KRAJEVNE SKUPNOSH: TRNOVO, RAKOVA JELŠA, ZELENI LOG
Boleča nemoč!?
Morda je celo nekaj simbolike v tem, da se je po delitvi nekdanje kra-jevne skupnosti Trnovo v tri skupno-sti, najprej podrl most čez Mali gra-ben. Most, ki ni rtič izjemnega v svojih merah, a je življenjskega pomena za povezavo novih krajevnih skupnosti (Zeleni log, Rakova jelša) z matično temeljno samoupravno celico in me-stom.
Julija so ta most, sedaj je iz armira-nega betona, neuradno odprli in zveze - prometne in samoupravne - spet tečejo svoj običajni tok.
Predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti niso zadovoljni z reševa-njem trajnejšega skupnega problema, naloge uvrščene v II. samoprispevku -vrtca Trnovo. Trenutno jih moti, da ta prepotrebni objekt, ki je s svojo II. fazo izgradnje uvrščen tudi v program III. samoprispevka še vedno ni v iz-gradnji. Ob tem pa ne smemo pozab-Ijati, da je prav v teh treh krajevnih skupnostih izjemno velik priliv novih prebivalcev.
Zaskrbljujoče je tudi financiranje de-javnosti krajevnih skupnosti. Ker je uki-njen prispevek orgnaizacij združenega de-la po 300 dinarjev na zaposlenega, so po-stale blagajne KS prazne. V krajevnih skupnostih, ki so brez osnovnih komunal-nih objektov in še z množico pomanjklji-vosti, je še močneje občutiti neurejenost tega. Zato v krajevnih skupnostih Trnovo, Zeleni log in Rakova jelša pozivajo, naj se financiranje takoj sistemsko reši, saj bo drugače povsem zamrlo prostovoljno delo na terenu.
Ne smemo pozabiti, da mora pri vsaki delovni nalogi krajevna skupnost imeti vsaj toliko denarja, da lahko plača mate-rial, osnovna dela, itn. Prav tako pa ne more v celoti prepustiti drobna vzdrževa-nja (luknje na cestah, pločniki, ograja, itn)
S podatld, mnenji in stališči so pomagali pri nastajanju tega prisperka Jutij Pla-nina, Jernej Skalja, Lojzka Steiner in Dušan Milič iz KS Trnovo, Stanka Košutar, Ivan Križman in Martin Ojstršek iz KS Zeleni log ter Franc Svetic in Drago Habjan iz KS Rakova jelša.
sorazmeroma dragim mestnim komunal-nim službam.
Novo Tomačevo?
Krajevna skupnost Zeleni log je tako kot soseda KS Rakova jelša pod močnim pritiskom črnograditeljev. Ker še vedno ni določena meja proti KS Stane Sever, je nastalo prav na tem otoku »brez lastnika« leglo črnih gradenj. V krajevni skupnosti ga neskromno imenjujejo Novo Tomače-vo. Na koncu posestva Jesenkovo jim vzni-ka celo barakarsko naselje. Žal pa tudi v tej krajevni skupnosti ostajajo nemočni pri preprečevanju teh pojavov. Inšpektorji največkrat s svojo netaktnostjo povzroča-jo med črnograditelji in predstavniki KS pravi lov na čarovnice. Žal loviio predstav-nike KS.
Ko smo že pri gradnjah v krajevni skup-nosti Zeleni log, dodajmo informacijo, da
so dobili montažno zgradbo za delo kra-jevne skupnosti. 820 ur so pri pripravlja-nju temeljev sodelovali tudi krajani. Z lo-kacijo niso najbolj zadovoljni, saj zaradi neposredne bližine Malega grabna ne sme-jo zgraditi kotlovnice. Obrnjenost proti igrišču jih je že veljala precej razbitih ste-kel. Menili so, da je neupoštevanje predlo-gov krajanov pri postavitvi tega objekta kar šolski primer nespoštovanja mnenja baze. Prav tako kot je brezuspešno dogo-varjanje o napeljavi telefonov za potrebe krajevne skupnosti in drugih krajanov. Nejevoljno so pppomnili, da uresničitev že sprejetih programov z njihovega območja lahkotno prestavljajo v občinskih in mest-nih planskih dokumentih iz leta v !eto.
Da makadamska Cesta dveh cesarjev povzroča obilo hude krvi in bivalnih nepri-jetnosti, ne bomo širše razpredali. Pred-stavniki KS le želijo, da bi miličniki tudi pogosteje ukrepali proti voznikom težkih tovornjakov.
Nekoliko več zavzetosti pa pričakujejo tudi pri odgovarjanju na delegatska vpra-šanja.
Zavrta pripravljenost občanov
V vseh treh krajevnih skupnostih smo našli nekaj primerov, ki dokazujejo, da skušajo KS po svojih močeh odpravljati mnoge pomanjkljivosti. Tako so v Rakovi jelši postavili prvo od treh transformator-skih postaj, uredili most čez Curnovec, zaključuje pa se poimenovanje 24 ulic.
Kanalizacijo so označili kot začaran krog. Toliko »ČEJEV« in pogojev je veza-no nanjo, da mrfogih probtemov (legaliza-cija črnograditeljev, gadnja vrtca, trgovi-ne, družbenega doma) še dolgo ne bodo rešili ob sedanji hitrosti reševanja te nalo-ge. Pri tem pa jih najbolj moti to, da na ustreznih mestih ne sprejmejo tudi njiho-vih pobud, da bi z najrazličnejšimi oblika-mi sodelovanja pomagali pospešiti odpra-vo te ovire.
Podobno kot pri kanalizaciji je tudi pri drugih potrebah. Zato pričakujejo, seveda pa se tega ne veselijo, da bodo še dolgo brez trgovine, gostilne, telefona ter da bo KS Rakova jalša že vedno vabljiva meta za črnograditelje. Celo preko trase južne ob-voznice že seže njihoVa sla po neurejenem pozidavanju zemljišč. S položajem niso za-dovoljni, ker poudarjajo, da je tudi na njihovem območju potrebno začeti z ure-janjem najosnovnejših komunalnih in oskrbovalnih ter družbenih objektov. Pri tem pa naj bi bila KS polno udeležena in ne tako izpodrivana kot pri urejanju RC Ljubljanica.                         ',
Krajani prispevajo
Trnovo spreminja svojo podobb. Vsa pozornost javnosti je namenjena novim gradnjam. Na srečo pa v krajevni skupno-sti ne pozabljajo, da so tudi stare ulice še makadamske in so v sodelovanju s krajani (denar in delo) asfaltirali Stransko pot, Kladezno in Rečno ulico. To je seveda komaj pljusek v morje potreb krajevne skupnosti, ki je naslonjena na neposredno ljubljansko središče in povezana z imeni mnogih imenitnih slovenskih mož. Zato zahtevajo, da se pri financiranju krajevne dejavnosti obrne denarni tok delno tudi v to temeljno samoupravno celico.
STANE JESENOVEC