doan leži sto korakov izven vasi ob vznožju prijaznega grička Sv. Lovrenca. Ima v eliko dvorano v izmeri 9 krat 7 in pol metra. Nad dvorano bo lepo stanovanje s kuhinjo in dvema sobama. Okrog doma se razprostira prostran vrt, katerega bodo spomladi nasadili s kostanji. Pridni Jezerčuni so s tein zopet dokazali, kaj premore vzajemnost, kajti omeniti moramo, du so v teku petih let sezidali krasno šolo, si nabavili brizgnlno, gasilski voz, cevi in sploh vse gasilske potrebščine. Ob otvoritvi je imel uvodno besedo župni načelnik g. Drušler iz Borovnice. Govorila sta šc zvezin tajnik g. Pristovšek i/. Ljubljane in župni tajnik g. Mikuz iz Borovnice. Po dolgotrajnem aplavzu jc bil oficijelni del končan, nakar se je razvila neprisiljena domaču zabava, ki je prinesla tak rezultat, da so ga lahko neumorni Jezerca ni veseli. Nit pomoči Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Vraga vendar! In kje si ga pokopal? V preriji na zapadu. Dai sem mu v roke časopis. Ali si to res napravil? In nato so kameradi spet polegli, da bi spali dalje. Čez kratek čas pa jc še vprašal eden izmed njih: Ali je takoj umri? Da, je odgovoril Cahej, skoro takoj Krogla je šla skozi možgane. Da, to je najboljši strel, je pristavil ka-merad. Če gre skozi možgane, je to smrt. In nato je utihnilo v lopi in vse spalo... Naslednjega dne je moral paznik imenovati novega kuharja in lo je bil eden izmed obeh starih pomočuikov, ki je zdaj postal šef-kuhar in se umora od srca veselil. In stvari so šle svojo pot do žetve. Nič več niso govorili o Pollyjevi smrti, uboga para je bil mrlev in je ležal nekje v pšeničnem polju, kjer je bilo klasje izrvano; nič se ni več dalo spremeniti. Ko je prišel oktober, so šli delavci iz Billybonyja v bližnje mesto, da bi se pred slovesom še enkrat skupno gostili. Bili so v tem hipu meni seboj prijatelji bolj nego kdaj-koli prej in objemali in gostili so se iz dobrega srca. Kam greš, Cahej? Grem malo dalje proti zapadu, pravi Cahej. Mogoče v Wyoming. Ampak na zimo poj-dem spet v gozdove za drvarja. Potem se bomo tam videli. Na svidenje, Cahej! Srečno pot J In kameradi gredo narazen, na vse strani dežele Yankec. Cahej potuje v Wyoming. In prerija se razprostira kot brezmejno morje, na katerega meče oktobersko solnce svoje dolge žarke, ki sličijo bliskovitim šilom. O Soče in Jadrana Nova gonja proti slovenskemu listu. Goriško fašistično glasilo >lsonzo« je pričelo te ilni sistematično napadati edini slovenski tednik v Italiji »Novi list«. »Isonzo« se zgraža, du je »Novi list« pisan v jugoslovanskem duhu in navaja v dokaz priobčene vesti o razširjenju Ljubljane, o ziduniu novih hotelov v Dalmaciji in o zlati maši slovenskega duhovnika v Brdih. Takih vesti bi list. ki se tiska v Italiji, ne smel priobčevati. — V naslednji številki odgovarja »lsonzo« »Novemu listu« rudi članka o slabem gospodarstvu vladnega komisarja pri Zadružni zvezi. Z »Novim listom« polemizira v nervoznem tonu poslanec Cuccese, sedanji predsednik nekdanje Zadružne zveze, ki so jo vzeli fašisti. Zanimivo pa je, da g. Caccese priznava, da si je dal komisar Petrella za svoje komisar-jenje iz Parme v Gorico — komisar jc bival namreč povečini v svojem rodnem mestu v Parmi — izplačati lep honorarček 34.000 lir. »Če pa odbijemo teh 54.000 lir,« nadaljuje člankar modro, »so znašali upravni stroški za letu 1928 lir 87.121, to je manj, kakor prejšnja leta za časa poslovanja pravilno izvoljenega načelni-štva (leta 1925 lir 92.593, leta 1926 lir 103.000 in let 1927 lir 88.634).« To je modrovanje, vredno globokega filozofa, ki stroške kar magično odbija potem, ko so že bili napravljeni. — Nadvse zgovoren je tretji napad v »lsonzo«. List očita upravnikom goriškega kinematografa »Eden« veleizdajo, ker so dali priobčiti tudi v »Novem listu« reklamo za predstavo. »Sicer pa je tudi mnogo drugih, ki se izdajajo /.a dobre Italijane, a istočasno oglašajo v slovenskem listu. Toda mi bomo odslej sistematično objavljali imena tvrdk. ki bodo inseriralc v slovenski list.« — Morda tiči zajec prav za vprašun jem inseratov. »Balkansko framusunstvo. Neki tržaški dnevnik je stavil k polemičnemu članku goriškega poslanca Caccese ja o poslovanju Zadružne zveze duhovito pripombo. List meni. du so Caccesejeve besede razgalile zaroto balkanskega framasonstva, ki je špekuliralo z ljudskim denarjem«! Pa gospodje pri listu dobro vedo, da je bila Zadružna zveza v povsem katoliških rokah. Nič zato. šlager o frainusonstvu v Italiji danes dr/i. Kletev. Po šolski sv. maši \ št. Petru na Krasu je g. župnik /molil običajno molitev v slovenskem jeziku; otroci so pravilno odgovarjali. ker sc učijo v cerkvi verouk v slovenskem jeziku. Učiteljem je šlo to na živce. V sindikalnem glasilu tržaških fašistov Fiammn« čitamo tole opombo pod mastnim naslovom Slovanski duhovnik«: Mi ne moremo zahtevati od tega duhovniku, da bi bil italijanskih čuvstev, toda sram bi že moralo biti preklinjati v naši hiši v nekem divjaškem importiranem jeziku, ki gn mi nc razumemo in ga tudi ne želimo razumeti. Če se ta duhovnik ne mara ukloniti italijanski volji, naj gre, kamor hoče, toda nuj si zapomni, da je treba govoriti nu italijanski zemlji italijanski, čeprav mu gre to na živce.« Obisk Institution Naval Architecto< v Tr- ; stu. V petek jc prispelo v Trst okoli 60 članov ' angleške -Institution Naval Arcliitects«, da si j ogledajo tržaške ladjedelnice. Cosuliclievu ilru- ! žba je priredila nu čast angleških iuženerjev zabavni večer na ladji • Saturni ji«. Po Cosuli-chovem pozdrav u se je oglasil k besedi admiral Seclii, ravnatelj Italijanskega registra«. Patetično je poudaril, da je Trst čisto italijansko mesto (italianissknc) na vzhodni obali morja, ki je italsko par excellence«. Govoril jc v strastnem tonu in podrobno o uspehih fašizma v Italiji sploh: ti uspehi so resnični, pa naj to ugaja tujcem, ki bi si želeli šibko Italijo, ali ne. Končno se je sam opravičil, češ, da se je dal zanesti od domovinske ljubezni. Zelo rezervirano je odgovoril admiral lord VVester. Gostje so si ogledali tudi ladjedelnice v Tržiču. Tržaški mestni načelnik jim je pripravil obed v občinski hiši. Angleži so si prej ogledali ladjedelnice v Napol i u. Sneži ji in Genovi. Iz Idrije. Občinski načelnik Portelli, ki jc bil po zadnjem nenapovedanem obisku goriškega prcfekta stavljen pod preiskavo radi nereda v občinskih financuh, jc odstopil. Vsaj 90 odstotkov primorskih občinskih načelnikov bi mu moralo slediti. Vatikan in Cerkev Radio Programi Radio-Ljubtfcma: Petek, 4. okt. 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra. 19.30 Gospodinjska ura: Cilka Krekova. 20.00 Koncert muzike Dravske divizije na pihala: Franc, večer. 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Petek, 4 oktobra: Belgrad: 20.30 Žena v Schoppenhaucijevi filozofiji. 21.30 Komorni koncert. 22.15 Čas in časopisne vesti. 22.30 Ciganski orkester. — Zagreb: 20.35 Koncertni večer. 22.00 Godba za ples. — Varšava: 18.(X> Koncert mandolinskega orkestra. 20.15 Simfonični koncert. — Budapest: 17.40 Koncert honvedskega pešpolka. 19.35 Koncert cerkvenega zbora. 22.00 Koncert ciganske godbe. — Dunaj: 10.00 Plošče. 16.45 Konccrt. 18.00 Razvoj komedij na dunajskih odrih (pred.) 20.05 Gasparo-ne-. operela. — Milan: 16.30 Mladinski program. 17.00 Koncert. 20.30 Simfoničen orkestr. koncert. — Praga: 16.30 Kvartet. 19.20 Prenos iz narodnega divadla. — Langenberg: 15.00 Ura za deco. 16.50 Mladinska ura. 17.35 Večerni koncert (zbori). — Rim: 13.15 Radio-trio. 17.30 Popoldanski koncert. , 21.00 Leharjeva opereta: ovedi. 2. Oni morajo krščanski nauk praktično in teoretično poznati, morajo biti resničnega krščanskega značaja. 3. Oni morajo biti zdravi na duši in telesu, iniciativni in sposobni, da gredo med ljudi v vseh položajih in tako širijo Kristov nauk. 4. Oni ne smejo zameriti žalitev, napadov, sramotenj in morajo biti pripravljeni celo prestati mučeniško smrt zavoljo Kristusa. Amen. Na teh navodilih se je kmalu nato zgradil Kiržarski red sv. Janeza. Trije možje so šli v začetku na delo in iskali poti, po kateri bi prišli najbližje mladini, ki je bila na Nizozemskem najbolj zapuščena in prepuščena sama sebi. Mladino so pridobivali na potu iz delavnic in šol s prodajanjem raznih drobnarij; mnogokrat so nakupili ogromne količine raznih koristnih predmetov, ki mladino zanimajo in jih na veliko delili pri izhodih šol in delavnic. Tako so si pridobili to, kar je najjiotrebneijše — zaupanje, na katerem so pozneje gradili dalje. Iz teh skromnih pričetkov so zrasle mnogovrstne delavnice, kjer se je mladina pod vodstvom Križarjev sv. Janeza učila najraznovrslnejših obrti. V posebnih zgradbah (klubskih prostorih) pa je za to mladino poskrbljeno za pošteno in veselo razvedrilo ob prostem času. Mladino vodijo katehisti-laiki — kakor je sploh ves red strogo laični —, ki jo obenem z delom učijo glavnih verskih resnic. Pomisliti moramo, da ie ifolandska v pre-težni večini, razen južuega dela, protestantska.) Sploh je geslo reda: ora et labora (moli in delaj) in zdi se. da znajo to staro geslo sv. Benedikta popoluoma sodobno izpolnjevati. Glavna teža vsega dela leži na ramah kate-histov, ki so povečini inteligentni mladeniči iu možje, ki so se v ta namen tudi izšolali in so skoro vsi tudi obenem obrtniki in rokodelci. Ostali člani križarskega reda pa izvršujejo laični apostolat na drug, tudi svojevrstni način. Obloženi z vsemi mogočimi drobnarijami, ki so potrebne v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu, hodijo od družine do družine (protestantske!) po mestu iu si tako delajo pot do človeških src. Tu se malo pogovorijo, tam tolažijo nesrečne, pomagajo v silni stiski; povsod pa puščajo razne letake in brošui ice, kjer so pojasnjena razna verska vprašanja, ki so protestantu kamen spotike. Drugi zopet prodajajo po družinah in hišah potrebščine za radio-aparate in te same; jih hodijo popravljat in tako zopet dobijo vstop v družine, da še komaj sedaj lahko začno s prvim delom pridobivanja duš za Kristusa. Tretji so zopet odlični znanstveniki iu veljavni možje, ki iščejo stika z ljudmi v salonih, izbranih prireditvah, na plesih in drugje. S takim podrobnim delom so v teku treh let dosegli krasne uspehe. Armado mladine imajo zopet v svojih rokah, število konvertitov se vedno veča, v zadnjem času so ustanovili v Rjjsvvijku celo dom duhovnih vaj za nekatoličane. ki ga vodijo jezuitje, in je vedno do zadnjega zaseden. Vidimo, da tudi milost božja pri delu teh modernih »laičnih apostolov« obilno sodeluje in da sami in njihovo čudovito blagoslovljeno delo vzbuja zanimanje po širnem katoliškem svetu. Tako je n. pr. njihov vodja van Corput pred kratkim dobil vabilo od dunajskega nadškofa dr. Piffla, da ustanovi tudi na Dunaju »Križarski red sv. Janeza-:, vendar še tega zaenkrat radi prema- lega števila članov ni bilo mogoče izvesti. * Kdaj obišče italijanski kraljevi par papeža, je vprašanje, na katerega še nihče ne ve pravega odgovora. Kakor znano, se je splošno smatralo, da bo papež za vroče poletne mesece zapustil Vatikan in šel na svoja jx>sesfva v Castelgandolfo. Papež pa ni šel na poletni oddih in tako lahko rečemo, da dosedaj še ni zapustil meje Vatikana. Procesija z Najsvetejšim, 25. julija, ki jo je vodil sv. oče, se jc namreč razvila v notranjem delu vatikanskega ozemlja. Splošno sc sedaj domneva, da je pravi vzrok, zakaj papež še ne zapusti Vatikana, iskati v tem, da italijanski kraljevi par še ni napravil pri njem ofici-jelnega obiska. Tudi poročajo, da kralju omenjeni obisk ni ljub in zato se je že enkrat odložil, čeprav je bil z gotovostjo napovedan za mesec junij. Sedaj zopet pišejo, da hoče italijanski kralj papeža obiskati koncem oktobra, kar pa se bo kmalu pokazalo. Alpinisti pri papežu. Pred nekaj dnevi je papež sprejel voditelje alpinistične mladinske organizacije iz Turina. Kot darilo so mu ponudili krasen album s fotografijami »Punta Guifetti«, katero je preplezal papež kot mgr. Ratti. Ista alpinska skupina, ki se je oglasila pri sv. očetu, je pred nedavnim časom pritrdila na 4119 m visoki »Punta Guifetti« spominsko tablo, ki naj ovekoveči papeževo turo. Papež se je s turisti dolgo in prisrčno razgovarjal in jim pripovedoval iz svojih planinskih spominov. Vatikanska radio-postaja. Ze sedaj jc gotovo, da bo stala vatikanska radio-postaja tik vatikanske železniške postaje, ki jo ravno grade. Stroje bo dobila postaja iz Anglije, obe 68 metrov visoki anteni pa bosta napravljeni v Italiji. Italijanska država bo prispevala za zgradbo radio-postaje pol milijona lir. Vatikanska radio-]x>staja bo ena najmočnejših v Evropi. 16. socialni teden v Italiji. 16. socialni teden, ki se je te dni vršil v Večnem mestu, je važen radi tega, ker so se tam obravnavala zelo aktualna vprašanja. Namen teh socialnih tednov je, da se proučujejo aktualna dnevna vprašanja v luči univerzalnih krščanskih načel. V zvezi s papeževim (jubilejem so se takrat zbrali v Rimu voditelji katoliškega gibanja v italijanskih škofijah, da bi proučili program pontifikata vladajočega papeža, ki se posebno izraža v njegovih okrožnicah. Te vabijo k naduaravneinu življenju, utrjujejo kraljestvo Kristusa in oznanjajo lepoto misijonskega Apostol-stva. Drugi del predavanj je posvečen proučavanju dela Pija XI. o krščanski znanosti in pripravljanju katoliške akcije. Kaj store protestanti za svoje misijonc. Julijska številka mesečnika »International Revievv of Missionsr v Londonu je objavila pregled vseh darov za protestantske misijone od leta 1925. do leta 1927. Všteti so le oni darovi, ki so jih zbrale misijonske organizacije, včlanjene v Mednarodnem misijonskem svetu. Vsako leto zberejo skupno 56,909.485 dolarjev. V našem denarju je to 3.336,442.000 Din. Nad polovico te vsote prispevajo letno Zedinjene države in Kanada (35 milijonov dolarjev). Tema državama slede Anglija (11.1 mil.), Norveška (1.06 1 mil.), Švedska (1.03). Danska (600.000 dolarjev). ! Holandska (543.000), Južna Afrika (487.000), Nova : Zelandija (466.000), Švica (272.000), Finska (141 tisoč), Francija (117.000) in Belgija (3535). Zelo so i se zadnja leta j>omnožili darovi v Finski, Nemčiji, Franciji iu Belgiji, dočim so nazadovali na Norve- j škem, Danskem, v Avstraliji in zlasti v severni j Ameriki. V Zedinjenih državah je padla vsota da- j rov od leta 1925. na 1926. za 3 milijone, v nasled- : njem letu pa skoro za 4 milijone dolarjev! Ti uspehi zbiranja darov svetovnega prote-stantovstva so impozantni. Primerjajmo s tem znesek 155,500.000 Din (v našem denarju), ki ga zbere med katoličani vsega sveta letno papeževa akcija za razširjenje vere in zdelo se nam bo le kapljica v morju. Seveda niso tu vštete zbrike posameznih redov, ki ne dajejo javnih računov, vendar pa niti zdaleč ne moremo primerjati katoliških darov za misijone s protestantovskimi vsotami. Šport Ljubliansko gledališče Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 4. okt.: Zaprto. Sobota, 5. okt.: VELIKA ABECEDA. Izven. Nedelja, 6. okt.: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Premije-ra. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 5. okt.: ŠVANDA DUDAK. Premijera. Izven. Nedelja, 6. okt.: EVGEN1J ONJEGIN, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Repriza francoske veseloigre »Velika abeceda« ali »Gospod Topaze« bo v soboto, dne 5. t. m. v ljubljanski drami pri običajnih dramskih cenah kot predstava izven gled. abonmaja. Izredno efektna in zabavna veseloigra je pri dosedanjih vprizoritvah žela največji uspeh. Glavni nosiici vlog so gospa Nablocka, g. Cesar in g. Lipah. Režija prof. Šestova, Prva ljudska operna predstava v letošnji sezoni. V nedeljo, dne 6. t m., zvečer ob pol osmih se poje v ljubljanski operi Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin« kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. Mariborsko gledališče Petek, 4. oktobra. Zaprto. Sobota, 5. oktobra ob 20 »ŽUPAN STILMOND- SKI«. Premijera Ab. B. Nedelja, 6. oktobra ob 20 »CERKVENA MIŠ«. Prvič. Cerkveni vestnih Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri ob pol sedmih sv. mašo zadušnico za ranjko Ivano Kralj. — V ponedeljek, 7. t. m., ima kongregacija skupno sv. obhajilo in sv. mašo na čast Roženvenski Kraljici, ob isti url. Iz društvenega življenja Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek dne 8. oktobra t. 1. ob pol 10 esperantski tečaj za začetnike v Št. Jakobski šoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. Klavirski koncert Arturja Rubinsteina. V ponedeljek, dne 7. oktobra, ob 20 bo v unionski dvorani njegov prvi koncert v Ljubljani. Rubin- 1 stein spada v najtežjo kategorijo svetovnoznanih ' pianistov, ki koncertira izza svoje mlade dobe s senzacionelnimi uspehi po vsem svetu. Z 10 leti je absolviral konservatorij v Moskvi in postal čudežno dete. Silno ga je podpiral slavni Joahim in mu omogočil nadaljne študije pri znamenitem Paderewskem. Leta 1907. je prišel prvič v Ameriko in od tedaj dalje je doma v vseh koncertnih dvoranah Evrope in Amerike. Samo enemu njegovih koncertov v londonski Albert Hali je prisostvovalo 14.000 ljudi. Občinstvo opozarjamo na prvi njegov ljubljanski koncert in ga vabimo k mnogoštevilnemu posetu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Jesenice. V nedeljo popoldne se je na društvenem prostoru vršila tombola katoliškega delavskega društva. Glavni dobitek, lepega velikega prašiča, je zadel g. Miha Čop, tovarniški mojster, star naročnik »Slovenca«. Gotovo še ni nikdar obhajal takega godu, da bi dobil za vezilo 2500 dinarjev vrednega pujsa. — Prihodnjo sredo ob osmih se vrši v domu društveni občni zbor. — To nedeljo popoldne ob štirih gostuje jeseniški Orel v društvenem domu na Breznici z opero »Smi-ljano«, prihodnjo nedeljo, dne 13. oktobra, pa se ista opera uprizori v društvenem domu na Jesenicah. Prostovoljno gasilno društvo Laverca vabi vse prijatelje gasilstva in ostalo občinstvo na vinsko trgatev v nedeljo, dne 6. t. m. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi — odbor. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Balkanske igre, lahkoatletska olimpijada je končala za naše atlete in celokupni jugoslovanski šport presenetljivo. Zasedli smo tretje mesto s 35 točkami. Prvi so Grki s 100, drugi pa Romuni z 41 točkami. Eden glavnih vzrokov tega neuspeha je, da je večina atletov nastopila brez treninga. To seveda ni čudno, saj zveza še dva dni pred odhodom reprezentance ni vedela, bo li prispela potrebna podpora ali ne. V tej negotovosti tudi atleti niso trenirali. Po doseženih rezultatih so Grki upravičeno zasedli prvo mesto, so precej boljši od naših atletov. Vendar bi naši atleti, da so bili v reningu morali dobiti /rugo mesto, kajti premoč Grkov izražena v 65 točkah razlike je prevelika. O samem poteku iger bomo prinesli obširneje poročilo. Kot je običajno pri nas, da prvotna postava reprezentančnega moštva ne drži, tako so tudi za nedeljsko tekmo z Riununijo odpovedali nekateri igralci. Med njimi opora naših reprezentanc, srednji krilec Premrl. Vsled odpovedi je zvezni kaj>etan sestavil naslednje moštvo: Mihelčič—Ivkovič, Petrovič —Arsenijevič, Marinkovic, Ojorgjevič—Tirnanič, Marjanovič, Leinert, Vujadinovič, Hrnjiček. Torej samo dva igralca iz Zagreba, ostali vsi iz Belgrada. Reprezentanca je odpotovala včeraj preko Subotice v Bukarešto in upamo, da v zadnjem hipu ni bilo nobenih cdpovedi. Tudi to moštvo je dosti močno, da zastopa naše barve v tekmah za balkanski pokal, »v Medmestna tekma Gradec : Maribor. Re- j vanžna tekma med Gradcem in Mariborom se vrši v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1. v Mariboru. Nadaljevanje tekem za nogometno prvenstvo v Mariboru. Prihodnjo nedeljo se vršijo v Mariboru sledeče prvenstvene tekme: Ob 10 na igrišču SK Železničar: SK Železničar :SK Svoboda. Ob 13JO ua igrišču SSK Maribor :I. SSK Maribor rez.:SK Rapid rez. Ob 15.30 na igrišču I. SSK Maribor: I. SSK Maribor:SK Rapid. Nogometne tekme v Mariboru sodijo v ne-oeijo, dne 6. oktobra g. Bizjak (S. K. Železničar : Svoboda), g. Ermenc (Maribor res. : Rapid res.), g. Deržai, Ljubljana (Maribor : Rapid). Zaključek hazenskega prvenstvenega tekmovanja v Sloveniji. V nedeljo, dne 6. oktobra se odigra v Mariboru zadnja bazenska prvenstvena tekma med državnim prvakom I. SSK Maribor in SK Mura iz Murske Sobote. Tekma se vrši ob 11 predpoldne na igrišču I. SSK Maribora v Ljudskem vrtu. ČRNCI KOT SPRINTERJI. Zmagoslavni pohod ameriškega sprinterja Tolana po Evropi je obrnil pozornost zopet enkrat na črno pleme, ki ie že pred vojno nastopilo z iz-bornimi sprinterji. Tolana imenujejo drugo izdajo Drevva. Drevv je bil tudi črnec in je bil prvi, ki je po, Kellyju pretekel 100 yardov v 9.6. Olimpionika Craig in Lippincott sta se večkrat udarila z Dre-\yom, pa ni šlo. Po vojni sta se pojavila črnca Gourdin in Hubbard; poznamo ju seveda bolj kot skakača na daljavo kakor pa kot sprinterja, in vendar sta bila tudi v lej disciplini izborna. Startna sta večinoma v teku vrst. Tudi kanadski črnec Edvvards je prav dober sprinter, čeprav je njegova »forsa - tek na srednje daljave. Manj znan je Bot-tler, ki spada v isto kategorijo kot Gourdin in Hubbard, ki je torej sprinter in skakač na daljavo obenem. Seznam prvovrstnih črnskih sprinterjev izpopolnita angleški kolonialni črnec London in pa francoski oziroma liaitski črnec Theard, o kojih smo opetovano poročali; Theard n. pr. teče 100 m v 10.6 do 10.8. S Toianovim prihodom jc njiju slava pač nekoliko zatemnela. Tudi o skakalnem rekorderju Catorju smo brali, da je izboren sprinter. Ni čudno. »PIKANTNA PREDSTAVA«. Okoli leta 1880. se je moral boriti plavalni šport večkrat s pregorečiini moralisti. 1. avgusta 1881 beremo v nekem dunajskem listu: »Tekmovalno plavanje dam se je pretekli ponedeljek sled-njič vendarle vršilo. »Pikantna predstava« je privabila veliko množico gledalcev. Sicer je bil novi spori za gledalce zelo zabaven, a učinek je zatem-nila misel, da je dosegel šport s tem plavanjem višek originalnosti in da ga ni mogoče več prekositi.« Če bi videl oni poročevalec slike v današnjih listih m revijah! 400 METROV V 47 SEKUNDAH. Lani v maju smo pisali, da je Amerikanec bpencer z univerze Stanford pretekel 400 m v 47 sekundah. Takoj so se javili dvomi, ker so poročila iz Amerike večkrat prav zelo nezanesljiva Sedaj je nevvyorška Amaterska Atletska zveza ovrgla vse dvome; še enkrat so pregledali vse zapiske i j1B Priznali Spencerjev tek za svetovni rekord Mednarodna atletska zveza bo gotovo tudi potrdila. S tem je končno črtan 13 let obstoječi Meredithov rekord 47.4 za 440 y. _ že prei enkrat, leta 1900., je tekel Amerikanec Long 400 m oziroma 440 y (402.33 m) v 47 sek. A to® ni bilo nikdar pnznano za svetovni rekord, ker je tekel SnSi.Vn0St! br6Z kriVUlj" Tudi Si,0rt KAM JE PADEL! Micl;ey Walker je svetovni prvak boksania Pred6^1 ežLMilij01le ie zaslužil s svojo So Pred par dnevi so ga v Hollyvvoodu aretirali, ker e popolnoma pijan razgrajal po cesli in je mimoidočim daroval boksne udarce. V zadnjem času ie zadobil alkohol vedno večjo moč nad Tem skir ako simpatičnim bokserjem. Usoda drugih velikih bokserjev ga je zadela! Spomnimo se na Johnso-na in na Battlinga Sikija. Jonnso- Ptamnshe hoče drnd JUriM°TSki, d0m Ur?ki čori pri Slovenjgradcu. Mishnjska podružnica SPD v Sloven -gradcu obvešča turiste in izletnike, da bo njen dom na Uršk, gori od 14., t. m. naprej zaprt. Isti bo odprt in oskrbovan še 20. in 21. t m Ker so se pri zimskih posetih dogajale razne vrednosti in se je mnogo ključev od doma nahajalo v nepoklicanih rokah, so se na domu nabavile nove kliu-cavnice in sc ključ od 21. oktobra t. 1. naprej nahaja samo pn podružnici v Slovenjgradcu, ter je zimski poset doma dovoljen samo v smislu pravilnika o zimskem obiskovanju koč Podružnica S. P. D. Kranj sporoča, da bo Prešernova koča na vrhu Stola oskrbovana do 15. Oktobra, v slučaju lepega vremena pa do konca meseca oktobra. Valvazorjeva koča bo oskrbovana vso zimo. Poizvedovanja Ennan Franc iz Maribora, Meljska cesti 45 jc našel zaključ s 4 ključi od kleti. Kdor je zgubil, jih dobi pri najditelju. Darovi 1 -Pr?žwu »Probuda« sta darovala gg.: stav benik I. Mudrovčič in odvetnik dr. Aleš PerSiD Vnr 1P° 300 Dln v- sv7h? pospeševanja pristne narodne umetnosti. Velikodušnima člarovalce- malciT štvo Slč,1° zevalo. Živeli po sne- Sadni sejem v Ljubljani Sadni sejem v Ljubljani, ki 8« vrSi od 19. do 24. oktobra na prostoru Ljubljanskega velesejma, vzbuja splošno zanimanje in bo privabil dosti interesentov in kupcev. Sejem bo bogato založen s prvovrstnim sadjem, poglavitno seveda z zimskimi namiznimi jabolki naših najboljših sort. Zastopani bodo s svojimi pridelki vsi večji producenti mariborske in ljubljanske oblasti. Na sejem se sprejemajo le skrbno izbrane, sdrave, priznano dobre sorte namiz. sadja. Od vsake sorte je poslati najmanj 25 kg izbranih in enako debelih plodov, lahko pa tudi 50, 75, 100 in več sto kil. Vse sadje mora biti trdno vloženo, da se na poti ne premika, vendar ne tako na tesno, da se otisne. Vse poslano sadje se bo preložilo v normalne ameriške zaboje, zato mora biti vse poslano sadje zadnji čas do 10. oktobra v rokah uprave velesejma, kamor je nasloviti tudi vse pošiliatve. Opozarjamo vse producente, da oddajo za sejem odločeno sadje pravočasno na železniško postajo, tako zgodaj, da bo sadje prav gotovo dospelo do 10. oktobra v Ljubljano v roke velesejm-ake uprave. Vse sadje je poslati franko. Dr. Fran Windischer: Ljudska univerza za trgovce in obrtnike Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v letošnji jesenski in zimski dobi nadaljevalo pred leti začete družabne večere, pa bo te večere zvezalo z rednimi predavanji iz najrazličnejših strok, tako da bodo ud dežniki imeli priliko čuti od odličnih naših strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Za vodilo smo si vzeli pri teh predavanjih poljudnost in mnogostrauost. Po-akrbijeno je za zanimivost, hkratu pa za koristnost in stvarnost. Lepa vrsta naših odličnih mož, ki so vidni delavci na najrazličnejših poljih, se je z ▼zgledno ljubeznivostjo odzvala našemu vabilu in obljubila svoje dragoceno sodelovanje. Postavili smo si lep in koristen cilj ter smo prepričani, da Si dosežemo, ko nam je zagotovljeno tako ponosno evilo zanimivih predavalnih predmetov. Nočemo biti neskromni, pa mislimo, da si smemo ipak vneti pravico, da imenujemo zbrano vrsto predavanj »Ljudsko univerzo za. trgovske in obrtniške krogec. Družabni večeri prično v prvi polovici oktobra pod imenom družabni večeri društva »Merkur«. Gostje so nam iskreno dobrodošli. Trgovsko društvo »Merkur« si je od p o če tka svojega skoro tridesetletnega delovanja stavilo za prvi cilj svojega delovanja širitev in povzdigo splošne in strokovne izobrazbe, pa je kot kulturno društvo zvesto sledilo svojemu izobraževalngjnu cilju s predavanji, publikacijami, strokovnimi knjigami, časopisi ter poučnimi tečaji. V pravilih začrtano delo je našemu društvu v novih prilikah olajšano. Posebne organizacije so prevzele besedo in zagovor stanovskih potreb in zahtev v vsakdanjem trenju življenja. Društvu »Merkur« sedaj preostajajo v prvem redu kulturne naloge, pa smo se potrudili za pred-gtoječo jesensko in zimsko dobo nuditi našim ljudem tako pester in vabljiv niz predavanj, da bi bila grešna zamuda na strani tistih naših ljudi, kateri bi od te obilne prilike jemati zamudili. Obljubljena in zagotovljena so nam sledeča predavanja teh-le gg. predavateljev: Agnola Anton: Steklo in keramika v naši državi. Direktor dr. Bohm Ludvik: Naše morje in naša trgovina. Dr. Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. Direktor Josip Gogala: Naša denarna organizacija. Ravnatelj drame Golia Pavel: O gledališču. Direktor ing. Gulič Gvido: Izraba prirodnih energij in napredek človeštva. Predsednik Jelačin Ivan: Zakaj gradimo »Trgovski dom«? Kavčič Josip J.: Psihotehnika v gospodarstvu. Koče Jure: Gospodarska informacijska služba v naši dobi. Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinarska obrtnost v naši domovini. Dr. Marn Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa. Mohorič Ivan: Kaj in zakaj je carina? Dr. Obersnel Maks: Železo in naša železarska obrtnost Prof. ing. Osana Marij: O radiu in napravah za radio. Dr. Pless Ivan: Spomini na Sibirijo. Dr. Pretnar Josip: 0 našem domačem obrtu v Sloveniji. Prof. dr. Samec Maks: Od smreke do svile. Prof. Sič Franjo: Zakaj knjižimo in po kakšnih načinih? Dr. Svetel Blaž: Napoleon in Slovenija. Višji šumarski svetnik ing. Sivic Anton: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. Ing. Suklje Milan: Tovarniški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. Direktor ing. Turk Jakob: O rastlinski prehrani. Akad. slikar Vavpo-tič Ivan: Slovensko slikarstvo od leta 1848 dalje. Frorektor prof. dr. Vidmar Milan: Od potoka do žarnice. Žagar Fran: Viri državnih dohodkov. Premovanjc goveje živine v Slovenjgradcu. Dne 1. oktobra t. 1. se je vršilo za okraj Slovenj-gradec prvo premovanje goveje živine v novi državi. K premovanju je bilo prignanih 30 bikov, 105 krav in 40 mlade živine, skupaj 175 glav. Prvo nagrado je dobil bik bikorejske zadruge v Slovenjgradcu in ena krava iz Razbora. Nagrad je bilo razdeljenih v skupnem znesku 17.350 Din. Oblast je prispevala 8550 Din, okraj Sloven.jgradec 8300 Din in mestna občina 500 Din. Opaziti je bilo, da živina marijadvorskega plemena pri nas dobro napreduje. Premovanja so se udeležili komisar oblastne samouprave v Mariboru g. dr. Le&kovar, zastopnik vel. župana, svetnik inž. Zidanšek, gosp. inž. Oblak iz Celja i. dr. K statistiki konkurzov. Kakor smo že med br-eojavi objavili, je bilo v septembcu registriranih samo 51 konkurzov v celi državi. Tako nizko število konkurzov že dalj časa ni bilo zabeleženo (leta 1026. v avgustu 51, v februarju 48 in lani v juniju 45). Skupno je bilo registriranih v posameznih četrtletjih sledeče število konkurzov: 1926 1927 1928 1929 1. četrtletje 212 349 266 303 2. četrtletje 213 256 220 307 3. četrtletje 178 220 187 281 4. četrtletje 229 235 244 — Otvoritev blagovne izdajne blajrajne na novem tagrobškem tovornem kolodvoru. Dne 5. t. m. se bo otvorila za promet tovorna izdajna blagajna na novem tovornem kolodvoru, ki se nahaja med postajama Zagreb gl. kol. in Zagreb R. K. Na postaji bo tudi vagonska tehtnica. Uvoz stavbnega materiala v Grčijo brez carine. Kakor poroča naš solunski gen. konz., se more svobodno uvažati stavbni material (les, kamen, opeka, cement, apno 1. dr.) v grško Makedonijo za olajšanje instalacij beguncev. Oprostitev carine se uveljavi le, če se porabi zgradbe v označenih mestih, in bo to stopilo v kratkem v veljavo. Mlekarna v Novem Sadu. Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu je otvorila novo veliko mlekarno, za katero ,je porabila 0.8 milij. Din. Kapaciteta mlekarne maša 5000 litrov mleka dnevna Borza Dne 5. oktobra 1929. DENAR Tudi danes so devizni tečaji oslabeli. Promet je bil manjši kakor včeraj, največ pa ga je bilo v devizi Praga. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana. Amsterdam 2280 bi., Bruselj 790.69 bL, Berlin 1351.75-1354.75 (1353.25), Budimpešta 990.58 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.53-799.58 (798.08), London 275.81 bl„ New-york 56.67 bi., Pariz 222.74 bi., Praga 167.65— 168.45 (168.05), Trst 296.10—298.10 (297.10). Zagreb. Amsterdam 2277—2283, Budimpešta 989.08—992.08, Berlin 1351.75—1354.75, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.53—799.53, London 275.41—276.21, Newyork 56.57—56.77, Pariz 221.74 —223.74, Praga 167.62—168.42, Trst 29&17—298.17. Belgrad. Amsterdam 22.77—22.83, Budimpešta 989.08—992.40, Berlin 1351.75—1354.75, Curih 1094.40—1097.40, Dunai 796.53—799.53, London 275.41—276.21, Newvork 56.57—56.76, Pariz 22174 do223.74, Praga 167.65—168.45, Milano 296—298. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.65, Budimpešta 90.40, Bukarešt 3.08, Dunaj 72,84, London 25.175, Madrid 76.90, Ne\vyork 518.15, Pariz 20.315, Praga 15.36, Sofija 3.73, Trst 27.12, Varšava 58.10. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona S65 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den.. Sešit- 105 den., Kranj. ind. 280 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404.50 do 405? kasa 404.50—405, termini: ultimo X. 413 do 414, 7 odst. inv. po«. 83.50—84 (83.75), agrari 52.50 (I.). Bančni pap.: Polio 15.75 den., Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81.50 -84, Lj. Kr. 123 den., Nar. 8050—8200, Prašted. 870- 880 (870). Srpska 155 den., Zem. 130—135, Union 202—203 (202), Etno 164 den, Kat. 32 den. Ind. pap.: Guttmann 180—190. Slavonia 120—130, Slaveks 96—100, Danica 117.50—120 (II.), Drava 375—380 (I.), Šeče-rana 420 -430, Osj. ljev. 210—220, Brod vag. 125 do 138, Union 130—135 (130—135), Isis 20 den., Ragusea 430 bi., Trbovlje 465—475, Vevče 132 den., Nar. šum. 40—45, Piv Sar. 205 bi., Nar. mlinska 20 den., Jadr. plov. 530 bi., Oceania 197.50 do 202.50 (200). Belgrad. Narodna banka 8220 ponudba, 7 odst. inv. pos. 83.50—84 (83.50—84), agrari 53—53.50 (53.75), vojna škoda prompt 404—405 (404.50) 10. 413.50—414.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 83.20, \V'iener Bank-verein 21.75, Bodencredit 99, Creditanstait 52.30, Escompteges. 21.60, Aussiger Chemisehe 251.30, Mlin d tis 181, Alpine 38.40, Trboveljska 58, Ley-kam 5, Rima Murany 107.60. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 41 vagonov bukovih drv, 3 vagoni hrastovih kraj-nikov in 3 vagoni brzojavnih drogov. Tendenca je živahnejša. Povpraševanje je za 270 m3 tramov 8 do 11 do 13 do 16 4 do 8 m fko vag. Sušak, nadalje za jelovc hlode, ozir. plohe fko vag. nakl. post. fcito Po dolgi dobi letargije se Je na našeni domačem žitnem tržišču položaj radi velikih nakupov naše pšenice z bolgarske strani pač v toliko izpremenil, da je cena za pšenico — vagonsko blago — čvrstejša ter je za dve in pol para poskočila, ponekod tudi za več. — Enako se je učvrstila tudi cena koruze, ki velja v Bački 152.50, v Sremu pa po pariteti do 156 in 157.50. — Promet je danes živahen in kupci se oglašajo v velikem številu, lako da primanjkuje zlasti vagonskega blaga. — V ostalih predmetih je položaj zaenkrat še neizpremenjen, v pšeničnih mlevskili izdelkih pa izgleda, da bodo cene vsaj za ničlo nategnile. V Ljubljani notiraio (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bač. 80— 81 kg 2% 245—247 50, 79-80 kg 2% 240-242.50 uz. bi. 232.50—235, sr. 80 kg 1 % 235-237.50, 77 kg 2% 230—232.50, si 77 kg 225 227.r-0, rž 72—73 kg 2% 215.217.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 355 do 365, koruza laplatska 265—270, ne. ml. tar. 210 do 212.50, nav. vozn. 215—217.50. ječmen bač. oz. 66 (57 kg 205—207.50, oves bač. 210—212.50 Din za 100 kg. Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica: okt. 21.48—21.75, marec 23.84—24.06, zaklj. 24.05 do 2W)6. maj 21,60—24.78, zaklj. 24.76—24.78. Rž: okt. 16 07—16.23, zaklj. 16.23—16.25, marec 18.45 do 18.73, zaklj. 18.72—18 73. Koruza: maj 17.60 do 17.79, zaklj. 17.79-17.80. Živina Na praškem sejmu 30. pr. m. je bilo prodanih: 177 jugoslovanskih špeharjev po 10.16 do 10.60 kč za kilogram, 73 špeharjev pa ]>o 10.25 kč za kilogram. Nadalje je bilo prodanih 43 glav goveje živine, od tega voli 7.25, biki 6.60—7.40 kč za kilogram. Zaklanih prašičev pa je bilo prodanih 287 po 12.20—13.25 kč za kilogram. Na milanskem sejmu 1. t. tn. je bilo prodanih 125 zaklanih jugoslovanskih telet po 7.50- 8 lir za kg mrtve teže. Hmelj Praga, 3. okt. (TeL »Slov.«) Na žatskem trgu, kakor tudi po kmetih, je bilo povpraševanje precejšnje ter se je nakupovanje vršilo dalje. Cene tržne in neizpremenjene od 450— 650 Kč, izbrano blago do 725 K5. Niirnberg, 3. okl. (Tel. /Slov.«) Na trg je bilo pripeljanih 200 bal, prodanih pa 150. Cene so bile za hallertatiski hmelj 55—70, \vUrtemberški 65—95 in gorski 40—45 mark. Za tranzitni hmelj tudi danes ni bilo kupčije. Razpoloženje neizpreme-njeno mirno, tudi cene neizpremenjene. Miinchen, 2. oktobra. (Tel. »Slov.«) Konferenca srednjevropskih hmeljarjev je 1. oktobra v Miinchnu nn podlagi poizvedb iz posameznih držav ugotovila velikost hnieljskega pridelka za 1. 1929., in sicer znaša pridelek v Nemčiji 270—280 tis. slot. po 50 kg, v Češkoslovaški 228—229 tisoč stotov, v Jugoslaviji 70—85 tisoč, v Poljski 50 tisoč, v Alza-ciji 84 tisoč, v Madjarski 3 tisoč in v Avstriji 1 tisoč stotov, skupaj 710.500-746.800- stotov. Iz te številke je razvidno, da se je 1. 1929. pridelalo nadnormalno veliko hmelja. To je tudi v prvi vrsti vzrok, da so cene hmelju katastrofalno padle. Vojvodinski hmeljski trg. Po poročilu »Obzo-ra« se je šele sedaj začelo nekaj trgovati. Prodano, oz. izvoženo je 150 met. stotov. Cene so 4 Din za kilogram, izjemno 5 Din. Izvoz je usmerjen v Francijo in Belgijo; do tam znašajo prevozni stroški 2.60 do 2.70 Din, carina pa 8 Din za kg. Zato je cena vojvodinskega blaga skoro enaka nemški, ki ima pa le boljšo prodajo kakor naše blago. ! knjižne novosti V Pragi (je izšla nova pesniška zbirka Ja-roslava Seiferta, ki nosi naslov »Hv6zdy nad Rajskou zahradou« (Zvezde nad rajskim vrtom). Avtor se je proslavil zlasti s svojimi pesmimi, ki jih je natisnil v knjižnem prvencu »Mesto v slzah«, eni na/boljših knjig v mladi češki literaturi. 0 njej je ob izidu tudi umrli češki pesnik Jiri Wolker napisal oceno, ki je v bistvu prav tako verna oznaka Seifertovega »tvanjanja tedaj in danes: »Seifert ne obožuje (kakor dandanašnji futuristi) lepote mestne civilizacije, vrvenja tovarn in izprehajališč, rjovečih strojev in električne naglice življenja,« temveč »strga to pestro cunjo civilizacije, da bi pod njo odkril bolestno notrino mesta«. V predzadnjem svojem zvesku pesmi »Slavček slabo poije« je zaro-mal v eksotičnost, iz pariškega vzdušja pa se je povrnil znova nazaj, odkoder je šel na pot, k bed-nosti in trpki sreči predmestij, k usodi in življenju inas, — iz sanj v ostro resničnost. Josef Hortv pesmi: Deset let. Zavoljo pesniške knjige »Struny v vetru« štejejo Horo k četvo-rici velikih čeških pesnikov-mislecev: Machi, Ne-rudi, Vrchlickemu in Brezini. Pesmi v »Deset let« so polne svežosti in tragike človeka, ki je med milijoni drugih živel v brezupni praznoti poslednjih let. So ključ, ki nam odklene pesnikovo notranjost in pa glasna beseda, da je Hora izmed starejše generacije najbolj izbiserjena in močna pesniška natura. Knjiga je izšla pri Fr. Borovy, ki zalaga tudi moderne religiozno nastrojene pisce, kot n. pr. zbrana dela Jaroslava Durycha i. dr. Tudi na Češkem je bravce pa pisatelje prevzela maniija po knjigah o vojni, ki so preplavile svet že čez in čez. lako je Ladislav Vladyka spisal roman iz življenja v bosanskih pragozdih za časa svetovne vojne »Laska v Baittfc«, mladi češki pisatelj J. V. Pleva pa svoj prvenec z naslovom »Eskorta«, ki je prav tako vojni roman in vsebuje še serijo uspelih lesorezov. V bližnjih dneh izide v knjižnici Humorja in dovtipov vesela knjiga švej-kovskega humorja priljubljenega češkega humorista Josefa Cejka z naslovom: >Byla vojna, byla...«, v knjigarni Vir pa prevod senzacionalnega vojnega romana Der Krieg od pisatelja Ludvika Kenna, ki je pendant k znani Remarqueovi knjigi. V Nemčiji je na knjižnem trgu 125.000 iztisov te knjige, ki jo zaradi njene nacionalne netendenčnosti iu serioz-nosti ter antimilitarističnega timbra prevajajo v vse svetovne jezike. Isto založništvo je založilo tudi veliki vojni roman v dveh delih: »V češke garni-sonč pfed valkoti« in »V češke garnisonč za val« kou« od Čeha Leda (literarno ime dr. Edvarda Ledererja). Knjiga je dokument vsega tistega nemira in zagonetnosti, ki je vladalo med svetovno vojno v zaledju. Po svoji vsebini spada med voijiie knjige pravzaprav tudi roman iz cikla legionarskili del, Bo-žene Bonešove I. 1926. od države nagrajeni »Uder« (Udarec), ki je zdaj izšel že v drugem ponatisu * založbi Pokrok. To je prvi del monumentalne trilogije iz dob češkega vstaštva, opisuje historične dogodke živo, sočno in zelo napeto in prav tako tudi umetniško vredno. Doslej sta izšla dva dela. »Uder« in »Podzemni plameny«, tretjega pa avtorica še piše. Med obilico novih knjig, ki v zmirom večjih množinah prihajajo na trg. na/j omenim še aktualno tridejansko dramo »Bohuš a Boleslav« od Fr. Mašlan-a, ki ji je avtor dodal originalno legende o sv. Vaclavu od Karla IV. in obsežno svetovaclav-sko literaturo, ki bo ob sedanjih svečanostih svetega Vaclava gotovo marsikoga zanimala. Isti pisa telj je napisal še obširno studijo o znanem češkem bardu Petru Bezi-ueu in jo izdal v posebni bro-J šuri. Strindherg: Nevesta s krono (Premiera 2. okt. 1929. Značilno je za velike pesniške duhove, kako se proti koncu svojega ustvarjanja čudno ublaže in kako onstran groze, ki so io ugnelli v toiiko svojih podob, nazadnje po pravljici iščejo božjega razgleda v svet in odkrivajo čudeže absolutne, vseodpu-ščajoče dobrote. Tak je tudi Strindberg. Po burnih peripetijah se je nekdanji brutalni naturalist, ki ni priznaval ne krivde ne odgovornosti ampak samo naturno zlobo in dobroto, oboje obenem in po slučajnih razlagljivih zakonih dano, pa v ženski poudarjeno, ta srditi naturalist se je nazadnje podal v kraljestvo nadnaravnih dobrot, ki jih dajeta vera in trpljenje. Trpljenje končno najde pri Strindbergu svoj zmisel in smoter, kajti noben človek ni tako absolutno zloben, da ne bi njegova dobra stran mogla zmagati in ga rešiti. Nad človekom pa je nevidni Zveličar, usmiljenje in ga dvigne ob najbridkejši uri. Značilno delo te poslednje Štrindbergove umetnosti je »Velika noč«, še globlje in eleinentarnejše pa je ^Nevesta s krono«. »Nevesta s krono« je pravljična igra iz tistega mrkega nordijskega sveta, iz katerega se je rodila tudi grozotna evropska balada. Dve sovražni rodo-vini si stojita nasproti in sredi je dvoje mladih ljudi, to sta Mats in Kersti, ki se skrivaj ljubita in imata sinčka. Pred Bogom sta se sama |»ročila. Toda divje lepa Kersti hoče tudi krono in se vda zločesti Babici, ki ji prinese krono, a vzame fantička, da ga urr.ori. Zaman io svari Povodni mož, Kersti hoče biti nevesta s krono. Tedaj se neprestano javljala oba simbo a zlobe in dobrote: Babica in Povodni mož, eden kot zla, drugi kot dobra vest. Na poročili dan se odkrije Kerstin zločin, obe redovini prekolneta nevesto. Obsojena je na smrt — tik pred smrtjo je jiomiloščena toda od— žalosti umrje. Ob njenem truplu se spravita obe rodovini. — Čudovita groza je skrita v tem delu od trenutka, ko poklekneta Kersti in Mats in se sama poročita do sprave obeh rodov na pekajočem ledu. Življenje in smrt si z zadržano mrkostjo segata v roke. Na dveh lir-skih motivih se preliva dramatično čuvstvovanje te pravljice: »Kakšna radost nekdaj — kako tožilo je zdaj« in »Jaz vem, da moj Zveličar živi«; med dvema nadnaravnima bitjema Babico in Povednim možem, niha useda grešnice Kersti, pa Belo dele — vse-odpuščajoča nedolžna žrtev, tolaži, nesrečno mater v največji grozi obupa in kesanja. — Delo je prazno vsake pravljične sentimentalnosti — strasti ljudi so resnične, samo pravljično priostrene in le njih je lek je poveličan. S to igro, izredno težko, je naše gledališče napravilo spet velik korak naprej. Solidnost, gotovost, jasnost in ubranost celote, kakor jo je napravil režiser C. Debevec, je tolika, da vidno presega običajno višino naših dobrih predstav. Ob takih prilikah vstane v človeku vera, da s« bo kdaj naša drama res vzdignila na tisto višino, ko bomo mogli reči: to je naša zrela gledališka umetnost. Ta predstava je izdelana v podrobnostih bodisi igravsko bodisi scenično in je od časa do časa popolna do tistega skrivnostnostnega ustvarjanja, ko vse dogajanje vre iz nevidnih vrelcev, omamlja in stresa. Predstava je v sceneriji — dobro delo Skružnega star. — luči in igri harmonična pestrost in opaja gledavca. Režiser je svoj-stvenost dela zmiselno poudarjal tudi s simetrije skupin, katere je razživel z mnogolikimi stilizira-nimi značaji in prav posebno izrazitimi maskami. Lahko rečemo, da takih mask — izza Hudožestve-nikov še nismo videli. — Godba, poleg Štrindbergove tudi Balatkova, lepo podpira oder. V oblikovanju posameznih oseb je treba v prvi vrsti postaviti go. Šaričevo kot Kersti. V temne trenotke — druge in tretje slike — je položila toliko strahu, groze in kesa, da je bila igra ves čas, od skrivnostno ulomljenih prizorov prvega dejanja do vdanega kesanja v četrti sliki, pot skozi prepade duševnega trpljenja do očiščenja. Bridko-lcpo postavo čistega mladega moža Matsa je podal g. Kralj. Topel in preprost je zelo suge-stivno igral in dobro vplival na občutje; na vrhu je bil v četrti sliki. Brilo, Matsovo sestro, neizprosno, pravljično sovražnico, je igrala z živim ognjem ga. Mira Danilova in dosegla z njo prav lep uspeh. Vrsto sorodnikov so s prav ostrimi črtami podajali zlasti ga. M. Vera kot Kerstina mati, g. Cesar kot Atatsov ded, g. Skrbinšek kot župan. G. Skrbinšek — s strahotno masko in odlično igro — je bil poleg Kersti najmočnejši poudarek groze na odru. Pa tudi vsi drugi člani obeh družin, g. Jerman, g. Potokar, ga. Gabrijel-čičeva, g. Kaukler, ga. Medvedova, gdč. V. Juva-nova so bili odlični. Zdi se mi, da tu prvikrat čutimo neme vloge prav tako, kakor vse druge, tudi večje. G. Gregorin je resno in dostojanstveno podal pastorja. Oboje nadnaravnih bitij, Babico in Povodnega moža, sta podala gdč. Rakarjeva in g. C. Debevec. G. Debevec je nastopil le v ozadju kot pojoča prikazen; pokazal se je tudi kot čuv-stven pevec, gdč. Rakarjeva pa je svojo Babico izdelala z močno grotesknostjo in učinkovitostjo. Skratka, »Nevesta s krono« pomeni za našo dramo nenavaden uspeh, h kateremu odkrito častitamc predvsem režiserju. Prevod pa se glede jezika ne sliši častno; v tem oziru čutimo vidno nazadovanje; z našega odra, ki naj bo šola lepe slovenščine, slišimo nagosto posejane grde napake. F. K. „Potopl$eni zvon" Preteklo nedeljo zvečer se je vršila v Ljudskem domu repriza petdejanske pravljične bajke »Potopljeni zvon«, s katero uprizoritvijo je -.Ljudski oder« otvoril letošnjo gledališko sezono. Na odru smo pozdravili stare naše znance in omeniti moramo pred vsem, da gre režiserju g. Lenčktt za skrbno naštudirano uprizoritev vse priznanje. Igra je uspela tako igralsko kot scenično nad vse po-voljno. Ne čudimo se, da so igralci s svojim gostovanjem v Mariboru želi obilno usjieha. Glavno vlogo »zvonarja«, ki jo je pri premi-jeri igral g. ing. Pengov, je bila to pot v rokah g. Zupana, ki pa žal ni povsem ustrezal. Nekateri njegovi monologi so bili radi slabe izgovarjave povsem nerazumljivi in je napravil na gledalca vtis, kot da igra sam sebi, kar je pokvarilo njegovo sicer dobro igranje. »Povodnjak« g. B. Pengova je bil posebno v maski in kreaciji posrečen, a tudi igralski ni zaostajal. — »Župnika« je kreiral gosp. Baje iu je bila njegova igra posebno v 4. dejanju nn višku. G. Pečar je dobro podal pred zli veščami so boječega »učitelja«, a »Jaga-baba« g. Romana je le delno ustrezala. Gtlč. Mostarjeva, kot ljubeča a trpeča žena zvonarja, je bila kot smo pri njej že navajeni, docela dorasla svoji vlogi. Vendar bi ji priporočali, da včasih sprejme tudi kakšno drugo vlogo, da se ne kreče vedno v eni in isti sferi. — G. Marjan v težki vlogi »Čateža«, je imel prav posrečeno masko in igral zadovoljivo, le glas mu je večkrat nagajal. Kričavost in pretiravanje ni prijetno. Vlogi »Rutice« gdč. Zagorske (Kaučičeve) bi bilo prisoditi največ uspeha. V 1. dejanju sicer precej indisponirana, se izboljševala iz dejanja v dejanje. Je to igralski talent, ki ga je škoda samo za dilelantski oder, akoravno ji moralo biti hvaležni, da požrtvovalno deluje ravno na tem polju. Treba ji je sicer še rutine v mimiki in kreaciji. Omenili bi še »Rusalke«, ki so bile tnalo jione-srečene v kreiranju, častnn izjema je seveda gdč. Potokarjeva, ki je svoj dolgi monolog memoriraln tako čustveno in ros lepo, da je izpopolnila nastalo vrael. Upamo jo videti v kaki večji vlogi. V ostalem pa, kakor uvodoma rečeno, bil jo lep in užitka poln večer in lahko je žal onim. ki oičo posetili predstave. Le škoda, da se požrtvo- lu 1 "X A valni orkester, ki je spremljal posamezne odlomke dejanj, ni med pavzami, ki so sicer to pot bile primerno kratke, tudi oglasil. Želimo prav kmalu zopet kake uprizoritve in upamo, cla bo občinstvo v prihodnje znalo bolj ceniii ]>ožrlvovaJnost igral-; cev in napolnilo dvorano, kajti slab obisk kvarno vpliva na razpoloženje igralcev, ter jim kvari tudi : veselje do nadaljnega delovanja. * Vigred, dekliški list, objavlja v 10. številk, zraven zelo bogatega leposlovnega čtiva sestavek o sv. Hildegardi bingiški o priliki njene 750 letnice. * Cvetje iz vrtov sv. Frančiška (oktober) lm» tudi topot veliko čtiva. Razun člankov, ki nas uglobijo v osebnost asiškega svetca, nas zanimajo j v tej številki posebno misli P. Angelika o kato-' liški akcitji, gledani v frančiškanski luči. »Cvetje« ima v svoji novi obliki tudi skozi vse zvezke na-daljujočo se povest. Bogoljub, 1. oktober, se bavi med drugim z zborovanjem vseh slovenskih dijaških in akademskih kongregacij v Št. Vidu julija meseca. Zelo zanimivo in s pristnim osebnim občutjem je neznanec napisal »Četrt ure jiri svetem Očetu«. Viorcn svetniški življenjepis nam podaja Francozinja Jeanne Galzv, opisuje »Terczo avil-uko«. Knjiga ni ne suhoparna zgodovina ne šablon-ska biografija, ampak pesniško dojeti in nanovo doživljeni potek duševnega razvoja te velike svetnice, sodobnice Corteza in Pizarra in ene največjih žen vseh časov. (Izvrsten nemški prevod je od Helene Adolt. (Verlag K8sel, Miinchen, 366 str. 7 M.) * Novi tivot, list za brezalkoholno kulturo, ki izhaja v Zagrebu, ima v 4. številki za nas inte-resanten članek Angela Cerkvenika o Alkoholu in delavstvu, ozirajoč se na slovenske razmere. Izvemo, da imajo n. pr. Trbovlje nič manj ko 350 gostilni * Lovce nadaljuje v svoji oktobrsiii številki naravoslovno izredno zanimiv članek dr. šavlja o volka Izkoriščevalci verskega čustva Kaj pripoveduje indijski tahir Indijski pisatelj Dhan Gopal Mukerji je v newyorškem časopisu »Travel o indijskih fakir jih napisal sledeče: Moj ameriški prijatelj in jaz sva prišla na teraso v Benaresu, kjer se zbirajo fakirji in prosijo za miloščino. Ko so naju zapazili, se je eden od fakirjev vrgel ua ceslo, se bil s pestmi po razgaljenih prsih in tožil: .0 tujec, imej usmiljenje s človekom, čigar čreva radi storjenih grehov razjeda črv vesti. Ohrani me s svojo usmiljenostjo pri življenju, da bom čim dlje lahko trpel za svoje grehe.« Prihodnji, mimo katerega sva prišla, je bil dolgolas fakir, ki je skoro nag ležal na postelji iz železnih trnjev. Že prej enkrat sva naletela nanj. »Ali naju zopet poznaš, stari prijatelj?« ga vprašam. »Seveda, posebno ker tvoj inozemski prijatelj deli miloščino kakor kak kralj.« Wang Ching Wai, voditelj levega krila kuo-ming-tanga, je izdal oklic, ki pomeni odločen nastop proti diktaturi generala Čangkajšeka na Kitajskem. »Dam ti denar, če poveš, zakaj to delaš,« pravi moj prijatelj. »Za tri nvpije ti povem,« se je pogajal lopov. »Dobro,« je dejal moj prijatelj. »Glej, o grom dobrotljivosti,« je začel fakir, »če služiš vladi, ne boš zaslužil denarja. Možje z akademsko naobrazbo zaslužijo komaj 35 rupijev na mesec. Jaz ne bi mogel celih devet ur na dan sedeti v prostoru, ki je poln muli in pri tem tako malo zaslužiti. Dan ni bil človeku dan zato, da se muči kakor tovorni osel, temveč zato, da razglablja o kraljestvu fantazije. Tako sem šel med sedce na bodicah, požiralce ognja in druge fa-kirje, ki jih tujci imenujejo svetnike. Neumnost inozemskih obiskovalcev je prav dobra stvar. Prišel sem k nekemu sedcu na bodicah in ga prosil, naj me nauči umetnosti sedeti na ostrem jeklu. Mojega učitelja je bila sama dobrota. Niti pare ni zahteval od mene, pa mi je pokazal, kako moram svoje telo vtirati z oljem in posebne vrste rastlinskim sokom. Ko je bil moj občutek otopi jen, mi je učitelj ukazal, naj zavzamem svoj pro, sitor. Spočetka sem čisto na rahlo sedel na postelji iz železnih trnjev. Pet kovaških družin se preživlja z izdelovanjem takih postelj.« »In koliko časa sediš na tej postelji?« ga vprašam. »Nikoli delj kakor dve uri zjutraj in včasih eno uro po solnčnem zahodu. Ali to zahteva poseben izdatek za olje, rastlinski sok in vtiranje. Vse zavisi od tega, kako gre ,abrt'. Če je veliko obiskovalcev in so romarji radodarni, sedim tri ure.« »Koliko časa je trajalo, da si se priučil te umetnostih Ali uporabljaš sedaj kako kemično sredstvo?« Nove vrste avtomobil. Pri Lssenu preizkuša Valier svoj novi voz, ki ga poganja stisnjen zrak in ki je brez nevarnosti za voznika in gledalca. »Svoje umetnosti sem se naučil v enem mesecu. Vendar moram biti še danes silno previden. Nisem norec. Čeprav je moje telo polno žuljev, je kljub temu treba previdnosti. Nekoč sem se z bodico ranil in sem radi za-strupljenja moral deset dni ostati doma. »Koliko zaslužiš vsak dan?« .-Odkrito rečeno,« je odgovoril lopov, »jaz zaslužim v dveti urah toliko kakor akademsko naobražen državni uradnik v 15 dneh. Naš poklic ni slab, moramo pa tudi marsikaj pretrpeti.« Prijatelj je plačal dogovorjeno vsoto in ga končno vprašal: »Ali si svetnik?« »Zalkaj pa naj bi bil svet,« je vzkliknil fakir. »Jaz sem pošten sedeč na bodicah. Može mojega kalibra smatrajo za svetnike samo inozemski norci. Vsak Evropejec mi plača za dovoljenje, da me sme fotografirati. Navadno me imenuje svetnika.« Trg se je napolnil z romarji. Berač za beračem se je vlegel ali vsedel ob cesti in se s pestmi bil po prsih. Nekateri so si za pokoro za storjene grehe trgali — umetne — lase. Drugi so zatisnili oči in varali ljudi s slepoto. In veselo so žvenketali novci, ki so padali v njihove skledice ... Kako so MacDonalda aretirali Te dni je izšel življenjepis angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda. Pisatelj, H. Hessell Titman, pripoveduje med drugim, kako so Mac Donalda v prvih tednih svetovne vojne v Belgiji aretirali in odvedli s fronte na Angleško. Neki odbor v Loudonu je poslal prostovoljce k sanitetni četi in nekega dne v jeseni 1914 je dobil poveljnik oddelka dr. Munro seznam novodošlih, na katerem je bilo tudi ime James Ramsay Mac Donald. V Dunquer-que je Mac Donald naletel na dr. Minira in oba sta se peljala z avtomobilom v glavni stan sanitetne čete. Tam je zdravnik ostavil Mac Donalda; iko se je pa naslednji dan vrnil, ni več našel Mac Donalda. Izkazalo se je, da ga je belgijski general na povelje angleških oblasti dal aretirati. Kot vzrok so navajali, da Mac Donaldov potni list ni bil v redu, v resnici pa je bil Mac Donald angleškim oblastem na fronti nezaželjena osebnost. Po daljših posredovanjih se je dr. Munru posrečilo iz-poslovati, da so Mac Donalda, ki je bil takrat že poslanec spodnje zbornice, zopet izpustili, vendar pod pogojem, da ga dr. Munro osebno s svojim avtomobilom pelje v Dunquerque. Mac Donald se je pripeljal v spremstvu dr. Munra in belgijskega vojaka, ki ga je stražil, v pristanišče, odkoder so ga s prvini parni-kom prepeljali na Angleško. Štirinajst dni kasneje je prišel k sanitetni četi general See-ly in vprašal po Mac Donaldu. General je poslušal poročilo dr. Munra in sporočil, da je dobil navodilo, ki določa, da se bo Mac Donald vrnil v Belgijo in da bo lahko obiskal vsak odsek na fronti, katerega si bo le zaželel. Lord Kitchener se je silno razjezil, ko so mu sporočili ta slučaj, in je takoj dal Mac Donaldu splošno veljaven potni list za angleški glavni stan. Kralj maske Lon Chaney nosi že dolgo pridevek kralj maske« in »človek tisočerih lic«. A tega pridevka mu niso morda dali njegovi šefi, reklama ali novinarji, pač pa občinstvo samo, ki se je v vsakem novem filmu divilo novim maskam lega velikega filmskega umetnika. Kako pa je Lon Chaney postal tak mojster maske in mimike? Ako pogledamo v njegovo preteklost, to takoj zvemo. Mimik je postal radi tega, ker so bili njegovi starši gluhonemi in se je že v rani mladosti naučil govoriti v kretnjah ter je le redkokdaj imel priliko govoriti kakor drugi otroci. Do mojstra v nia-skiranju pa se je povspel na ta način, da je kot gledališki delavec in pozneje igralec pa-zno sledil svojim tovarišem pri maskiranju, pozneje pa se je sam uril v tem, kar ga je posebno zanimalo. Vse to je bilo zanj kot najboljša filmska šola in ko je nastopil v svojem prvem filmu, si je takoj osvojil svet. Splošno znan in popularen pa je postal s filmom Človek, katerega klofutajo«. V zadnjem času se pri njem opaža izprememba. Prej je polagal važnost le na masko, sedaj pa se mnogo l)olj poglobi v vsebino filma, kar je posebno dokazal v filmu »Zakon Konga«, posebno pa v filmu svetovne slave »Mačje oko« in »V rumenem carstvu«. V zasebnem življenju je Lon Chaney eden izmed najbolj priljubljenih igralcev v Hollywoodu. Znan je kot človek, ki je že mnogim Statistom pripomogel do večjih vlog in ki nikomur ne odreče svoje pomoči. Zanimivo pri Chaneyu je tudi lo, da ni lep in ne mlad. Kljub temu pa uživa simpatije obeh spolov vsake dobe in starosti. To je vsekakor dokaz, da je velik umetnik, ker le veliki umetniki si morajo s svojo nadarjenostjo osvojiti široke mase brez vsakršne zunanje , pomoči. j Na luni kupil zemljišče Bogat kmet Flondra je prišel iz male vasi prvič v veliko Varšavo, da si tam nakupi neke domače potrebščine. Odšel je takoj na sejem, kjer je slučajno slišal razgovor dveh ljudi. Eden je tožil o slabih časih in dejal, da je trdno odločen, da se izseli v Ameriko. Drugi mu je pa odvrnil, da Amerika ni več to, kar je nekoč bila. Vsi, ki se izselijo tja, se vračajo težko razočarani in brez denarja. Danes je nekaj drugega, kar ljudem obeta srečo. To je luna, na katero bo že čez nekaj tednov mogoče priti z raketo. Tam je toliko zlata in dragega kamenja, da ga bo vsak na svojem zemljišču lahko kar pobiral, zakaj vse to leži kar na površju in ne bo treba prav nič iskati. Flondra je odprtih ust poslušal ta razgovor in se spomnil, da so v njegovi vasi res pripovedovali, da časniki pišejo o neki raketi, ki bo v kratkem poletela na luna. Kmet se je takoj spustil v pogovor in kmalu zvedel, da je eden teh dveh inženjer, ki je zase že kupil na luni ogromna zemljišča, katere bo, čim stopijo v akcijo rakete, prav dobro prodal in tako čez noč postal ne samo milijonar, ampak miljarder. Flondra si je začel brisati pot s čela. Videl se je na luni in okrog sebe cela brda zlata, srebra in deniantov. Tedaj je bojazljivo vprašal gospoda »inženjerja«, če ga ne bi hotel sprejeti za družabnika. No, gospod inženjer je najprej osorno odbil kmetovo ponudbo, polagoma je pa postal popusti ji vejši. Končno je pristal na to, da mu za 1500 dolarjev odstopi del svojih zemljišč na luni. Flondra je bil ves iz sebe od veselja. Takoj je peljal »inženjerja« v bližnjo gostilno, kjer so pogodbo zalili z žganjem. Končno sta krnet in izženjer pobratila, kmalu nato je pa novi lastnik zemljišča na klopi zaspal spanje pravičnega. Ko se je prebudil, ni bilo o njegovem pobratimu nobenega sledu. Stvar mu je začela postajati sumljiva in obrnil se je na policijo za nasvet. Na pobciji so mislili, da imajo opraviti 7 norcem in so ga poslali v bolnišnico. Še le čez nekaj dni se je stvar pojasnila, da gre v resnici za neverjetno naivnega človeka, ki sta ga grdo opeharila dva pretkana lopova. Sedaj se je nesrečni Flondra vrnil v rfvojo vas, pa bo moral odpotovati v Ameriko, kjer ga ne poznajo, zakaj doma mu je nemogoče živeti, ker se vsi norčujejo iz njega. SC; -'?■>.■< Mahatma Gandhi, voditelj indijskega narodnega gibanja. Njegovi pristaši ga iinajo za novega zveličarja. Bomba v šopku Znani newyorški zdravnik John Kleind se je zaljubil \ neko mlado dekle, ki ga pa ni ljubila. Zaročila se je z nekim mladim trgovcem in te dni se je par poročil v cerkvi. Ko sta poročenca stopila iz cerkve, je pristopil Kleind in izročil nevesti velik šop cvetja. Takoj zatem je izginil. Ko je mladi par sedel v avto, je iz cvetja padla na tla bomba, ki je eksplodirala in na mestu usmrtila inlado ženo, moža, šoferja in starše neveste, ki so stali poleg avtomobila, pa ležko ranila. Kleinda do sedaj še niso mogli najti. Odbor mednarodne repnrncijske banke. Na podlagi haaških sklepov se je dne 3. oktobra sestal v Baden-Badnu organizacijski odbor mednarodne reparacijske banke. Na sliki so zgoraj: Charles Addiis (Angleška), dr. Schacht (Nemčija), Auersnay, lleynold, Travlor (vsi trije Združene države), Moret (Francija). Novi zračni velikani »Daily Chronicle« prinaša vest, da nameravajo Angleži zgraditi nove zračne velikane. Ko zapusti veliki vodljivi zrakoplov »R 100« lopo Hovvden pri Hullu, bodo takoj pričeli graditi novo zračno ladjo še večjega obsega. Novi zračni kolos — piše londonski list — ki bo služil samo za prekooceanske polete, bo dolg 259 m, visok pa 46 m. Imel bo 14 motorjev, ki ga bodo gnali s povprečno brzino 130 km na uro. Njegova prostornina bo znašala 360.000 m3, medtem ko ima »R 100« samo ,150.000 m\ a »Zeppelin« komaj 105.000 m3. Poleg potrebnega števila posadke bo mogel ta zračni velikan sprejeti na krov še 400 potnikov. Razen tega nameravajo Angleži postaviti na Oceanu dva umetna otoka, dolga po 100 m, za slučaj, če bi moral velikan pristati na odprtem morju. Ta plavajoča otoka bodo napolnili s 300 tonami vode, tako da bo ta teža služila kot sidro. Ko se bo hotel zrakoplov dvigniti, bodo sesalke izsesale vodo. V notranjosti teh otokov se bodo nahajale kabine, hodniki, mostovi za sprehajanje, hrana itd. Kdo je diplomat? Tednik »Gringorie« pripoveduje, da se je angleški zunanji minister Henderson začudil, da pri banketu, ki ga je priredil Briand, ni bilo nobenega poklicnega diplomata. Nato ga je nekdo vprašal: »Gospod minister, kaj pa pravzaprav razumete pod diplomatom?« In gospod Henderson je odgovoril: »Diplomat je po mojem mnenju cioveik, kateremu je znan rojstni datum žen, pa je njihovo starost pozabil.« Smešnice A (svojemu prijatelju): »Omedlela je tvoja gospa, ko si ji rekel, da ne bo šla v kopališče. Kaj si pa storil, da si jo zopet spravil k zavesti?« B: »Na njen novi klobuk sem se vsedel.« * Berač (svojemu tovarišu): »V tistole hišo pa nikar ne pojdi!« »Zakaj ne? Hud pes?« »Hujše. Mlada gospa tam sama kuha.« »Za operno pevko mora biti strašno, ko spozna, da ne more več peti.« »Še bolj strašno pa je, če ne spozna.« »Rad bi kupil ogledalo.« »Mogoče ročno ogledalo?« »Ne, za obraz.« Jesen v parim. mm dtnaiiev vum plačam, uko Vi

še™ čas" nePokvar-čist beli puh kg po '!=n°- Po,n"d,be na V?™™ Din . I Rrn^vk l1,sta P°<* .š,fro »Reklaras- Universum«. tn 300 Din. - Li Brozovič, Zagreb, Ilica 82. , Dežne plašče P oaaJ" I priporoča po konkuren- čni damski plašč (siel), i enih cenah Martin Jan- popolnoma nov, starin-1 čigaj, Ljubljana, Tavčar- ska ura pod steklom, komplet, starinska salonska oprava in vel. žel. blagajna NVertheim. Naslov v upravi št. 11.083. Družba »Ilirija« Dunajska cesta št. 46 TRBOVELJSKI premog. Šlezijski premog. Koks za industrijo in kovače. Koks za centralne kurjave. Oglje. DRVA, najboljše kvalitete. Telefon štev. 2820. jeva (Sodna) 1. Auto-hladilnike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne. Žaganje drv najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel. 28-20. Koruzo m Strmo oddala najceneje veletrgovina žita In mok» \ VOLK, UuMlana Resljeva cesta 24. BuriillfB poceni L. Viihar LJahl Jana Sv. Petra c. Ha1 SSSP.a »i.s JI 3 > a » d-d .o ~N5 S -9 -o js «Q (4 = oš £< W U " _); "8 a ~ J S CN g N Ig3 «1 -5 1 t/5 JS -"-z . N « Sfrt c —-s cr> r: .s a. O , ; v* . «» s g s-; SZKt » J n V) -3-' JS OC O —< c, ____v w c •užo: JVidel sem orla.« Le Tellier prizna, da je tudi sam že tisti dan mnogo mislil na orle in jastrebe. In Robert pripoveduje, da je videl z vrha Co-lombierja ogromnega orla, kako je kakor blazen plesal v zraku več sekund, nato pa sklopil peruti in kakor puščica šinil v nebo. »Kaj?« zavpije Robert. »Frčal je, ne da bi rabil peruti?« »To je nemogoče!« pravi Le Tellier. »Pa je res,« se brani Collin. Tu pa zamolklo zaškripljejo stopnjice in gospa Arquedouveova stopi iz teme. Kakor da ie stopila iz groba. Glas ji je brez barve: »Onivajgi... Zopet... Prihajajo ...« »Grom in strela,« kolne Maksim. »Luči smo pravkar razdejali!« Robert bliskoma ugasne luč in vsi trije pomole svoje giave iz oken v mrak. Slišali morejo samo frfotanje veterne zastave na stolpu, vmes pa skrivnostno brenčanje nočnega metulja ... Kje? Desno, levo, zgoraj, v sebi, povsod. Na vso moč napenjajo možje oči, da bi prodrli temo. V hlevu postane" živahno; živina je začutila sovražnika... Pločevinasta vremenska zastava, ki škriplje, kakor io obrača veter, škriplje neprenehoma, vrti se v kolobarju, neprestano. Končno pa se začuje, kako prereže zrak pok, nekakšen »klak«, da bi človek skoro oglušil. Glave bliskoma, nekako instinktivno šinejo nazaj od oken. Culi se ropotanje težkega predmeta, ki se trklja po strehi navzdol po škriljastih ploščah ... hip tišine... potem pade predmet doli na pot, na pesek. Brnenje preneha. »Hudič!« krikne Le Tellier, brišoč si pot s čela. »Onivajgi so si odstrigli veterno zastavo!« »Pa jim je padla na tla!« »No, če je kaj smola, tole je. Ravnokar smo žaromet razdejali...« Tu zaslišijo rahel krik gospe Arquedouveove. »Kaj je, babica? Ali se mari vračajo?« »Šele... odhajajo. Tako. Sedaj so šli.« Misli si človek! Šli so še pobirat zaslavo na vrt! Ko so moški prihiteli na vrtno pot, je bil tam v pesku odtis zastave in droga, zastave pa nikjer. Potem ni bilo ugibanja ne konca ne kraja. Ali je prišel veter onivajgov od leve ali od desne, ali je bil to zračni vrtinec? In zopet so govorili o orlu in prišlo jim je na misel, kako sta kakor orel izginila v zrak ludi Pijemonteza. V vestibul prišedši, pravi Robert Maksimu: »Poslušajte. Oni so si vtepli v glavo, da bodo počenjali neumnosti. Dam vam pa dober svet. Če greste sami iz hiše, oblecite 8e na vsak način tako kakor kateri izmed onih, ki so ga vzeli. Do pike tako se oblecite in prešminkajte. Pa boste varni. Jaz sem šel danes na Colombier preoblečen v športno obleko sina doktorja Monbardeaua. In me niso vzeli. Ko sem prišel domov, sem se zopet preoblekel in zato sem bil tako malo podoben človeku, ki je prišel z gore, Pomagalo je, vidite!« »Vam se blede. Jedli niste nič. Lačni ste, prazen želodec imate in v glavi se vam vrti. To je.« »Jaz pa vem, da imam prav. Moji sklepi so pravilni. In iz vsega srca si želim, da odneso onivajgi še mene ...« XIV. Nadaljnji dogodki. Onivajgi so naslednje čase razširili svoje delo vanje« na vso provinco. Ljudje so živeli v neprestani grozi. Če so šli iz hiš, so šli vedno v gručah. Davno pred mrakom so zapirali hišne duri, davno po vzhodu solnca šele so začeli odpirati najprej okna, potem šele vrala. Če je popihal vetrček, so vztrepetali, če jo prepih zaloputnil vrala, so obledeli kot zid. Oni, ki nikakor niso hoteli verjeti v onivajge, so bili čedalje redkejši. Med te je spadal tudi neustra šeni Maksim. Niti poslušati ni hotel svaril matere. Po cele dneve je hodil okrog in slikal z akvarelnimi barvami. Ko so se vnovič odločili., da bi montirali žarometa zopet na stolp, je šel z velikim belim avtomobilom kupoval karbid v mesto. Zvečer se je vračal v Mira-stel. V dolino se je bila Vlegla megla, zgolj vrhovi gora so bili še obsvetljeni od bakrenordeče zarje za hajajočega solnca. In potem jo mesec razlil na megleno morje svojo luč. Avtomobil se je kmalu potopil v meglo. Naenkrat pa potegne Maksim zavoro in krčevito zgrabi voznika za komolec. »Glejte tja! Kaj se vozi tam?« Pred vozom, v debeli mogli, švigne mimo neka; dolgega, ogromnega tik ob tleh skozi drevje. Bilo je kakor obris zrakoplova, ki je neslišno zdrsel mimo, bilo je kakor prikazen. Hli ste videli lepše čevlje ? Ste II uideii hie nize cene? Oblika, materija!, Izdelana m ena edina cena " so prednosti naše obutve / Eno- ali dvonadstropno hišo KUPIM v centru Ljubljane. - Ponudbe jc poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »HZ« štev. 11.040. Hodi preselitve trgovine se prodajajo vsi predmeti, dokler traja zaloga, s popustom 50%. - Poslužite se iiredne prilike katero Vam nudi tvrdka BELIHAR & VELEPIČ - Mestni trg 13. ........................................................................................ Med. vet. Leon Kocjan asistent drž. vet. bakteriološkega instituta Lili dr. Maroltova poročena Verd — Ljubljana ....................................................................................„, Poravnajte naročnino ! Ali že veste, da dobi vsak, ki naroči „Radiowelt enoe?e°to, ° "" P°daljSf' Zastonj elchironho oSčevaiSr'0' a"' X° 4 "W.Poo Letna naročnina Din 250-- in Din 10--za poštnino premije Ali žc poznale zaaWe0vil"eSTik Evr°Pe? "e Pišite samo na O- M. B.H. 11 1 Pestaloz/.igasse 6 ............... HcJuokat »r. umni »nišhovič naznanja, da je DfDOril adookatslio pisarno u Skoplju Karadjorjeva ulica 122 R0NR9D0 UUBM - TIVOLI Samo še par dni ostane cirkus v Ljubljani. Vsak dan ob 8 zvečer velik« predstava. V soboto popoldne ob pol 4 velik« posebna predstava z« šole, otrok* i„ družine. Z« otroke in šolarje zelo znižane cene. V nedeljo dve veliki gala predstavi, in s.cer ob pol 4 popoldne in ob 8 zvečer. V nedeljo dopoldne med 10-12. uro brez-Plačno jahanje na slonih, kamelah, ponijih in oslih za otroke. Med ogledom menežarije igra cirkuška godba. 23482353532348484853485353482348