muhi......miiwwwwww^ ■ 1 t1' * 1 ^ ■ 1 ■■'' '■'' ' 1 1 ■■ , _ i' i . i ■ , .,.,■■ . i. m .* i i , i _!__^ _-_____.___v ____ LBTO XXIV VOL«, XXfyi|Ijfl Društva povabljena od mesta k praznovanju. Mesto Cleveland bo prfczno valo v dnevih 22. do 30. juKja 125 letnico svojega obstanka. V ta namen se vrtijo priprave že več tednov, ker bo praznovanje kolikor mcffcoče slovesno. 2upaA Fitzgerald je imenoval posebno komisijo, kateri načel ju je Donald C. Dougherty, 1836 Euclid ave. Uredništvo je dobilo od pripravljalnega odbora posebno pismo, da se razglasi našim društvom. Pismo se glasi: Sokolska in druga telovadna društva raznih narodnosti v Clevelaqdu bodejo pozvana, da prirede nekaj telovadnih vežb v dnevih 22. do 30. julija ob priliki praznovanja 125 letnice Clevelanda. Mesto le pričakuje v kakem številu se bodejo odzvala clevelandska telovadna društva, da sodelujejo pri slavnosti. Dne 23. julija, drugi dan slavnosti se bo priredila javna tekma v telovadbi in vseh mogočih športih. Tem tekmam se dali ime: Clevelandska olimpijada". Pri tej olirapijadi želi mesto, da bodeluiejo vsa telovadmi društva. Druga posebna zanimivost tega dneva bo dirka zastopnikov raznih narodrio-sti, ki so naseljene v Cleve-lahdu. Nadalje se priredi dne 20. julija "Praznik narodov*4, ogromna igra, ki se viti v rl|(ilrl*iiiCu m "'IIIIR ucii&VTi Pri tem "prazniku narodov" bodejo proizvajale skupine raznih narodov, svoje narodne plese in i ere s konečno "masque - tableaux", kjer se bo posebej povdarjala amerikanizacija mednarodnih skupin naseljenih v Amerikk Slovenska telovadna društva ter posamezne skupine, ki želijo sodelovati naj se nemudoma prijavijo pri M,onte F. Bourjaily, tajnik županove komisije, sob« št. 305, City Hall." Tako se glasi pismo županovega odbora. Mi. le pristavljamo, d« .v - očigled dejstva, da - bodejo pri tem praznovanju udeležene vse narodnosti, prebivajoče v Clevelandu, da se tudi naš narod odzove. Društev Imamo dovolj, ki lahko nastopijo, io nekaj slovenskega petja na programu splošne slavnosti bo gotovo krasno upljiva-lo na ameriško javnost. Od zanimanja društvenih odborov je torej odvisfto, da Slovenci ne zaostanemo. o — Danes, v sredo, IS. junija, se vrši izvanredna konferenca Slov. Nar. Doma v Rud. Božeglavovi dvorani (Birko-va). Pričete^ 1730 zvečer. Naj nikdo ne zamudi te važne konference. — Jugoslovanski generalni konzulat iz Chicage naznanja, da bo znašala taksa za potne liste od 1. julija 1021 do 1. jan. 1922 svoto $4.00. Taksa se sprejema samo v money ordrih. — V četrtek, 16. junija, dobijo sledeči rojaki svoje državljanske papirje na Common Pleas sodniji, soba St. 1. Frank Kokotec, Frank Cu-lek, Fred Kolman, Anton Ka-stellc, Anton Adler, Anton Gole, J os. Komiclar, John Ar-ko, John Laurie, Mike Pod-boy, Dan Ljubičič. Vsem no-vim-državljanom naše častit-ke. — Naše cenjene naročnike in čitatelje opozarjamo na prihodnjo številko, v petek 17. junija, kjer bo popolen oois nove slovenske tvornfce, The Frank Dry Cleaning Co. Odprla delavnica. 7 um^^^mmmmmmm \ Delavska konvencija je proti njej. Denver, Colo., 14. junija. Včeraj je bila tu otvbrjena 41. letna konvencija največje ameriške delavske organizacije, The American Federation of Labor. Otvoritveni nagovor je imel veteran ameriških delavcev, predsednik Samuel Gompers, ki je pozval organizirano delavstvo, da se z vso silo upre skupnemu poskusu razbiti delavske organizacije in je objednem pozival farmarje, da se pridružijo delavskemu gibanju. Posebno pozornost je Gompers povdarjal na boj kapitalistov za "odprto delavnico". Rekel je, da "predno zapade prihodnji sneg", da bodejo vrste organiziranih ameriških delavcev pet milijonov mož močne, in potem naj pridejo nasprotniki delavstva in poskusijo svojo moč. Trgovske zbornice in velike korporacije, je dejal Gom-pers, potrošijo silne svote denarja s tem, da oglašujejo po časopisih cele strani oglasov, v katerih pnpovedujejo delavcem, da je le "odprta delavnica" njih napredek. Kdaj se je Šlo še velikim korpora-cijam za delavski dobiček. Kompanije ne trošiio denar za delavski napredelc, pae v svojo lastno korist, ker vidijo v neorganiziranem delavstvu t"' fiJi i 13i i - ma^m ■• a. i* • i - svfjj- uOuiceici uucmi se noje organiziranega delavstva. Bivšijcongresman Keating, urednik delavskega lista "Labor", se je izjavil: Ameriki danes ne grozi boljševizem, pač pa burbonizem —iurbo-nizem pijan od vojnih dobičkov. 15.000 novih ameriških milijonarjev je bilo ustvarjenih v Ameriki tekom vojne, dočim je ob istem času uit^Io 50.000 ameriških fantov na bojnem polju. Ljudje, ki danes kriči i o po. odprti delavnici so stali ob cestnih vogalih tekom vojne ter gledali fante, kako korakajo v smrt, nakar so odšli v svoje urade in povišali ceno vsem svoiim izdelkom. Danes, kontrolira peščica mož denar in kredit in hočejo več dolarjev za svoje izdelke, dočim hočejo dajati manj dolarjev za izdelano blago. "Mr. Keating je konečno zagovarjal« demokracijo v industriji kakor demokracijo v ameriški politiki. --—o-- -r Komaj so se pobotali kar-penterji in drugi stavbinski delavci pa so zaštrajkali navadili delavci pri stavbinski industriji, tako da zopet sko-ro vse gradnje počivajo. Na-, vadni delavci so • odšli na štrajk,icer so jim preveč odtrgali od plače. Prej so imeli 87 centov na uro, po novem pa 57 do 00c. na uro. Dočim je bilo drugim stavbinskim delavcem odtrganih 17 procentov plače, so pa navadnim delavcem odtrgali 20 procentov, in to je, proti čemur delavci protestirajo s št raj kom. Zidarji so morali prenehati z delom, ker nimajo nikogar ki bi jim opeko nosil. 7000 takih stavbinskih delavcev je v £le-velandu na Strajku. — Henry Ford je znižal cene svojim avtomobilom. Avtomobil za 5 potnikov velja danes samo $415.00. Ford je je izjavil, da je njegova tovarna tekom meseca maja izdelala vsak dan 4000 avtomobilov, in da naročila prekašajo vse rekorde. — Sest policistov je suspendiral Chief Smith iz službe, :>tiri odi piMostr i Kongresja mir. Tudi poslanska zbornica je potrdila mir. Washington, 14. junija. Kongresman Porter iz Penn-sylvanije je včeraj vložil v poslanski, zbornici kongresa resolucijo, s katero se uradno naznanja konec vojne med Nemčijo in Zjedinjenimi državami. Resolucija je bila sprejeta s 305 glasovi, dočim je proti glasovalo 61 kon-gresmanov. Senatna zbornica Ifongresa je že pred več tedni sprejela podobno resolucijo, toda ker je razlika med poslansko in senatne resolucijo, se bodejo sedaj med senatom in poslansko zbornico vršila pogajanja, ki bodo trajala več tednov, predno se mir v resnici proglasi. Proti resoluciji v poslanski zbornici so glasovali - skoro vsi de-mokratje. En nam republikanec je nasprotoval. S tem, da se je kongres izjavil za mir, pa Zjedimene države še niso priznale mirovne pogodbe, kakor je bila sklenjena v Versailles med Nemci in »zavezniki. Tozadevno se bodejo vršila- še posebna diplomatska pogajanja. — Da prihaja v Cleveland, preko jezera iz Canade utiho-tapljeno žganje, je dognala policija v pondeljek zvečer*, ko je opazila sumljivo barko čoln se je sumljiVo sukal po vodi, ift poli^jski poročnik Lang z nekim drugim policistom je čoln zasledoval, toda "posidka" v čolnu je začela strel/ati* in ko je prišla poli-'cija bližje, je dobila prazen Čoln in znamenja, da se je nahajalo v njem importirano žganje. * — Predsednik plinove družbe, Mr. Martin B. Daly, je pisal županu ponovno ' pismo, ■ naj župan kaj ukrene, da se ,s plinovo družbo sklene nova pogodba »glede oddaje naravnega plina. Kot se je izjavil župan Fitzgerald, je naročil pravnemu uradu mestne vlaae, da izdela nov načrt pogodbe, katero sklene mesto s plinovo družbo, in da bo ta pogodba predložena pri prihodnjem zasedanju mestni zbotnici. V tej novi pogodbi se bodejo naredile nekatere olajšave za kompanijo, dočim se bo glede cene plina vršila nova debata. — 15 letni James Byere je ukradel nekaj pisem na pošti, in sodnik Westenhaver ga je v pondeljek obsodil na tri leta zapora. — ProBi se Frank Kenik, -doma Iz Brezovega Dola, občina Ambrus, ki je prišel 1013 v Ameriko, da se javi generalnemu konzulatu SHavChi-cago, Tli. Ravno tako se prosijo rojaki, ako vedo zanj, da sporoče to gen. konzulatu, 115 So. Dearborn St. Chicago, III. — Mrs. Mary Vatovec iz Thames ave. je šla po Euclid aye. in opazila neko gospo, ki je imela takozvano 'georgette bluzo", to je bluza, ki je lepa in nrična, toda ničesar ne zakrije. Tn skozi to bluzo je Mary videla tudi da nosi gte-pakorzet, ki je bil pravo umetniško delo. Mrs. Vatovec sama je dotičnl korzet z velikim trudom, potrpežljivostjo in stroški naredila. In potem ji je bil ukraden^ Mrs. Vatovec je dobila ime in naslov sedanje lastnice toga korzeta, ki je bila poklicana na sodni io da razloži kako le orni a do nWa ^ r • m t o • , • ' .V, . -i , - Morilci U so ubili Dan Kaberja m dobili nagrade za umor. Državni praynik Stanton je dvignil štiri obtožbe na u-mor prvega reda v zadevi Ka-ber. Obtožba na umor prvega reda je dvignjena proti Mrs. Mary Brickel, .69 let stari materi Mrs. Kaber, nadalje proti Mrs. Kab4r, proti njeni hčeri Miss Marian McArdle in proti neki j vedeževalki, Mrs. Colavito. Ta Mrs. Cola-vito je obdolžeiia, da je ona preskrbela strup za Dan Kaberja in objednem tudi, da ga je z nožem ali tilo napadla. Državni pravuik Stanton je v pondeljek dofcil v posest srebrnino, ki ji bila baje u-kradena iz Kabfrjeve hiše. O tej srebrnini ji Mrs. Kaber prvotno trdilai da je bila ukradena one noči, ko je bil Dan Kaber, njpn moz umorjen. Morilci so bili roparji. Toda sedaj je Drišlo na dan, da je Mrs. Saber pobrala zlatnino in sfljbrnino v hiši že tri dni pred umorom ter jo dala prenesti j stanovanje vedeževalke Mp. Colavito na 73. cesti. Kijdba te srebr-nine je eden niitdžjih dokazov proti Mrs. maber. Policija je nadalje/Atirala neko Mrs. M— (kajlre polno ime ne izdajo), nmerka te Mrs. M— je v pondJjek izjavila policiji, da je Ala navzoča, ko je prišla Mrl Kaber v stanovanje njenajbatere, Mrs. M— ter ji izr^Jila v kuverti $500, objednem pa tjjamantnt {)rstan umorjenega, z naroČi-om, da Mrs. M— izroči vse to morilcem njenega moža kot plačilo. Mra.*M— se je zbjedno s svojo hčerko izjavila napram državnemu pravniku Stantonu, da lahko spozna one Štiri moške, ki so Dan Kaberja umorili, kajti hodili so večkrat v njepo stanovanje in ji grozili s smrtjo, ako ne pregovori Mrs. Kaber, da jim plača $5O0O, kakor je Mrs. Kaber obljubila za u-mor. Mrs. M— se je nadalje izjavila, da je bolni Dan Kaber,. ko je bil napaden od morilcev, ugriznil enega izmed napadalcev v prst in mu odgriznil konec prsta. Po tem znamenju se ga lahko spozna. Nekega Jne so morilci prišli v stanovanje Mrs. M— tdr odpeljali v avtomobilu njprio hčer na Public Square, kjer so jo prisilili, da je vzela cestno karo do stanovanja Mrs. Kaber, katero je morala prositi za obljubljeno nagrado. Na 3rd St. fe čakala to dekle omenjena Mrs. Colavito, da jI prinese denar za morilce, tod.i hčerka Mrs. M— je bila tako prestrašena, da ni mogla stopiti pred Mrs. Kaber z zahtevo po denarju. Na policijski postaji imajo avtomobil, v katerem so se morilci vozili. Državni pravnik Stanton ni hotel aretirati Mre. M— niti njene -hčere. Morilci so bili tako .nasilni, da dobijo denar od Mrs. Kaber po posredovanju Mrs. M—, da je bila slednja prisiljena seliti se iz hiše na 43. cesti v drugo stanovanje na 73. cesti. Mrs. M— je nadalje povedala državnemu pravniku, da je poznala Mrs. Kaber ,štiri leta in ii je skoro vsak mesec prerokovala srečo na karte. Po umoru pa Mrs. Kaber ni hodila več k njej. Nadalje se je izjavila Mrs. M-: Vsredo pred umorom Dan Kaberja, ie Mre. Kaber povabila k »ebi dva morilca^ nenatančno razkazala vso hišo, tako da sta veddf z* *MHe sobe in stopnjice, kadar prideta v hišo z namenom umora. V četrtek, 17. julija bi se moral izvršiti umor, toda ko so morilci dospeli pred hišo, niso dobili dogovorjenega znamenja, in so odšli. Drugi dan pa je Miss Marian McArdle prišla k Mrs. Colavito in ji je povedala, da bo za drugi večer "vse' pripravljeno", in naj Mrs. Colavito pošlje morilce na mesto "ob pravem času". Iz tega se vidi, da je 19 letna deklina, hčerka Mrs. Kaber, vedela za umor prav natančno. V soboto, dan po umoru, je prišla Mrs. Kaber v Cleveland, se oglasila naj-prvo pri svoji materi, Mrs. Brickel, nakar se je peljala v svoje stanovanje. V pondeljek in torek Mrs. Kaber ni bila zaslišana od državnega pravnika, ker je slednji zaposijen pri obravnavi proti bivšemu vrhovnemu , sodniku McGannonu. Mrs. Kaber se nahaja v county zaporih, precej daleč stran od svoje hčerke. Mrs. Kaber je imela v pondeljek precejšno vročino, radi rane, katero si je z nožem prizadjala, ko si je v New Yorku hotela vzeti Življenje raje kot da bi prišla pred sodnijo. Vendar rana ni nevarna, in zdravnik se je izjavil, da se bo kmalu zacelila. Noč in dan gtoji pred njeno celico straža, ker se oblasti boje, da bo Mrs. Kaber skušala ponovno storiti samomor. Medtem pa se je začel sodnijski boj za hišo ranjkega Kabra. Mrs. Kaber je prodala potom neke real estate kompanije hišo nekemu Alex Davidu, ki sedaj stanuje tam. Hiša se nahaja na 12537 Lake ave. Lakewood. Oče umofjenega Dan Kabra, Moses Kaber, ki stanuje na 1389 E. 107th St. je šel v pondeljek na sodnijo in dobil od sodnika prepoved, ki uničuje prodajo posestva, dokler ne bo sodba proti Mre. Kaber gotova. Ako bo Mre. Kaber spoznana krivim, propade prodaja hiše. Ranjki Dan Kaber je naredil oporoko 4. marca, 1919, v kateri zapušča to hišo svoji ženi. Maja ; meseca lanskega leta pa je | dala prepisati Mrs. Kaber hišo na svojo hčer, Marian McArdle, nakar je prešla hiša v upravo Alex Davida. Hiša je ocenjena na $24.000, in pohištvo v njej na nekaj tisoč dolarjev. " Zmenoj je vse preč," se je izjavila v torek Mre. Kaber, ko je bila poklicana pred dfžavnega pravnika Stanto-na. "Naj poveta kar hoč^pi, vse se bo štelo v mojo krivdo. Raditega je najbolje, da po resnici povem vso zgodbo. Ničesar ne bom priknla ali zatajila. Moji prijatelji lahko tudi vse povedo, kar vedo. Le toliko rečem, da je moja Marian nedolžna." o — Za $5000 diamantov je ukradel neki žepni tat zlatarju Zasladu, 5604 Woodland ave. na ulični kari v Euclid Beach. Zaslad je čutil tatovo roko v žepu, hitro zgrabil po njej, in so tata aretirali, toda diamantov niso dobili pri njem. Najbrž jih je hitro oddal svojemu tovarišu. —h Bostona se poroča, da so tam odšli na štrajk stavci pri vseh časopisih, ker se niso mogli zjediniti radi plače. The Frank Dry Cleaning Co. je odprl nov urad na vogalu St. (3air ave. in 07. ce- ■ r - - : tr ^dOC« * J Nemci in Kajzer Nemško ljudstvo čuti za monarhijo. Berlin, 14. jutiija. Nemčija je danes republika brez republikancev. Ljudje v Nemčiji, ki danes služijo republikani-zmu bi iutri ravno tako brez pomisleka služili kajzerju; — Nemec, ki je zapisal te besede je poznan po vsej Nemčiji kakor tudi po ostalem svetu kot eden najbolj neustrašenih nemških urednikov — Maximilian Harden" Tekom pogovora z ameriškim časnikarjem Milton Brenner, se je izjavil: Bodite prepisani, da govorim resnico, da Nemci nikakor ne verujejo v republikanski način vlade. Nemci so po-Bili republikanci. Vsa stvar je prehitro prišla nad Nemce, da bi se mogli iskreno vživeti v nove razmere. Monarhija je propadla, ker ni mogla izvesti svojih načrtov. Ljudje so mislili, da lahko kupijo boljši in lahkejši mir, če spremenijo formo vlade, in šli so ter spremenili monarhijo v republiko. Danes pa so razočarani, polni grenkega očitanja in jezni radi mirovne pogodbe, katero so dobili. Nemci . nikakor niso prepričani, da so zgubili vojno. Oni so mnenja, da jih je nekdo 08leparil za zmago in mir. In odtod prihaja jadiko-vanje radi vojne odškodnine, ki se jim je naložila . Drugo znamenje, ki je sigurno, aa se Nemci zavedajo, da oni niso vojni krivci je neprestana procesija novih knjig, ki prihajajo iz nemških tiskaren, in v katerih se bere neprestano, da Nemčija ni zakrivila svetovne vojne. Toda veliko bolje bi bilo za Nemčijo, da preneha lamentirati in se poloti resnega dela. Gospodarsko je danes Nemčija na skrajno slabem stališču radi obilega dolga zaveznikom in radi silnih davkov, katere prenašajo domače industrije. V političnem oziru pa ima Nemčija danes tako majhne može, da prvi kajzer, ki je zmožen in rabijaten zna dobiti vajete nad nemškim ljudstvom v roke. United States Relief Shippment. V pondeljek se je vrnil iz. New Yorka Mr. Frank J. Lau-sche, ki se je podal tja v zadevi pokradenih zabojev po-šiljatve United States Relief Shipment. Dognal je V glavnem uradu kompanije, da je vso stvar zadrževala in zavlačevala čeho-slovaška komisija od čeho-slovaškega generalnega konzulata, ki ni izročila izročenih ji listin zastop stvu zavarovalne družbe. Da ni Mr. Lausche sedaj spravil to stvar v red, bi lahko čakali še^par let na odškodnino. Zavarovalna družba je ponovno zatrdila in garantirala plačilo odškodnine, kakor hitro se izvršijo še nekatere formalnosti. Glede teh formalnosti bo vsak pošiljatelj zaboja, ki je bil pokraden, dobil iz urada United States Relief Shipment natančna navodila, kaj mu je storiti, da se izvrši plačilo odškodnine. Kakor hitro se prejmejo odgovori od vseh prizadetih, se predloži konečno vsa. stvar kompa-niji, nakar ni zadržka za izplačilo odškodnine. U. S. Relief Shipment,, per L. J. Pire, predsednik. —Mesto je kupilo ta teden 81.000 ton premoga za mestno elektrarno. Premog so kupili po $3.12 tona. * *-« -... i'... ■ ■■ Kapital vabijo. Boljševiki vabijoi kapitaliste ? Rusijo. , i/ Pariz, 14. junija. Časopis "Petit Parisien" priobčuje danes pismo ruskega boljše-viškega prometnega ministra, Leonida Krassina glede spremembe v notranji boljše-viški politiki. Vlada v Moskvi si je vzela za svoj cilj rekonstrukcijo notranjega položaja v Rusiji, in boljše\dki nameravajo to doseči s pomočjo tujezemskega kapitalizma. Boljševiki so prišli do prepričanja, da je kapital potreben, da se oapro viri ruskega narodnega bogastva, in ruska vlada namerava garantirati kapitalistom njih denar, katerega vložijo v ruska podjetja. Rufnja je pred kratkim naročila za 5 milijonov funtov blaga ($25.000.000) v Angliji, za 50.000.000 lcron na švedskem, za 3.000.000. 000 mark v Nemčiji in za $10. 000.000 v Zjt?dinjenih državah. Ker je pa ruska zaloga zlata omejena, je ruska vlada prisiljena dajati koncesije tuiemu kapitalu. Kot je izjavil Krassin, se snuje ogromen mednaroden odbor kapitalistov, ki bo zalagal Rusijo z denarjem, rako da se uredi ruske finance na zdravi podlagi. Kakor hitro se v .Rusiji razvije delo in kapital, prenehajo tudi notranji nemiri. pokrila na ta način, da bo natiskala toliko papirnatega denarja, da bo den?ir zgubil vso svojo vrednost. Lenin še ni zgubil upanja na svetovno revolucijo, toda izjavil se je, da danes ni čas za tako revolucijo, "ker narodi niso zreti." ■ m ■ — Naša slovenska banka, The North American Banking & Savings Co. St. Clair ave. in 02. cesta v Clevelandu, O. je podarila lepo svoto $100 za ponesrečene rojake v Pueblo, Colo, obenem se je izjavila, da je pripravljena sprejemati darove tudi od drugih, da jih odpošlje odboru, ki bo preskrbel, da se s tem denarjem pomaga nesrečnim rojakom v Pueblo. — "Moj oče vas je tepel z biči, jaz vas bodem pa s škorpijoni," tako nekako se nam obeta v bodočnosti kar se tiče prohibicijskih postav. Dosedajni generalni komisar za prohibicijo, John Kramer, v Washington u, je bil precej milosten in je .tudi včasih malo z enim očesom zamižala toda novi generalni komisar prohibicije, major Haynes se je izjavil, da ne bo poznal nobenega prizanašanja, pač pa se bo postava do pičice spol-novala. Nikdar ne bo Haynes nobenemu grešniku prohibi-^cije odpustil. Izjavil se je, da se je dosedaj vse premilostno postopalo, in se bo moralo to nehati. Novega prohibicij-skega komisarja je imenoval predsednik Harding. — Mestna zbornica ie pri pondeljkovi seji "oprala" Župana Fitzgeralda in njegovo mestno upravo. 16. council-manov je glasovalo, da župan pametno gospodari z mest* nim denarjem, 10 councilma-nov pa je protestiralo proti taki izjavi. .Councilman Damm se je izjavil, da se nahaja že dolgo vrsto let v mestni zbornici in je videl že dokaj umazanega perila očiščenega, toda enakega "pranja" še ni videl. Damm je votil proti zaupnici županu. — Pismo ima pri nas Jota Per. . f | d. : ■ • iž I'ilm: ', > • ; . „. ' ■ 1 —t:m "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOMB) KAKO« M I M Al ( lM Ameriko ... - $4.00 U Cleveland po poitt - $5.00 ZaBvvopo.....W.50 PosaiiMMna itavflka ■ Vm pim, dopisi ta denar naj m poillja m "Aaiariika Do-ovi«a" •11» 8l Clair At®. N. B. q«vla»d, Ohio Tel. Cuy. Princeton 18» FAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. P1RC, BdUm ISSOTp MONDAY, W1DWB8DAT AWD FRIDAY___ Rad bj 25.000 Slmwuis is the City of Qefeliod ud Aewhert. MfcrtUng rates on reqiest. American io spirit Foreign in l»gufe |fr Entered m noii4-o1mi matter January Bth IMO, at tke peat office at ITteveUnd. Ohio under the Aet of March 3rd, 1879. NoTssTwed. June 15th 1921 Druhal in inteligenca. Vsakdo ima lahko svoj lasten okus o lepoti kot grdobi. Nihče ne more reči, da je lep prizor gledati maso, kako divja in buči po ulicah brez vsake pameti, ki je sicer perso-nificirana v dostojnem in premišljenem ljudskem voditelju. Če je v druhali sto glav, je tu sto možgan in sto živinskih nagonov. Inteligenca, fina zavest in disciplina dajejo revoluciji in barikadam dostojen značaj, nekako kultivirajo revolucijo, toda samo tedaj, ako je vse to pod komando človeka, ne mesarja ali divjaka— Kdor je videl v eni izmed zapadnih ali južnih ameriških držav linčanje Človeka, večinoma črnca dostikrat pa tudi belca, bo gotovo imel vzroke da se boji divjanja silovite ljudske drufcali, ponorelih državljanov brez državljanske zavesti, kajti lahko si misli, da taka druhal kot Tatari poruši palače in zgradbe, muzeje in kulturna središča. Linčanje je ocjginalna amerfcka podivjanost, ki je prišla v navado, ker so se ljudje nekoč bali, da postava ne bo dovolj kaznovala zločinca. Linčanje je v navadi, kjer postava ni v stanju dovoljno zaščititi življenje državljana, pa vendar, nikdar ne sme, ali ne bi smela, po-divana masa soditi v nobenem slučaju, kajti sicer pridemo do anarhije. Anarhija je negacija najbolj svetih človeških institucij, kadar se dopusti razjarjeni druhali, ki je gluha in slepa, da sama deli sodbo, brez preiskave, brez dokazov, brez porote. Kolikokrat se je zgodilo, da je kaka prostitutka, ki si je želela reklame in hotela "zbrisati' svoje grehe v javnosti, zakričala in se drla: "Držite ga, ubijte ga, kajti razžaliti je hotel mojo čast!" Mislila je seveda kakega zamorca v bližini......In v takih trenutkih postane ameriška druhal mahoma divja. Divja, zverska narava se pojaui v dostojnem človeku, prične se strastna gonja, dokler druhal nesrečneža ne ulovi, popade in pripne na prvo vejo v bližini. Vtyda druhali je vlada anarhije, pogube za človeško družbo. .Fa naj si druhaf gfe Se tako za plemenitim namenom in ciljem, druhal ie druhal, nezakonitost, strast, zločin nad človeško družbo, ker človek tedaj pozabi na dostojnost in postane žival. * * • K ■ K Ničesar ni bolj prijetnega (za pijanca) mi bolj grdega (za poStenega človeka), kot videti ponoči osebo, kako se ziblje po cesti. Z rokami maha po zraku, kako bi se otepal sitnim muham ali boril z volkodlaki. Od enega konca ceste do druzega se ziblje kot bi hotel z nogami opisati zgodovino svoje preobilo zavžite pijače, zdajpazBaj zaostane in momlja sam s-seboj kot medved, katerega so opikale čebele. A tam, v poSteni družbi, bo igrala ta pijandura drugo jutro ulogo prvega kavalirja in gentlemana, dame se mu priklanjajo, kajti on je gentleman, ker je duhovit, ker ima karijero itd. Ali če je oženjen, pride domov in se zvali kot prasec na postelj ter bo smrčal v škandal cele družine celo jutro in predpoldne. Tudi taki pojavi žalijo v vas vsako človeško dostojanstvo, torej se jim izogibljite. Kaj vam pomaga vsa učenost, naslovi, razum, inteligenca, ako ni značaja in ne poznate svoje mere. Neštudiranemu človeku se marsikaj odpusti. Pravimo, nima šol, stariSi so mu zanemarili vzgojo, toda kdorkoli ima kaj zavesti, dostojanstva, ta se bo ogibal enakim dogodkom. Piti ali pijan biti je velika razlika kot je med človekom in živaljo. f DOPISI. Lorain, O. V zadnjem dopisu sem omenil različna nazi-ranja, ki jih imajo ljudje o državljanstvu in amerikanizmu sploh. Danes"pa se ozremo nekoliko na dolžnosti, ki jih dobi oseba, kadar prejme a-meriško državljanstvo. Zadnjič sem omenil, kako različna mnenja vladajo o državljanstvu, le pravega pomena ljudje ne razumejo. Torej kaj je državljan? Ali državljanstvo v resnici ne nudi drugih ugodnosti kot onih, katere ste čitali v zadnjem dopisu? Vsak državljan ima obveznosti napram državi in sebi. Ko ste prejeli ameriško državljanstvo ste se popolnoma odpovedali vsakemu kralju ali cesarju princem in sploh vsem vladarjem in njih postavam. To ste v manjSi obliki naredili že tedaj ko ste prejeli prvi papir, natančneje in strožje ste pa prisegli, ko ste stali pred sodnikom. Objed-nem ste prisegli zvestobo, trajno zvestobo svoji novi domovini, in morate torej predvsem gledati, da postave ne izrabljate, pač pa vedno delate to, kar je v korist države, ker če ima država korist in napredek, ga ima vsak posa- 1 meznik. Vaša dolžnost je u- ! deleževati se volitev, kajti od volitev je odvisno kako drža- va napreduje. Ako državljani zanemarjajo svoje dolžnosti, bo zanemarjena cela država in predana v roke nesramnim izkoriščevalcem, kar bodete kmalu čutili na svoji koži. Glasom ustave jma vsak za-garantirane svoje osnovne pravice, in silen naroden greh je, ker ogromna množica ne zna svojih pravic uporabiti sebi in državi v korist. V tem pride zopet državljanski klub do upoštevanja. Noben človek ni tako učen, da bi vedel vsč, zato se je pa treba shajati, da se izmenjajo medsebojna mnenja, eden pove to, drugi drugo, in pred seboj imate ilnbro sliko splošnega položaja, katero potefri razbistrite še s svojim lastnim umom in previdnostjo, j In nikjer ne dobire toliko Eriložnosti politično se izo-raziti v državljanstvu kakor v poštenih, resnih državljanskih klubih. Kar se razpravlja pri kozarcih in na cestnih vogalih, največkrat ni vredno besed, ki se jih potroši. Kakor vam je potreben kruh za vsakdanje življenje, tako vam je potrebna politična izobrazba za politično življe- nje. Ako hočemo bojevati uspešen boj za napredek, moramo imeti trdno podlago in orodje, s katerim se bojujemo. Orodje za političen boj je politična borba, znanje postav ter stvari, ki koristijo državi. Ako pridejo na vlado možje, ki nimajo dosti vesti in vidijo, da se masa naroda ne zanima za politiko, so podobni ti možje pticam ropari-cam, ki kradejo ljudske koristi. Ako pa se narod zaveda, tedaj so tem pticam ropari-cam postrižene peroti, da ne morejo letati okoli " , - Tudi o politiki imajo razni ljudje različna mnenja. Eni( politikarji so za vero, drugi so proti, tretji so slepi, sami ne vedo kaj bi s politiko, potem imamo zopet takozvane boljševike, ki ( merijo politiko z nožem in svincem, itd. Vsak po svojih idejah. Toda politika v resnici ni druzega kot prizadevanje državljanov, da ustvarijo vlado in državo, ki je po njih mnenju najboljša, da skrbi, za srečo in blagostanje dr-j žavljanov. Večina prevladuje. Ako je veČina pametna ter napredna, bo tudi vlada taka. 0 vsem tem se j)a mora pre-, prosti državljan šele posebej učiti. Vsak državljan mora spoznavati svojo lastno zemljo, njeno lego, prostranost, njene riaravne zaklade, jezera, reke, planine, gore, doli-] ne, pridelke in vse drugo, kar j tvori in kar se ustvarja v državi. Potem ko*dobro pozna zemljepis in zgodovino svoje države, bo začel študirati po-. stave, ustavo, temelje na ka-| terih sloni država, in skušal, bo pota in sredstva, kaj bi se dalo kaj zboljšati za splošni blagor. Vse to spada v politiko v čistem pomenu besede. Pri vseh teh stvareh pride' zopet v poštev državljanski klub. katerega dolžnost Je razlagati vse to. In Slovenci potrebujemo mnOgo pouka. Ne radi tega, ker smo mogoče nazadnjaški narod, ampak | ker smo bistre glave, pa klub temu mnogokrat zanemarjamo to, kar nam je najbolj potrebno k napredku: državljanstvo in politika. V prihodnjem dopisu bo-( dem končal to razpravo in | bodem jako hvaležen, ako j mi je sledilo lc par rojakov in si zapomnilo te vrstice. Saj bo njim samim v prid. L. Prezelj. i —o— EVROPSKI POLOŽAJ IN NACIONALIZEM. Široki ljudski sloji se dejansko udeležujejo političnega boja tedaj, ko jih v to prisilijo družabne razmere ali, če je povprečna „ kultura in izobrazba množic dosegla že gotovo višino. Pred franco-1 sko revolucijo je bila politika izključno stvar vladajoče aristokratske družbe, ki je tekom stoletij pripravila ljudske množice v neznosen gospodarski položaj. Posledica teh nemogočih razmer je bila ravno revolucija, ki je uspela, ker so se je udeležile široke plasti prebivalstva. Duševni predhodniki revolucije, ki so bili v splošnem-enciklopedisti,- se miselno zrevolucionarili že poprej tisti izbrani del francoske družbe, Ki je vzel v roke vodstvo revolucije. Tako moremo ločiti #r zgodovini francoskega ljudstva zadnjih stoletij pri dele: dobro postopnega socialnega propadahja, v kateri so nastali pravi vzroki revolucije; dobo idejne revolucije in dejansko revolucijo samo. Družabni prevrat na Francoskem pa je udaril j preko meje francoske j države in sicer se je to gibanje najprej miselno širi- 1 lo, nato je prišla šele dejan-! ska revolucija oseminštiride-setega leta. } • Ko se je poleglo revolucionarno valovanje, se je nekoliko prenovljeni družabni red | ustavil. Napredovanje ljud-, ske izobrazbe, potem pa siloviti razvqj prometnih sred-, stev sta pospeševala zanimanje širokih ljudskih slojev za ' politična vprašanja. Razvoj { veleobrti je ustvaril napredne (delavske sloje, ki so pravza- j prav prvi spravili med ljudstvo politiko. Socialni teore- ...........m ■■ ........... tiki so postavili nove nauke in nastalo je znanstveno tekmovanje, katerega sad je bila ideja socializma, ki mu Je Marx dal odločilno smer. Mednarodni locializem pa je imel v drugem idealu,, t. J. v nacionalizmu, najmogočnejšega nasprotnika. Najizrazitejša oblika nacionalizma pa je bila država. Kult državne ideje in nacionalizma v predvojni dobi jo bil tako močan, da je. razblinil v nič miselno vzajemnost mednarodnih apostolov. V življenju se je izkazala ideja mednarodnega socializma brezpri-merno šibkejša od narodne misli. f 1 In tako smozamogli tekom vojne vsak dan opazovati, kako so socialistični voditelji glasovali za vojne kredite skoraj v vseh* onih drŽavah, ki so bile zapletene v svetovno vojno. Pristaši protivoj-nih idej so se tako postavili izven socialistične teorije in pokopali drugo internaciona- Zacet^k vojne je bil torej zmaga nacionalizma. Konec vojne pa je v oremaganih državah zadal nacionalizmu hud udarec. Druga za drugo so se rušile mogočne državne tvorbe, ideja mednarodnega boljševizma Je silno zavalo-vala po vsej Evropi. To velja v prvi vrsti za države enotne narodnosti. Narodnostno mešane države pa so razpadale vstyd težnie narodnih manjšin po politični svobodi. Oboževanje državne ideje je tu propadlo na račun zmagovitega nacionalizma. Ustvaritev narodnostnih držav pa nikakor ne nasprotuje boljševiškim idejam, nasprotno boljševizem ima v svojem programu samoodločbo narodov. Seveda je pri boljševikih udejstvitev samoodločbe narodov levsredstvo v dosego končnih smotrov komunizma. Boflševiki hočejo izločiti vsak vzrok narodnostnim bojem zato, da bF bili ti narodi laže dostopni komunističnim ciljem. Nekaj časa se je zdelo, da bo boljševiška" misel prežela vse narode in dežele, zakaj ravno vsled razmeroma lahke osamosvojitve narodnih skupin prejšnjih držav je narodna ideja navidezno zamrla. Toda to je trajalo le malo Časa. Osvobojeni narodi so se začeli zavedati velike nevarnosti, ki jim grozi od boljše-viškega gibanja, narodni duh je oživel, a v novih državah se je začela utrjevati državna misel, Ta preobrat zamoremo opazovati zlasti na Češkem in v Jugoslaviji. In kamorkoli pogledamo danes okrog po Evropi, povsod vidimo, kako so* narodi I ljubosumni na svojo narodno neodvisnost. Poleg tega pa niso mirovne pogodbe, ki so se sklenile pa samovoljnosti posameznih mogočnih predstavnikov v svetovni vojni zmagovitih držav, rešile zamotanega vprašanja samoodločbe narodov. Ker imamo na eni strani Še vedno tlači tel je narodnih skupini »a drugi pa tlačene narodnosti, ki streme "po narodnem osvobejenju, zato je še daleč tisti čas, ko ne bo več narodnih bojev. Tudi ne smemo pozabiti, da so manjši narodi, ki žive v lastni državi, le deloma svo-bodifl. Ker so gospodarsko in politično odvisni od milosti mogočnih držav, zato so tudi ti narodi primorani misliti na svojo obrambo in resnično svobodo. Kapitalistično izrabljanje šibkih držav po močnejših mora le poostriti narodnostna nasprotja in poglobiti sovraštvo med narodi. Brez gospodarske svobode se narodi ne morejo zadovoljiti in umiriti. Iz teh razlogov moramo v današnjih razmerah pričakovati, da se bo narodna in državna misel povsod le še poglobila. Silno nazadovanje boljševiških revolucionarnih stremljeni v evropskih drža- j vah je deloma posledica no-j vega političnega položaja tehj narodov. SMRTNE NEZGODE V INDUSTRIJI. Preko 22.000 ljudi umre, vsako leto v Združenih Dr- nezgod, glasom statistike (J. vsakih 10.000 zaposfenlh ameriških delavcev je tekom 1.1918. bilo po sedem Jih ubitih n« delu.. Skupno število smrtnih nezgod na' delu je znašalo v tem letu'45 od sto, torej malone polovico ameriških vojakov, ki so bili ubiti tekom svetovn^vojne. Izmed vseh industrij je bil odstotek smrtnih nezgod naj-, večji v premogovnikih in kovinskih rudnikih, kjer za vsa-, kih 10.000 zaposlencev je bilo ubitih po 33 ljudi. V samih premogovnikih je bilo 1.1918 ubitih 2.500 ljudi. Tekom minulih sedmih let so bili ubiti po štirje liudje za vsak milijon ton izkopanega premoga, kakor je razvidno iz podatkov od U. "S. Bureau of Mines. Tekom 1. 1918 je ena četrtina delavcev, zaposlenih v kovinskih rudnikih, dobila kako poškodbo na delu. Železnice in poulične kare zaposlujejo približno dva milijona oseb v Združenih Državah. Od vsakih 10.000 zaposlencev jih-je bilo 19 ubitih na delu. Dasi je število smrtnih nezgod manjše kot v preteklih letih, je bilo vendar tekom 1, 1918 ubitih 3.500 ljudi, zaposlenih na železnicah in pouličnih karah. Računa se, da poleg smrtnih nezgod je tekom 1. 1919 ponesrečilo na delu za večjimi ali manjšimi poškodbami 3.400.000 ljudi, to je povprečno 11.000 na dan. Tekom tega leta je bilo vsled industri-jalnih nezgod 680.000 ljudi onesposobljenih za delo za dobo preko štirih tednov. SMRTI VSLEEt NEZGOD • V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Tekom enega, leta pogine več ljudi v Združenih Državah vsled nezgod, kot radi strašne bolezni raka. Skupno število smrtnih nezgod tekom leta 1918, je znašalo po vladnih statistikah 83.000 ljudi • Tekom zadnjih desetih let so se ^avtomobilske nesreče kar podesetorile. Od vsakega milijona prebivalstva je bilo tekom 1. 1918 ubitih po avtomobilih 90 ljudi, dočim je bilo od leta 1906 do leta 1910 ubitih le po deset ljudi ni leto za vsak milijon. Dočim je število avtomobilskih nezgod tako strašno poskočilo, je število smrtnih nezgod vsled železnic in pouličnih kar znatno padlo, in to bržkone vsled varnostne propagande na teh prometnih sredstvih. Spraviti smrtne nezgode Daljo a* tratjl etraat. Znano vam je ZNANO VAM JE, da mi trgujemo s hišami in far-mai, kupujemo in prodajamo. ZNANO VAM JE naše poslovanje in uspeh našega prometa, mi smo ustanovljeni na pošteni podlagi in zato vam jamčijo naši kiipče-valci. ZNANO VAM JE, da napredek trgovine je le v poštenosti ter točni postrežbi, in to je naše geslo. ZNANO VAM JE, da je splošna govorica o naši poštenosti ter zadovoljnosti naših odjemalcev. Enkrat z nami, vedno z nami. ZNANO VAM JE, da je vsak ki je z nami kupčeval vedno imel veliko korist. ZNANO VAM JE, da kar gre skozi naše roke, je in mora biti to kar se vam govori. ZNANO VAM JE, da je naš uspeh v preteklosti bil odvisen samo odtega, ker smo imeli v prodaji le najboljša posestva po zmernih cenah in radi poštenega ' delovanja. VI DOLGUJETE SAMI SEBI, da pridete k nam in si pustite razkazati kadar nameravate kupiti hišo ali farmo ter da vidite s kom imatl* poslovanje.- KaKsh & Nachtigal trgovci a hišami in farmami 6106ST. CLAIR AVE. v Haff^ev««^ «radu ^ ^ Frank J. lausche, ottvmmt "S čez dan se oglasite na: •1039 Guardian Building Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 St Clair Avenue Vrednost jagoslovanske bone se v kratkem zviša. i ». • ' Ako 2elite,rafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani t s. ■ ' * . Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in .smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znala osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dfcn. 3* Lake Shore tanking & Trust ^ iS. 55th ST. St ST. CLAIR AVE. UNION AVE & E. 93rd OT, IN PET DRUGIH PODRUŽNIC. KADAR STE BOLNI Prva stvar, k j bi jo radi vedeli je "Kje dobiti dobrega zdravnika" - ^Hm IM če pridete v urad dr. Kenealy, 647 Eu- AJ^^TlN , clid ave., Cleveland, Ohio, tedaj dobite zanesljivega zdravnika, katerega hočete, ^ brez izgube časa. Ko obiščete dr. Kenealy, aprevidite, da Je on |ako skrben pri preiskavi vale bolezni, on znajde natančno, kako ste bolni. Njecov urad Je opremljen z modernimi aparati, in a pomočjo svojega obširnega ^znanja se umakne napakam. Nasveti zastonj. qjffl Dr. KENEALY^ 647 Euclid Ave. Second Floor " Cleveland, O. Zraven Republic Bldg. e Zrav,e" Bonda trgovine 0 r 6 Star gledišča. AH nni n L* " I II fig Api A ■ ■ PFIrl * m ■ ■■ ■ mm'. ■■ « I JMU ■ Iv I MM u Alt ate tudi Vi med onimi tiaoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v atari kraj? Za vaakega izmed teh potnikov Je glavno vprašanje, kako bo poatrelen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brei vaakega agMta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanealjivo oaebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov Je bilo lc okradenih in ociganje-nih, ker so potovali skozi tuje in Čifutske tvrdke: Seveda so se britko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga. • POTNI LISTI Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki ae pri njem zglaal in izkaie a kako staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite. POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pilite za natančna pjasnila. Na stotine rojakov je ie prišlo iz starega kraja z nalim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA Kadar poiiljate denar v stafi kraj, ae vselej obrnite na našo tvrdko in gotovo, boate zadovoljni a postrežbo. Mi imam svoje direktne zveze z pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi. Za vsa nadaljna pojaanila ae obrnite ns Zakrajšek & Cešark, "•»V Slovenska banka. 70 NINTH AV& (MED 15TH IN 16TH STREET.) NEW YORK, N. Y. Telefon: Watkins 7522. NnUU»vaaJ» 1« druge «Uanl. in poškodbe vsled ponesre-I čen ja pod kontrolo je eden I izmed najvažnejših problemov v-gibanju, stremečem za; I daljše in zdravejše življenje. I Navodila o reševanju in prvi i pomoči se znatno znižala ne-_ sreče vsled potopljenja. Ako bi vladalo isto razmerje potopljenih, kakor v dobi od 1906 do 1910, bi imeli v tem letu 2.100 več smrti vsled po-I topljenja, kakor jih je bilo zares. Sledeča tabela, ki jo je priredil Bureau of Census, izkazuje skupno število smrtnih nezgod v 1. 1918 v Združenih 'Državah in njibov odstotek z ozirom na poedine vzroke. V tem letu je ste vik) smrtnih Jiizgod znašalo 4.6 od sto vseh smrti. ^ ■f Skupno število smrtnih nezgod je bilo 83.852, ki#so v percentualnem razmerju nastale iz sledečih.razlogov: Zastrupljenje / 3.3* Ogenj > 2.1* LOpekline 10.0* ^Zadušljivi plini- 5.14* Utopljenje 83* KresilncT orožje * 3.1* Padci ' . 15.6* Premogovniki; rudniki in ka-menolomi * 3.9* Stroji 3.6* Železnice in poulične Icare . 16.4* Avtomobili 113* Druga prometna sredstva 33* Vse ostale nezgode 14.0* Jugoslav Section Foreign Language Information Service. Po VOLTVNBM BOJU V . ISTHU. ^ Volivnih upravičencev v Istri je bilo 86.845. Glasovalo je samo 41.030. 45.815 volivcev ni oddala glasu; skoro vsi ti so bili od fašistov terorizirani, da so se morali z volišča vrniti domov, ne da bi glasovali. V tržaški okolici so se nasilja vršila pri Sv. Križu, na Opčinah in v Gropadi. Drugod in v mestu ni bilo »nasilja, kljub temu ie veliko fiiaših doma ostalo. Tako pri Sv. Jakobu v Trstu nismo dobili na nobenem volišču niti 100 glasov. Bili so glasom "Pučkega Prijatelja" težki nedostatki v naši organizaciji. — V Istri so fašisti bili tako nesramni, da so izdali za volivno agitacijo potvorjeno številko Pučkega Prijatelja !" — Jugoslovani se bodo proti volitvam v Istri pritožili. Kdo je morilec? Pri Sv. Jakobu v Sloven. Goricah je v petek žveČer posestnik Dan ko na čuden način končal svoje življenje. Prišel je zvečer domov pijan ter je razgrajal. DomaČi so od njega bežali; šel je v svojo sobo, naenkrat poči Btrel, dom&Ci zbeže in šele drugo jutro so se upali bližje; našli so Danka Že mrtvega. Prestreljeno ,25c Tri indijske povesti .........25c Kraljičin nečak ............... 25c Marijina otroka____.......... 25c Korejska brata .................25c Praški Judek ..................25c Zvesti sin .................... 25c Prisega huronskega glavarja .25c Boj In zmaga ................. 25c Maron krščanski deček iz Ubanona25c Angel sužnjev .....;..v......-.. 25c Zlatokopi :.................... 25c Preganjanje indijskih mlslonarjev 25c Mlada mornarja ............... 25c Rdeča In bela vrfnica.......... 26c * Angleščina brez učitelja........ 35c !os. Jurčiči Cvet in sad ...... $1.00 os. Jurčič, Sosedov sin ....'i. $1.00 os. Jurčič, Doktof Zober____ $1.25 Gozdarjev sin ................. 30c , Kako sem se jaz likal I. zv. .... 50c Kako sem se jaz likal II. zvez. ...60c Kako sem se jaz likal UI. zvez. ,.50c j Hudo brezdno ................ 35c ■ Prihajač ..................... 60c Patria ................30c \ Zpamenje štirih .......____4,75c Darovana ..................... 60c Jernač Zmagovač .............. 35c < Dedek je pravil................40c « Malo življenje .....65c Bob za mladi zob ..d........... 30c _ Pravila za oliko ............... 65c J Romarica ...K............... 60c 1 Dve sliki (Meško) .........\ ... 45c Zadnja kmečka vojska......1... 75c J Povesti v poduk in zabavo....., 45c Sisto t sest« .................. 30c Slike in povesti................35c . Vesele povesti ................. 35c . Vojnimir ............... 35c Zvonarjeva hči ................ 40c Pod svobodnim solncem I. zv. ..$1.25 Pod svobodnim solncefh II. zv. .$1.25 Ne v Ameriko ................ 65c Juan Miseria .................. 75c Cirilica ....................... 25c Ljubljanske slike .............$1.00 Mladeničem I. zv...............flOc Mladeničem II. z v.............. 60c Dekletom ..................... 50c Knjiga o lepem vedenju ...... $1.00 Varčna kuharica............... 75c Gospodinjstvo................$1.25 Hitri računsr ................. 30c Nasveti za hišo Mt dom........$1.00 Slava Bogu, cerkveha pesmarica $1.50 DOBE SE PRI AMERIŠKI DOMOVINI 6119 ST. CLAIR AVE. Telefoni v mestu Main 2063 Telefon v podružnici: Central 1690 O. S. Princeton 358 R JOHN L. MIHELICH PRVI SLOVENSKI 0DVE7V-K Glavni «tJU: »02 Eagiseers Bldg. PedmiuL . «127 St CUir Ave. Uradne ure v podružnici: , Zjutraj od 8—-9; 7 Cez dan se obrnite Zvečer od «—41 glavni urad. Stasias)*: I2H Addisoe Rost ■..... .......... , .- s . , — « ,,.!,- ----- ■ WBnjSTAR • i Direktno , w VJUGOSLAVIJO * j>o finih parnikih. OLYMPIC ADRIATIC 46.439 ton ^ 24.541 ton Zapuste New York: OLYMPIC ....25. jun. 18. Jul. ADRIATIC ....6. Jul. 3. avgust Krasni prostori za potnike 3. razreda. Strežniki vam priprav vijo kosilo v lepih obednicah. • Posebne ugodnosti za družine. Za nadaljha pojasnila se obrnite na kompanljski urad« 9. BROADWAY, N. Y. ali do lokalnega agenta. K- B. 2?. UDOBNO POTOVANJ« NEW YORK - HAMBURG ORDlfttA . ■ .t. 18. Jun. 30. Jul. ORBITA .......2. jul. U avg. OROPESA ....16. jul. 27. svg. Izvrstna postrežba v 3. razredu. The Royal Mail Stein Packet Co. 26 Broadway Nev York T Naznanilo preselitve. Dr. 2upnlk se je preselil z zobo-zdravniikim uradom od 6127 St Clair Ave. na 6131 St Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko/ banko, glejte vhod na 62. cesti Glejte na na>is DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik praktleira že sedem let v tej okolici. . Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 z veter. Ob nedeljah od 8:30—12. Nulnl slučaji vsak Ima. Pokličite Croat 70» U Pozor, Plumbing! Kadarkoli hoCste, Il SS -e vsaifc tlftah naredi plumbarake dele, ee cfcf iHs te svojega rojaka, U vam eared to v najboljfto sadovoljbost. Stresllia, topallUa, sinka, Itd. Pojdita k svojemu rojaku asjpr-re, predno drugje vpraiats. Najetarejii ugoalovanskl plumber v Clevslandu. NICK DAYIDOYICH M20 ST. CLAIR AVENUE Cleveland. Okle t O. S. Princeton 18S2-W / _Roaedale 1818 " / x SS Natiopil Drug Store I SLOVENSKA LEKAHA Vogal St. CUir av«. in/ii ec>-ta. S posebno skrbnostjo iztiri« lerna »tlravniskr predui-r ' aelo^i imamo vse. War ie treh» ir nafboljii lekarni NAZNANILO- Dr. Cleveland, it. 23. Zapadne Slovanske Zveze naznsnja rojakom, da je Iruitvo uvedlo prosto vstopnino do JO. junija tega leta. Zato se opozarja rojake in rojakinje, kdor ieli biti ilan naše mlade' zapadne organized-e, naj ne zamudi te priložnosti. Zveča je na trdni finančni podlagi, spre-ema člane in članice od 10. do 50. eta, zavaruje članstvo zs posmrtnino >250, $500 In $1000 tec plačuje $1 ali S2 bolniike podporo na dan ter za *azlične operacije in poftkodbe. Zgla-litc se ie dane* pri spodaj podpisanih iradnikih, kjer boste dobili več po-asnila. ' lakob Luznar, preds. 1197 E. 61. St. Jos. Ponikvar, tajnik, 1011 64. St. ^ouis Meznar, blag. 0110 St. Clair (Apr 13. May 11. jun 15) TOHIftTVO mPRODAJ v dobrem' stanju, po nizki ceni. Se proda radi odhoda v staro domovino. 975 E. 74th St. - ■ . ______. - f- 1 1 ' N HtDKB URE f NEW YPRK - HAVRE PARIS Dlrsktna železniftka zveza z JUGOSLAVIJO p Kraani novi parolk SS PARIS 33.700 ton. 45.000 konjskih sil Odplovs 25. junija, 27. julija, 17. avgusta Krasne kabine 3. raz. ca 2. 4. 6. 8. potnikbv. Za pojasnila ae obrnite p a lokalnega zastopnika. (w) j Dr. It. 0. Stern, j j Dr. S. Hollander zobozdravnika h 1 h j 1355E.55A St.rof.St.Clair !| i V«t«p m 55. cesti ni lekarno.!: < 1 } ! 1 Ure od 9. aputraj j Govori §e slovensko. I'MllllinillllllllllHIllWIHIWWMIWIIWn Najaiodcrnejil pogreba! savod § v Clevelaada Frank ZAKRAJŠEK, | J pogrtbnik ia saabahisr I 1105 NORWOOD RD. | Princeton 1735 W Posedale 40S3 8 Avtemobili ta krste, poroke, s S pogrebi in drugi prilike. gimimmHimmiiiimmmiiMiiiiHHiiŽ POZOR SLOVENCU ObCinstvu uljudno naznanjam, da imo odprli na St. Clair tržnici (St. Clair Market) stojnico, kjer dobite vsak čas sveže ali prekajeno svinjsko meso. Me?o je* prav po domaČe prekajeno, In Ce pridete enkrat k nam, postanete naS stalni odjemalec. Pazile na nai prostor na tržnici. Se priporočamo vsem rojakom v obilen obiek. Posebno: Sveže klobaae v soboto 25c funt, prekajena šunka 30 in 35c funt. MARTIN FHANK, ST. CLAIR MARKET, stojnica 34—36, St. Clair Ave. & B. 106th St. (x) NA STOTINE ROJAKOM sem že po-magal do svojega doma, do lepe prijazne hlftice. Kdor je kupil * mo^im posredovanjem, se le ni ke-sal, vsakdo 1e bil poiteno poatrežen. Ravno zdaj je najbolj težko kupiti hiio za vredno ceno, zato mora biti \ vsakdo previden, kdor zdaj kupuje. Jaz imam vedno mnogo hii, vsakovrstnih, za eno, dve ali ve£ družin naprodaj. Oglasite se pri meni in prihranili si boste denar. A. F. LUČIČ, Real Estate, _1174 Addison Rd. * (x) WWWW^WWrt^Wfa !! Slovenski plumber ji!! MILAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. 61st St. Izvriujemo vsa plumbefska dela, napeljavo kopaliftC, sinkov, straniiC jn drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstne In cene so jako zmerne. (x) wwywAwwvwwwwv lOtliti'lOMUMUMUMOMIbf^JM^ 4 W. K. DRUG COMPANY EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. * Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar v (x) «_-_^ Hoiete prodati vaio hiio z $1000.00 alf-$1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage aH mesečna odplačila naznanite nam. Pilite ali pokličite na telefon Princeton 948 R. Urad 6100 St. Clair ave. Kallah in Nal.Mgal. X MI PLAČAMO gotov ^enar ;a vaSo hiio. AH imate hišo naprodt.,9 0106 St. Clair avenue v A. Haffnerjevem uradu. (x38) AKO NAMERAVATE PRODATI ali kupiti trgovino, naznanite nam, mi imamo tupca in trgovine. Oglasite se v Haffnerjevem uradu, 6106 St. Clair ave. — Ed Kalish. > (x) Soba 86 odda v najem za I ali 2 fanta. 602S St. Clair ave. _(70) Hiša naprodaj za 2 družini, dvoje kopališč. * Poceni. 6528 Schaffer ave. (09) _i___— Znižane cene za v*w • 111 čiščenje oblek. The Frank Drv Cleaning naznanja, da je znižala cene na 2U£enJu oblek 25c na obleki, to je: moika obleka prej «2.60, sedaj $1.75. Ženske obleke prej $2.25, sedaj $2.00. Moftke obleke samo likanje 50c. Prihranite si 25c na obleki fta prinesite vaie delo k Frank-u ali izročite zastopnikom tke tvrdke. Naši veliki, novi, moderni prostori so pripravljeni vam v vsakem slučaju najbolj poatreti. Kadar se bo lahko ceneje delalo, takrat bomo pa zopet znižali. SE PRIPOROČAMO CRANK jLClcaner* & Dyers DELAVNICA Rosedale CCQJ E. 6oth St. & BONNA AVE. Central ■ m * t Zanesljivo in hitro poskrbnje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja drage bančne posle v FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE RANK Frank Sakser, predsednik Privatna šola za učenje angleškega jezika ae vrši vsak. stala pokonci kakor dva preživela sredi padlih na bojišču. Ko se je vsedel med blazina-' mi na enem koncu divana, je namignil z roko in nato so posedli tudi gostje in z njimi Codvin in Wulf. Nastal je premor in Sinan; se je nepotrpežljivo oziral po | dvorani. Brata sta kmalu' opazila, kaj je bilo temu vzrok. Na koncu dvorane, ravno nasproti tistemu, kjer sta onadva vstopila, se je prikazalo še več pevajočih žensk, za njimi pa je stopala v spremstvu štirih črnih bak-Ijonoscev Rozamunda, za njo pa Masuda. Rozamunda je bila videti kakor kraljica iz Jutrovega. Na glavi je imela krono iz draguljev, izpod nje pa je visel pajčolan, a ne tako daleč, da bi ji zakrival obraz. Z dru-gulji so bile tudi posute njene težke kit«, oblačilo iz ro-žaste svile, njene gole, slonokoščene roke in celo čeveljčki na njenih nogah. Ko se je bližala v svoji kraljevi lepoti, so gostje te čudne gostije strme upirali vanjo oči in se spogledovali. Nato pa so vsi vstali in se poklonili. "Kaj to pomenil" zami-mra Wulf Godvinu, ko sta se poklonila kakor ostali. A Godvin ni ničesar odgovoril. Rozamunda je stopala dalje in Al Džebal je vstal, ji podal svojo roko ter jo posadil poleg sebe na divan. "Nobenega iznenadenja ne pokazati!" je zamrmral Godvin, ko je vjel svareči pogled iz oči Masude, ki se je vstopila za Rozamundo. Gostija se je pričela. Sužnji so tekali semintja, prinašali posode s čudnimi, okusnimi jedili na male, vložene mize. Godvin in Wulf sta jedla. ; dasi ne radi gladu; kaj da s. sta jedla, nista vedela, saj sta r opazovala Sinana in napenja-i la svoja ušesa, da vjameta i vse, kar je izpregovoril, ne da : bi bilo videti, da poslušata, i Dasi je Rozamunda skušala ostati mirna in nebrižna, sta opazila, da jo je bilo silno strah. Sinan jo je silil z jedrni in ona jih je morala vzeti. Ves Ča$ pa se je oziral nanjo s svojimi divjimi očmi. ' Nato so prinesli blagodi-šeče vino v ?latih kupicah; najprej ga je sam pokusil in ponudil Rozamundi. Ona pa je zmajala z glavo in zaprosila Masudo vode, češ, da se nikoli ne dotakne opojnih pijač; in prinesli so ji s snegom ohlajeno vodo. Tudi brata sta prosila vode. Sinan ju je sumljivo pogledal in zahteval pojasnila. Godvin odgovori po Masudi, da ju veže prisega, da se ne dotakneta vina, dokler se ne vrneta v svojo deželo in ne izpolnita 1 svoje naloge. Na te besede je | pomenljivo odvrnil Sinan, da , je docela prav in dobro drža- jj ti prisego, boji se pa, da bo-!| sta morala vsled svoje prise-' ge piti vodo do konca svojega'« življenja —1 besede, spričo J katerih jima je upadlo srce. < Vino, ki ga je Sinan pil, se j ga je kmalu prijelo in začel \ je mnogo govoriti, on, ki je j bil sicer zelo molče/*. ; "Davi si srečal Franka Lo- f zela," je rekel Godvinu po j Masudi, "ko si jezdaril po mojih vrtovih ter vzdignil 2 meč nadenj. Zakaj ga nisi t ubil ? Ali je on boljši vojak ?" r "Dozdeva se, da ni, saj sem c ga nekoč že premagal," odgo- č vori Godvin. "Tvoji služabniki so posegli vmes ter naju ločili. F "Tako je," odvrne Sinan; j se že spominjam; imeli so c tako povelje. Pa vzlic temu r bi rad, da bi ga bil pobil, tega t nevernega psa, ki se je drznil J povzdigniti svoje oči k tej * roži vseh rož, vajini sestri. J Ne boj se," je nadaljeval in * se obrnil k Rozamundi; "ne L bo te več žalil, kajti odslej si = pod varstvom svetega zname- t nja," in iztegnil je svojo dro- F bno krvoločno roko, na kateri se je blestel prstan oblasti, d in jo pobožal po roki. J* Rozamunda pa je povesila Ji glavo, da zakrije obličje, dasi f3 na njem ni bilo rdečice, ka-kor si je on mislil, ampak ° gnjev in nemir. 1 Wulf je srepo strmel v Al v Džebala, ki je imel glavo na srečo proč obrnjeno, in tako K silen je bil srd, ki mu je vzki- s peval v srcu, da mu je bilo, ^ kakor da bi se mu neka me- n gla delala pred očmi, in skozi to meglo je bil ta peklenski £ poglavar ljudstva morivcev, g oblečen v žareče rdeče obla- j čilo, videti kakor s krvjo oškropljen človek. Iznenada mu je šinila misel, da bi ga umoril, in roka mu je segla po mečevem ročaju. Godvin ^ opazi grozo v Masudinih 0-Čeh, zagleda tudi Wulfovo roko in ugane, kaj se godi. Z t naglo kretnjo svoje roke je t; vrgel zlato posodo raz mizo s na marmornata tla, nato pa je v na glas zaklical v francoskem s jeziku: "Brat, ne bodi tako nero- \ den; poberi posodo, pa odgo- v varjaj gospodu Sinanu, kakor je tvoja dolžnost — mis- s lim namreč v zadevi tistega ti Lozela." t< Wulf se sklene in pri tem n se strezni, dasi je pravkar s malo manjkalo, da ni zblaz- d nel. p "Jaz želim," je rekel, "u- ti smrtiti tega človeka v tretji j< noči od danes, ako ga morem, b Če se mi pa ponesreči, potem si dovoli mojemu bratu stopiti !< na' moje mesto." F "Res, pozabil sem bil," je p rekel Sinan. "Tako sem bil s določil in to bo boj, ki ga že- ii lim videti. Ako on tebe pobi-je, potem mu stopi brat na-sproti. Ako pa ubije obadva, potem mu pa nemara jaz, Sinan, stopim nasproti — po svoji šegi. Lepa gospica, ker j ti je znano, kaj se ima vršiti, povej, ali te je strah videti to' .borbo?" I Rozamunda je prebledela, a odgovorila je ponosno: I "Cemu bi me bilo strah, I ker mojih bratov ni strah? Pogumna viteza sta, vzgojena za orožje, in Bog, ki je v njegovi roki osoda nas vseh — tudi tvoiar o gospod smrti — bo Čuval pravico." Ko so bile te besede Sinanu prevedene, se je malo stresel. Nato pa je odgovoril: "Gospica, vedi, da sem jaz glas in prerok Alahov —- da, in njegov meč, da kaznujem zlikovce in one, ki ne verujejo vanj. No, če je resnica, kar sem slišal, sta tvoja brata vešča jezdeca, ki sta se celo drznil* dirjati mimo mojega služabnika na ozkem mostu, in bodi zmaga ž njima. Povej mi pa, katerega izmed njiju -ljubiš manj, kajti on naj prvi nastopi proti Lozelu!" Ko se je Rozamunda pripravljala, da odgovori, je Masuda z napol zaprtimi oč-mi motrila njeno obličje. Pa bilo je mirno in hladno, kakor 1 da bi bilo izklesano iz kamna dasi so bili njeni občutki 1 morda drugačni. 1 "Meni sta obadva enako 1 draga," je rekla. "Kedar eden | govori, govorita obadva. Lju- 1 bim obadva enako." "Potem, gost mojega srca, < se zgodi, kakor sem dejal. ( Modrooki brat nastopi prvi, 5e on pade, pa drugi. — Po- j jedjha je končana in prišla je } ura molitve. Sužnji, velite judem, da si napolnijo ko- r zarce. Gospica, tebe pa pro- s dm, da stopiš na vzvišenem 2 prostoru naprej." j Ubogala ga je in na dano mamenje so se zbrale črne >akljonoske s svojimi goreči- p ni bakljami zadaj za njo. Te- p laj se dvigne Sinan in zakli- r •e na ves glas : "Al Džebalovi služabniki, . >risezite zvestobo, zapovedu-em vam, tej cvetki vseh :vetk, visokorodni princezi-iji iz Balgeka, nečakinji sul-ana Saladina, ki ga ljudje lazivljajo velikega," in zare-al se je, "dasi ni tako velik :ot jaz, to je kraljica •devic; ;i bo kmalu---" Tu se Je istavil, izpraznil svoj z dra-;ulji obdani kozarec do dna er ga z nizkim poklonom lodal Rozamundi. Enako je pila cela zbrana Iružba in vpila, da je odmetalo po dvorani; kajti njena jribkost, ko je stala tako v li v ji svetlobi bakelj, je ganila [udi, posebno Ker so bili •mamljeni od opojnega Al )žebalovega vina. ' "Kraljica! Kraljica!" so r pili. "Kraljica naša in naše-a gospoda!" Sinan jih je slišal in se name jal. Nato da »znamenje, a utihnejo, vzame Roza-lundino roko in jo poljubi, otem se obrne ter odide za vojimi prepevajočimi žen-kami in v spremstvu svojjh ais in stražnikov iz dvorane. Godvin in Wulf sta stopila aprej, da bi govorila z Ro-" amundo, pa Masuda je pose-;la vrneš s hladnim, razloč-lim glasom: "Ni dovoljeno. Pojdita vi-eza pa si ohladita svoje čelo am v onih vrtovih, kjer teče ladka voda. Vajina sestra je mojem varstvu. Bodita brez trahu." "Pojdi," je , rekel Godvin Pulfu, najbolje je, da uboga a." Tako sta skupaj stopala kozi množico gostovavcev er sta hitela na teraso in s erase na vrtove. Tu sta stala ekaj časa v blagodejnem vežem zraku, ki jima je kaj J obro del po vročem, dišav ! olnem ozračju v dvorani, še-ajoč med vonja jočim cvetam. Luna. ki je plavala na * rezoblačnem nebu, je bila "" koraj polna in v njuni svet-)bi sta videla čudovit prizor. *e *od mnogimi drevesi in tu-a tam postavljenimi Šotori «J 0 bile razprostrte preproge T< 1 tja so prihajali udeležniki «3 jf li pijani!" vpraša "Kakor yse kaže," odgovo-' ! A ti ljudje so bili bolj blazni nego pijani, kajti nodili so precej trdno, pa s Široko odprtimi, sanjavhni očmi. Po vsej priliki tudi niso spali na preprogah, marveč ležali tam j strmeli v nebo in mrmrali s svojimf ustnicami, na obrazu pa jim je bilo videti neko čudno, brezbožno zamakne-nje. Včasih so vstali ter naredili nekaj korakov mahajoč z rokami, nato pa' so sklenili roke, kakor da bi objeli nekaj nevidnega. In zopet so se vrnili nazaj na svoje preproge, kjer so umolknili. Pod drevesi počivajočim so se približale ženske, zastr-. " te z belimi pajčolani, ki so se plazile okoli njih in jim šepe- * tale na ušesa in ponujale jim 1 piti iz kozarcev, ki so jih no- I sile. * 1 Nehote so se tudi bratoma * približale ter jima ponujale j kozarec; onadva pa sta sto- f>ala dalje, ne da bi seuzmeni-a zanje; dekleta so ju nato c ustavile rekoč: "Jutri se zo- t pet vidimo," ali pa: "Kmalu bosta vesela, da bosta pila in stopila v raj." "Stopaj hitreje, brat," reče J Wulf, že pri samem pogledu na preproge se me loteva spanec in vino se tako lesketa v kupicah, kot oči žensk, ki jih * nosijo." Odšla sta delje proti šumečemu slapu, ondi sta pila in si imila obraz in glavo. "To je bolje nego vino," t •eče Wulf. ' Slišiš, povej mi, ca j pomeni vse to?' ^ "Ali si gluh in slep?" odvr-le Godvin. "Ali ne vidiš, da le je oni zlodej zagjjedal v Ro-:amundo in se je namerava jolastiti?" Wulf pa se je zadri: "Prisegam, da pošljem pri >rvi priliki -njegovo dušo v tekel in tudi, če bi ji najina ^ norala družbo delati!" (Nadaljevanje.) Največji, oajhitcejfti parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. •V vaftem mestu je agent. V Jugoslavijo, Bulcarijo. Runansko la Ograko. CALABRIA . .27f julija I! II PA ROB RODNI LISTKI: Dubrovaik, Trat ali Reka $100 Davek $5 Vi« Cherbourg and Southampton Berengaria .. 30. junija 11 Aquitania.....5. julija fylauretania ... 14. julija II Dr.F.LKENNEDY Zobozdravnik Ako bi vedel, ne bi od- • lašal toliko časa, to je kar večina mojih bolnikov govori. če bi vedeli, da ne boli, bi pri&li prej. Moj posel je, da odstranim bole-. čin o, ne da vam povzročim bolečino. • M' ' Mi delamo zobe* brez plat. če Imate dva ali več zdravih zob, je moja špe-cijaliteta, da vam naredim nove. Urad: 540a Supreir ave. vogal 55. ceste. Odprto ob torkih in petkih ocečer do 8. ure. TeL Rosedale 1377. PRIPOROČILO! KADAR 89 SKUTE zanosi j ito obrnite na nafto tvrdko k razpolago imamo pet tonov track. 11 ikor tudi manjše trucke za vse price. Točnost ifl varnost famčena. I 103 Glasa ire (Wed Fri Oct15) V v ~ ' / % INVESTICIJA, KI VAM NE DAJE SKRBI SIGUftEN IN DOBIČKANOSEN. INVESTMENT BREZ SKRBI: To Je vložitev denarja, ki je tako sigurna glede kapitala in objednem tako. dobičkonosna glede dividend. da vam ni treba zfabiti spanja radi tsga. kakino večjo varnost morete zahtevati, kakor najfinejle posestva v New Yorku, ki neprestano rastejo v vrednosti In ki nosijo jako lepe dobičke? THE AMERIČAN GATEWAY REALTY CORPORATION vam nudi tako investicijo dentrja v obliki dva mtljona dolarjev vrednosti Preferred Cumulative Participating delnic. Cena delnici je $100.00 par vrednost $100.00, ki se plača v polni svoti aH na odplafiila. 6 procentoma kumulativna dividenda na leto je plačuje v mesečnih obrokih, kar se vam dopoftlje na dom vsakega prvega v mesecu. POLEG TEGA pa dobite dividende kakor sledi: Za vsak dolar dividende na Common Stock se.plača 50 centov posebej na delnice Preferred stock. Na primer, ker bomo imeli 20.000 delnic od Common stocks izdanega, in če Common Stock plača dividende po ceni $4.00 od delnioe na leto, plača Preferred stock dividende po ceni $2.00 na delnico na leto. In če to priltejete k redni dividend! 0 procentov jia leto, tedaj dobite $8.00 od delnice na leto ali4 8 PIjtOCENTNO LETNO DIVIDENDO ki se plača Preferred delničarjem.. Dobički omogočujejo sedaj posebno 2 procentno dlvidendo. PROFITI SO LAHKO VIŠJI. The Battery Park Building, Maritime Building, Chesebrough Building, poslopja na 19. 21. in 23. Pea A Street, St. 22 in 24 Whitehall St. in precejfien interes ns It. 8. State Street Realty Corporation, Battery Park Land Corporation in South Ferry Building reprezentlrajo imetje THK AMERICAN GATEWAY REALTY CORPORATION ki je kontrolirano po HENRY L. DOHERTY & COMPANY narodno znane bankirske tvrdke'na 60 Waal ^Street, New York, ki ima za seboj velik in uspešen rekord. Vrednost teh poslopij, kakor je Sila precenjena od enega prvih in najbolj odličnih nevyorftkih cenilcev zemljiič, je več kakor pet miljonov in pol dolarjev. Vsa poslopja so zarentana prvovrstnim uradom na lease ki so dobri za 3 do 10 let. In le vedno dobivamo proinje, da sprejmemo nove najemnike uradov. INTERES JE VELIK Število onih, ki ao intereslrani v tem, se povečuje vssk dan. STOTINE oseb se oglata vsak dan, in sicer osebno. TISOČI zahtevajo nadsljne informacije po poiti potom kuponov. Izveibanl eksperti raznih narodnoatl vam £Uejo ali ae pogovorijo I vami v vašem lastnem jeziku, tako da vi vao stvar popolnoma razumete. MI NfMAMO S OLICITORJEV POMNITE: Število delnic, ki ae prodajo, je omejeno. In te delnice bodo jako hitro prodane. Vi lahko kupite eno ali več kakor hočete, toda kadar so te delnice prodane, tedaj ne dobite nobene več. Prvi ki pridejo bodo prvi poetreieni, torej pilite ali oglasite se TAKOJ. a . CE BOSTE PREISKALI BOSTE INVESTIRALI ksjti to je v resnici investicija denarja brez skrbi. « • Foreign Language Investor Department d/^ * HENRY L DOHERTY & COMPANY '^^VCtcrt Aof. 12 Pearl St. New York V * Manager. ; Podpišite FOREIGN LANGUAGE INVESTOR DEPARTMENT HENRY L. DOHERTY & COMPANY in pošljite « St New York. 1 Prosim vaa, polljite mi brezplačno vse vale "Zlate Prilike" flede vlfcganja denarja. x • Ime......................................... kUDOn Cesta ....... ....... ......... ............ ~ Mesto ....................................... se danes anav«...................................... ( Ameriška Domovina 1 ' ."1 l t' J »ti-; Tel. Main 1441 Tel. Central 8821 W IfcLael B. Gexxessixx ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG. Cleveland. Okle 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 TU Owl 8Mp "SEEANDBEE* *■— *^CtTY QT PUE" - "OTY OF BUFFALO" CLEVELAND - Dally, lit te Mot. Ufek —BUFFALO : iszzf sJsssu eta ESflvg. link, for 31« wZa^SJu^T^^ ■MP ■ a it T 1500 a^MiaifA. I t' I 1 T',,1 --- CALIFORNIA' ^ FLORIDA ali sploh kam drugam Iz driave Ohio, tedaj vam mj^lahko prihranimo denar a tem, da polijemo vale blago v naiem konaolidiranem vozu. Mi se razumemo na pravilno pokanje in poiiljanje pohištva in avtomobilov oa vse dele sveta. Mi pošiljamo tudi tedensko na vae kraje osredn)e Evrope živež in . obleko valim Sorodnikom. Vpraiajte naa. Prospect 314i Central 3354. THE JOHN L EVANS CO. INC. Pošiljatelji pohištva in avtomobilov. € Urad in skladiMe: 2435-^439 ORANGE AVE. CLEVELAND, O. fc.. t ' * X-RAV PMMAVA $1 J» Posebna pozornoat za akutne in kronične bolezni. Za kronične krvne in kožne neprillke, rabim sijajno 606 Salvarsan zdravilo in 914 Neosalvarsan. Dr. BAILEY, ipecijalist 5511 Euclid ave. bliaa 55. ceste, Room 222. URADNE UfiE: Od 9:30 aj. do 2^0 pop. 5:30 do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do I. pop. • ■ y' >r b frnTTTl CmJ.T• v^j |T-T-^i jie 1 '1 M . Att ia vaa kMdlr I > m TI? ^ in Alf not ? ien 7 M li! Severa's || Balzol f (praje Severov ZivUeodil balzam) I ffl n balzame tableti, kakor tudi te- I S povzroča tek in ursdi prsbavo. I I Pravo zdravilo za paoavUajo&a se I S zaprtja. Cena 65c. Pri lekarjlh. I | r SPOMLAD JE TUKAJ n zaloga z vsakovrstnim spo-nladanskim blagom sedaj po->olna. Časi niso sedaj ravno tajboljli, zatoraj sem se odlo-iil za to leto prodajati vse bla-fo z veliko manjšim dobičkom, cakor v dobrih ali normalnih asih. Če mora delavec biti za-lovbljen z manjšo plačo, semi udi jaz .zadovoljen delati z nanjšim dobičkom. Blago, ka-erega držim v zalogi je samo rve vrste, moderno, trpežno 1 cene istemu nižje kakor kje rugje. 25 Za obilen obisk se Vam naj-opleje priporočam, ker bom udi gledal, da vas točno in po-teno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6434 St. Clair Ave. (wed x) ENSKA IfičE DELA čez dsn, vajena' hiSnih opravil. 1111 E. 61st St. (60) laprodaj je lot, 6 kornerjev na Green Rd. Se mora prodati takoj* za $1000. Prav nizka cena. Pridite takoj.) Jos. Vrchek, 13001 Unian ave. Vzemite Kinsman karo in izstopite na 130. cesti. (70) _ ekaj pohištva je naprodaj I po nizki ceni. Tudi konjska 1 oprava za 3 konje, 1407 E. I 41st St. (70) B ve opremljene sobi se odda 1 v najem ža fante. 5305 St. H Clair ave. * (69) In