165. številka. Ljubljana, četrtek 23. julija. VIL leto, 1874. SLOVENSKIN Izhaja vsak da«, iisvzemši ponedeljke in dnevu po pravnikih, ter velja pO pošti prejemali, 2a avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. i* četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pouiljanja na dom za celo leto 13 gold., za čVm leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za meaco, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za po! leta 10 gold. — Za gospod« učitelje na ljudskih šolah In za dijake veja znižana cov.a in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 ki., po posti nrejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne piuit-vrste 6 kr., ću so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj 8(5 izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — dedni it ve ju v Ljubljani na celovški cosii v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljali naročnine, reklamacije, o/.ia-.ila, t. j. .••diuinistraiivn^ reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hisi. V LjuliIJitlli 22. julija. I Vodja kranjske deželne vlade g. Wid-man je te dni v Ljubljano prišel in si dal predstaviti vse uradnike, s katerimi bodel imel delati. Organ naših c. kr. ustavovercev „Laib. Tagblatt", kateri je komaj pred pat dnevi o Vidmauu z malo rešpektom kot o „niladostucm tujcu" govoril , kateri ima samo načelniški prostor greti, da kar pride kak pristaš domače nemŠkutarske klike g< ri, ta list uže ves ponižen in pohleven in v devot-nih besed..h poioča, kako je „gospod dvorni svetovalec" uradnike sprejel, obljubil z* nje skrbeti, prosil za zaupanje, iu do vsacega prijazno besedo govoril. Ali smo torej imeli prav, ali nijsmo, ko smo zadnjo soboto „Tagblattovo" in nemškutarsko - uradniško opozicijo proti novemu vodji naše deželne vlade imenovali bumbug? Poznamo samostalnost tacih ustavovercev 1 Euo re6 moramo glede prihoda g. Wid-manovega z zadovoljstvom sprejeti in ako bi to imelo biti znamenje nadaljnega ravnanja in ponašanja novega vodje dež. načelništva, potem bi bili Slovenci zadovoljnejsi ž njim nego smo pričakovali in pričakujemo. Gosp. Widman namreč je govoril uradnikom samo O dolu, a nij premleval nikakoršnik političnih fraz na primer: o „fifasung" in trikrat „frrrfasung", kakor je to dan dene« navada postalo in se le-take besede tetu pogosteje skozi ustavoverne in birokratične zobe vlečejo, čem nienj iskrenega polit, navdušenja in pravega prepričanja je v srcu. Mogoče, da je g. Vidman pametnejši človek nego smo sodili — da si nikakor nečemu in ne smemo dneva pred večerom hvaliti. Pač je pametnega načelnika v naši deželi treba; bas na d el o se je d oz d a j pri nas v višjih vladnih krogih meuj mislilo, Severna slovanska stolica. Iz Peterbnrga. |Izv. dopis. | (Konec.) Prvi, s katerim ima tujec opraviti, kadar si išče stanovanja tr Petr ograd u, je „dvornik" (hausmeister). Ne preošabuo, ne pre-ponižuo povpraša, če mu pozvoniš, po uzroku prihoda, in na vsako vprašanje točno a kratko odgovarja, sploh we zna vesti, kakor pristoji tako važnemu njegovemu poslu. Na glavi ima kapico so znakom svojega doma, srajca je večjidel rudeča iu črez hlače jo nosi, kakor beli Kranjci. Ce enega vidiš, veš, kako bode drugi opravljen. Dvornik je pooblaščenec kakor hišnega gospodarja, tako tudi policije, z enim in z drugo občuje v imenu najemnikov stanovanj. Po zimi in po nego na malostno p o 1 i t i k o v a n j e. Več •ske»n se ministri še hitreje spreminjajo, kakor pri nas v Avstriji, da si se ne smemo pritoževati o premalem številu v pokoj dejanih ministrov od Iiacha počenai do Kuhna. Za malo časa je zopet iniuisterska kriza v Parizu poravnana. Imenovan je general Chabaud-Latour, posla- slranki, kadar je treba bistrega in nedragega rešenja. Milostivo posluša razjasneuja, nazadnje pa razsodi brez apelaeije, morebiti ue vselej brez pristrastija, kdo je pravični. On je tisti, ki noč in dan budi nad srečo iu nesrečo obširne severne stolice. Tretji z dvornikom in gorodovim, pa vendar dosti nižje izoud oLoh je „izvoščik" (fijaker), pravi perpetuum mobile Pcterburga. Vse ulice so ob krajih uuizane z njimi. Ali sedi na svojem lehkem vozičku, ali pa sloni o doigopoli kaftau zavit ob zidu, iu nadleguje vsacega mimogredofiega z vprašanjem: ali se hoče peljati. Trgovati tudi dobro zna, a navadno spusti tretjino zastavljene cene, če vidi, da bi mu zaslužek mogel uiti zato pa tujca vČasi dobro odere. Privatni kočijaži se razločujejo od navadnih v tem, da se bolj možato drže, imajo lepši voz in lepšega konja. pTrojka", to je voz s tremi konji, po narodni nec za ministra notranjih zadev in Mathien Bodet za finančnega ministra. Narodna skupščina je sklenila, da posvetovanje o predlogu Perierjevem predloži do četrtka. — Mac-Mahon je zdaj po padu svojih najboljših prijateljev bonapartistov Magneja in Tourtoua v jako neprijetnem položaji. Zato skuša na vsak način odriniti sklepe narodne skupščine o ustavnem vprašanji; a za dalje časa se to ne bode dalo in končno se mora narodna skupščina odločiti: ali republika ali monarhija. Ako se sprejme predlog odbora trideseterih, po katerem se vsa ob last izroči nredsedniku republike, potem je na Francoskem uvedena diktatura, katero so Parižani uže zdaj šaljivo „M*c-Mahonat" krstili. Taka zmes iz republike in iz monarhije pa tudi nema v sebi poroštva stalnega obstanka. Edini pot iz teh homatij je razpušČenje narodne skupščine; naj narod odloČi po novih volitvah, kakšne vladne sisteme si želi. Iz Jjonftonn se poroča, da vlada k bruseljskemu kongresu pošlje samo euega vojaškega zastopnika, generala Walkerja. Angleži nesproti špaujski vojski zopet po-kaznjejo svojo grdo umazano in sebično kramarsko politiko. Angleški trgovci pre-skrbljujejo karliste z orožjem in municijo in na angležkih ladijah je še te dni prišlo več Krupovih kanonov za karliste. Na domačih tleh pa se imajo Angleži vedno boriti s socijalno krizo, katera se tem hitreje bliža, čem menj vlada in parlament skušata urediti razmere mej gospodarji in fabrikati t i na eni strani in najemniki in delavci na drugi. Knezu ffijtntatrrkM. se je rana na roki zacelila, a napad je nanj naredil mogočen moraliČen vtiak, ker je prišel od njegovega lastnega rojaka pruskega. Zdaj se tudi razvidi, zakaj je pruski ofieijozni telegram precej obdolžil tirolskega župnika Hantalerja, da je on v zvezi z napadnikom. Sramovali so se na Pruskem, da imajo mej sobo] tako zdivjane ljudi, kakoršen je Kul-man in bi radi Avstrijancem bili natve-zali sramotno tega početja. Dopisi. O«! *t. .Ilir ju pri Celji 17. julija. [Izv. dop. I Uže po zimi so se ob nedeljah po uul u dne kmetje v tukajšnji doli večkrat zbrali, kjer se je prednašalo in razlagalo od g. učiteljev in g. župana o novi metričui meri, o gnoji, o prikaznih v naravi z dostavkom, kako koristno je zavarovanje proti ognju in toči, o sadjereji, o posojilnicah itd. Tudi znani ekonom gosp. Wokaun iz Celja je bil enkrat došel, ter je govoril o košnji sena, o shrambi krompirja, o mlatilnicah itd. Kmetje šegi upreženimi, nij zelo pogosta, veliko se vidi navadno npreženih konj. Javnih izvo-ščikov v Peterbnrgn je okolo 15.000. Posebno prijetno je gledati, kadar v mrzli zimski dan na „Njevskem" po tri, štiri, celo pet izvoSčikov vštrijc na vsaki strani dirja vse zrelišče pa ima podobo, kakor bi bučele iz ulja sipal. Drobni sneg škriplje in se kadi izpod kopit, lehke sani pa se neso, kakor bi plavale po zraku; tukaj se še-le more razumeti pravljica o stotniku, ki je proti ukazu Petra I. prehitro vozil po petrograd-skih ulicah. Zida v Petrogradu redkokrat srečaš. Naštevajo jih okolo 4000. Večina, akoravno Ruse sovražijo na smrt, je po vnešnjem po-rusela tako, da poveršnji gledalec misli, da govori z domačinom, le juda prišelšega iz provincije poznaš po umazani dolgi suknji in svojeobrazni kapici na glavi, lice, se ve so se prav radi udeleževali, prišlo jih je včasi nad 100 v šolo poslušat. Svetujem tudi učiteljem po drugih krajih, naj ob nedeljah kaj prednašajo ali razlagajo, kajti po tem zadobe tudi večji upliv pri kmetih. Kmetom pa svetujem, da se pridno udeležujejo, če učitelj naznani, da bode v nedeljo po poludanjski božji službi kaj razlagal. Saj veste, da nobeden človek zadosti ne zna. Le premislite, kako neugodno in skoraj težavno bode, ko se bode nova metriČna mra vpeljala. Kako lebko se bode zgodilo, da brezvesten trgovec kmeta goljufa, kateri ne pozna nove mere. Skrbite uže sedaj zato, da se je naučite. Vsak učitelj vam bode gotovo rad ob nedeljah razkladal. Je pa tudi veliko drugih stvari, ki je dobro, če jih kmet zna. Različne mašine se znajdejo, ki bi kmetu poljsko delo olajšale in skrajšale, od katerih pa še nič slišal nij. Po svetu se godijo različne novosti, iznajdbe itd., zato dobro, če se kmetje v nedeljah snidejo z učiteljem ali duhovnikom ter se o tem pogovarjajo. Če gre kmet v nedeljo v tako društvo, gotovo se bode nekaj dobrega učil ali kaj zanimivega slišal, prihranil pa si je še denar, ki bi ga bil v krčmi zapil. Iz naznanila tukajSne šole na štajerski deželni odbor je razvidno , da so učenci s pomočjo gg. učiteljev 701 divjakov presadili in 70G vcepili. Mej kmete se je razdelilo mnogo cepik , posebno tacih plemenov, za katere je tukajšnja zemlja in zrak ugoden. Žr. Domače stvari. — (Zopet nove volitve v Ljubljani) bode treba, ker se je deželni poslanec dr. Supan svojemu mandatu za deželni zbor odpovedal. — (Članek „Slovenskoga Naroda") ki je izšel v številki 158. našega lista pod naslovom „Hrvatska Mažuraničeva vlada" je ponatisnil hrvatski ,.Primorac" od 18. t. m. od besede do besede in sicer v slovenskem jeziku. To je znamenje, da našo grajo odobrava. Tudi „Obzor" nij niti ene besede ugovarjal. — (Javna zahvala.) Čest. gospa, Ana B rat k ovič-eva na Krškem je naklonila podpiralni zalogi slovanskih vseučiliščnih dijakov v Gradci vsled oporoke svojega soproga, nepozabljivega rodoljuba dr. Fr. Brat-koviča, dve delnici delniškega društva da, razodeva tudi obrazovanega Žida, če ravno ne vselej. Živeti v stolici jim je le dovoljeno, Če so v državni službi, ali veliki trgovci ali pa rokodelci, denarna in drobna trgovina jim je strogo, prepovedana. V provinciji bi mogli zavoljo kontrebanta po postavi za 50 vrst (7 milj) od meje živeti, pa to se ne spolnuje Btrogo. Kar je v nemških mestih umazan Žid (schaherjude"), to je v Petrogradu Tartar. Kot Muhamedan ima glavo popolnem obrito, in na njej majheno kapico, katero bi mu zavidoval marsikateri slovenski fajmošter, na vse pa pokrije kak star klobuk, včasi celo zmečkan cilinder. Monotonno kliče, gre-doč po ulicah svoj „halat, halat" (sehlafrok), no ne zna blaga tako prebrisano hvaliti ali grajati, kot Žid, sploh ne ljubi mnogo besedij. Nij mi tudi znano, da bi kak Tartar kedai dospel do tacega bogatstva, kakor nekateri „Narodna tiskarna". Za ta velikodušni dar se presrčno zahvaljuje podpiralne zaloge Odbor. — (Na novomeško gimnazijo) sta imenovana za prava učitelja gg. Jos. Ogorek in Jos. Koprivšek. — (Iz Ljutomera) se nam poroča: V šolskem obziru napredujemo pri nas prav čvrsto. Naš krajni šolski svet je sklenil zidati novo, lepo in veliko šolsko poslopje, ki utegne od 20—30.000 gold. stati. Pa uže v bodočem šolskem letu se ima pri nas uči-teljstvo za eno moč pomnožiti, ter v ta namen nova učiteljska služba s 700 gld. plače razpisati. — A uže zdaj je do konca avgusta razpisano mesto podučitelja ali podučiteljice (s 560, oziroma 420 gld.) Tudi pri Mali nedelji in sv. Križi v našem okraji sta enaki službi (s 440, oziroma 3H5 in stanovanjem) na oddajo. Čudno se nam le-to zdi, da je naš okrajni šolski svet te službe samo v „Grazer Z." in „Gosp." obznanil. Je-li mar „Gosp." kak šolski list? Ali nij slovenskih listov, ki jih učitelji bolj bero? — (V rimskih toplicah) pri laškem trgu napravi neki dunajski „GriIlparzer-Ve-reinu 15. avgusta t. 1. nekako slavnost. „Grill-parzer" je namreč skozi več let bil obiskoval rimske toplice in v spomin tega se na hiši, kjer je navadno stanoval, pod oknom njegove sobe vzida plošča s primernim napisom. Mi nič nemarno proti tej slavnost', če prav vemo, da na čelu „Grillparzer-Vereina" stoji čudna kranjska četvorica: Kljun, Penn, Radič in Germonik, — čudni kranjski „vaterlandische schriftsteller" iz minolega časa, vsi „objeeta foppabila" od nekdaj, ko so v Ljubljani živeli. Ti ljudje so se Crillparzerjevega imena polotili, da žurnalističen „švindel" delajo izdajajo nek obskuren list „Innland", v katerem eden druzemu kade. Dosti ne bodo opravili, ker izvzemsi dr. Kluna so vsi brez-talentni, da si enaki politični značaji, kar na pr. Ljubljana dobro ve. — (V lah o d s ki škofiji) se je mej drugimi vprašanji stavilo pastoralnim kon-ferencijam tudi sledeče vprašanje: Pomanjkanje duhovnov je tudi v labodski škofiji vedno bolj občutljivo in je ordinarijat vsled tega prisiljen, začasno več kaplanij pustiti brez duhovnikov; a čas nij daleko, da še samostalne župnije bodo morale prazne ostati. Naj se storijo nasveti, katera kaplanska mesta in pozneje, katere župnije v konferenčnem okrogu bi smele prazne ostati in iz nemških Židov, akoravno so nekateri dovolj promožni. Tartarkc so večjidel niajhene postave, v lice še dosti Čedne, pa se redkokrat pokazujejo na ulicah. Tudi ne morem popustili, ruskega kupca. V ,, gostiti jem dvoru", obširnem bazarji na „Njevskem", tam on dela dan na dan od jutra do večera. Menda ga nij kupca, ki bi znal bolje trgovati. Peter L, pravijo, je rekel, da gre devet Židov na enega ruskega kupca, pa 80 tudi na svetu ne najde, ki bi jemal večje odstotke nego Rus. . Od sto jih vzame sto, naj si bo v Peterburgu ali v Moskvi, ali v provinciji kjerkoli, ali pa v daljnem azijatskem hanstvu, če jih dobi manj, užo misli, da je izguba in neredko se zgodi, da iz majhenega trgovčka postane milijonar; marsikaterega pa tudi špekulacija pokoplje. Da je v Ruskih posebni trgovski dub, vidi se uže iz tega, da fantalin, ki ko- na kak način bi se v teh slučajih božja služba opravljala, da se vernim olajša pristop k božji službi in delitev sv. sakramen-tov. — Mi pa dostavimo vprašanje: Ali nijso pomanjkanju duhovnikov v prvi vrsti kriva semenišča s svojo enostransko, fanatično in zelotno izrejo in kako bi se naj višje šole za teologe uredile, da se leti odgoje v v pravem krščanskem duhu, kot prijatelji vednosti iu omike, ne pa kot slepo orodje, nezmotljivca rim«kega? Mogoče, da državni zbor odgovarja na to vprašanje. Dalje: ali nijso pomanjkanja še bolj krivi hujskači kakor Ulaga, Klun, Jaran, ki vse pretirajo in „vero" v politiko štulijo, iz kaplanov politične agitatorje delajo? — (Iz Kr a p i n e) na slovensko-hrvatski meji so nam piše: „10. julija je bil v milem hrvatskem Zagorji starosta varaždinsko gimnazije o. lliuko Ilergovič, Franjevac, od svojih nekdanjih učencev na svoj godni dan obiskan. Pri mnogih napituicah na Jugo-slovanstvo, na akademijo itd. je nekdo omenil, da sedaj nij Rauchijancev in magjaronov nij več. Vse se je spreobrnilo. Sam nadbiskup Mibajlovič je ovakov mož za Hrvate postal, da ga vse rado ima. — Kedaj bode pri nas tako? Onda kadar mariborski popi ne bodo dalje slovenskega javnega mnenja motili, pošttne narodnjake na galge vesili, a sebe za Kristuse držali, in po šolskih postavah udrihali, kakor slepec z batinoj. — Mej gosti v naših toplicah sem videl tudi slavnega slov. skladatelja g. Davorina Jenko." — (Nesreča.) Jakob Korošec iz sv. Vida pri Ljubljani je na kolodvoru v Trstu, kjer je bil v železniški službi, po lastni krivdi prišel med hlapon in vozove. Bil je na trebuhu tako hudo stisnen, da je nekaj lir pozneje umrl. Nesrečnež je bil oženjen in zapustil dva mala otroka. — (Na tržni dan) se je včeraj pripeljalo dosti nove pšenice in rži. Pšenica je bila po 6 gl. 50 kr. vagan, a cena še zmirom pada, ker se od vseh krajev poroča, da je dobra žitna letina. — (Dr. C o s t a) naznanja v dunajskem „Vaterlandu," da sicer visoko ceni kloštre in njih veljavo za socijalno življenje (!), a da vendar še ne pojde mej patre mi norite, temveč bode delal za »kraljestvo pravičnosti" in ..krščansko ljubezen" in več lepih pobožnih fraz, ki se iz njegovih ust malo zoperno glase. maj dobro pozna nazvanje svojega blaga, pri prvi priložnosti kupi par jabolk, ter jih tako dolgo ponuja in hvali, da mu zgnjijo, Se kupca ne najde. Po zimi si pa obesi na hrbet košek, položi vanjo nekoliko škatelj „spiček" (žveplenk) in si krepča po ulicah, hvaleč njih dobroto, glas in prsi. Ubogi navadno s „spički" začenjajo in plezajo, če se jim posreči, kakor visoko kdo more. Jako zanimiva prikazen Petrograda sta tudi Kozak in Kavkazski goreč" ali Čerkes. Goreč rad kaže, kako umeje jahati, rad suče Bvojega konjiča po ulici. On je sohranil še svojo narodno opravo in kolikor mogoče tudi orožje in se razločuje v noši menda od vseh vojakov in vseh narodov svetu. Imajo jih v „gvardiji" kakor za parado, tako zato, da se tu obrazujejo mladi častniki za domačo kavkazsko vojsko. Vse drugo pa je Kozak on je potreben del ruske vojske ali „armije," gotovo iz vseh vojakov, ki najdalje slovi po Razne vesti. * (Na dnu morja.) V tihem oceanu so merili globočino morja, ker hočejo polagati telegrafiČno vrv od llonolulu do Yoko-hama. Našlo se je, da se iz dna morja vzdi-gnjejo gore, katere so p*t do dvanajst tisoč črevljev visoke, tedaj za tri tisoče višje od našega Triglava. Vendar ne segajo do površja morskega. * (Bivši japanski minister ob glavo dejan.) Japanski pravosodni minister Eto je bil nezadovoljen z načinom, po katerem sa sedaj v Japanu vlada. Napravil je vstajo, da bi se ta vlada odpravila, a nij se mu posrečila. On in njegovi privrženci so bili premagani od vladne armade. Eto je pobegnil v notranjo dežele, pa je bil ujet. Obsodili so ga na smrt, vendar ga v toliko pomilostili, da se mu nij ttksstlo, naj si sam trebuh razpara po stari japanski šegi, nego da bo ob glavo dejan. Pred njim je Slo v pričo njega deset njegovih privržencev na morilni oder, kjer jim je bila glava od-odsekaua. Potem stopi Eto na oder; oči si ne da zavezati, poklekne in gleda ponosno okolo sebe. Uabelj svitli meč zasuče večkrat po zraku ter s krepkim mabljajem odseka glavo nesrečnežu. Ljudstvo je skušalo prodreti do odra, da bi si rutice namakalo v krvi, a vojaki so vsakemu branili približati se. * (Kupčija z žabami.) Trgovec na Belgijskem je v poslednjih treh tednih 200 tisoč žab poslal na Francosko v mesta Pariz, Ithcims in Nancy. Tisoč žab se je plačalo po 13 frankov (blizu 0 gold.). Pri nas na Slovenskem pa so žabe tako zaničevane živali! POSlll BIO. *) G. Štefanu Juvancu, vulgo Puški Štefauček na PušČah. V št. 157 „Slov. Naroda" od 14. julija t. 1. hočete se svojih grehov oprati, ter dokazati, da ste načelništva zmožni, kar je ravno nasprotno. Ubogo revšče ali ste na duhu opešan, da še zdaj ne spoznate, da ste načelništva popolnem nezmožen ? Ali bi ne bilo bolje molčati, kakor svoje ničevo početje svetu še bolj jasno odkrivati? Kako se morete hvaliti, da dolgove plačujete, katere je prejšnji pošteni okrajni cestni odbor naredil? Lehko vam s sto pričami dokažem, da je to le izmišljena fraza, kakoršna v svet trositi je le tak mož zmožen kakor je Puški Stefančik. Vi neslanec mene kot takega proglašete, da se nespoznam. Kaj enacega, reči je zopet samo človek kakor je Puški Stefančik zmožen. Kar se mojega spoznanje tiče, pustim ljudstvu, katero mene in vas v vsakem obziru pozna, — v sodbo. Tukaj vas javno terjam, obrekovalec, v osmih *) Za obliko in obseg uredništvo nij odgovorno. svetu, ki ima celo svojo lastno jako zanimivo zgodovino. Kaj hudo so ga očrnili tuji romanopisci, za Pasjeglavca, Pečenega in Ceččnca so ga naredili. In kako malo je strašen ! Najlepši zrelišče pri „smotrih" (heerschau) na Caričinem logu je trop ka-zakov, kadar dirjajo po obširnem protranstvu. Ukrainski konji, akoravno majheni, ne usto-pajo v silah katerim koli drugim, ker nosijo tako mogočnega jezdeca. Kozaki namreč pri gvardiji so visoke, krepke postave, prav herkuli in Peterburžanje se jih nikoli ne morejo nagledati. V gvardiji so razen Kozakov še višnjevi in rudeči huzarji, dlani, dragoni in več drugih h ■ ii j ti i h in pesnih polkov. Stari polki so hranili še svojo nekdanjo paradno opravo, v kateri posebno pokrivalo nij vselej praktično, pa kdor je le enkrat videl smotr na Caričinem logu, ta ga ne pozabi nikoli več. K. dneh dokazati, v kaki zvezi sem jaz s Prelesnikom! Ako tega ne dokažete in ne prekličete nesramnega obrekovanja v rečenem obroku, Vas bodem pri aodniji tožil. Kar vaše uradovanje zadeva, vam naznanjeni, da je sredstvo, katero vam hode službico vzelo nže pripravljeno. — Meni mojo trebušnost naprej nosite, ali ste v resnici na možganih pohabljeni, da se vam tudi moj trebuh tiko velik vidi? Na vsak način vam prijateljsko svetujem pustite naČelništvo in bojte k zdravnikom, sicer znate še bolj zmešani postati, kakor ste zdaj. Da se jaz v kočiji vozim, na svoje stroške, proti temu vi ne bi imeli nič govoriti. Nasprotno pa vam jaz kot davkoplačevalec imam bolj pravico svetovati, da kadar kot načelnik cestnega ali občinskega odbora v Ljubljano ali v Kočevje po službenem potu greste, no treba jemati več kuhanega fežola v bes agi na rami, ker s tem celemu okraju ne delate ravno ča^ti j pa ker vse eno pot zaračuuiti znate, bi vam svetoval aamo to, da se vendar rajši vozite. Vae to vam odkritosrčno pove in svetuje resuicoljub J"«ip Jaklič m. p. D »brčpolje 18. Jut. 1874. Zahvala. Dramatičnega društva odbor s tem hvaležno potrjuje, da je slavni odbor čitalnice v Mengšu izročil petnajst goldinarjev kot dohodek srečkania, katero je napravilo omenjeno društvo na korist dramatičnemu društvu. V Ljubljani 22. julija 1874. Odbor dram. društva. Tlfjct. 22. j a 1 i j a : UvroS'i*: Kaiconieb s familijo, Titzo, stotnik iz Trsta. — Budan s hčerjo iz Gorice. — Beipalee, Slama i/. Dunaja. Pri Slonu : Leijftk iz Zenj. —Andcrlnch, Gross iz Celovca. — Gospa Marija pl. Kis z Ogorskega. — Sofija pl. Charkuiovskv i/. PcBto. — Cahetos, tir. GHaeomo, Preschorn, Friodmann, AVciss, vsi iz Trsta. — Grahek iz Št. Petra. Pri jllttll$i: Pazo\vski, Winter, [Gusmann, Glas, Abeles, Karftrokelateln iz Dunaja. — Vrečko, Stel-zer iz Gradca. — Ogoroleo fz Novega mesta. Pri Ziimorvl: Kitrri i/. Gradca. — Fuobs iz Lisse. Pri enrjii nvs«riJHkom: Kollcnz iz Celovca. — Schorl iz Radovljice. Pollak-ova na novo odprta Univerzalna dvorana za ulano MBunaf* Maria h i I i v vsi rasse 1. Tam so pod najstrogejso garancijo za najboljše in pravo blago en gTOfl ct en detail oddaja: Blago iz ovčje volne, najfinejše in najmodernejšo v veeb barvali, gladko, progasto ali ikotko, In sicer: liiNier, intrig«*, ti 1-i'iniil in. gnzicrN, rip-., inozuiiil»l<|iie. |«co-liiifM, ItosiniiiKisl.i p« Tcni 1. lun isi. liri I luni Ine enobarven ali muitran (prava barva garantirana), creton (turšk za spalno suknje), rumburško, boland-sko ali nepripravljeno sileško platno, cicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-neno-dam:istaste hrisalko in serviete, gradi za zimnico in sofe, chiffon */,, in n/4 širok, nanking. Udane zavratnice, nogoviee, žakcljčki za noge, rokovioe, platnene in batistaste rute in šu veliko tisoč drugih predmetov. (168—10) Vse le po 27 kraje. vatel« koa ali i>«ir. Pošiljatvo po povzetnici urno in vestno. — Zapiski o mu št rili in blagu gratis in franko. Veeai b^liiim koč in zdravje lire* leka in brei i »'kov po Izvrstni taalusciere iu Barry Odkar jo Nj. sv. papež P<> rabi izvrstne Keva-lesciere d« liarrv srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolniinlo njeni učinek pripoanalo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil in navedi um .sledeče bolezni katere brez po-rulie idravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, V livcibj na prsab, pljučali, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v diišnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkote, sušico, naduho, kapelj, neprebavljivost, zapor, diistu, DeapeeilOtt, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, \ rtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlloo in bije vanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so bo vsem zdravilam zope rs t a v 1) al eS Spričevalo št. 73.S77. Veliki Varadin, 28. februarja 1872. Samo L' dni sem užival l\e\alesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar ti. zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpečo človečanstvo imenujem. Izvrstna Revafesolere meje od nevarnega katara na pljučah iu v diišnjaku, od vrtoglavico in t i -š-čanja V prsih odrešila, katere so vsem lekotn kljubovale. To Čudežno zdravilo zasluži torej najveoo hvalo in se moro trpečemu tlovečauatvu najboljše priporočiti. Florijan K d 11 e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Teeoejli kot neto, prihrani Bevaleaoiere pn odraiAanih in pri otrocih 50krat svojo oeno za zdravila. V plehantih puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr., l funt 2 gold. 60 kr., 2 iunta 4 gold. 50 kr., 5 fun-. 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., - Uovalesciere-Biscuiten v pufiteah h 9 gold. 50 kr. gold. 50 kr. — lievale-oiuro Cboolateo v prahu ia v ploščicah M 12 u« 1 gold. 50 kr., 24 Ur. 2 gold 0 kr., 48 us 4 gold. 50 kr., 10 w,oltL, za 888 t.h8 tO K'-dd., - — Predajo > Barrv du iJarrv . A.U, VIr'ttllilM« >toekhanten. kakor v vboIi mestih pri dobrih lesarjih ia špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja d m »■;h hifia na \»o kraje po poštnih ftakSHiOaJl h.'i ;»/»v£otjih i'.u la 120 ta* s. ")7ti ti»8 86 gold. i U 0 m p. na Du-v Ljubljani Ed. Dtuaajaka borza, 22. julija. (izvirno telegrafidno poročilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 35 Enotni drž. dolg v srebru . . 75 „ 20 18t>0 drž. posojilo.....109 „ — Akcijo narodno banke . • 870 „ — Kreditne akcijo . . . , 231 „ 60 London........110 „ 70 Napol..........8 „ 84 V, C. k. cekiv.i.......— B — Srebro.........104 . — kr. Gledališke vlasulje (taroke) priporoča slavnim čitalnicam in diletantionim društvom po najnižji ceni (od 3 gold. naprej) (184—3) Jurecic Franc, gledališki frizour v L j u b 1 j a n i, pri črovljarskem mostu štev. 233. Sii m<> za (157—10) 27 kraje. vatel, koN »11 par so pod najstrogejso garancijo za najboljše in pravo blago en gros et on detail oddaja : Blago iz ovčje volne, najfinejše in najmodernejšo v vseh barvali, gladko, progasto ali škotko, iu sicer: ln-.it r, bar£ge, -l « n;t. rl|»M, n i«> / ;i 111 h i < | n < . j ;i < <» - nit In, kosmuiioski percail, lmtist, brlllautiue enobarven alt muštran (prava barva garantirana), eteton (turšk za si»alnc suknje), runiburško, holand-sko ali nepripravljeno sileško platno, eicasti ali čipkasti zastori, atias-gradl, posteljna priprava, plat-neiio-damastasto hrisalko in serviete, gradi za žitu. nico in sofo, chiflbn J/4 in r/4 širok, nanking, zidano zavratnice, nogovioe, žakeljoki za nogi«, rokovi ce, platneno in batistasto rute in bo veliko tisoč drugih predmetov edino in samo v kot solidni in reelno zn ani prvi iii nuj v ee j i Dunaj, Kiirnlnerstrasse štev. 34, (poslopje meščanskega »pitala). Pošiljatvc po povzetnici urno in vestno. — Zapiski 0 miištrih in blagu gratis in franko. Moj mnogimi naznanili, posebno za tire, morijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupiti, za katero firma prodajalca no da dovoljno garancijo. Pri moni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzomejo, doka« naj- MtrOKtJŠC NOlitlllOKl i 1 "fl|~| j u IO if\ prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s -i-" *M ■■^ & čisto verižico, medaljonom, otuijcm, ključom in 51otnim garantilnim listom, in z roservnim urnim steklom vrod. Taisto krono-časoincrno uro, najfinejšo v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. t £ Ofl €»*l ▼•U* praktična, dobra in čista romontoirna ura, (wvr Ktako zvana cesarska ura, ki jo najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom iu p. duhovnikom itd. so te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. fJr± "1 {n |W ir\ se dobijo moderno vojaške uro, lehku, lične, *AiX MMM IU m. ^ it*i srebrna remontoarna ura, so brez ključa ► »ium* lil ^i. n;tvijai z verižico in medaljonom vred. Samo 40, 50 in 60 gl. ,1;ita ara M gospo a diama„ti. Samo 30, 35 in 40 srl.p,ava anglelk? siebr»a.rouio» Zlatnine garaatovana m patentovana. toarna ura z dvojnim pokrovom, zlata ura za gospo z verižico, Samo ^3, ^5 in 27 gl. „ vrod. Samo 35, 45 in 50 gl. r^^^&MnMm fina zlata remontoarna ura s kristalnim steklom, 105 in 115 Samo 60, 75 in 100 gl. gld. z dvojnim steklom. SaillO 200_300 *rl Pr,'lv* angleški kronometer, z roinon- O toarom, dvojnim pokrovom in kristalnim steklom. Razen tega vt*e kjo drugod ali od kogar druzega razglašene uro oeucje. Delavnica za poprave ur. St aro ure, večkrat dragi družinski spominki, so popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s Kletno garancijo gl. !•/„ g]. 3, 5 do 10 gl. (d c. kr. urada za kovani denar na Duuaji kot prave uradno izprobane. Prstani« Prstani za dame gld. G, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Pečatni prstani za gospodo gld. H, 10, 11, Vi do 20. Zakonski prstani gld. 5, G, 7, 8. jfJalf urno verižice Verižice, kratke s ključem gld. 15, 20, 25, 30, 35 do 80 v vseh izdolanjih, kakor se moreš /.misliti. Verižice, dolge z gladkim ali faoosiranita premikačom z biseri ali na robce zbrušenim kamnom gld. 28, 30, 35, 40, 55, G0, G5, 70, 80 do 150. jfilaii medaljoni za gospode in gospo. Z žlahtnimi kameni gld. 14, IG, 18, 20, 22, -J4, 30, 35, 40, 45, 50. /IalaU uliaui. Lečice za otroke gld. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3, s kamenji ali brez njih. Uhani, dolgi ali okrogli s kapljami ali brez njih, gladka ali z žlahtnimi katuoni ali v obliki pušice gld. 12, 15, J8, 20 do 30. Boutons z dijamanti ali "briljanti gld. 50, 55, 1)0, 100 do 500. Klali guiiibiči za »rajce in niaiišete. Z žlahtnimi kameni gld, G, 7, 8, 10, lit, 14, 18, 20. 'Al.-it1«' l»r»*<'. Navadne v najnovejši izvršitvi gld. 12, 15, 20 do 25. S fotografijami gid. 12, 15, IG do 40. Klati križci gld. G, 7, 8, i), 10, 12. Z biseri ali žlahtnimi kameni gld. 8, 9, 10, 12 do 25. Klale iiaprMiie igle. V raznih oblikah, Jokey, Sport itd. od gld. 5 do 30. Z žlahtnimi kameni od gld. 5 do 30. Z briljanti gld. 15 do 150. Klate liriicc»lcttc. Gladki obročeki različno velikosti gld. 18, 20, 86, 30 do G0. Z žlahtnimi kameni ali biseri 30, 30, 40, 50 do 80. Z briljanti od gld. 80 do 500. I* i s in ena naročila so na |»o»Imo povzetjei ali poHilfatcv znosita v 21 urah izvrše. Na posebno zahtovanjo so pošiljajo tudi uro iu verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošljo. Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz Btojiin s svojimi terjatvami na visočini časa. VmI, ki si novo uro in zlatnino naročiti žolč, Vsi, ki stare ure ali staro zlatnino za novo zamenjati hočejo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti. t* MI itn* #<>ao##j### 9 Uhren- und Goldwaaren-Fabrikant, Rotkenthurmstrasse 9, nasproti \Vollzeile, (1H8—1) ^itsaov na*J Me dobro ztipoiuiil. Izdatelj iu za uredumivo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne' Y6S