•t 73
V Gorici, v torek dne 28. jupija 1910.
Ishaia trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto . . 15 K %, „ . . 10 „
PosamičneItevTlRe*štatiejo*l©;vih.
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
ima nasleu.;\e izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po 6oriškem> itt-Gradito«kema in dvakrat v ietu „Yoni red že-lezuic, parnikov in poštnih zvez".
Ha naroČila kres ioposlane naročnine se ne oziramo.
TefcaJ XL.
»Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Urttdništvo
s nahaja v Gosposki ulici St. 7
Gorici v I. nadstr. na 4e8ttO.
Upravništvo
:,§e nahaja y Gpsooskj u|ici l\. 7,
m :Y. riads1r^fi*; leVo^v -*iiskarhir
Naročnino „in, oglase je plačati
loco Gont&^O; >;
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TcUfon tt. 83. ¦
„Gor. Tiskarna" A. SabrŠček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal.
Jugoslovanske Msta zahteve.
»Kroatische Korrespondenz« poroča:
*Od jugoslovanskega .vseučiliškega kluba ministerskemu predsedniku predložene šolske zahteve so tako splošne narave, da, ako jih vlada na sploh upošteva, kar le pričakovati, se z lahkoto odstrani odpor Jugoslovanov proti predlogi laške pravne iakultete.
Vlada je pripoznala v principu reci-prociteto zagrebškega vseučilišča, in kakor se poroča zvezi južnih Slovanov iz Zagreba, sta ban dr. Nikolaj pl. Tomašič in sekcijski šef za nauk in bogočastje dr. Milan Amruš, z drugiiui besedami; hrvatska vlada je pripravljena, uvesti na zagrebškem vseučilišču vse one predmete, katerih sedaj tam ne predavajo, katerih znanje se pa zahteva od avstrijskih juristov in filozofov. Jugoslovanski poslanci so mnenja, da ni bilo treba vladi zahtevati izjav raznih namestnikov in deželnih predsednikov v svrho, da se odloči v vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Zadoščalo bi bilo, učni red zagrebškega vseučilišča primerjati z o-nim avstrijskih vseučilišč, nakar bi se bilo moglo staviti hrvatski deželni vladi konkretne predloge, katere bi bila brez drugega izvršila, tako da bi prva točka jugoslovanskih visokošolskih zahtev ne bila več predmet pogajanj.
Kar se tiče ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, so predložili Jugoslovani miuisterskeniu predsedniku formulo, katero lahko sprejme vlada, tudi ako bi nemško - nacionalna zveza protestirala proti tej zahtevi. Tudi v tem vprašanju so skušali Jugoslovani predložiti vladi tako rešitev, ki bi jej v zbornici ne napravila nobenih težav.
Jugoslovani mislijo, da je vlada sploh napravila veliko napako v tem, ker ni zvezala vprašanja laške pravne fakultete
z jugoslovanskimi šolskimi zahtevami. — Vlada bi bila morala storiti 10 toliko bolj, ker število v Avstriji živečih'Lahov ne presega števila Hrvatov ter znaša približno polovico Slovencev. Vlada tega ni storila, zato pa so bili Jugoslovani postavljeni v položaj, v katerem bi pomenilo popuščanje z njihove strani za jugo-i slovansko delegacijo v poslanski zborni-? ci poraz.
Jugoslovani upajo, da spoznata baron Bienerth in grof Stiirgkh težo političnega položaja ter da storita prihodnji teden (to je tekoči teden) vse mogoče, da tudi jugoslovanske postulate spravita v mirno rešitev, ker je od stališča vlade do jugoslo-van^kih šolskih zahtev odvisna daljna usoda parlamenta. Stirimesečno- odgode-nje ali celo razpust poslanske zbornice, to bi ne prineslo vladi nikakega ha,sku. TiU\i ukrepi bi le zavlekli posvetovanje o fi-i nančuem načrtu ad infinitum. Tudi je v-prašanje. ako bi se vlada drznila, etabli-rati laško pravno fakuleto na Dunaju z ministersko naredbo.
Kar se tiče kar nakrat nastalega konflikta med poljskim klubom in vlado radi vodnih cest, mislijo Jugoslovani, da gre tu za dobro pripravljeno zdevno akcijo za slučaj, ako bi večina ne mogla prodreti v zbornici z laško pravno fakulteto, da bi pokazala tako vse eventuelue vladne u-krepe opravičene v.sled onega konflikta. Kventuelno odgodenje parlamenta se ne sme smatrati za posledico jugoslovanskega odpora, marveč za posledico poljske opozicije.
Jugoslovani še niso spregovorili zadnje besede. Od rešitve njihovih predlogov je (.Jvisno njihovo stališče do finančnega reformnega načrta. Tako se nahaja ključ situacije v rokah vlade.
Danes se vrši konferenca z minister-, skim predsednikom Bienerthom gledč jugoslovanskih šolskih zahtev.
Sodi se, da odgovor baroni D> j ene rt Ji ta, n e z a d o v o I j i Jug o-i Slovanov!
Kršč. - soc. korespondenca »Austria« dvomi, da se posreči streti slovensko ob-strukeijo v proračunskem odseku. — Vladi prijazno časopisje poroča, da iz strahu pred Nemci in Lahi ministerski svet odkloni slovenske šolske zahteve z ozironi na italijansko vseučiliško vprašanje. —-¦ »Poljska korespondenca« piše, da je središče položaja zdaj v proračunskem odseku, ki ima prvo sejo v torek. V prvi seji se pokaže, če se iriorc misliti na to, da reši odsek fakulteto, v četrtek se bo že jasno videlo, če bo slovenska obstrukeija uspešna. Slovenci računajo, da dobe v petkovi seji še pet mest v proračunskem; odseku in da bodo razpolagali z osmimi' obstrukcijonisti. kar je za laško fakulteto! slabo znamenje!! '
Poštne razmere v Rožni dolini v Gorici.
Interpelacija riržavncua poslam-a Alojziju Sheklja.
Pri nekdanji mitnici v Rožni dolini, na vshodni strani Gorice, Ki minut iz mesta, se je nahajal poštni nabiralnik za ta-mošnjo okolico. Mitnica je odpravljena ali ostal je nabiralnik, toda ni ne nobenega-uslužbenca ne pismonoše. Pisma ležijo do, 4 dni v nabiralniku, ne da bi jih kdo dvignil. Na Ajševici je tudi tak nabiralnik. — Prejšnji oskrbovatelj je odpovedal službo, ali ni dobil nobenega obvestila, da je bila njegova odpoved sprejeta. Od 1. t. in. še ni prišel nihče dvignit pisma.
Gospod pošni upravitelj Roghella v Gorici je postavil tebi nič meni nič nov nabiralnik za Ajševico, gornji del Stare-gore ter tamošnje ulice v Krombergu, s
katerim prebivalci Ajševice nimajo zveze, ker je od glavnega dela Ajševice pre-več oddaljen.
Krouiberg spada pod občino Solnim, Ajšev ica pa pod' mesto Gorica. Pr ed. kakimi 20 dnevi je ležalo važno priporočeno pismo za gospoda Valentina Komela, gostilničarja v Ajševici, 6 dni na , osrednji pošti v Gorici. Se le čez 6 dni je prinesel postiljon pismo — po tej poti vozi namreč pošta iz Gorice skozi Ajdovščino, Vipavo v Postojno. Iz novega nabiralnika v Krombergu raznaša pisma za Ajševico neki osemletni otrok. Večkrat se je pripetilo, da je prinesel poštni voznik pisma namenjena za Ajševico, ali je pozabil oddati jih v Ajševici, ter jih peljal v žepu s seboj v Postojno, odkoder so prišla še le z drugo poštno zvezo na pravi cilj. In ta cilj je v mestu Gorica. Zgodilo se je .tudi, da je na potu ta ali oni čital dopisnice, da si prežene čas, ker poštna torba nima ključu. ,
Radi takih razmer trpi obrt. Tako n. pr. imu g. Kome! na Ajševici gostilno. Na Ajševico je iz Gorice lep izlet. Zgodilo se je, da so izletniki pismeno naročili večerjo in prišli, ali večerja ni bila pripravljena, ker gostilničar radi nesrečnih poštnih zvez ni dobil pisma.
Ajševica, Rožna dolina in Staragora spadajo k mestu Gorica ter so od Gorice le mulo oddaljene, ali kakor so razmere dandanašnji, dobi iz Gorice adresat v kak kraj Galicije, gotovo, pa v Berlin ali Pariz poprej pismo kakor pa v pol ure od Gorice oddaljene kraje Rožna dolina, Ajševica in Staragon.
Podpisani vprašajo Ekscelenco trgovskega ministra:
1. Ali misli nujnim potom podrejenim. oblastim ukazati, da se poštne razmere za Rožno doiino, Ajševico in Starogoro tako urede, kakor obstojijo drugodi, odgovarjale razmeram po evropskem vzorcu?
2. Da odredi, da se napravi takoj nabiralnik v Ajševici, ker je Kromberg od Ajševice preoddaljen.
3. Da se dviga pisma redno vsaki I dan iz nabiralnikov.
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Inlei Verne..— Prevel 0. I,
(Dalje).
»Oni, skozi katerega nismo mogli prodreti v zadnjem aprilu ?«
»Da, ravno tisti.«
»Prav, kapitan, tako torej vemo, kje smo; sedaj pa lahko preudarjamo, kaj nam je storiti.«
»Govorite torej,« de Hatteras in si Zakrije obraz z obema rokama. Tako je namreč lahko poslušal svoje tovariše, ne da bi jih gledal.
»No, Bell.« reče doktor, »kaj bi bilo po vašem mnenju najbolje?«
»O tem, ni treba dolgo razmišljati.« odvrne tesar, -vrniti se moramo in izgubiti ne smemo ne dneva ne ure, naj si bo proti jugu ali proti zahodu in priti do najbližjega obrežja... za potovanje potrebujemo namreč najmanj dva meseca.«
»Živeža pa nimamo več nego za tri tedne,* pripomni Hatteras, ne da bi dvignil giavo.
»Torej moramo to pot prehoditi v treh tednih,« de Johnson »ker je edino v tem naša rešitev. Če hočemo doseči kako obrežje, moramo odpotovati in prehoditi pot vsaj v petindvajsetih dneh in če se tudi po kolenih plazimo.«
»Ta del severnih krajev ni poznan in lahko zadene-mo na .ovire, gore iti ledenike, ki nam pot docela preprečijo«, pripomni Hatteras.
> Jaz ne vem, zakaj bi zaradi tega ne šli na pot.« odvrne doktor. Trpljenja hotno imeli veliko, to je res: hrano si moramo,omejiti na skrajne potfebel zlastiIce^lse na lov___«
»Smodnika imamo samo še pol funta.«
>Vem, Hatteras, in priznam važnost vaših ugovorov in se ne zibljem v praznem upanju. Iz vaših mislij nekaj berem; aii nimate vi kakega načrta, ki bi se da! izvesti?«
; Ne,« odvrne kapitan, ko se je nekaj časa obotavljal.«
»Vi ne dvomite o naši srčnosti.« nadaljuje doktor, »in veste, da smo pripravljeni vam slediti do konca. Toda ali ni-šlo po vodi vse upanje, prodreti do tečaja?. Izdajstvo vam je uničilo vaše namere! Borili ste se z zaprekami narave in jih premagali, a nezvestobe in človeške slabosti niste mogli zlomiti. Storili ste vse, kar je v človeških močeh in jaz sem prepričan, da bi se vam bilo posrečilo, toda aii niste prisiljeni v sedanjem položaju opustiti svoje namere, in če jih hočete še enkrat poskusiti, ali ne boste skušali priti nazaj v Anglijo?«
»Torej, kapitan?« vpraša Johnson Hatterasa, ki je bil dolgo kar zamaknjen. ,
Konečno dvigne kapitan svojq: glavo in reče z nekako prisiljenim glasom: :
»Ali ste pa gotovi, da pridete do obrežja preliva, ko ste tako izčrpani in skoro brez hrane?
»Ne,« reče doktor, »a je pa tudi gotovo, da obrežje ne pride k nam; moramo ga iti iskat. Morda naletimo bolj na jugu na eskimske rodove, s katerimi lahko stopimo v zvezo.«
»Sicer pa ali ne naletimo morda v prelivu tudi na kako ladjo, ki ondi pcezirnuje?« meni .lohnson.
»In če je preliv zamrznjen* aH bi v sili ne mogli jo
mahniti prekb njega in priti do zahodnega obrežja Gro-enjandije in od tu dalje poiskati kako dansko naselbino, bodisi na Prudhoe bodisi na rtu York? Vsega tega ne dobimo tu na brezmejni ledeni ravnini. Pot v Anglijo je tu doli proti jugu in ne proti severu!«
»Da, da,« pritrjuje Bell, »gospod C!awbonny ima prav, odriniti je treba in to nemudoma. Do sedaj smo bili preveč pozabili.na svojo rodno zemljo in na svoje drage!«
»Je H to vaša misel, Johnson?« vpraša -še enkrat Hatteras. , »Da, kapitan.«
»In vaša tudi, doktor?«
»Tudi, Hatteras.«
Hatteras zopet obmolkne, na obrazu se mu pozna, kak neinir se vrši v njegovi duši. Kajti za kar se sedaj odloči," od tega je odvisna usoda njegovega življenja. Če se vrne, je za vselej pri koncu z niegovimi drznimi namerami; na to ni mogel upati, da bi se še četrtič lotil takega podjetja.
Ko kapitan le molči, povzame doktor besedo:
»Jaz še pVistavim, Hatteras, da ne smemo ni trenutka izgubljati; naložiti moramo na sani ves. živež, in kolikor mogoče v.elikb lesa; šest sto milj v takih okoliščinah, to je res dolga pot, to priznam, a ni neprodirljiva. Najmanj dvajset milj*) moramo prepotovati na dan, da dospemo do obrežja v lenem mesecu, to je do 26. marca —«
»Toda ali se ne bi dalo nekaj dni počakati?« reče Hatteras. " .'
»Na kaj'j)a upate?«¦ odvVne Johnson.
i
jjf (Dalje pride.)
i J H4 i§0$ Irepreči, da bi raznaSali pi-'^sma* otroci-"""**
Na Dunaju, 14, junija 1910.
(Poleg^ŠtMlja' je* podpisalo interpe-: lagijo Še in poslancev.).'".
Izlet „LjyWjanskega Zvina" s v Betarad -prelaze'.
-Ker se je s strani nekaterih izletnikov izrazila želja, naj bi se radi velike veselice družbe sv.' C. iii M. izlet v Bel-grad preložil, je odbor »Ljubljanskega Zvona« stopil v dogovor z. merodajnimi krogi v Belgradu, če bi se ne mogel izlet vršiti en teden pozneje,1
Dasj so bile priprave za . sprejem, koncert itd. že skoraj končane, se je vendar našla pot, da se je izlet preložil za en teden, tako, da se izletniki odpeljejo v petek dne 8. julija popoldne s poštnim vlakom iz Ljubljane ozir. nižje ležečih postaj. Ves ostali vsporcd ostane neizpre-menjen,
Pač pa so se vabilu odbora »Ljubljanskega Zvona« odzvale ljubljanske gospe in gospodične na čelu jim gospa dr. Ta v ča r j e v a, katere se bodo izleta udelcf-ile v v e č j e m š t e v i 1 n ter s tem visoko povzdignile kulturni pomen prvega večjega izleta Slovencev v sosednjo slovansko državo.
Ta čas se je odbor obrnil še na trgovsko rninisterstvo v Budimpešti, če bi vendar ne bilo mogoče doseči znižanje vož-njih cen tudi od Siska doZemuna in nazaj.
O tem vsem bodo izletniki pravočasno obveščeni.
Na ta način je vsakomur dana zopet prilika udeležiti se izleta, ki bi se sicer radi dopusta itd. ne mogel.
Posebno so pa vabljene slovenske gospe in gospodične, naj se izleta v velikem številu udeleže ter porabijo izredno ugodno priliko, nekoliko pogledati po slovanskem svetu.
Prijave sprejema prej ko slej odbor »Ljubljanskega Zvona« oziroma predsednik dr. A n t o n Š v i g e 1 j, odvetnik v Ljubljani.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Pismo navdušenega zagovornika C. M. družbe prijatelja duhovnu.
Dragi čitatelj! Videl sem pri zadnjem obisku, da Ti čut do naše ljube na-. rodnosti, ni tako zamrl, kakor pri mnogo-kakem Tvojem kolegu. To mi dava upanje, da sodiš stvar po lastnem prepričanju ter da ne drviš brezmiselno za slepci, ki drže v vidu le strankarske smotre. Tu mislim na družbo sv. C. in M. . . . Moj Bog vendar 1 saj so sestavili njena, do sedaj ne* .nijena pravila uprav, isti, ki družbo d m s preganjajo kot »brezversko«. Družba sv. C. in M. stoji na eminentno verski podlagi, kojo je za otroške vrtce še zdatno razširila: L glej Slov. Branik I. letnik stran 173; — 2. mnogokje podu-čujejo deco šolske sestre (Trst, Maribor, Sv. Rupert itd.); — 3. katehete plačuje družba pri raznih šolali; — 4. otroci se morajo udeleževati vseh verskih dolžnosti (spoved, sv, obhajilo, maša, procesije itd.) in *še bolj, kakor je bilo nekdaj, zakaj toraj tista strastna gonja proti »brezverski šoli« in družbi? To je brez-versko to, prijatelj moj, preganjati božjo naredbo: * narodnost«, ki je tudi od Boga! — Dalje: Družba izkazuje dohodke in troške vsak mesec po časnikih; vsako leto-pa polaga javnosti točne račune do zadnjega vinarja (glej Bilanco); pa računi »obmejnih Slovencev«, kje se čita? — Sodi sedaj sam, toda nepristransko, in povej mi, kje najdeš poštenost? Upam v Boga, da jiisem »brezverec« samo zato, ker zagovarjam »brezversko družbo«. — IJverjen sem, da tudi Ti soglašaš z menoj. Dobro! Stopi toraj tudi Ti zopet med-te bojevnike, kakor si svo; čas med njimi še trdno stal in se pošteno.boril za svoj narod. Podpiraj družbo sami n prigovarjaj tudi drugim, toisto. — V »Slovenskem Braniku« našel bodeš navdušene zagovornike in podpiratelie družbe sv. C in M. tudi iz tvojega stanu (glej I. let., str. 199, 154,.95; !I. let, str. 62, 89, 194, 195.). Saj niso' menda ti zategadel heretiki. Ali ne
podpirakVeiiakVm'navdušenjem:c^!oka- »'kratične stranke''Alfred Callini 253; ko-^ofcr «6venfTpatraemškl^Tfs-^tMsTfa v trgovškrftf OD*rtnr*'zb6rhTcT jV - ¦ • * proglasila za neveljavne tam za Callinija oddane glasove, 72, ker Callini še ni 3 leta avstrijski državljan. ......
sJ0&#fatorej l)iojg|^M$'>>. ¦;,: prVofti0;K$ilo upisipv volMftfcie-jjilr^403 volilciv. glavar^vo jih jejpji-sajoV okoli 25& jiekaj l^macij p^:;se niiŠoglo oddž&Vker so bili adrj^eti o^c>-tjii iili — mrtvih ^* A;^
/More se reči, da jeli* okoli 4901) voKlcev, ki so mogli vtiUti. Prišlo tjikt^e
ofejMo^. ?;¦-,' g-;' ;-'';;;
Volitve so se vršile^t«o, le semtčr-tjeseise\#tfo spogledali i#i|*fee skregali liberalci' in socialni demokrate.
Pri zadnjih volitvah 15. maja 1907. je bil dobil dr. Marani 2183 glasov; slovenski kandidat 904, socialnodemokratični Lkabar-2H8.
, Tudi nekaj Slovencev je šlo volit v nedeljo v Gorico. Kmete iz Rožne doline in Staregore so lovili magistratovci »pri bajti« z golažem in vinom. Neki slovenski: kmet je prišel volit ter povedal na glas, da bo volil tako, kakor ukaže gospod župan.
Klerikalci so razglasili v »Gorici«, da se ne udeležijo volitve, vendar pa je šlo; več klerikalcev volit, seveda Ussaja. Volit sta prišla na primer tudi dva slovenska duhovnika. Koga sta volila? Faiduttijanca Bugatto gotovo ne, ker slovenski klerikalci vsi jednako sovražijo laške klerikalce ter ima prost med slov. duhovni v Gorici jako hude nasprotnike. Callinija menda tudi nista volila; torej ostane le še liberalec Ussai!
V komisijah na vseh treh krajih je sedel poleg laških liberalcev po eden slovenski klerikalec.
Laški klerikalni stranki niso hoteli dati nobenega zaupnika v komisijo.
Tako se je pokazala tudi ob tej priliki zveza Gregorčiča s Pajerjcm. Če bi bilo kaj nevarnosti, bi bili šli slovenski klerikalci volit kot en mož laškega liberalca!
Socialni demokratje se toliko ustijo, kako da strašno napredujejo v Gorici. — Kako »napredujejo«, se je pokazalo v ne-J-del jo pri volitvi, ko je dobil njihov kandidat Callini manj glasov nego Škabar pred tremi leti. Pred volitvami so se ustili po Gorici, koliko da jih bo, doživeli so pa blamažo!
Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici priredi, kakor že naznanjeno, jutri na vrtu Attemsove palače svojo običajno veselico. Letošnja .prireditev obeta biti mnogo lepša kakor pa druga leta. — Krasen vrt, senčnati prostori in v središču mesta, vse to ima kaj dobro privlačno silo. Odbor, si je nadel nalogo nuditi si. občinstvu res nekaj neprisiljene zabave. — Vspored je zelo zanimiv — posebno pa. opozarjamo si. občinstvo na skupine, ki nastopijo zvečer ob 9. uri ob r a z-s v e 11 j a v i bengaličnih ognjev.
Z ozirom na to, da je preostanek namenjen bolniškemu zalogu, ki daje podpore našim obolelim članom, se preplačila hvaležno sprejemajo in tudi objavijo v časopisih.
Gimnazija v Gorici je zaključila danes svoje šolsko leto. Odličnj^kov je 68, za vstop v višji razred sposobnih 383; sploh sposobnih za vstop v višji razred 51, k preskušnji je pripuščenih 16, nesposobnih 93, radi bolezni k poskušnji dopuščenih 12. Skupaj 623. Slovencev je •bilo 302, Lahov in Furlanov 263, Nemcev 50.
Gimnazijski ravnatelj g. Fr. S i m z ig se je danes poslovil od zavoda, katerega je vodil par let prav srečno in dobro. — Cela gimnazija: profesorji in dijaki so se zbrali v telovadnici. V svojem govoru je Simzig pripovedoval, kako se je šolal doma in na tujem, omenil vmes tudi, da mu je bil oče Slovenec, mati Furlanka, dostavil, da je on pr i ravnatelj, ki je tudi študiral na tukajšnji gimnaziji. V imenu profesorskega zbora se je poslovil od njega g. profesor Fran Žnideršič, v imenu
tem odboru oniisti »lul rein samo zato, ker je dri ZakaLhLtpraj mi, ki smo eru moglip|P|ie smeli skup.n§ narolfto^tf? Zakaj, reč}: čamjftj^j z vsem i&gšnjem svoje> Čita|;ftpreŽitaj in zopet-fiitaj vse list$»S. Bric^n ttv^jl se bodeš, da je list pdSten in d* svetor zagovarja le s v e to s t va r. Zj|ts$ čita) skrbno to, kar sem TL^ob srratft* »Slov.^r.« s pokončno črto ^seazfta-movaL Ls, vfc let. str, 11^, 172, ifi, 195, 199, 154, 95; ^ v H. Jetv str.62v ^ 194, 195; 119, 124*290, 96, 118,. 261, jn ha zavitku št. 4, 6,-12. Ko prečitaŠ to, mi pri priliki vrneš in dobiš druge liste »SI. Br.«, ako si ga ne naročiš sam, kar. pu upam, da ga. — Podpirajmo dr. sv. C. in M./ki je edina naš spas: z besedo in peresom, t dušo in telesom. V to nam Bog pomagaj! Kolek, užigaiice in drugo narodno blago (glej II. let. štev. 5 na platnicah), denarne podpore in prigovarjanje, vse to je družbi enako v prid. Pošljem Ti 1. in II. let. »SI. Branika«.
Pozdravljam Te in dosti upam v dober uspeh. Tvoj prijatelj.
Iz Tolmina. — Imena darovalcev in tozadevni zneski za obrambeni sklad žen-, ski in moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Tolminu: Obitelj Vrtovec 30 K« obitelj Serjun 20 K, obiielj Kacafura 10 K, Matko Primožič 10 K, Viljem Peterneli 6 K, Blaž Lapanja 5 K, Lovro Rejec 5 K, Anton Rutar 5 K, Ivan Lapanja 4 K, obitelj Kašca 3 K, dr. Andrejčič 3 K, obitelj Carli 3 K, Viktor Prezelj 2 K, Karol Krivic 2 K, Gustav Kordon 2 K, Berta Pav-liček 2 K, Emil Kalan 2 K. Anica Sedej 2l K, Anton Kutin 2 K, Florjan Faganelj 1 & Miha Kavčič 1 K, Ignac Vuga 1 K, Vjktor Prezelj 1 K, Julij Pavliček 1 K, Ferdo Vo-dopivec 1 K, Josip Kavčič 1 K, Josip Slej-ko 50 vin.. Franc Vidič 50 vin. Skupno 126 K. — Po odbitku 6 K za koleke pri ustanovitvi obeh podružnic, sem odposlal prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda v. Ljubljano 120 K za vsako podružnico po. 60 K na račun obrambenega sklada. —; A. Vrtovec,
Prijateljice in prijatelji družbe sv. C. in M. t. j. vse prave Slovenke in vsi idealno navdušeni Slovenci, delujte neumorno v svojem kraju, da bodo vse slov. pokrajine častno zastopane pri jubilejni slavnosti dne 3. julija v Ljubljani. Posebno so naprošeni podružnični odbori, da skr-be za častno zastopstvo v svojem okolišu. Morda se najdejo premožnejši rodoljubi,-ki bi plačali voznino potrebnim, toda idealnim mladim ljudem, ki bodo vedeli še otrokom in vnukom pripovedovati o nenavadno krasnem slavlju. Poznamo koroškega rodoljuba, ki ni baš -premožen, a na slične narodne Veselice privede vselej celo vrsto mladine na svoje stroške, ker ve iz lastne skušnje, da ni lepše prilike za narodno probujo in za trajno rodoljubje. kakor so take narodne slavnosti.
Domače vesti.
Naznanilo in prošnja. — Jutri odpotujem čez Dunaj in Pešto v Sofijo in Carigrad, da se udeležim vseslovanskega čas-nikarkega shoda, potem našega vseslovanskega kongresa in Sokolskega zleta. — Ker me ne bo dornov najmanj 20 dnij, prosim ponovno vse gg. odjemalce mojih, podjetij, naj nikar ne naslovlfajo na moje ime svojih naročil ali takih dopisov, ki se' tičejo podjetji. — Pisma, ki imajo zasebno lice, se ne odpirajo in čakajo na me^| ali pa jih pošiljajo za menoj. .
A. GabršČek. .
Poveljnik tretjega vojnega zbora general Karol Schikofsky je dospel :s svojim spremstvom v nedeljo v Gorico ter ostane tu do jutri zvečer.
Dopolnilna državnozborska volitev v Gorici se je vršila v nedeljo 26. t.
rani, v trgovski in obrtni zbornici ter občinski dvorani na Corsu. Glasovnic je bilo oddanih 2678. — 38 je bilo proglašenih za neveljavne, 3 razpršene. Kandidat
Volilo se je na treh krajih; v deželni dvoni dijaštva šestošolec Lenard V e I i k o n j a.
Bugatto 222 in ; kandidat doeialhodemo-.
Profesorji so mu dali v spomin srebrno vazo. Začasni vodja zavoda je sedaj gosp. prof. Žnideršič. — G. ravnatelj Simzig se je ginjen zahvaljeval in poslovi! od pro-
kot
aške liberalne stranke višesodni svetnik J fesorjev in dijakov, katerim ostane k
bionizij Ussai je dobil 2162 glasov; kan*] dober in previden ravnateljivboto res lep večer, za katerega jim je hvaležen vsak udeleženec. Veselje je konstatovati. da taka mladina ne trati svojega prostega časa s pohajanjem, marveč ima zdravega smisla ?a lepo irf vzvišeuo. Odtod lepi uspehi glasbenega večera z izbranimi točkami, iz katerih it odmevala zmožnost izvajalcev in.: sposobttost učiteljev, vfrtvariti iz dijaštva krepke pevce in godce. Vsa hvala dijastvu in lijega učiteljem!
Podpisani potrjuje, da je prejel 174 K 50 vin., kot čisti dobiček proste zabave koncerta pevskega in orkestralnega zbora dne 25. junija t. I. pri »zlatem jelenu«. — Svota se pošlje družbi sv. Cirila in Metoda v svrho ustanovitve otroškega vrtca v Gorici. -- Odbor za nabiranje narodnega davka med dijaki.
Za poštne asistente so bili imenovani poštni vežbeniki: Viktor Kenich, Ivan Svetina in Konstantin Solari v Trstu; Edvard Schonta v Gorici, Henrik Mislej v Ljubljani in Jurij Sergovič v Pulju.
Zrakoplove!, koroška inženirja Heim in Zablatnik, ter Rusjan v nedeljo niso mogli vzletati, ker je bil na Rojcah veter jako močan. Vlak iz Trsta je bil odpovedan. Vzletanje se bo vršilo jutri popoldne, seveda ako bo to ^opuščalo vreme.
Javni nastop učenčev »Glasbene šole« Pevskega in glasbenega društva je privabil v nedeljo dopoldne v dvorano Trg. dohia obilo občinstva: starišev, so« rodnikov nastopajočih gojencev in gojenk ter drugih prijateljev glasbe poleg učeče
.^3Pj..
ŠlMncif Jutri na veselico Slov. bral. in uodpornega društva 1
se mladine. Občinstvo je z zanimanjem sledilo točki-sAi točko in gojenci in go-jenke so bili deležni obilnega pa tudi zasluženega aplavza. Vspored je bil sestavljen Jako lepo: iz malih početkov na vijo-Jini in klavirju se je dvigal višje in višje do kvarteta (prva vijolina, druga vijolina, vijola in violincello) ter do koncerta za violino. A^deU,. smo trud in.^spej^Jasbe- ] ne šoleT na* lfatereSif je*-!© -čestitati všerif' trem gg. učiteljem: MichI, Komel in Ku-bišta.
Pevsko in glasbeno društvo je pokazalo i. nastopi v soboto in nedeljo, kako lepo vrši svojo kulturno nalogo.
Slovenci! Jutri vsi na veselico Slov. bralnega in podpornega društva. Slovenec na slovenske veselice!
Jugoslovanskim železničarjem! — >L i g a slovanskih železničarjev« ima 2 3., 24. in 25, julija t. L — in ne kakor smo poročali 16., 17. in 18» ] julija, ker so poljski tovariši zadržani , vsled grunwaldske slavnosti — v zlati Pragi m a n i f e s t a c i j s k o z b o r o vaji je; obenem slavi »Spolek čeških u r e d n ik u ž e I e z n t č n i c h« s v-o i o desetletnico. Obe slavnosti se vršita pod pokroviteljstvom mestnega sveta praškega z dr. G r o š e m na čelu. »Spolek« nas vse gorko, presrčno vabi, da po-liitimo tiste dni bratje med brate. Zainteresirati moramo vso Avstrijo, naš glas z »Liginega shoda« bodi odločen povdarek naših zahtev, bodi 'manifestacija naše moči, našega tisočerega in tisočerega števila! — Vse jugoslovanske železničarje naših misli in želj tovariški prosimo, da pobite te slavnostne dni v zlato Prago! Osrednji odbor »Društvu jugoslov. želez, uradnikov.
Dijake uliudno vabi odbor Slov. bral. in podpor, društva na svojo veselico, da se po trudapolnem učenju malo razvedre.
V Solkanu je bila v nedeljo tombola, katero je priredila podružnica družbe sv. C. iti M. Prihitelo je v Solkan obilo občinstva z raznih strani, tudi iz Gorice. Tombola da družbi najbrže dober skupiček.
Slovenci! Vaša narodna dolžnost je, da se udeležite jutri popoldne v Gorici veselice, ki je prirejena v prid našim obolelim delavcem.
Opozarjamo slav. občinstvo na javno tombolo, ki se vrši v Renčali na dan sv. l*etra in Pavla. Po tomboli se vrši javen ples pri kojem sodeluje vojaška godba. Vstopnina k plesu 20 vin. za ude 10 vin. V slučaju slabega vremena se prenesena nedeljo, dne 3. julija.
Sokoiska slavnost na Proseku v nedeljo se je sponesla imenitno. Nastopila je tudi Sokoiska kavalkada (12) iz Trsta. Navzoči so bili tudi Sokoli iz Goriške. Sokolov v kroju je bilo 200, Sokolic 90. naraščaja 80. Telovadba je lepo vspela.
Skušalo je tudi vinarsko zadružništvo v slov. delu dežele za skupno delo pridobiti, toda kakor vse kaže, ne najde ta važna in prekoristna misel pravega urneva-nja med prizadetimi.
S pomočjo državne podpore nakupili so se biki za gorati del dežele in za osrednji del.
-^-N-flfede^oo^zdige mlekarstva in zpo-polnitve izdelovanja in ravnanja z mlekarskimi izdelki na naših planinah je društvo izdelalo načrt in se bode v kratkem pričela izvrševati ta akcija katero je pripravljena vis,- vlada z izdatnimi sredstvi podpirati.
Za povzdigo konjereje se je ustanovilo posebno konjerejsko društvo, ki prične v kratkem delovati, ker se je izkazalo, da bi se samo s samostojnim odsekom ne moglo izhajati radi posebnih razmer ki vladajo pri nas. Imamo kot znano v naših hribih prestaro rejo kobari-šVega konja ki je mrzle krvi, v ostalem delu dežele pa se naslanja konjereja na vročekrvna pasma.
Kobariški konj je nekdaj slovel daleč po svetu po svojih vrlinah kot težka u-prežna žival, Reja istega pa je skoraj propadla, ker ni dobila od merodajnlh stranij potrebne podpore in vzpodbude,
Vzlic temu pa je to pleme doma in v bližnji Italiji visoko čislano in želeti bi bilo, da bode delovanje društva za povzdigo te živali imelo ugodne uspehe. Sprejete resolucije:
1. Naproša se vis. vlada, da dovoli iz državnih sredstev redno letno podporo v visokosti enakih dosedanjih deželnih podpor v znesku K 5000.— za vpravne stroške, da bode zamojjlo Goriško kmetijsko društvo svoje obveznosti spolnjevati.
2. Naproša se vis. deželni zbor, da dovoli iz deželnih sredstev redno letno podporo 5000 K za kritje upravnih stroškov, kot so to deležne druge stične go-
, spodarske organizacije.
I O p o z a r j a se vis. vlada, da obstoji
, vže od pamtiveka v gorskem delu Goriš-
I ke reja hladnokrvnega kobariškega konja, pasnimc noriškega. ki je za te kraje neprecenljive vrednosti kot težka uprežna žival;
I prizna v a s e, da je ta konjereja v zadnjem času zelo nazadovala:
z a g o t a v I j a se pa, da bi se z razmeroma malim trudom in žrtvami reja kobariškega konja kot tacega zopet oživela;
protestira se odločno proti upe-
. Ijavi belgijskega konja v omenjene okraje, ker bi tu ne uspevali in bi ne bil upora-
j ben;
j poživlja se vis. vlada, da s po-
trebnimi denarnimi sredstvi pospeši zo-petni razvoj reje kobariškega konja.
! Poživlja se vis. vlada, da prouči
na licu mesta in dogovorno s posestniki zapadnih Brd po svojem zastopniku razmere na trgu v Krminu in ukrene na to
i vse potrebno, da prenehajo enkrat te pritožbe in se uredijo te sramotne razmere.
Političnt pregled.
Prestolni govor ob otvoritvi ogrskega parlamenta. — 25. t. m. opoldne je cesar slovesno otvoril v budimskem gra- ! du ogrski državni zbor s prestolnim go- | vorom, v katerem se pravi uvodoma: . Naše očetovsko in za usodo svojih naro- j dov na Ogrskem skrbeče srce je zelo zadovoljil izid zadnjih volitev. Mi vidimo v njem garancijo za miren razvoj naše ljubljene Ogrske. Prva skrb vlade bode, da bo s primernimi zakonskimi predlogami spravila zopet v deželo redno in postavno stanje. — Nato se našteva dolga vrsta reform, katere mislijo izvršiti posamezna ministerstva; skrbelo se bode zlasti za ureditev bančnega vprašanja iti izplačevanja v gotovini. — Glede volilne reforme pravi prestolni govor: »Najnujnejša in neodložljiva naloga naše vlade pa bode vložitev zakonskega načrta, kateri bode razširil volilno pravico tako, da se bode na eni strani varovalo enotni narodnostni značaj OgerskeU), na drugi pa zasigitralo njen razvoj na demokratični podlagi.«
Španija in Vatikan. — Španski min. predsecinik Canalejas je hotel upeljati nekoliko tolerance, pravičnosti za neka-toličane. Katoliška cerkev ima v Španiji vse pravice, druge cerkve pa nobene; še k pogrebu ne sme v svoji duhovski obleki drugoverni duhovnik, na cerkvah ne smejo imeti nobenega znaka. To je hotel odpraviti Canalejas, ali Vatikan je ves iz sebe radi tega. Sedaj je vprašanje; ali zmaga Canalejas ali zopet Vatikari!
Zakon o volilni dolžnosti na Kranjskem — potrjen. — Cesar je potrdil zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, da se mora vsak volilte udeležiti volitev v državni in deželni zbor. Izjema je le ku-rija veleposestnikov pri volitvah v dež, zbor.
Zveza narodnih društev.
Iz Tolmina. — Predstava iger Rokovi delskega bralnega društva se je vsled slabega vremena odložila na sredo dne 2<). t. m. — Odbor.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
»Kmetijsko društvo za Goriško« je
imelo 16. t. m. pri »zlatem jelenu« v Gorici svoj občni zbor. Društvo je štelo koncem leta 1909. udov in naročnikov 2251 ki tvorijo trdno podlago društva. Društvo je priredilo pri Sv. Luciji sadno razstavo, ki je prav lepo vspela.
Zbog solidne in točne postrežbe se blagovni promet v t. 1. nenavadno širi, In je mnogo večji kot lani v tem času kar je zelo velikega gospodarskega pomena za naše kmetovalce in ude. ker so drugače žar le pogosto žrtve nereelne kupčije.
Glede sadjarstva je omeniti, da je društvo dokončalo predpriprave za ustanovitev izvozne zadruge za sadje.
Proti nameravani upeljavi novega vinskega zakona je društvo zavzelo ob« ločno stališče s prirejanjem shodov in s primernimi resolucijami.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Go-
| rici naznanja, da je preneslo dirko in v~ selico, katera je bila naznanjena za 2s. julija, na 4. septembra t. 1.
Kolesarsko društvo »Danica« se udeleži veselice bralnega in podpornega društva 29. t. m.
Kolesarsko društvo »Gorica« vabi svoje člane, da se jutrišnje veselice Slov. bralnega in podpornega društva polno-številno udeleže.
Kolesarsko društvo »Gorica« vabi svoje Člane k izletu v Ljubljano povodom 25 letnice družbe sv. Cirila in Metoda. — Zbirališče ob 3 uri zjutraj kavarna Central. Rednik Josip Sirk. — Oprava kolesarska. — Zdravo! — Odbor.
Gg. odborniki kol. društva »Gorica« so vabljeni k seji, koja se vrši v petek dne 1. julija 1.1. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Tajnik.
Transatlanflški zrakoplov. — NatAn-glešketivje; sesjavii,$ejik zrakoplov neki vseučiliščni profesor in prijatelj Žeppeli-na. Zrakoplov se imenuje »Višnjevi tič«; prostora bo imel za 10 oseb, zadoščal bo 1 pilot za vodstvo zrakoplova. Mogel bo ostati v zraku 80 ur zaporedoma.
Pobegnil je odvetnik dr., Geza Rupp iz Budimpešte. Poneverll je ;pol miljjona kron.
Kuga. —- Poletje.. Zato se zopet čuje o slučajih kuge, kakor navadno iz Rusije, odkoder preti priti v Galicijo in Nemčijo. Pa tudi na parobredu »Avstrija«* Jci pripada tržaškemu »Llovdu«, se je pojavil slučaj kuge. Kapitan je povedal* da $e je v Bombavu pojavila kuga na jednem potniku, ki je umrl. Parnik je izoliran.
Mejo med Srbijo In Avstrijo izmeri posebno poverjenstvo naše države in Srbije. Meja se določi po prvotnem toku Drine, kakoršen je bil ob času berlinskega kongresa,, :.x
Na dan obletnice umora srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage je bilo položeno na njune grobove več vencev. Grobovi so baje precej zapuščeni.
Imouitejši Slouend pristop R obrambnemu skladu družbe so. C. in ITI. bodi Dam suela dolžnost!
Razne vesti.
Železniška nesreča. — 27. t. m. je trčil osebni vlak iz Trsta pri Boh. .Bistrici v tovorni vlak. Lahko ranjenih je več oseb. Razbitih je 5 tovornih voz.
Pogreša se »Lloydov« parnik Trieste,
ki je plul v Bombav. Obvestila o njem ni nobenega. Baje je zašel v Indijskem Oceanu v tajfun.
Nov slovenski list. - V Lescah na Gorenjskem je izšla prva številka novega lista »Triglav«. List kani izhajati dvakrat na mesec v velikem obsegu.
Hofrichterja so odpeljali včeraj v vojaško kaznilnico v Mollersdorfu.
Zastrupljevalna afera na Kranjskem
Je že skoro do konca pojasnjena. Dr. Fur-lan je za deiinitivno odložil zastopstvo Hladnikovo in proti Hladnikdvi ženi se je nabralo toliko obtežilne snovi, da ni le izključeno, da je ona vedela za Hladnikovo nakano, da je celo sodelovala in mu morda tudi vcepila to misel, ker je baje smrtno sovražila svojo taščo. Materijal bode skoro ves zbran in preiskava zaključena, vsled česar bode zadeva že lahko prišla pred prihodnjo poroto. • • .
Muzej za slepce so otvoril i na Dunaju v zavodu za slepce v Praterju. Tai" je nabranih polno reči, ki se nanašajo na či-tanje in pisanje slepcev, stare reči, prve knjige za slepce itd.
Mali oglasi.
HoJDionJSa pristojbina «:ane 80 vin. Ako je oglas obietiicJM se raCunt ta vsako beiodo 3 vin. NaJprlpravnejSe tnseriranje u trgovce in obrtnike.
KolIVolo mnnjftlli trgovcav in obrtnikov v Gorici, kntorili nn (loJuli (in colo v me«tu> nibfia »e iioiiib, ker tukjor no hmerlrnjo, Skoda nI mnjlmi
1f) krnn 70clllilr& »& <*<"> ,m tohek nnčin. IU MUH tddlU<il Naznanile po dopisnici svoj naslov tvrdk! .Ink. Konig, Dunaj VII./S poštni urad .y.
Dvi krojaškapomočnika "''"ŠT
Karol Aigeli, trgojec in krofai * Kanalu.
Službe išče upratiUj"^ JS& &t
klede posestva, kletarstva itd. ter pisarno. — Sprejme tudi služho v krtki pisnrni kot ko-rispondent ali knjigovodja. Vešč treh jezikov. Maslov pove upravništvo.
Velik, močan giasovir fe,* ?nsL
pove uprnvništvo „Ročeu.
Ivan Kravos
m Kinu il. il. GSIttEft na Koran JI. I!
sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko aH pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov« 8ege, torbice, denarnice, listnice .-_¦ ¦ .td, — Izvršuje in sprejma v L|||č|||u| popravo različne koleseljne in \JLll^El3
Popravila se izvršujejo točno. Cene z me me. ~WfB
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu11.
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora.. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Sfovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1'20 više. Velik vrt z verando.' Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami, za, jedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. —. Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna ,ln točna. t ' < i K ¦>. ;•-:''¦¦. ;\,:- : ' ,; *.". ;'...;, •
Otvoritev hotela.
Uljudno naznanjam, da sem otvoril na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, prenovljen
hotel „Stol".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
Razgled in lega krasna. — Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv.
V bližini naravno lepi Vintgar in Bled.
Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno vpoštevanje.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzi! Žalec.
20 50 kron
na dan lahko zaslužijo osebe vsakršnega stanu, z razpečevanjem novega predmeta, ki je potreben za vsako hišo. Pošljite svoj naslov na: Josipa Batiča, Idrija, Kranjsko.
Dr. Ruggero Kiirner,
kirurgični zdraonik, biuši asistent na
c. kr. kliniki geneologije in ostetrike
u Gradcu.
Specialist za ženske bolezsi.
Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3.-4. popoldne.
Tekališfie Frana Josipa Štev. 6.
/j! nat«> je potil, .sv dane* /V njemu po hrci (/orje, ker krepke „<)llO- je „W/„ ,lekk.
OHO"
J. Medved, Gorica
Tekate. Josipa Verdi *t. 32.
Knjigarna A. Gabršček
= GORICA =
Trgouski dom Corso Verdi 24 in u Gosposki ulici 7
sprejema naročila na vse tu-
in inozemske beletristicne,
modne in znanstvene časopise.
© 0
©
Haute Noveaute!
nuna moda!
f^oulafd f)oplii)
Radvciit) '
za obleke hi bluze.
Sifon za perilo, —----------
obeljeno platno, — — - -
domače platno,--------------
fino platno, — — ~------¦
vezenine, čipke, vložki, -orientalske čipke,-------
; fantastični motivi,--------
nove barve. ! čipkasti ovratniki,-------
! šerpice, šerpiec iz čipk, (Jabot) svilene šerpe. --
krasne barve.
novi uzorei.
Naročajte uzorre!
------------Aplikacije,------------
novi okraski za obleke:
trnki in našivi,-------— —
---------------, moderni pasovi,
elastika za pasove, -1- — nojfovice,. rokoviee, perilo zu ženske, in moške.-------
Pregrad & Černetič
GORICA.
Različne opreme za sobe : preproife, zavese (volnene in iz čipk), odeje volnene, flanelaste in šivane : žima. perje, in volna za postelje.
za lUflGB
po najnovejši morli
ceneje kod pnsod
Huzno snkiieno in volneno blano : najnovejši uzorei. ~ Potrebščina za šivilje in krojače, po najnižjih cenah. Ostanki raztičneifit blai|a se prodajajo za polovično — — — — ceno. —------------
Uzorei se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
Lastna izdeloval niča perila za dame in gospoda
mm*
mmm