Posamezna Številka 10 vinarjev.
štev. li
teto EV.
■b Velja po polti t
U Mio let« naprej.. K 26*— M ■•»•« „ .. m 2*20 u Hemčljo oeloletno. „ 2»-— se oatalo laoaemstro. „ 35-—
V Ljubljani na domi X« mM leto uprt) k 24-— n n aoeeo „ ., K 2"— liinvi »riban MitfRo,, i-rn
m Sobota« Izdajat ms Sa mi« teta ....... K 7--
M leaftllo Mloletno. „ »•_ UMUfotMMMtVO. . 12*—
SLOVENEC
'■ Inseratl: bbbbbe Bnoatolpna petltvrata (72 na Uroka m 3 mm Ttaoka alf nje
proator) aa enkrat . . . , sa dva- In reč krat

pri večjih naročlllt primere« popoat p« dogovora.
Poslano: sn Enostolpna petitvrsta pa SO v
Iihaja vsak dan lsmail a*, dalje ln pranlke, ob S. ari pop.
Bedna letna priloga rosni ni
Mf* OrednlHro Je v Kopitarjevi allol ktet 8/m, tokoplal m M mdajo; nelranklrkna plana m bo ■mm aprejemaj«. - Urednlikega telefona štev. 74. mm
Političen list za Slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol St 6. - Hatnn poitne hranllnloa avgtrljake št. 24.797. ograke 26.511, bosn.-hero. it 7563. - Cpravnlikega telefona »t 18a!
Akcija Medoiroie Katoliške Jeiote za mir.
Kakor smo že svojedobno poročali, katoliški veljaki raznih narodnosti, so bili februarja meseca t. 1. zbrani v Curihu v Švici— med njimi načelnik rS. L. S. dr. Šusteršie — odposlali *dre»o »v. očetu Benediktu XV. in da ■i.fO bo ftdresa svoječasno objavila. Da-smo v položaju priobčiti besedilo *tega velepomenljivega dokumenta, ki »o glasi:
'i, v&ae 12. in 13. februarja v Curihu . .^Zbrana mednarodna konferenca kato-•:ij$kih Članov parlamentov in strank iz Nemčije, Avstrije, Ogrske, poljskega kraljestva in Švice, kateri so pritrdili tudi vodilni katoličani drugih dežel, pričenja svoje delo za zopetno zbližanje političnih in socialnih organizacij in vseh narodov sploh po sedanji vojni s tem, da se prespoštljivo poklanja vzvišenemu poglavarju naše sveto katoliške Cerkve v prevroči hvaležnosti za neprimerljiva dela ljubezni in usmiljenja nasproti vsem, ki trpe vsled vojne stiske, posebno pa nasproti vojnim ujetnikom in civilnim internirancem, kakor tudi za neumorno prizadevanje Vaše Svetosti,, ki je ime Benedikta XV. blagoslovilo med vsemi narodi sveta.
Dela konference so posvečena smotru, da »e po vojni vsi narodi zopet zbližajo v duhu tiste ljubezni, katere najvišji in najslavnejši nositelj in ozna-njevalec je Vaša Svetost. Zato upamo v otroškem zaupanju, da najdemo milostno očetovsko pritrditev Vaše Svetosti ter prespoštljivo prosimo apostolskega blagoslova za nas in naše sklepe in prizadevanja, v navedeni namen.
Ves katoliški svet se zahvaljuje Vaši Svetosti za vedno ponavljajoča se prizadevanja za obnovitev miru, za izpolnitev najgorečnejše želje, ki navdaja vse narode sveta. Krščanski svet stavi vse svoje nade na blagoslovljeno delovanje Vaše Svetosti za ta veliki vzvišeni, resnično katoliški smoter in moli, da bi bilo to delovanje kmalu venčano z uspehom. Konferenca radostno stavi vse svoje moči na razpolago Vaši Svetosti in izraža upanje, da bo mir prinesel Sveti stolici vso tisto suverenitcto, pravice in svoboščine, ki jih potrebuje za neovirano izvrševanje svojega božjega poklica in svojega božjega poslanstva.
Vdeleženci konference: (Slede podpisi vseh vdeležencev.)
Adresa je bila izročena sv. očetu po posebnem odposlancu. Sprejel jo je z velikim zadovoljstvom in te dni ie prejelo tajništvo hiednarodne !•;;• ališke jednote v Curihu odgovor sv. očeta, ki mora napolniti z iskrenim zadovoljstvom vsakega katoličana pa tudi slehernega Človeka, ki hrepeni po koncu krvoprolitja.
Velepomenljivi odgovor sv. očeta objavimo te dni na uvodnem mestu.
Hrvatje in Slovenci ter gospe« Miljukov.
»Hrvatska« piše: Miljukov hoče dveriti svet, da bo Rusija ustvarila veliko Rumunijo in veliko Srbijo in tako zgradila nasip proti prodiranju Nemcev. Med slovanskimi narodi ni niko- i gar, ki bi želel, da bi mu Nemci gospodovali. Toda vsak narod bi rad mirno živel poleg njih, ako bi mu bil zagotovljen lasten kulturni in gospodarski razvoj. Tisti, ki žele razrušiti habsburško monarhijo, morajo računati s še močnejšim, s še odpornejšim sredstvom v srednji Evropi. Edino zdravilo proti notranjim sporom v monarhiji je dosledna izvršitev popolne enakopravnosti narodov; drug drugemu naj ne vsiljujejo svojega jezika, drug drugemu naj ne dajejo čutiti svoje nadvlade, vsak bodi v svoji hiši sam svoj in monarhija bo odolela eksperimentom,
katere hočejo na njej izvršiti države četverosporazuma. Pritiskanje nekih narodov na morje, kjer žive že drugi narodi, je ravnotako politična napaka kakor vsiljevanje tujega jezika. Duh, ki vlada svetu, hoče svobodnih narodov; to ni zlo; more pa tudi več majhnih narodov tvoriti eno državo, v kateri se morejo ti mali narodi uspešno hraniti proti močnejšim sosedom, razen tega pa negovati vsak svojo posebno kulturno last. Med vsemi narodi na svetu mora vladati vzajemnost. Ravno obstanek habsburške monarhije, za-ščitnice malih narodov, ščiti tudi neodvisnost balkanskih narodov. Miljukov menda ne misli, da bi se Bolgari, Srbi in Hrvati s Slovenci bolje počutili pod ruskim vrhovnim gospodstvom, ki bi se jim vsekakor hotelo vriniti, ako bi Rusi zagospodovali v Carigradu, kakor hoče Miljukov. Narodi balkauskoga polotoka se bodo znali sami obvarovati germanizacije in se ji ubraniti, ako obstane habsburška monarhija prerojena na temeljih ravnopravposti narodov. Rusija bi torej dobro storila, ako bi vse svoje moči posvetila svojim notranjim nalogam, narode v monarhiji pa v miru pustila.«
Slovenci soglasno podpisujemo to izjavo bratov Hrvatov. Pravzaprav nam takih izjav niti podajati ni treba, ker celemu svetu mora biti vendar že znano to od nas'vedno zrvesto povdarjano stališče. Hrvatov in Slovencev ne omamijo nobene obljube, nobene lepe besede — za nas je Avstrija domovina in vsi Hrvatje in Slovenci teže le za. tem biti tudi v bodočnosti združeni za njeno slavo, kakor so sedaj v borbi za njeno pravico. Besede gospoda Miljukova so plehke — hoče združiti v »Veliki Srbiji« vse južne Slovane, pa miži ob pogledu na — beneške Slovence. Prepričani smo, da se bodo merodajni činite-Iji v naši državi iz zgodovine Hrvatov in Slovencev učili in spoznali kako zvesto stražo je Avstrija v nas vedno imela na jugu in da bodo z nami vred najbolje odgovorili gospodu Miljukovu s tem, da tej zvesti avstrijski straži dajo vse kar je za. razvoj našega nadarjenega ljudstva potrebno. Hrvat in Slovenec sta bilft in hočeta biti združena z Avstrijo!
M ziMli minister o položaju.
Dunaj, 30. marca. (K. u.)
Naš položaj.
Nasproti uredniku »Fremdenblatta« je zunanji minister grof Czernin rekel, da noče prorokovati o izidu ruske revolucije. Če bo izprememba na Ruskem tamošnjemu trpinčenemu prebivalstvu prinesla spoznanje, da je nadaljevanje vojske zločin in da lahko vsak dan — Rusi in ententa — sklenejo časten mir z osrednjima državama, potem pojde h koncu ta grozna morija ljudi. Nas ni mogoče uničiti, pa tudi mi nočemo nikogar uničiti. Naše fronte stoje bolj trdno kakor le kdaj, naš gospodarski položaj je zagotovljen. Mi se moremo in se bomo prebili. Požrtvovalnost brez primere in sila, s katero narodi monarhije prenašajo pomanjkanje, jima jamčita za končni uspeh. Največja zasluga ne gre *višjim tisočem <f ampak srednjemu stanu in v prvi vrsti širokim, od usode razdeljenim	'ram. ^Klobuk doli« pred milijoni, 1 Mh in doma prenašajo delo in manjkanje brez mrmranja., pred njihovo veličino in silo. ko bodo narodi monarhije dob) za svoje junaštvo.
Mirovna konferenca.
Naš predlog, da naj se skliče mirov, konferenca vseh vojujočih, velja še vedno. To je edina pot, da pridemo do splošnega konca, Za tiste, ki hočejo vojno nadaljevati, se ne izpremeni prav nič, če se snide konferenca. Boj se lahko nadaljuje med zborovanjem. Stotine vprašanj, ki jih je rodila vojska in ki tvorijo nerazrušljivo celoto, je mogoče rešiti samo pri mirovni konferenci. Mi imamo x svojih rokah ob-
širna sovražnikova ozemlja, sovražnik pa naša. Na morju se sovražnik bori z blokado proti naši podmorski vojski. Vse mednarodne pogodbe so raztrgane; posameznih vprašanj ni mogoče ločeno rešiti. Kdor hoče mir, mora tudi govoriti in razpravljati o miru. Če na mirovni konferenci ne bi prišlo do sporazuma, bi se nadaljevala že itak neprekinjena vojska.
Naš bojni cilj.
Urednik je vprašal, če bi ne bilo mogoče povedati splošnega okvira naših mirovnih pogojev.
Minister je odgovoril: To se je že zgodilo. Javno sem izjavil, da. vodimo vsiljeno obrambno vojsko, ki hoče monarhiji dati zavarovan, prost in nemoten razvoj. Jamstvo za obstoj in možnost svojega obstanka moramo dobiti. Kakor hitro se sovražniki odpovedo svojim neizpolnjivim idejam o našem uničenju in kakor hitro bodo pripravljeni razpravljati o miru, ki bo časten zanje in za nas, ni več nobene ovire za pogajanja.
Oklici ~~
Kakor že objavljeno, so se 8. t." m. sestavila pravila za ustanovitev »Kranjskega deželnega drnštva e. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sl' rote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo«.
Društvo ima namen, pripomoči vdovam na bojišču ali v vojni padlih ali na nje posledicah umrlih, da dobe zaslužek, ali jih sicer na drug način podpirati, kakor tudi zagotoviti prehrano in oskrbo ter vzgojo in pouk pomoči potrebnim sirotam v vojski padlih ali zamrlih, dalje drugim varstva potrebnim otrokom in mladoletnim, in sploh skrbeti za njih telesni in nravno-verski napredek, končno pi*i-skočiti na pomoč tudi drugim svojcem padlih in umrlih, ki potrebujejo podpore.
Društvo bode štelo razun častnih članov, katere imenuje občni zbor, in članov uradnega dostojanstva, a) redne člane, — b) ustanovnike, — c) utemeljitelje, — d) prispevajoče člane in — e) delovne člane. — Redni člani bodejo vsa okrajna društva z istim namenom.
—	Ustanovniki postanejo oni, kateri naklonijo društvu enkrat vsaj 200 K,
—	prispevajoči člani oni, ki prispevajo letno najmanj 10 kron, konečno delovni člani oni, ki zastavijo svojo delovno moč brezplačno v društvene namene.
Namen društva, za uboge ostale naših hrabrih in junaških braniteljev domovine, kakor tudi za blagor in napredek našega naraščaja skrbeti, jo tako vzvišen in važen, da ni treba natančneje dokazovati potrebe, stremljenja tega društva podpirati z vsemi sredstvi.
S pristopom k društvu ne bode vsakdo spolnil le dolžnosti človekoljubnosti, pospeševal bode marveč tudi zelo važne narodne in državne koristi.
Kot predsednik društva, ki se ima ustanoviti, apelujem s tem na tako mnogokrat izkazano požrtvovalnost in vsakočasno sopomoč ljudstva in povab-l.jam isto, da društvu v velikem Številu pristopi.
Ker naj se društvo ustanovi že v najbližnjem času in mi je na tem ležeče, da bodo zastopani v društvenem vodstvu vsi sloji, prosim, da se mi blagovolijo doposlati čim preje prijave nristopa.
Ljubljana, dne 30. marca 1917.
C. kr. deželni predsednik:
grof A11 e m s 1. r.
.u in prehodno gospodarstvo.
'ieitung« prinaša statut za rministerialno komisijo za ehodno gospodarstvo. Vojna c	o bolj značaj gospodarske
v*	idi takoj po končani vojni
nt	uvesti prejšnje gospodar-
ski	Komisija so bo pečala z
našim plačilnim prometom v tujino, « tujini bo iskala s kreditom valuto za. uvoz surovin, urejevala bo vprašanje prevozov, domačih ladij in razširjenja tržaške luke in plovbo po Donavi in Labi. V notranji upravi bo skrbela; za obnovitev industrij, izvoza, organizacijo delavskih sil in za urejene delavske razmere. Industrijo bo postavila nr moderno podlago razdelitve po stroka in delitve dela. Predsednik komisije trgovinski minister. Da se preuredi upravni aparat trgovinskega ministi se ustanovi poseben generalni komi? rijat za vojno in prehodno gospoda stvo.
MM državni zbor. T
Berlin, 30. marcaJ
Poslanec Haas« (soc. dem. delovtoa; skupnost) občuduje ruski narod. Kancler je včeraj udaril z bičem v obraz širokih množic. Ali hoče kancler, da bodo tudi nemške množice govorile rusko. Tolaži na« s časom po vojni. Ali bo on še kancler. Moti se, kdor bi mislil, da njegova beseda veže tudi njegovega naslednika. Od kane« lerja zahtevamo zgolj novo volilno pi*a-< vico.	; '
Državni tajnik Zimmermann popisuje svojo instrukcijo glede Meksike. Če Amerika misli, da ima pravico, predno za<čna vojno, cel svet spraviti po koncu proti nam, nam pač nihče ne bo odrekal pravice, da si iščemo zaveznikov. V prvi vrsti pride v poštev Mcksikn kot soseda Združenih držav. Naše razmerje do Meksike je bilo tako prijateljsko in polno zaupanja* da se to ne more reči o njenem razmerju do Združenih držav. Glede Japonske pa sodim, da so njena nasprotja z Ameriko' večja kakor do nas, čeprav jc z nami * vojni.
Ruskemu narodu častitamo k njegovemu novemu stanju. Veselimo se njegovega odrešenja in upamo, da vstane krepko mirovno gibanje in da se izjalovi francoska deputacija, ki jc sedaj na potu v Rusijo. Nemčija se mora izogniti vsemu, kat! bi moglo podpreti vojno strujo v Rusijt.
Socialni demokrat David odobrava kanclerjev govor o Rusiji. Govorilo je š« nekaj govornikov, nato so sprejeli prora-čun kanclerja in zunanjega urada, odklo« nili pa včerajšnji predlog soc. dem. delovne skupnosti.
Yef, vojaM zanimivosti za za*
Budimpešta, 30. marca. »Pesti Naplo« javlja iz pristojnega mesta, da bodo natanko preiskali vse oproščene pri zasebnih tvrdkah in večjih podjetjih. Zaenkrat mislijo vpoklicati samo mlajše oproščene in sicer od 18. do 26. leta. V zaledju se bodo morali izkazati vsi vojaki od najvišjega častnika do prostaka. To akcijo bo izveid-la mešana komisija, ki bo imela neomejeno moč. Vseh oproščenih ne mislijo vpoklicati in bodo preiskali vsak slučaj, v koliko je oproščenje upravičeno,
Budimpešta, 3. marca. Kdor je bil dvakrat obsojen zaradi navijanja cen, pride pred komisijo in pojde k vojakom.
Budimpešta, 30. marca. Na pristojnih mestih se pogajajo,	koliko nepotrje-
nih naj pritegnejo v - .iraško službovanj«. Pogajanja so se šele r Vela.
Berlin, 30. maiu- Ker se v Avstriji po zakonu o vojnih dajatvah lahko vpokliče tudi nemške državljane, bodo v Nemčiji v domovinsko pomožno službo klicali tudi avstrijske in ogrske državljane.
Budimpešta, 30. marca. V poslanski zbornici jc poslanec Kclemen opozoril na govorice, da je v vojnem dopisnem urad« leteča komisija prebrala in kot za fronto sposobne spoznala skoro vse umetnike vojne poročevalce. Prav tako leteče komisije večkrat prebirajo na avstrijskem ozemlju ogrske državljane, ki potujejo na Dunaj. Časopisje služi javnemu interesu in njegovo patrijotično delo je veliko. Sicer pa sedanjih izkušenih časnikarskih sotrud-nikev ni mogoče nadomestiti z začetniki ali s takimi, kj ne poznajo uredniškega de-
V	pričakovanju Ra laški bojni Crll.
Goriško, 28. marca 1917. Sovražnik jc pretekli teden ljuto obstreljeval Šempas. Ravno tako tudi naš Krasu Tupelče in Kobjoglavo. Išče in tipa, da bi oviral naše dovozne črte, kot vsa-kikrat pred započeto ofenzivo. Zdi se, da imamo pričakovati v kratkem močnejšega sunka proti železnici Štanjel—Opčina, Na bojišču v presledkih le manjši boji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. marca. Uradno:
V	kraškem odseku je artiljeiijska delavnost v bojnih prostorih našega zadnjega podjetja zelo živahna.
Rovereto in Arco sta stala včeraj pod ognjem srednjih ln težkih topov. V Aren Je bila zadeta civilna bolniš-Bioa.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
29.	marca. Na tirolski bojni črti so se razvili včeraj mali boji pri Seravalle (dolina Lagarina) in na levem bregu potoka Maso (Suganska dolina). Na Krasu je vdrl
•vražnik v zadnji noči po ljutem obstre-vanju v naše črte na južnih slemenih ine 144. Takoj smo ga vrgli in ujeli ne-mož. Sovražni letalci so metali bombe Gorico. Žrtev ni bilo.
30.	marca. Včeraj so se bili na celi ti črti s presledki topovski boji, ki so posebno besni v dolini Lagarina in na
isu. V minuli noči je po dolgotrajni in sni pripravi s topovi vseh vrst sovražni ddelek napadel naše postojanke na hribu •"ajti. Toča krogel naših strojnih pušk ga je uničila. Naskakovalni valovi, ki so sledili eden drugemu, so se zrušili ob trdnem odporu naših čet. Izgube sovražnika so bile težke. Nekaj mož smo ujeli.
Francozi o vojaškem položaju Italije.
Genf, 30. marca. Pariško časopisje Be tudi danes s slabo prikrito bojaznijo peča z vprašanjem položaja, v katerem se nahaja Cadorna. Med izvajanji italijanskih vojaških strokovnjakov, ki jih navajajo pariški listi, so ;jsebno zanimiva generala Po- ^ct, ki jih beleži »Journal«. t\avi: Na našo bojno črto se pripravlja strašen napad. Pri nas ves svet sluti, da bo sovražnik kmalu nastopil. Po usodi Srbije in Rumunije je umevno, da se italijansko javno mnenje razburja. General se peča nato z baronom Conradom pl. Ilotzendorfom in z navzočnostjo generala Falkenhay-na v Inomostu. »Journal« pristavlja, da računaju vodilni italijanski krogi z vsemi možnostmi. Računajo tudi s pohodom iz Trbiža proti Vidmu, ne izključujejo tudi načrta, da se misli prebiti bojna črta na črti dolina Chiese — Brescia v smeri proti Milanu. Vsekakor nameravajo preprečiti Cadornov načrt, da zasede Trst. Tudi »Tempsa« pkrbi, kje da bosta osrednji velesili prvič s silo udarili. Skrivnostnih načrtov Starega mojstra Hindenburga in njegovega drugega »jaz« dozdaj ni bilo mogoče predreti. »Temps« upa, da bo Cadorna avstrijsko-nemški ofenzivi kos in opogumlja Italijane.
Italijani upajo na pomoč Francozov in Angležev.
f1 Genf, 30. marca. Turinski dopisnik »Matina« piše, da Italijani upajo na pomoč Francije in Anglije, dasi ju čaka jo težke naloge, ker bi to ljudi zelo pomirilo.
oče za velikonoč našim vojnim ujetnikom v Italiji.
Kakor poroča »Reichspost«, bo sveti fttee našim vojnim ujetnikom v Italiji priredil lepo velikonoč. Vsem škofom je naročeno, da naj se osebno ali po jezikov zmožnih duhovnikih poučijo o stanju ujetnikov in naj jim za veliki teden ponudijo svojo versko službo. Na velikonoč bo vsak avstrijski vojni ujetnik dobil zavoj z geslom in pozdravom sv. očeta. V zavojih bo tobak, cigarete, cigare, južno sadje,' slaščice, meso itd. in steklenica vina. Krajevna duhovščina mora sv. očetu sporočiti, ali bodo ujetniki imeli priliko praznovati .velikonoč v dušnem in telesnem oziru kot vesel spomin in kot praznik vseh praznikov cerkvenega leta.
Pisanice Benedikta XV. našim ljubim v Italiji bodo tudi naši »piruhi« iz njegove ljubeznive očetovske roke. Kaj bomo mi dali sv, očetu za velikonoč? Svoje srce, molitev in zvestobo.
Resen položaj v lioliji.
Curih, 30. marca. Poročila, ki prihajajo iz zgornje Italije, so vedno resnejša. V vseh večjih industrijskih mestih morajo vojaki vzdrževati red. (Z Dunaja poročajo, da poročila o revoluciji v Italiji do zdaj piso z nobene strani potrjena. Ur.)
Italijanska trgovinska mornarica pod \ vojaško kazensko postavo.
Rim, 30. marca. (K. u.) Kraljevi namestnik jc zapovedal. da velia vojaški
kazenski red na trgovinskih ladjah in morajo pomorščaki služiti, dokler ne bo vojska končana. Na suho ne sme noben pomorščak, če ni bolan ali za službo nesposoben.
V zgornji Italiji 80.000 delavcev brez dela.
Curih, 30. marca. Iz Milana: Ker so parniki s premogom izostali, mora v zgornji Italiji počivati nad 80.000 delavcev in delavk.
Kako je v Rusiji.
Švicarski narodni svet odklonil socialistični predlog o pozdravu novi ruski vladi.
Bern, 30. marca. (K. u.) Narodni svet je po dolgi, deloma zelo burni razpravi odklonil socialnodemokraški predlog, naj narodni svet kot zastopnik najstarejše demokracije pozdravi novo vlado in izrazi upanje, da bo ruska revolucija pospešila mir.
« • *
Vsi veliki knezi prisegli zvestobo začasni vladi.
Amsterdam, 30. marca. (Kor. ur.) »Times« poročajo 28. t. m. iz Petrograda: Vsi voliki knezi in drugi Romanovimi so prisegli zvestobo začasni vladi. Bivši car z rodbino biva še v Carskem Selu. Agente stare tajne policije še zapirajo. Med njimi se nahajajo zelo ugledne osebe.
Ruski car Nikolaj — polkovnik Romanov.
Rusi so dali odstavljenemu carju naslov polkovnik Nikolaj Romanov.
Aleksejevi odbori na bojišču.
Pariz, 30. marca. (K. u.) »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: General Aleksejev je sklenil ,da ustanovi v vseh odsekih bojne črte odbore častnikov, vojakov in zastopnikov zaupnikov socialističnih organizacij, zemstev in mestnih zvez, ki bodo delovali na ojačitev discipline. Reforme, ki jih je sklenil odbor vojaških zastopnikov, so nemudoma uvedli. Delavski zastopniki dume bodo smeli v bodoče obiskavati povsod vojake v bojni črti.
Posestva Romanovičev narodna last.
Petrograd, 30. marca. (K. u.) Agentura začasne vlade je sklenila, da dokler ne bo ustavodajalni zbor sklepal o apanažnih posestvih, proglaša vsa apanažna posestva za narodovo last, katerih dohodki se bodo zbirali v državnih blagajnah.
Car moli za začasno vlado.
Kodanj. Ruski listi poročajo: Car je izrazil željo, da bi smel njegov sin, ki je bolan, potovati na Norveško. Pri božji službi v nedeljo je car prvi pokleknil, ko se je molilo za začasno vlado.
Carica mati se sme naseliti na Krimu.
Bern, 30. marca. (K, u.) »Agentura Radio« poroča iz Petrograda: Začasna vlada je dovolila carici materi, da se sme naseliti na Krimu. Spremljevala jo bo komisija dume.
Finska začasna vlada socialistična.
Bern, 30. marca. (K. u.) Lyonski listi javljajo iz Petrograda: Nova finska začasna vlada je po svoji večini socialistična. Vlada namerava prepovedati prodajo vina in žganja.
Miljukov o vojnih smotrih Rusije.
Kristianija, 30. marca. »Aftenpostcn« poroča iz Haparande: Miljukov je bil nasproti nekemu časnikarju o vojnih smotrih zelo previden. Rekel je le. da se morajo mali narodi v Rusiji osvoboditi in da se mora turško vprašanje rešiti Rusiji v korist. Osvobojeni ruski narod ne more skleniti nečastnega miru. Nadaljevati mora vojsko, dasi so se smotri vojske izprerne-nili. Naj se ne govori ver o uničenju nemškega militarizma. Rusiji re mora zagotoviti časten mir in mirni notranji napredek, Rusija mora zgrabiti, kar sc jo z revolucijo doseglo. O tem mora biti tudi nemški narod obveščen.
Odbor delavcev in vojakov v RsvrH za nadaljevanje vojske.
Petrograd, 30. marca. (K, u.) Petrograjska agentura: Odbor delavcev in vojakov v Revalu jc sklenil, naj delavci in vojaki ne odlože orožja, dokler ne bo porušen nemški militarizem.
Delavci in vojaki za nadaljevanje vojske.
Petrograd, 30. marca. (K. u.) Oficielno glasilo odbora delavcev in vojakov piše 24. t. m.: Potrebno je, da sc nadaljnje obrambna vojska protj Nemčiji. Hobcn-zollernzem in njih pristašem Rusija nc ho nudila lahkega plena. Monarhistična Nemčija naj zna. da bo revolucijska Rusija posvetila vse svoje moči v ugotovitev svojih pridobitev.
Program ruskih dcJavcev.
Rotterdam, 30. marca. Član izvršilnega odbora delavcev poslanec Sokolov objavlja v »Newyork Heraldu«, da obsega program ruskih delavcev sledeče točke:
1. Poseben mir. 2. Svetovni mir temeljem samouprave vsakega naroda. 3. Mednarodno razsodišče. 4. Omejitev oborožitve.
Delavski svet razdvojen.
Stockholm, 30. marca. Iz Petrograda: Delavski 6vet se je razdvojil. Delavci in vojaki so nevoljni na voditelje, ker so podpirali začasno vlado in njeno vojno propagando. Očitajo jim, da jim gre za ministrske sedeže in da zanje žrtvujejo vzore delavcev. Delavci so izvolili nov odbor; osrednji delavski odbor, ki je razglasil, da le on upravičeno zastopa koristi delavcev.
čaidze in Rodzjanko vojakom.
Petrograd, 30. marca, (K. u.) »Agentura: Polk Semenovski je nosil zastavo z
napisom: Vojaki, v strelske jarke, delavci v delavnice! Vojsko do zadnjega zdihljeja! Živila svoboda! Živila republika! Ko je prikorakal polk pred dumo je vojake nagovoril Čaidze, ki je priporočal, naj ustavodajalni zbor ustanovi demokratično republiko. Rodzjanko je pozival vojake, naj se vojskujejo z Nemci, Kar tiče razdelitve zemlje, se bo med narod razdelila, če bo to sklenil ustavodajalni zbor. V Petrograd je došlo isti dan zastopstvo črnomorskega vojnega brodovja in sevastopoljske posadke. Predsednik odposlaništva je izjavil, da žele črnomorski pomorščaki, naj se vojska nadaljuje, dokler se ne bo dosegla zmaga na celi črti in velika, svobodna Rusija.
Nove demonstracije v Petrogradu.
Stockholm, 30. marca. Stališče začasne vlade je nevzdržljivo. V nedeljo je ministrski svet po neki delavski manifestaciji izjavil, da se vojska nadaljuje. Takoj so nastali protivojaški izgredi. V sredo so nameravali pokopati žrtve, a položaj je bil nevaren; vlada se je pa bala, da bi se ljudje ne zbirali. Govori sc žc, da bi začasno vlado zaprli.
4000 oseb zaprtih.
Curih, 30. marca. (Kor. ur.) »Neue Ztiricher Ztg.« javlja iz Petrograda: V Moskvi so prijeli moskovskega vojaškega poveljhika generala Mrozovske-ga. Prepeljali so ga v Petrograd. Začasna vlada je zapovedala, naj zapro nekdanjega načelnika Semenovega polka, generala Rima na, o katerem je znano, da je z grozovito krutostjo potlačil leta 1905. upor v Moskvi. Dozdaj so zaprli v Petrogradu 4000 oseb.
Za republiko.
»Corriere della sera« brzojavlja iz Petrograda: V mestu prirejajo dalje shode, na katerih zahtevajo, naj se proglasi republika.
Novosti v ruski armadi.
Kodanj, 30. marca. General Poliva-nov je uvedel olajšave v ruski armadi. Po končani službi se smejo vojaki preobleči v civilno obleko in zapustiti vojašnice. Častniki morajo vojake nagovarjati s »sodrugi«!
Odprava cenzure inozemskih listov.
Petrograd, 30. marca. (Kor. ur.) Notranji minister je odpravil cenzuro vseh inozemskih časopisov.
Nizozemci pričakujejo posebnega miru z Rusijo.
Budimpešta. »Az Estu« poročajo iz Haaga: Ugledni nizozemski veletr-govci sodijo, da bo Rusija kmalu prisiljena skleniti poseben mir. Brez miru ne bo mogoč red in bo prepuščena dežela anarhiji. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« pa poroča, cla pričakujejo na borzi v kratkem mirovne ponudbe Rusije in da se kupčije na borzi sklepajo upoštevajoč možnost, da se bo kmalu sklenil mir!
Z Hi
i.
•^aJIcšn in Gpremikiu zaprta.
liotSanj, 30. marca. Zaprli so bivša min. predsednika Galicina in Goremi-kina.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 30. marca. Veliki glavni stan;
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Zahodno DvJnska se je izjalovil v našem ognju napad več ruskih stotnij.
Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi vojni skupini nobenih važnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. marca. Veliki glavni stan:
Poizvedovalni oddelki so zaplenili ob sunku v francoske jarke med Ohridskim in Prespa jezerom več brzostrclnin topov in veliko streliva.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
m
nesn o
Haag. 30, marca. Reuter poroča iz Londona: Zavezniki so minuli teden opro-
stili 300 štirijaških milj francoske zemlje s približno 200 vasmi in manjšimi mesti s približno 10,000 prebivalci. Na bojni črti, ki obsega več kakor 100 milj, se jc stoječa vojska umaknila premikalni. Francozi bi bili radi v boju napredovali, a zaradi slabega vremena to ni bilo mogoče. Velik prednji lok cd Beauvainsa do Le Trans-loya je popolnoma izginil. Nemška bojna četa pri Soissonsu gre zdaj v obliki zelo ostrega kota tam, kjer se upogne proti vzhodu ob Aisne.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. marca. Veliki glavni stan:
Na bojišču Artois je bil boj s topovi živahen. Vzhodno Neuville-Saast-Vaast so napadli kanadski polki ponoči štirikrat naše postojanke. Vselej smo jih odbili z velikimi izgubami zanje; nekaj smo jih ujeli.
Na obeh straneh ceste Peronne-Fins so se naše varnostne straže po boju z močnejšimi angleškimi silami umaknile v črto Ruyaulcourt-Sorel.
Severnovzhodno Saisonsa so poizkušali francoski bataljoni napredovati pri Neuville in Margivalu, a uspeli niso; naše straže so jih vrgle z velikimi izgubami za nje.
Ob prekopu Aisne-Marne so se pripravljali sovražniki med Sapigneulom in La Neuville na napad, a so ga naše baterije zabranile. Tudi v Champagni smo z uspehom obstreljevali postojanke, ▼ katerih so se zbirale francoske napadalne čete. V gozdu Parroy (Lorenska bojna črta) so naše napadalne čete v sovražnih jarkih ujele 13 mož.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. marca zvečer. Uradno:
Živahno so se bojevali severno Roi' sela in južno Riponta (Champagne).
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Na zahodu se bitka ni bila, marveč le boji.
Berlin, 30. marca. Uradno: Nemška premikanja severno in južno Oise so se izvedla popolnoma po načrtu tako, kakor je nameravalo nemško vodstvo. Šlo je za nastope, ki se morejo komaj označiti za boje. O veliki bitki, kakor brzo-javljajo Francozi, ni niti govora.
Francozi so zahodno Moze izkušali vzravnati zadnje nemške uspehe na višini 304; a posrečilo se Jim je le, da so vdrli v kos jarka na vzhodnem robu višine 304, kjer so se držali približna 1 uro in pol, dokler niso bili s protisun-kom zopet vrženi iz nJega.
Amsterdam, 30. marca. (Kor. ur.) Poročevalec »Timesa« v Franciji piše o položaju na francoskem bojišču. Vse vasi med nami in takozvano Hinden-burgovo črto so izpremenjene v trdnjave. Vasi so zavarovane z žičnimi ogra-
jami.
X
Angleži in Francozi (po kritiki dunajskih vojaških strokovnjakov) zdaj močno utrjujejo prostor med starimi in novimi nemškimi postojankami najbrže glede na sklepe zadnjega posveta maršalov. Čete sovražnik še vedno raz-vrstuje.
Novi podpredsednik francoske zbornice.
Pariz, 30. marca. (K. u.) Zbornica je z 293 glasovi izvolila za podpredsednika socialističnega poslanca Geussierja proti levičarju republičanu Beaureganau.
Napad na južno-vzMo Anglijo.
Berlin, 30. marca. (Uradno.) Deii naših pomorskih sil so ponoči od 28. in 29. marca poizvedovali v zaprtem morju pred angleško južno-vzhodno obaljo. Izvzemši oboroženega angleškega parnika »Ma-scotte (1097 ton), na katerega so naše ladje zadele 8 morskih milj vzhodno Lowestof-ta in ga potopile s streli, se niso opazile sovražne vojne ali trgovske ladje. Ujeli smo sedem mož posadke parnika »Ma-scotte«.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
M\M ie vojsKa.
Združene države prisiljene na vojsko.
Rotterdam, 30. marca. Predsednik Wilson bo v kongresu govoril v sredo ali v četrtek. Izjavil bo, da je bila dežela prisiljena na vojsko in da jo mora pričeti Ministrski svet se že posvetuje o važnih načrtih.
V koliki meri se udeleži Amerika vojske.
Haag, 30. marca. Danes došli a me/ riški listi od 1. do 10. marca pišejo, da ne gre več za vojsko ali mir, marveč za to, v kakšnem obsegu sc bo Amerika udeležila vojske.
Zahodne ameriške države proti vojski.
Frankf. Ztg.«: Senator Hitehock je obvestil Wilsona, da zahodne države nasprotujejo vojni napovedi, pač pa odobravajo dosedanje ukrepe. Vladni krogi pa sodijo,
da se bo pridružil kongres Wilsonu, dasi se odločitev mogoče zavleče do 10. aprila. Wilson je zdaj voljan, da vse sile države zastavi v korist sporazumu, a vojakov v Evropo ne nameravajo takoj pošiljati, razen v demonstrativne namene,
V Združenih državah zahtevajo koalicijsko vlado.
Frankobrod, 30. marca. »Frankfurt. Ztg.« poroča iz Ne\vyorka: Časopisje Eahteva, naj se sestavi koalicijska Vlada.
KiiojsK® io flvslrija.
Baselj, 28. marca: »Havas« poroča: Kitajskemu poslaniku na Dunaju je naročeno, naj vpraša avstrijsko vlado, če soglaša z Nemčijo glede na poostreno podmorsko vojsko.
Berlin, 29. marca. Kitajske koristi y Nemčiji bo zastopalo dansko posla-mifitvo.
Uspehi podmorske vojske.
Berlin, 30. marca. Uradno: Meseca marca so naši podmorski Čolni Se potopili: 34 parnikov, dve jadrnici, 14 ribiških ladij: 90.000 ton. Potopili so 24 angleških, tri francoske, 13 norveških, eno portugalsko, eno nizo-Kemsko in eno dansko ladjo. Imen sedmih ladij niso mogli dognati. Med njimi je bila tndi neka angleška pomožna križark*), ki je obsegala vsaj 8000 ton.
Razi poročilo.
drobne politične vesti.
Dunaj, 30. marca. Cesar je včeraj Sprejel deputacijo 25 Bosancev in Her-jcegovcev, ki so se mu prišli poklonit tn izrazit udanost in zvestobo. Deputacijo je vodil deželni predsednik general BarkotiČ.
Dunaj, 30. marca. Grof Andrassy je bblskal zunanjega ministra Czernina.
Osrednji velesili ne bosta ponudili mirovne ponudbe.
Dunaj, 30. marca. (K. u.) »Zeit« poro-jČa z visokega mesta, da so brez vsake podlage govorice o zopetni mirovni ponudbi osrednjih velesil.
Nemiri v Indiji,
Baselj, 30. marca. »Daily Chroni-j&e« poroča, da so izbruhnili krajni ne-jniri, v Bombaju in v Delhiju.
Dnevne novice.
.-f- Nemec o težnjah avstrijskih Nemcev. Odlična berlinska revija »Die neue Rundschau« je priobčila v aprilskem zvezku 1909 pod naslovom »Die Slaven in Osterreich« članek Engelberta Perners-torferja, kjer čitamo o težnjah avstrijskih Nemcev naslednje pametne, še danes aktualne besede: »Saj je umljivo, da se avstrijski Nemci upirajo proti slovanskim zahtevam, ki prihajajo od vseh strani. Toda ta odpor zavzame večkrat nespametne oblike. Nemci še vedno ne morejo pozabiti, da se je nekaj časa zdelo, kakor bi bila Avstrija nemška država ali bi mogla taka postati. Še vedno si laste privilegij državne narodnosti. Vse to so zamrznjeni glasovi troblje. Teh iluzij se morajo temeljito in enkrat za vselej otresti. Njihova narodna naloga v Avstriji more le biti, da oslabe vse nemštvu sovražne tendence v Avstriji. To morejo storiti, več ne, najmanj pa uresničiti utopistična germanizatorična prizadevanja. Nihče naj ne hoče več nego more, drugače ne doseže sploh ničesar ter postane navaden hvastač,«
+ Odlikovanja. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku in z meči je dobil vojni kurat 26. dom. pp. Franc Letonja, pri 153. črnovoj. baonu. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil porotnik računovodja Ivan Kastelic, pri neki rez. bolnišnici. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Anton Leban, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Valentin Koren, stražmojster 7. dež. orož. pov. Anton Vatovec, stražmojstra 9. dež. orož. pov. Jurij Smerdel in Alojzij Nekrep. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja 43. dom. polj. top. p. Ma-jerič Franc, pešec 26. dom. pp. Zorko Ivan. narednik koroškega prost, strel, p. Torkar Ivan, stražmojster 7. dež. orož. pov. Gasparut Andrej, četovodja 27. črnovoj. pp. Kostner Ivan, desetnik prost, strelskega baona št. IV. Možina Ivan, tit. četovodja črnovoj. kolesarskega baona Mlakar Alozij in poddesetnik prost, strel, baona Maribor št. IV. Zer-janc Artur. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: pešec 3. dom pp. Ferlu-ga Ivan, prideljen kombiniranemu lov, baonu major Schenk, kadet na aspiran-ta Beranek Oton in Lampe Edvard in uešec Keblic Anton, vsi pri 26. črnovoj.
pp. in četovodja komb. lov. baona major Schenk Goropečnik Ivan. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil tit. desetnik 26. dom. pp. Klobasa Bogomir, prideljen nekemu črnovoj. delavskemu odd.
—	Parkhotel »Imperial« prej Mall-ner na Bledu pride, kakor posnemamo iz uradne »Laib. Ztg« na dražbo dne 24. aprila 1917 na licu mesta. Cenilna vrednost znaša 305.903 K 30 v., vštevši hotelsko opravo v cenilni vrednosti 52.917 K 90 v. Najnižji ponudek znaša 195.729 K 83 v. K hotelskemu posestvu spadajo tudi njive, travniki in gozdovi skupno 21 aprcel, zlasti gozdovi so obsežni, z mladim drevjem lepo zaraščeni in ležijo v bližini glavne ceste. Natančnejši podatki pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici. Pojasnila daje tudi gospa Ivana Pečnik (gostilna pri Urbančku) na Posavju.
—	Umrl je v Spljitu vpokojeni, ob vojski mobilizirani orožniški stražmojster Ivan Habjan iz Selc, brat gospe Marije Kurnik v Ljubljani.
Kakor v obljubljeni deželi žive ljudje nekod po Hrvatskem. Vsaj tako se nam zdi, ko čitamo naslednje poročilo s potovanja: V nedeljo popoldne sem dospel v Varaždin. Prva pot me je vodila v kavarno. Kako sem se začudil, ko mi je prinesel natakar krasno belo kavo s smetano in kos šartlja! In jedilni list v hotelu? Pol dvanajstorice peečnk, ravno toliko prikuh, več močnih jedi, juha z rižem itd. Že dopoldne pri mali južini me je vprašal natakar: »Pivo ali vino?« Obojega dobiš, kolikor hočeš. Vrček piva stane vsekakor 80 v., a je krasno in sc toči brez vsake omejitve. Za večerjo je istotako sijajno poskrbljeno. Brezmesnih ali brezmastnih dni Varaždinci ne poznajo; čakanja pred prodajalnami istotako ne. Na trgu stoje stojnice z najrazličnejšim mesom in kupiti moreš tudi pol prešiča. V kavarnah in gostilnah stoje po mizah vžigalniki — seveda ne prazni — ter krušne košarice s kruhom. Ako je gost košarico izpraznil, jo znova napolnijo. Ali ni to kakor v Indiji Koroman-diji?
Zvišanje uradniških plač. Budimpe-štanski listi poročajo, da namerava ogrska vlada zvišati plače uradnikom za 50 odstotkov.
Trije vojaški begunci obsojeni na smrt. Pred dunajskim divizijskim sodiščem so bili obsojeni na smrt črnovojniki Viljem Mita, van Schenk in Kari Schmied, ki so že opetovano ušli od vojakov; Mixa je tudi kradel.
Opustitev spričeval radi pomanjkanja popirja. Iz Berlina poročajo, da na schoneberških občinskih šolah glede na pomanjkanje popirja ne bodo izdajali spričeval, marveč bodo rede ob določenem času v šoli prečitali. Spričevala dobe le učenci, ki odidejo na kako drugo šolo ali dovrše šolski pouk.
Mame Frencezov v Maceieni
Sofija, 30. marca. Francozi so se med Prespa in Ohridskim jezerom umaknili proti jugu. Radi strašnih izgub v zadnjih bitkah bodo najbrže iz-nova razvrstili svoje voje. Umikajo se tudi na bojišču pri Bitolju. Zavezniki so včeraj pri Crveni steni zasedli nekaj jarkov, ki jih je bil sovražnik popustil. Vojaški strokovnjaki sodijo, da so z zadnjimi boji le prikrivali umikanje. Stoji, da bo Sarrail poražen, če bo nameraval prebiti. Zavezniki, med njimi tudi avstrijske in turške čete, so se bili nad vse hrabro in vztrajno, clasi je sovražnik napadal s tremi divizijami.
LloMMfl mesioa mmm.
U seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 30. marca 1917.
Urad za prehrano ljudstva jc nasve-toval občinam in drugim gospodarskim korporacijam, da si že sedaj preskrbe dobavo prihodnje letine krompirja. Skleniti je s posestniki pogodbe, da so obvezani dobavljati krompir v jeseni tekočega leta po 21 kron za 100 kg. Pogodbe se mora predložiti c. kr. deželni vladi najkasneje do 30. aprila. Mestna aprovizacija sklene poskusiti, da se zavežejo posestniki k dobavi. Ako se akcija v polnem obsegu obnese, bo velike važnosti za preskrbo ljubljanskega prebivalstva s tako neobhodno potrebnim živilom kot je ravno krompir.
V teku je obširna akcija za preskrbo živil revnejšim slojem. Pomagati se hoče slabo situiranemu prebivalstvu v mescih april, maj in junij, ko je pričakovati največjega pomanjkanja vseh živil. V to svrho se bo razdelilo v večjem obsegu meso po znatno znižanih cenah in se je deželni vladi za Kranjsko stavil na razpolago znesek 1,200.000 kron. Če se hoče Ljubljani res pomagati, mora dobiti od tega zneska najmanj 600.000 kron, da je mestna aprovizacija v položaju, vsaj nekoliko organizirati preskrbo revnejšega ljudstva s cenenim mesom. V prvi vrsti je nasloniti vso
to akcijo na že obstoječo ubožno preskrbo mestne aprovizacije. V ubožno preskrbo je že do sedaj sprejetih okoli 1300 družin s 6000 osebami in sestavljen natančen kataster o njihovih gmotnih razmerah. Za sprejem v ubožno preskrbo je bil uveljavljen princip, da imajo pravico samo one družine do cenejših živil, kjer na posamezno osebo ne odpade več kot eno krono dnevnih dohodkov in ima družina skrbeti najmanj za dvoje nepreskrbljenih otrok. Navzlic tej strogi omejitvi je še vedno 400 prošenj nerešenih, ker so bila aprovizačna sredstva omejena. V aprovi-začni akciji so odbrani največji ljubljanski reveži in leni se bo že prihodnji teden priskočilo na pomoč z razdelitvijo cenenega mesa. Razdeljevalo se bo po 10 dkg na osebo telečjega, oziroma svinjskega mesa po zelo znižanih cenah. Drugo delo te nove akcije je, razširiti žc obstoječi kataster najpotrebnejših. Izvršitev novega katastra se poveri sedanjemu odseku ubožne prehrane, ki bi se pomnožil z zastopnikom deželne vlade, deželnega odbora, deželnega mesta za dobavo klavne živine in ? zastopniki konzumentov. Končno bi bilo pritegniti akciji za preskrbo s cenenim mesom še slabo situirane uradniške rodbine. Vsega skupaj bi se podpiralo približno 15.000 v Ljubljani stanujočih oseb in bi bil približno trošek akcije samo pri oddaji cenenega mesa mesečnih 180.000 kron. Neobhodno potrebno bo nadalje tudi naloga oddajati najrevnejšim tudi mast po znatno znižanih cenah. Samo ob sebi umljivo pa je, da se ne bo smela dobavljena živina za opisano akcijo všteti v kontingent Ljubljane, ker bi bili zopet težko prizadeti oni sloji, ki pri akciji ne pridejo v poštev.
Društvo za bolne na pljučih ^Viribus Unitis« se naprosi, da ponudi mestni apro-vizaciji svojo obširno posest v Golniku pri Tržiču v obdelavanje. Zasadilo bi se lahko najmanj 50 vagonov krompirja. Aprovizacija takoj prouči, če bi bilo mogoče obdelati svet in zasaditi krompir.
Pričakuje se večjo množino krompirja s Poljskega in ga je deželni vladi nakazanega za Kranjsko 190 vagonov.
Pretekle tedne je oddala mestna aprovizacija 5000 strankam 4 vagone krompirja. Vse te stranke nimajo v zalogi niti kilograma krompirja in je pomanjkanje vedno bolj nevzdržljivo. C. kr. deželno vlado se ponovno prosi, da takoj preskrbi Ljubljani krompir.
Prihodnji teden se razdeli na močne karte po 1 četrt kg koruzne in 1 četrt kg pšenične moke na osebo.
Jajc ima melstna aprovizacija sedaj večjo množino na razpolago. Prihodnji teden se razdeli zopet jajca po vseh okrajih proti močnim izkaznicam, na karto po pet kosov. Jajca se prodajajo v vojnih prodajalnah in se podrobneji razdelitveni načrt objavi na drugem mestu.
Izkazala se je najnujnejša potreba, da aprovizacija v lastni režiji oddaja telečje in prašičje meso gostilničarjem in zavodom, ker jo le na ta način mogoča pravilna razdelitev in. uspešna kontrola nad oddanim mesom. Deželno mesto za dobavo klavne živine se zato prosi, da odslej odda tretjino za Ljubljano določenih prašičev mestni aprovizaciji. Od prašičev pridobljeni špeh oddaja mestna aprovizacija proti potrebnim potrdilom strankam po 1 kg vsak ponedeljek dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Mesarji so do danes izvažali vse prašičje meso iz mesta, tako da je ostal ljubljanski trg popolnoma prazen in prebivalstvo niti za najnujnejšo potrebo ni moglo dobiti prašičje meso. Mesarjem se znova najstrožje naroči, da morajo vse prašiče, kakor tudi teleta razprodati na drobno na trgu. Ako mesarji ne bodo v polni meri izpolnili naročila mestne aprovizacije, se jim sploh odvzame prodaja prašičjega in telečjega mesa.
Zalogo 1100 kg prekajenega in prašičjega mesa se prihodnji teden razdeli pri ubožni akciji revnim slojem po 3 krone za kilogram.
Mestna aprovizacija kupi en vagon zelja, ki se bode na drobno razpečavalo v vojnih prodajalnah.
Skuša se nakupiti 1 vagon mila in zagotoviti tukajšnjim gostilničarjem 526 hektolitrov zaseženega vina.
Že lansko leto je bilo čutiti na ljubljanskem trgu veliko pomanjkanje zelenjave Izvenljubljanski kupci so na trgu pre-plačevali zelenjavo in jo izvažali v tržnih dneh po cele vagone. Mestna aprovizacija sklene nasprositi c. kr. dež. vlado, da se vso v Ljubljani pridelano zelenjavo zaseže v korist mesta in mestno aproviza-cijo pooblasti, da prepreči vsak izvoz, dokler ne bodo krile potrebščine mestnega prebivalstva.
lj Prodaja moke se vrši od ponedeljka 2. aprila dalje. Na vsakih desnih deset ocirezkov se dobi četrt kilograma pšenične moke za kuho, kilogram po 66 vinarjev in četrt kilograma koruzne moke kilogram po 52 vinarjev.
Ij Oddaia telečjega mesa za revnejše sloje. V sredo,- dne 3. februarja bo začela mestna aprovizacija oddajati za revnejše sloic telečie meso oo znižanih cenah. Za
sedaj sc bo oddajalo meso le tistim, kj so zapisani v mestni vojni prehrani in katerih dohodki na dan in osebo ne znašajo več kot okroglo eno krono. Med temi bodo oni, si imajo dohodkov na dan osebo le 50 vin. Še posebno upoštevani in se bo tem oddajalo meso 1 kg po 1 K, drugim pa 1 kg po 2 K. Na vsako osebo se bo oddalo le 10 dkg mesa. Prizadete stranke naj pridejo po meso v torek popoldne od
3,	ure naprej. Prinesti imajo seboj rdeče nakaznice za meso. Posebnih vabil aprovizacija ne bo razpošiljala.
Razdelitveni načrt za jafca. Mestna aprovizacija ljubljanska bode prihodnji teden prodajala v vojnih prodajalnah jajca. Strankam se bode pri nakupu izkazati z močnimi izkaznicami in odpade na osebo po 5 kosov. Cena jajc je 32 vin. kos. I ovdarja se pn, da imajo pravico do nakupa jajc izključno le v Ljubljani stanujoče družine. I. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Šolskem drevoredu, Mahrova hiša. V ponedeljek, dne 2. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice štev. 1 in popoldne št. 2 in 3. — II. okraj dobi jajca v vojni prodajalni na Starem trgu. V ponedeljek, dne 2. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 4 in popoldne št. 5. Dne 3. aprila, dopoldne št. 6, popoldne št 7. V sredo, dne 4. aprila, dopoldne št. 8. — III. okraj dobi jajca v vojni prodajalni Rimska cesta St 5. V ponedeljek, dne 2. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 9 in popoldne št. 10.
V	torek, dne 3. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 11, popoldne št. 12. V sredo, dne
4.	aprila, dobe jajca dopoldne izkaznice štev. 13. —• IV. okraj dobi jaica v vojni prodajalni Gosposka ulica. V ponedeljek, dne 2. npr;la. pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 14, popoldne izkaznice št. 15. V torek, dne 3. aprila, pridejo na vrsto izkaznice dopoldne št. 16, popoldne št. 17. V sredo, dne 4. aprila, dobe jajca dopoldne izkaznice št. 18,— V. okraj dobi jajca v vojni prodajalni Prešernova ulica. V ponedeljek, dne 2. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 19, popoldne izkaznice št. 20. V torek, dne 3. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 21, popoldne izkaznice št. 22 in 23. — VI. okraj dobi jajca v vojni prodajalni Prešernova ulica. V sredo, dne 4. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 24, popoldne izkaznice št. 25. V četrtek, dne 5. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 26, popoldne izkaznice št. 27 in 28. — VII. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Spodnji Šiški, Celovška cesta (poleg cerkve). V ponedeljek, dne 2. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 29, popoldne izkaznice št. 30. V torek, dne 3. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 31, popoldne izkaznice št. 32. V sredo, dne 4. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 33. — VIII. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Šolskem drevoredu (Mahrova hiša) .V torek, dne 3. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice St, 34, popoldne izkaznice St. 35.
V	sredo, dne 4. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 36, popoldne izkaznice št. 37. V četrtek, dne 5. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št, 33, popoldne izkaznice št. 39 in 40. — IX. okraj dobi jajca v vojni prodajalni na Starem trgu. V sredo, dne 4. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 41 in popoldne izkaznic« St. 42.
Oddaja špeha v cerkvi sv. Jožefa. Občinstvo
že celo zimo toži, da ne more priti na mesarskem trgu do špeha. V resnici so mesarji največ tega blaga spravili pod roko v promet in pri tem najbolj oblagodarili tržaške in druge prekupce. Glavna sezona za špeh je sicer zamujena, vendar pa prihaja še vedno nekaj prašičev na ljubljanski trg. Vsled tega je špeh, ki prihaja tako v Ljubljano, tem bolj dragocen. Da se omogoči nakup špeha vsaj tistim strankam, ki so brez vsake najmanjše zaloge in ki so vsled tega primorani uživati neza-beljeno jed, jc sklenil mestni aprovizačni odsek, da bo začela mestna aprovizacija oddajati špeh, in sicer 1 kg na rodbino. Prvi špeh se bo oddajal prihodnji ponedeljek, dne 2. aprila, od 10. dopoldne naprej, in sicer 1 kg po 9 K. Umevno je, da se bo oddajal špeh le na karte za mast. Kdor pa hoče dobiti špeh, naj prinese s seboj še vse kruSne karte, na katere se bo sproti pritiskala štampilja ter potrdilo hišnega gospodarja, da je stranka res brez vsake zaloge masti. V ponedeljek pride na vrsto II. in III. krušni okraj in oddalo se bo kakih 700 kg špeha. V ponedeljek pridejo na vrsto tudi tiste stranke, ki so dobile za 1 kg špeha v mestni aprovizaciji zadnje dni posebna nakazila. Prodaja se bo nadaljevala običajno vsak ponedeljek prihodnjih tednov. Občinstvo se naproša, naj nc hodi po ta špeh, ako ni res v stiski in potrebi. Sram na.j bi ga bilo, kdor bi v teh hudih časih ne imel v sebi toliko človeškega sočutja, da bi prišel po špeh, ne da bi bil v obupnem položaju.
LjiijMc novice.
lj Ljubljanski občinski svet ima
sejo v torek 3. aprila ob 6. uri zvečer.
Odlikovanje v železniški službi. Nad-revident državne železnice Ivan Presker, državni kolodvor, Ljubljana, je bil v priznanje izvrstnega službovanja odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
lj Pogreb umrlega slovenskega glasbenika Fr. Gerbiča se jc vršil včeraj popoldne ob zelo veliki udeležbi ljubljanskega občinstva. Žalostinke je pel moški zbor »GlasbeneMatice« pod vodstvom koncertnega ravnatelja M. Hubada.
lj Dva dobrodelna koncerta se prir«-dita jutri v nedeljo v kavarni »Union«. Začetek prvega koncerta ob 4. uri popoldne, drugega ob 8. uri zvečer. Vstopnina za en koncert 1 K 50 vin. v korist soške fronte.
Našlo se je na Sv. Petra cesti zobovje. Lastnik ga dobi na policijskem oddelku v Vodmatu.
Pri težki glavi, glavobolu, omotici, ti-ščanju v prsih in utripanju srca zadošča večkrat mala množina naravne »Franz-Josef«-grcnčice, da se uredi lagodno in prijetno ter zanesljivo nemoteno odvajanje; slast do jedi in spanje se zopet vrneta in polagoma izginejo vznemirjajoči pojavi. Profesor Immermann, predstojnik Baselske medicin, univ. klinike, potrjuje, da je večkrat s prav dobrim uspehom vporab-ljal »Franz-Josef«-vodo,
OKLICI
V zadnjem času uživa prebivalstvo po mestih, zlasti pa tudi v Ljubljani veliko več mesa kot preje. Ravno sedaj pa morejo kmetovalci oddati manj živine vsled tega, ker jo rabijo za poljsko delo. Tudi vojaške zahteve po živini so v zadnjem času velikanske. Prebivalstvo po mestih naj upošteva te razmere ter naj se omeji pri uživanju mesa kolikor se pač more. Predvsem naj bi se uživalo meso ob dnevih, ko je uživanje mesa dovoljeno, samo enkrat na dan in ne po dvakrat, tako da dobi vse prebivalstvo nekaj mesa, ne pa eni sloji preveč, drugi pa nič. Prebivalstvo mora izprevideti samo, da je omejitev mesnih jedi res potrebna, ne le z ozirom na domačo živinorejo in poljedeljski obrat, nego tudi z ozirom na revnejše sloje. Apeliramo na razsodnost prebivalstva samega, kajti več živine kot dosedaj ne bo mogoče oddajati mestom in industrijskim krajem in bo treba še kontingent mestom in trgom celo omejiti.
»Kranj. dež. m. z. ki. ž. v Ljubljani.«
»Horae diurnae« so izšle pri tvrdki Pustet v Reznu v novi izdaji na podlagi brevirjeve reforme, ki se je izvršila pod Pijem X. (Editio prima iuxta typicam am-plificata). Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani v dveh vezavah, obe z zlato obrezo in stanejo vezane v platno 12 K, v šagrin pa 14 K 40 vin.
Za odpravo bolečin v udih se ie v zadnjem
času pojavilo izTedno veliko število utiralnih sredstev. — Večina njih ie že po kratkem času izginila. ker so se pokazala kot lvezu-p~'-ir N?*:a-jajo pa vedno nova sredstva, ki se jih ponuja z veliko reklamo. Kdor pa noče delati poskusov z novimi zdravili, vporablja zaupljivo že skoro 29 let preizkušeni in mnogo priporočani Fellerjev rastlinski fluid z zn. »Elza-fluid«, odlikovan na več razstavah z zlatimi kolajnami. Iz zahvalnih pisem, katerih je že čez 100.000, je razbrati, kolikokrat je že pomagal odstraniti često zastarele bolečine po udih. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje za 6 kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg Stev. 134 (Hrvatsko). — Istotam se pa naročajo tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. »Elza-kro-glice i, 6 škatlic poštnine prosto samo 4 K 40 vin., ki ne dražijo čreves, so docela neškodljive in jako priljubljene. Odličen je Fellerjev črtnik zoper migreno (»Elza-mentolov črtnikt), ki hitro prežene bolečine (1 karton 1 krono).	(—ec—)
783
Globoko potrt javljam vsem sorodnikom in znancem, da se je preselila moja ljuba hčerka-edinka
Ljubica
dne 26. t. m. v nežni starosti dveh let v večnost k rajni mamici.
Pogreb se je vršil dne 28. marca na pokopališču v Kranjski gori.
Tem potom se obenem iskreno zahvaljujem veleč, rodbini Hrovat, za vso izrekano ljubav, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli izražali svoje sočutje.
Andrej Bole
rez. poročnik 17. pešp. „Cesarjevič".
Globoko potrta neizmerne žalosti javljam v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je moj preljubi dobri soprog, oziroma sin, brat, stric in svak, gospod
Alojzij Žara
posestnik na Tiski gori pri Krškem,
vdan v Božjo voljo 1 v življenju i trpljenju, danes izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo 1. aprila iz hiše žalosti na mestno pokopališče Sv. i riža v Krškem.
V Krškem, dne 30. sušca 1917. Globoko žalujoča soproga.
Zahvala.
Naš dobri oče gospod
Franc Stal
se je dne 23. marca 1917 po muka-polnem življenju preselil k Svojemu Stvarniku po zasluženo plačilo v nebesa.
Vsem onim, ki so z nami sočustvovali, posebno pa vsem tistim, ki so in bodo zanj molili, izrekamo prisrčno zahvalo.
Bog bodi vsem plačnik!
Terezija Skul,
soproga.
M. Marija Ksaverlja, M. Morija Ig.
nac ja, uršulinkl, učiteljici v Čedadu. Terezija Skal, učiteljica v Mostah, hčere.
Ant. Rud. Legatovo zasebno učilišče
za stenografijo, strojepisje, pravopisje, računstvo, zemljepisje in lepopisje v Mariboru, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. Veliko, moderno in odlično učilišče z državno potrjenim učnim programom in državno preizkušenimi močmi. Pričetek prihodnjih tečajev 12. aprila 1917. Prospekte pošilja ravnateljstvo zavoda brezplačno. Govoriti se more: ponedeljek, sredo, petek, nedelja in praznik od 11. do 12. ure. Nov je nemški jezikovni tečaj.	(4)
za bluze ln za
šivilja
kostume (jope) in ena y ^ ^
pri g. ŠLEHAN, Stari trg 21, L'nadstropje desno.
Naprodaj je
t kM tovorni voz k 1 tehtnica
Več se poizve v Komenskega ul. št. 21.
..Ceitte posojilnice, resistr. zan i omejeno zavezo"
v Gorici, (začasno v Ljubljani)
ki se bo vršil
v četrtek dne 19. aprila 1917 ob 10. uri predpoldne v uradnih prostorih, Pra-žakova ulica št 3, II. nadstr.
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poro ilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	a) Potrjenje računskega sklepa
za upravno leto 1916.
b)	Določba o uporabi dobička.
c)	Določba višine obresti deležem.
4.	Volitev načelstva,
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ljubljana, dne 28. marca 1917.
naCelsfoo. .
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 101
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
E3»
tudi v odvetniških poslih popolnoma izurjena gospodična, se sprejme. — Odvetniška pisarna dr. Frana Poček, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 11. 779
velik, sive barve
Matiji Sevšek iz Brda pri Ihanu, pošta Domžale. Kdor kaj ve o njem, se prosi, da sporoči to lastniku.
begunka, doma pri Gorici, v srednji starosti, vajena vsakega dela kot večletna služabnica. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 777.
Sprejme se zanesljiva
z lepo pisavo, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Prednost imajo gospodične s prakso. Ponudbe v obeh jezikih pod Ljubljana, poštni predal št. 68 do 5, aprila t. L	770
primerne starost, pridna, varčna, z dolgoletnimi spričevali, dobra gospodarica, kavcije zmožna, išče za tako) ali pozneje primerne službe. — Prijazno ponudbe pod ,pridna' upravo Slovonca.
Proda se dobro ohranjen otroški
voziček
poraben za ležo in sedenje. — Naslov pove uprava lista pod št. 781.
vV/v-, \ , • v, . ■ .	■ iv.•j,'..:^'.,-^ ■ •■
: r ~ V'"" '.. y
Brez posebnega obvestila.
+ Rodbina Jensko naznanja pretužno vest, da je njen nad vse ljubljeni sin, oziroma brat in nečak, gospod
AVGUST JENSKO
učitelj na Ble4u
v petek ponoči po dolgi mučni bolezni previden s tolažili svete vere Bogu udano preminul.	••;.■ -
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 2. aprila ob 2. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Gorje pri Bledu, 31. marca 1917.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrla naša dobra soproga, oziroma sestra in svakinja, gospa
HHH KOSTEVC
po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramentu
Pogreb se vrši v soboto, dne 31. marca ob 9. uri predpoldan.
V PISEC AH, dne 29. marca 1917.
Ivan Koste7c, posestnik in župsn, soprog.
Ivan VerstovSek, uradnik juž. žel.; Vinko VerstovSek, oskrbnik; Josip Zupane, dež. vinarski nadzornik; bratje. — Marija VerSec roj. Verstovšek, posestnica; Antonija Kovačič roj. VerstovSek, poscstnica; Bezlka VerstovSek, c. kr. poŠta-rica; sestre. — Jurij Vršeč, posestnik; Anton Kovačič, posestnik; svaka- — Dr. Kari VerstovSek, drž. 'n dež. poslanec in dež. odbornik; Adolf VerstovSek, bratranca. — Mirni Bogovlč roj. VerstovSek, Ana VerstovSek, Cilka VerstovSek, sestričine. — Ana Gerjevič, Jožefa Eostevc, Antonija Crnelč, svakinje. — Anton in Neža Kostevc, posestnika, tast in taSCa. — Anton Kostevc, Vinko Kostevc, Franc Kostevc, Mihael Kostevc, svaki.
Zahvala.
Podpisani Žele Jakob izrekam c. kr. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote, odd. vojno zavarovanje, okr. poslovalnica v Postojni
najtoplejšo zahvalo
za točno izplačano zavarovalnino v znesku 100(7- K povodom smrti svojega sina Jožefa ter vsakomur toplo priporočam to prekoristno napravo.
Radohovavas pri Št. Petru, dne 14.. marca 1917.
Martin Čelhar ir. fos. Mazej i r.
Jakob Žele ir.
t»K<- 'i"."


Zahvala.
Dne 16. marca t. 1. je požar vpepelil skoro celo našo vas. Naša sveta dolžnost je, da se tem potom najiskreneje zahvalimo vodstvu vojne bolnišnice št. 804, ki nam je s svojim hrabrim moštvom rešilo mnogo najpotrebnejših predmetov že iz gorečih poslopij in ogenj omejilo na goreče
stavbe.
Obenem se zahvalimo „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" za ku-lantno cenitev požarne škode in za točno takojšnje izplačilo odškodnine.
\
Hruševje pri Postojni, dne 26. marca 1917.
Jakob Hreščak podžupan, L r.; Martin Berne L r.; Anton Debevc 1. r.; AIoJzH Knafelc 1. r.; Simon Tominc 1. r.; Franc šabec 1. r.; Janez žabec 1. r.; Franc šker.anc 1. r.; Lovrenc Bizjak 1. r.; Miha Blažek 1. r.; Janez Premru 1. r.; Jane« Ogrizek 1. r.; Matevž Konobel 1. r.; Marija Blažek 1. r.; Marija Turk 1. r.; Ivan
Mohorčič 1. r.
Ruska revolucija in rusko pravoslavie.
V proračunski debati o ruski sinodi je leta 1914 v ruski dumi poslanec pop Fi-lonenko v sijajnem govoru ostro obsojal birokratični mehanizem uradne cerkve, bičal birokratični formalizem in neznosno oblastnost ruske hierarhije, ki se pa ponižno klanja starcu Rasputinu. Za Filonen-kom je nastopil Miljukov, duša sedanjega ruskega prevrata, ter ob koncu svojega govora zaklical: »Cerkev je sužnja hierarhije, hierarhija je sužnja država, država je sužnja pustolovca (Rasputina). Osvobodite cerkev najprej iz suženjstva, potem šele govorite o reformah.«
Suženjstvo ruske cerkve je moralo biti v zadnjih treh letih res neznosno. Nazadnjaški birokrat Sabler, ki je kot prokurator ruske sinode vladal v duhu zloglasnega Pobedonosceva, ni bil več zadosti »caro-slaven«. Leta 1915 se je moral umakniti Samarinu, ta pa Volžinu, Volžin pa Raje-vu. Tako naglo menjavanje nadprokura-torjev ni brez pomena, V decembru lanskega leta (1916) so postale cerkvene razmere tako neznosne, da so se v dumi pod vplivom popa Filonenka zdramili tudi prej krotkovdani popovski poslanci ter povzdignili svoj glas za svobodo cerkve. Pop Krylow je v seji 12. decembra rekel, da ob cerkvenih vratih stojijo temne sile, ki hočejo cerkev usužnjiti in ponižati. Pop Bu-dilovič je zahteval, naj se sinoda reši iz birokratske sužnosti. Znani nazadnjak Pu-riškevič je v isti seji svarit vlado in izjavil, da je tudi desnica dume v velikih skrbeh za rusko pravoslavje in za rusko cerkev. V istem duhu so govorili napredni kadeti, skrajni levičarji in zmerno ustavni oktobristi. Znamenita zgodovinska seja ruske dume, ko se je demonstrativno po-' kazalo, da se skrajno konservativni in napredni ruski poslanci bistveno skladajo v zahtevi po cerkveni in politični svobodi! Jasen dokaz, da ima ruski prevrat globoke korenine in da je ni več na svetu sile, ki bi mogla voz ruske države poriniti nazaj v stari tir. Torej je že napočila zarja tistega dne, po katerem so tako hrepeneli veliki ruski domoljubi, ne samo branilci ruskega pravoslavja, ampak tudi skrivni in očitni katoličani, kakor Gagarin, Vol-konskij, Solovjev i. dr. Zato lahko že s popolno gotovostjo izvajamo nekoliko važnih posledic.
Popolnoma gotovo je, da je dosedanji obliki ruskega in ostalega pravoslavja za vedno odzvonilo. Cerkveni razkol in vzhodno pravoslavje je nastajalo in se razvijalo v tesni zvezi z bizantinskim, pozneje pa z ruskim, bolgarskim in srbskim carskim absolutizmom. Ne rečem, da je ta razkol in pravoslavje samo plod absolutistične carske politike. Pač pa je z njo v tako bližnjem sorodstvu, da po ločitvi od carskega absolutizma nujno boleha, hira in razpada. Naj Rusija, če hoče in more, obnovi patriarhat, prejšnjega pravoslavja vendar ne bo ohranila, kakor ni mogoče, da bi voda tekla navzgor; kazalcev zgodovinske ure ni mogoče poljubno porivati nazaj. Bridko se bodo torej prevarili vsi konservativni branilci pravoslavja, ki so z nazadnjaškim Katkovom in Aksakovom, ali z naprednimi cerkvenimi krogi sedanjega stoletja zahtevali ustanovitev patri-arhata in rešitev cerkve iz državne sužnosti. Razkol je bil rojen in vzgojen v senci absolutizma; zato ne prenese toplih in jasnih solnčnih žarkov zlate svobode. Zato so ruski konservativni pravoslavni krogi v tragičnem položaju. Življenje pod absolutističnim jarmom jim je neznosno, a brez zveze z absolutizmom je v nevarnosti živo-tarenje cerkvenega organizma.
Ruska uradna cerkev se je v zadnjem desetletju dejanjsko še naslanjala na ostanke carskega absolutizma; zato ni bila še mogoča popolna svoboda za drugoverce, za katoličane, ruske staroverce, sektante in žide. Sedaj je verska svoboda zagotovljena. Svobodo bodo najprej izrabili ruski staroverci in sektanti, ki bodo v novih razmerah še z večjim uspehom izpodkopavali tla uradnemu pravoslavju. Vplivni, bogati in energični staroverci — staroverci so najspretnejši ruski trgovci in veliki obrtniki — bodo v zvezi s sektanti najvstraj-nejši branilci tako težko pričakovane verske svobode. Globoka vernost ruskega ljudstva, ruskih starovercev in sektantov je varno poroštvo, da v Rusiji še ne bo moglo zmagovati in vladati svobodomiselstvo po francoskem in portugalskem vzoru, kratkotrajne izjeme so sicer mogoče, a vendar je zelo verjetna verska svoboda po angleškem in amerikanskem zgledu. Zato je tudi zelo verjeten razvoj in razpadanje pravoslavja po zgledu anglikanstva. A ta podobnost nas ne sme predaleč zapeljati. Rusko pravoslavje ima toliko izvirnega in samoraslega, da moramo biti pripravljeni na zanimiva presenečenja in na nove po-lave blodeče in bogoiskateljske verske misli.
Nikar pa nc pričakujmo, da sc bo rusko ,11-avoslavje kar samo od sebe razvijalo v tako katoliški smeri kakor n. pr. anglikanska ritualistična »visoka cerkev«. Za tak razvoj manjka Rusom tako slavnih katoliških tradicij, kakor jih imajo Angleži. Naj
še tako ugodno sodimo o prvem in drugem stoletju ruskega krščanstva, ko so bili Rusi brez očitne lastne krivde polagoma zapeljani v razkol, vndar je gotovo, da Rusi v svoji zgodovini nimajo jasnih katoliških tradicij. Zato se bo moglo med Rusi katoliško gibanje razvijati le po sodelovanju katoličanov. Razkol se je v svoji mladosti sicer res vzgajal in senčil pod varstvom absolutistične cesarske politike, a kdor zna nekoliko teoretične in zgodovinske filozofije, ta ve, da je velik razloček med pogojem in priložnostjo na eni strani ter med vzrokom na drugi strani. Kdor je nekoliko globlje pogledal v katoliško teologijo in v zgodovino vzhodne cerkve, ta se ne bo vdajal površnemu in lahkomiselnemu sa-njarstvu, češ, da je na vzhodu v verskem oziru vse odvisno od politike. Verstvo ima globlje korenine v človeški naravi (in v ruskem narodu je še mnogo zdrave človeške narave), kakor pa jih ima politika.
Ne pričakujmo torej, da bo ruskj prevrat naravnost pospeševal napredek katoliške vere. Demokratična ruska ustava bo odstranila velike ovire in okove, s katerimi se je morala doslej boriti katoliška vera v Rusiji; zlasti pa bo nevzdržno zmagujoča demokracija oslabila bojevitost pravoslavja in ga prisilila, da bo morda iskalo pomoči in tolažbe zapadnega katoli-čanstva. Napredek katoličanstva je torej v prvi vrsti odvisen od katoličanov in od Onega, ki daje rast in prenavlja človeška srca.
Demokracija je ruski državi odlomila ost imperialističnega bojevitega pravoslavja. S tem je tudi balkansko pravoslavje izgubilo važno oporo. Poglavitna ovira politične in verske sprave je premagana. Mučeništvo ruskih katoHčaaov in mučeni-štvo velikega metropolita Šeptickega ni bilo brezuspešno. Pravoslavne nevarnosti ni več. Na vzhodnem obzorju se svita.
Iz Mscedonlje.
(Izvii-no poročilo »Slovencu«.)
Ni pa menda bojišča, kjer bi ne bilo Slovencev. Tako nas nc manjka tudi v Macedoniji. To je čudna dežela. Vse je golo, drv komaj dobiš. Macedonec ima namreč v mirnem času mnogo živine, posebno ovat, katere ne krmi drugače, nego da jo pase poleti in pozimi. Tudi pozimi v snegu goni ovcc, vole in osle —' »magarce« — na »pašo«. Seveda uboga živina trpi lakoto in mraz. To se ji tudi pozna: enoletno tele pri nas je tolikšno, kakor 61etno macedonsko živin-če. V mirnem času je imel vsak Macedonec po več sto ovac, sedaj seveda jih nima toliko.
Prebivalstvo je brez vsake omike in napredka. To vidiš na polju in v hiši. Kako Macedonec obdeluje zemljo? Oslu naloži na hrbet nekakšen plug pa »gajdi bre!« Orje tako zanikamo, da bi pri nas nič ne pridelali, čc bi tako orali. Ako mu je bil na njivi zrastel trn, nima tiste pameti, da bi ga izkopal, marveč ga oborje, kakor pri nas turšico. Sejejo neke vrste žito, ki je malo vredno. Krompirja in fižola tukaj nc poznajo.
Hiše so tukaj take, da imajo pri nas šc svinje boljše. Maccdonec hiše nima nič razdeljene: tu jc kuhinja, spalnica, shramba in hlev za živino vse pod isto streho, med istimi štirimi stenami. V enem kotu kuha in spi s svojo družino, v drugem kotu jc pa njegova živina. IIišc z dvemi nadstropji nikjer ne vidiš; ravnotako ni nikjer nobenega okna. Mize, stolov, žlic, vilic itd. ne dobiš pri Macedoncu. Postelje istotako nc pozna; zvečer leže poleg ognjišča in zaspi. Kuhati tu sploh še nisem videl. Pač pa pečejo neke vrste kruh. Peči imajo zunaj na prostem. Ko vsadi kruh, zapre peč z velikim kamenom ter zamaši z volovskim blatom, da ne uhaja toplota! Kruh in sir sta sploh skoro edina hrana Macedonca. Čc ga vprašaš zjutraj, kaj je jedel, ti odgovori: »Illeb«; opoldne in zvečer ravno tako. Kadar obedujejo, sedejo v krogu po tleh, noge navskriž ter zajemajo z rokami. Največkrat sem jih videl jesli neke vrste sir in kruh. Da bi Maccdonec kuhal meso, šc nisem videl. A jedci bi ga, samo skuhati bi mu ga moral kdo drugi, sam je prelen.
Kadar pogine Macedoncu živinče, ga ne zakoplje, marveč potegne malo v stran in pusti ležati. Tu imajo sedaj svojo gostijo psi — »kučki« jim pravi Macedonec —, ki spravijo mrhovino v par dneh »pod streho«. Psov jc tu vse polno; vsaka hiša ima po 3—4. Mrcine so popadljive in ako greš po vasi, moraš vedno paziti, cla sc ne vrže katera izza vogla nate. Seveda smo vojaki to nadležno pasjo drhal že precej iztrebili.
Edino, kar jc v Macedoniji ravno tako, kakor pri nas, jo to, da psi lajajo, ; petelini pojejo in vrabci čivkajo ravno tako kakor v naših krajih, drugače je vso tisoč let za nami! Kako se Macedonec no9i — to bi ga gledali če bi prišel v Ljubljano! Posebno pozimi ic videli
v svojem kožuhu, kakor volk na polju. Len jo od silo. Ob najlepšem božjem dnevu sodo ob kakšnem zidu in pušijo tobak iz pipice. Tudi žensko je videti s pipico v ustih.
Šol v Macedoniji ni in na splošno noben Macedonec nc zna ne čitati ne pisati. Tudi koliko je star, ne ve in ako ga Vprašaš po tem, ti odgovori, da ve to njihov »pop« — duhovnik. — Kadar pokopavajo mrliča, mu kaka ženska na grobu poje žalostinke. Vse žensko pri-ste jedi. Vsak, kdor pride h grobu, dobi ste jedi. Vsak, kdo pride h grobu, dobi kruha ali kaj drugega. Nam vojakom je ta pogrebni običaj zelo ljub in bi radi videli, da bi bilo kaj več pogrebov...
Sprejmite prisrčne pozdrave z ma-cedonskega bojišča! V imenij vseh tuk. Slovencev: Fran Kavčič, Dornberg; La-vrenčič Ivan, Vrhpolje pri Vipavi.
Gorili Begunci v Savinjski flini.
Vrbovec, dne 27. marca 1917.
Goriških beguncev, naseljenih v Savinjski dolini se vedno bolj polašča domo-tožje. Ko so koncem maja 1. 1915 prišli s »Čevljarsko zadrugo« semkaj prvi begunci, so bili še zlati časi. Marsikaj so prinesli begunci seboj, marsikaj so si pozneje dali posiati od doma in še več kot marsikaj so dobili v svoji novi domovini. Bilo ni pomanjkanja in tudi ne draginje. Posledica je bila, da so se ljudje še razmeroma lahko vživeli in so prenašali begunski križ, Toda sedaj se poje druga pesem. Številni meseci čez dvajset, ki so med tem potekli v večnost, so položaj do cela spremenili, Neznosna draginja, sološno pomanjkanje in še razni drugi vzroki kot n. pr. stanovanjsko vprašanje so povzročili, da ljudje silovito hrepene po domačih krajih. Ker upajo, da sc bodo težke razmere na mah spremenile kakor hitro pridejo domov, zato je njih domotožie tem večje. Naši domovi postajajo od dne do dne svetejši in nam vedno bolj prira?čajo k srcu. Ljudje se bolj bojijo umreti kakor smrti same. Marsikdo pravi: Ako mi Bog da, da se še vrnem v domovino, bom poljubil domačo grudo. Lepota naše domovine prihaja šele sedaj v tujini v polno veljavo. Marsikomu se sanja, da se je vrnil domov in ko se vzbudi, je ves srečen in blažen. Pravi, da se mu je šele sedaj razkrila vsa divna lepota naše goriške dežele.
Aprovizacija kolonije ie. zelo težavna. Prvič je vse zelo drago, drugič se pa že skoro nobene stvari ne dobi ve. V jeseni nam je bilo obljubljenih 10 vagonov krompirja, dobili smo pa samo 2, ki sta bila že pred novim letom porabljena. Sedaj hodijo begunci iskaie živila z vrečo na rami ali s torbico v roki po 2—5 ur daleč v hribe, toda sreča jim navadno ni mila. Kaj malega za par dni včasih mogoče še dobe, a. velikohkrat priromajo s praznimi želodci in praznimi vrečami domov.
Kakor drugod je bila tudi tu v Savinjski dolini letos zima zelo ostra. Vsi smo se oddahnili, ko je vzela slovo. Kako smo se pa prestrašili, ko je po lepih dnevih okrog sv. Jožefa s prvimi dnevi spomladi prikimala tudi neprijazna starka nazaj. V sredo po sv. Jožefu je začelo snežiti in je potem snežilo skoro neprestano do nedelje. Ker ni bilo hudega mraza, se je sneg precej topil, vendar ga je bilo v nedeljo več kot za eno ped debelo. Po hribih ga je padlo več kot 1 meter na novo. Sedaj imamo še precej lepe dneve in sneg vidoma kopni. Je pa tudi zadnji čas, da izgine, ker je že itak delo na polju zelo zaostalo.
Duhovne vaje za begunce. V petek, soboto in nedeljo koncem tekočega tedna se vrše v Nazarjih v samostanski cerkvi duhovne vaje za našo begunsko kolonijo. Upamo, da bo udeležba polnoštevilna.
»Goriškim beguncem na Štajerskem!« V 66. številki »Slovenca« je bila pod tem naslovom daljša notica radi begunskih podpor. Da ne bo nepotrebenih potov in prošenj, kakor vemo, je dr. Vrstovšek z delom že itak preobložen — poiasnujemo sledeče: Prošnje za begunsko podporo se ne vlagaio pri c. kr. nameslništvu v Gradcu, ampak pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu ali politični ekspozituri, v katerega okrožju begunci stanujejo. Imenovane oblasti prošnje samostojno rešijo in tudi podporo izplačujejo. Šele v slučaju, da te oblasti prošnje ne rešijo, ali neopravičeno zavrnejo, naj se stranke obrnejo za posre-vanje na nam vedno naklonjenega poslanca dr. Verstovška v Mariboru, ki vsakemu vedno rad pomaga. Begunska podoora znaša ori družinah, ki imajo največ 5 oseb po 1 K 50 vin. za osebo in dan. za šesto, sedmo itd osebo pa po 1 K dnevno. Kdor ima vojaško vzdrževalnino, dobi pri begunski podpori lc diferenco, t, j, dobi toliko, v kolikor vojaška podpora nc znaša 1 K 50 v., oziroma 1 K na osebo in dan. Kdor ima stalen zaslužek, dobi lc doklado in sicer tako, da se vpošf.eva lc polovica zaslužka, n. pr. ako služi družina 5 K dnevno, se pri določanju begunske podpore za celo družino odbije 2 K 50 vin. — Kdor želi natančnih podatkov, oziroma bi rad imel vzorec za prošnjo, na i se obrne na Posre-
dovalnico za begunce« Vrbovec, p. Mozirje, Štajersko.
Pomanjkanje usnja je vedno občutnej-
še. Za vojaške čevlje se dobi še razmeroma! zadostno podplatov, primanjkuje pa zgornje usnje; za civilne potrebe je na razpolago še precej zgornjega usnja, toda podplati so prepovedani pod kaznijo zločina. Sploh tvori uredba prometa z usnjem poglavje, o katerem se bo treba še marsikaj in marsikje pomeniti. Med raznimi centralami centrala za usnje ne tvori nobene izjeme, če ni še celo med najbolj — skrivnostnimi.
Na pomoč poooreicem na Noiranlskeni.
— Beda vsled požara v Hruševju pri Postojni. — Nujna prošnja! V Hruševju pri Postojni, dne 27. marca 1917. Pogorelci vasi Hruševje v župniji Hrenovice pri Postojni z dne 16. t. m, so v resnici v brezupnem stanju. Sam vel. gospod deželni predsednik je v spremstvu gospoda okrajnega glavarja priznal, da se mora tu izdatno pomagati in tudi dejansko to takoj izvršil na licu mesta. Vsakdo mora imeti s pogorelci sočutje. Za drag denar v naši izčrpanosti ne dobe ničesar, ker ima vse v oblasti samo vojaštvo. Če jim bodo darovali dobrotniki lesa, ga bodo s težavO obdelali, ker ni ne tesačev ne žag. Žeblja; niti kupiti ne morejo. Dclavcev in hrane zelo primanjkuje v tej neznosni draginji, S pičlo zavarovalnino se bo popravilo komaj za prvo silo. Prošenj za razne podporo, je pač res tudi v izobilju. Vendar sili ta1 žalostni položaj podpisanega, da si upa poprositi blaga srca za kako podporo, ka-i tera naj bi se blagovolila nakazati župne-mu ali občinskemu uradu v Hrenovicah, Zahvaljujoč sc že vnaprej v imenu obda« rovancev za vsak dar hvaležni njih žup* nik Ivan Zupan.	\
Novi poljski denar.
Krakov, 29. marca. »Warschauen
Zeitung« poroča: Aprila prične poslovati v Varšavi poljska deželna posojili niča, ki bo uvedla poljsko valuta* Uvedli bodo bankovce v markah za 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1000 mark a poljskim orlom in besedilom; dalje poljski drobiž 5, 10 in 20 fenigov.
K zvezdam.
Spomladi se najbolj veselimo gor«
koga solnca. Vsa narava poželjivo pijo njegove žarke, ki ji prinašajo novo, mladostno življenje. Kaj pa jc to soln-. ce, ki nam življenje prinaša iu ohra* njuje? Žc mali otrok bi ga rad poznal in radovedno vprašuje svojo mamo: »Ali jc ogenj na solncu?« »Da, velilš ogenj je solncc,« mu odgovarja mati, sama pa si misli: »Bog vc, kaj je.« »Solncc jc bog,« so trdili stari narodi pa so obhajali praznike njemu na čast in mu zažigali dragocene daritve. Grki in Rimljani so pripovedovali svojim otrokom, da Apolon na zlatem vozu z iskrirni konji vsak dan vozi svetlo sohi-: ce otl vzhoda do zahoda. Posebno pa učeni svet od najstarših časov do danes ni obrnil svojih oči od solnca. Meril jc njegovo pot, njegovo velikost, njegovo luč in gorkoto in se trudil, razkriti vse njegove skrivnosti. Le nekomu ni nič mar za solncc. Če mu začneš o njem govoriti, sc ti bo zasmejal naglas in ti bo rekel: »Kdo sc bo v dvajsetem sto-, let ju šc menil za take neumnosti!« To je moderni človek, ki mu je pametno samo to, kar polni mošnjo in rodi želodec.
Čc komu rečeš, naj ti nariše solnce tako veliko, kakor se mu vidi, ti bo na-i redil vsaj tako velik krog, kakor jo krožnik za juho. V resnici pa sc kaže solnce našemu očesu samo tako veliko, kakor krog s premerom 3'8 mm, če ga gledamo v daljavi 40 cm. O tem se lahko prepričaš, če pogledaš solnce skozi pobarvano steklo in premeriš njegov premer na tem steklu. Tak jc ves človek, da skoro nič prav nc vidi in so za' to njegovo sodbe redkokdaj prave.
Zanesti se smemo pri solncu le nai to, kar so da natanko zmeriti in izra-čuniti. Iz tega zanesljivega vira vemo, da je solncc v svoji srednji razdalji od zemlje oddaljeno 149'5 milijonov kilo* metrov, di; znaša v tej daljavi njegov n avidezni premer 32 minut, da meri njegov premer pri ekvatorju 1,391.080 km; čc bi bilo solnce pokrito s kožo, bi iz to kožo lahko naredili 11.91!) oblek za našo zemljo tako velikih, da bi vsaka pokrila vso zemljo; in če bi bilo solnce votla posoda in zemlja vsa iz %ode, bi morali 1.301.200 zemelj vliti v to posodo, če bi jo hoteli do vrha napolniti. To in še nekaj drugih reči na solncu je dokazanih, mod njimi, da so v plinih, ki obdajajo solnce, skoro vso listo tvarino, ki sestavljajo zemljo. Drugače je pu solnce velika nerešena zastavica, in kar se o njem piše. so bolj ali manj verjetne domnevo.
Pravimo, da zemlja hodi okrog Solnca, in skoro drugače biti ne more. Vidimo pa le solnce, kakor bi hodilo okoli zemlje: vsak dan so premakne skoro za 1 stopinjo po ekliptiki proti vzhodu. Dokazal ni še nihče prav jasno, da zemlja pleše okoli solnca in ne solnce okoli zemlje. Edini dokaz, ki drži. bi bila letna paralaksa stalnih zvezd, ki jo merijo astronomi, če bi to merjenje ne bilo združeno s toliko ne-i gotovostmi.
Preiskovanja zadnjih stoletij so du^ gnala, da ni nobena zvezda na nebu prikovana na določeno mesto, ampak da se z veliko brzino premikajo po prostoru. Ali se sučejo okoli kakega skupnega središča, ali jo med njimi več skupin, katerih vsaka bi imela svoje središče. aH bite kar v ravnih črtah na vse strani, tega nihče ne ve. Ce se sučejo druga solnca, naše solnce pač nc dela 'izjeme; z vso svojo družino planetov iu kometov hiti po prostoru naprej. Pa kam? Po premikanju drugih stalnic sodijo, da gre njegova prn proti ozvezdju lierkula. Ta sodba ie le mnenje, ki lina zase nekoliko verjetnosti. — Odkar opazujejo na solncu pego je postalo jasno, da se solnce vrti okoli svoje osi, ker sp pege pomikajo z leve strani na desno stran solnčne ploskve, ootem zginejo in s« čoz nekaj dni zopet prikažejo na levi strani. Preračunali so. da se solnce enkrat zavrti v 25 'dneh in 4 urah. Pa zdi se, da to število ©i gotovo, ker se tisti deli solnca, ki so od ekvatorja bolj oddaljeni, hitrejše pomikajo od leve proti desni, kakor pokrajine ob ekvatorju. To je le mogoče, če je svetla solnčna površina v tekočem Stanju. Kakšno je pa jedro in kako hitro se vrti, nihče ne more vedeti. — O gorkoti na površini solnca so astronomi različnega mnenja. Navadno se ceni na 6000 stopinj Celsija. Ker solnce toploto izžariva, mora slednjič vso izgubiti kakor peč. ki se ohladi. Kako da je doslej še ni izgubilo? Veščak ti zmaje z ramami in njegov odgovor je samo »morda«. Morda je v solncu taka mno-Bina radiuma, one tvarine, ki so jo v novejšem času zasledili tudi na zemlji. Ta tvarina bi še veliko sto tisoč let ohranila solnčno gorkoto na sedanji višini. Pa kako to, da so nastopile na zemlji še preden je človek bival na njej nekaterikrat dolge ledene dobe? Od kod to, da so našli daleč na severu v Zemlji okamenine rastlin, ki sedaj rastejo le v krajih okoli ekvatorja, kjer »c poznajo zime? Morale so biti na solncu že velikanske izpremembe. Tudi sedaj je solnce izpremembam podvrženo: na njegovi površini vse kipi in vre. Prikazujejo se na njem velikanske pege. katerih površina večkrat daleč presega površino naše zemlje. Kdo ve, kaj so te pege? Okoli temnega središča se vidi širok rujavkast rob. Zdi se, da nastane v tekoči svetli solnčni površini nekaj tacega, kakor velikanska jama: rujavi rob so stene te jame, temnejše dno pa solnčno jedro. Iznad solnčne površine se vzdigujejo kakor plameni razbeljeni plini tako visoko in na široko. da bi se zemlja v njih kar izgubila. Tako vlada na solncu velikanska revolucija, pri kateri se vojskujejo razne sile v neprestanem boju. Še veliko let bo trajalo to vrvenje na solncu, nekateri štejejo ta leta z milijoni, a slednjič bo tudi solnce objela smrt in bosta na njem zavladala tema in mraz.
Lepo je pomladansko solnce in vsi se ga veselimo. Še lepši je tisti, ki je solnce naredil in ga obesil na nebo, I nam v veselje. Veliko je solnce, a On je večji; svetlo je solnce, a On je svetlejši, gorko je solnce, še bolj gorko je N j e -g o v o srce. Zato ne pozabimo od pomladanskega solnca še k Njemu obrniti svojih oči, ker samo On je naše pravo veselje.
Gibanje na nebu v aprilu 1917.
Solnce se pomika vedno višje nad ekvator; vsega skupaj se pomakne od začetka do konca meseca proti severu za 10'6 stopinj. Svoje poti po ekliptiki proti vzhodu prehodi v aprilu 29'33 stopinj. V prvi polovici meseca ga najdemo še v ozvezdju Rib, v drugi polovici preide v ozvezdje Ovna, iz katerega nam je vso jesen in zimo svetil Jupiter. Zemlja se od solnca polagoma oddaljuje in se giblje zato vedno bolj počasi naprej. To zemeljsko gibanje opazujemo na solncu, ko se nam zdi, da hiti proti vzhodu, in sicer vedno počasneje, na koncu meseca za eno krogovo minuto na dan bolj počasi kakor v začetku meseca, in njegov premer se nam vidi na koncu meseca za 16 sekund manjši, kakor v začetku meseca. Vzhaja v Ljubljani 1. ob 5. uri 43 minut, 30. ob 4. uri 51 minut; zahaja 1. ob 6. uri 30 minut in 30. ob 7. uri 8 minut. V Ljubljani se torej v aprilu podaljša dan za 1 uro 30 miut.
deljo. V soboto dne 7. aprila, je ob 2. uri 48'8 minut pop. polna luna; zato mora biti po določbi nicejskega cerkvenega zbora dne 8. aprila Velika nedelja. Letos se naša Velika noč lepo ujema z judovsko in nas tako bolj živo spominja dogodkov Jezusovega trpljenja. Ravno na naš Veliki petek je letos judovski 14. dan nizana, ko jedo judjo zvečer velikonočno jagnje. Tudi listi dan, ko je Kristus na križu umrl, so jedli judje zvečer svoje velikonočno jagnje, Jezus in apostoli pa so ga jedli en dan prej. Kakor so izračunih, je umrl Jezus na križu 7. aprila, letos je pa Veliki petek
6.	aprila. — Pravoslavni kristjanje praznujejo letos Veliko noč en teden pozneje kakor mi.
Kdor še nikdar ni videl Merkurja , se ga bo ta mesec lahko nagledal. Dne 29. marca nam je bil ravno za soln-cem, samo malo nižje, kakor solnce. Od takrat se oddaljuje od solnca na levo stran proti vzhodu in doseže 28. aprila v tej smeri svojo največjo razdaljo od solnca. Ker se obenem, ko se oddaljuje od solnca, tudi znatno vzdiguje nad ekvator, se bo kmalu pokazal na večernem nebu. 2e 10. aprila zahaja 1 uro za solncem, 15. aprila poldrugo uro, proti koncu aprila malo pred 9. uro zvečer. Videl se bo torej zadnje tri tedne aprila in prve dni meseca maja. Dne 10. aprila zahaja kakih 18 stopinj proti severu od zahodne točke na obzorju, potem vsak dan bolj proti severu, na koncu mesca že 32 stopinj od zahodno točke. Pomika se hitro skozi Ribe in Ovna in pride proti koncu mesca v bližino Gostosevcev. Dne 16. aprila bo kako 3 stopinje oddaljen od Jupitra, dne 22. se mu bo približal mesec. Najde sc lahko Merkur tudi po svoji izrazito rumeni barvi. Dne 15. aprila nam bo kazal nekaj nad polovico svoje od solnca razsvetljene ploskve, 25. pa že manj kot polovico in potem vedno manj. Merkur ni posebno velik; njegov premer jc le za 1361 km večji od meščevega premera. Vendar spada med najsvetlejše zvezde. ker je tako blizu solnca. Kedar je solncu najbližje, se mu vidi solnčni premer velik 1'73 stopinj in solnčna ploskev 10T8 krat tako velika, kakor so vidi z zemlje.
Venera je blizu solnca in se zato lic vidi. Na svoji poti okoli solnca pride 26. aprila za solnce in se od toga dne dalje zopet oddaljuje od solnca na levo stran, proti vzhodu. Ko se nahaja na oni strani solnca, ima proti zemlji obrnjeno vso svojo razsvetljeno polovico. Potem pa kot večernica polagoma pojema in so je vidi vedno manj. S prostim očesom jo bomo zagledali na večernem nebn šele mesca junija.
Mars jc na desni strani solnca, zato zvezda jutrnjica, pa se ta mesec še no vidi. Na koncu mesca vzhaja pol ure pred solncem, pa je skrit v svetli jutranji zarji.
Jupiter je še vedno v Ovnu in so pomika počasi na lovo proti Biku. Solnce gre pa veliko hitrejše naprej po svoji poti v živalskem krogu in pride 17. aprila tudi v Ovnovo ozvezdje. Jupitra sicer ta mesec še ne doide, vendar so mora ta lepa zvezda proti koncu mesca za nekaj časa od nas posloviti, ker jo že objame svetla večerna zarja. V začetku mesca zahaja malo pred 9. uro zvečer.
S a t u r n se pomika na levo, proti vzhodu. Vsa ta njegova pot v aprilu pa znaša samo lMx stopinje. Njegovo gibanje so lahko opazuje, če si mislimo potegnjeno od Kastorja do Poluksa ravno črto in to črto podaljšamo: tej črti se bliža Saturn in jo bo kmalu dosegel. Zahaja 1. apr. ob % na 3 zj., 30. apr. pa malo pred 1 po polnoči. Mesec pride v njegovo bližino 27. apr.
A 1 g o 1 o v i mrki so vrše ta mesec večidel podnevi; zvečer bo nirknil 13. apr. ob 10. uri 24 min, in 16. apr. ob
7.	uri 12 min.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K 1"50, za otroke K 1'20. Zaradi rirage poštnine priporoča se naročiti za več p;irov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
He prezrite taMj« Sretkovnega zastopstva"!
NaroCajtc, priporočajte, podpirajte v prvi
vrsti svoj list v Novem mestu ......................................................................
olenlske novice
iinitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiniHMMiitiiiiiiiHiiiiiiiii
VSi dolenjski rojaki, Četudi živite izven Dolenjskega po vsem Slovenskem. Naprej DlaCana letna naroCninn 3 krone. — 601
3 CZZI l__J «_J L____J! L... J
Spominjajte se aariSkib beouacev!
zii_n irii—laizia
Henrik Weisz
Ustan. 1910.
(Kom. Bars)
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izkljuCen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno nI mo~ goCe postreči. Par dam-skih Čevljev K 35.-, K 40.—, K 45.—, in K 50. K 55. Par Čevljev za strapac (bakanci) K 50.—, K 60.—, in K 70.—. Par Čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 Skatlja kreme za Čevlje K 1. .—
š!L~ ■ \
zakon, protokol
Na prodaf sta
dve hiši
poleg zaloge Mengeške pivovarne na Javorniku pri Jeaeneah (Gor.)- Piva stoji pri cesti ln se v nji Izvršuje gostilniška obrt, druga nekoiiko višje proti železnici. V drugi hiši je več delavskih stanovanj in spada U njej njiva in vrt. Cena jako ugodna. — Pojasnila daje: AUELA BALOH NA JESENICAH,
MIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlilHniinillllllMUlIllllllllKIIIIIIIIMIIIIUIIJI
«Hfc=£=-
Ljubljana
B
|	—sobni slikar
|	Tesarska ul. 3 683
I	S
:: sc priporoča slavnemu občinstvu za p izvršitev novih naroČil in popravil.
l«9U»l)U(9MIUIIIUll!UII||IHIIIlll!llill)IIIIIIIIIIMIIIIimiHHI|)J<ll|l)!!Rimn
Kupi se
^©nj-$amec
4—9 let star, z vprego vred ter dva ročna vozička na 2 ali 4 kolesa in voz za samca x dero ali brez nje. Ponudbe sprejema Feliks Toman jun., Ljubljana.
93
0 e
vseh vrst za urade, društva, trgcvce itd. i.
graver iu iadolo?atolj kavčuk -
LpiMfasm, Dvorni trg št. 1,
Pridna, poštena, veselega značaja
kuharica za vse
v starosti 25—35 let dobi stalno službo pri dobri rodbini. Plača po dogovoru. Naslov se izve pri upravništvu tega lista pod št. „725".
lOO litrov domače pijače
osvež.. slaetne in žejo^asečesilabuiivsak »um napravi z nia]h. stroški. V zalogi so: ananasa jubolenik.grtuadinec.rnaliuoveo, mušk&tni hruAevec, poprovi metoveo, po-maraečevec. prvenčevec, visnjeveo. Neuspeli izkl. Ta dom. pijača so lahko p\je poleti hladna, pozimi tudi vroča mesto ruma ali žganja. Sestavine z nat. navod. stanejo 12 K iranko po povzetju. Za ekonomije, tvornico, vočja gospod., delavnico itd., noprnoon vriidn., kor to delavca svoži m ne upijani in njegova dolazro nič no trpi. Jan, Grolich, Engel-Drogcric. Črno 648, Moravsko.
Išče se delaven, priden
5 vee
rmrmwni
Separatorje za mleko
prvovrsten izdelek, za 80 in 50 lit. rov brez vlož, krožnika, za 80, 1C0, 130,150, 200 in 300 lit. z vlož. krožniki
dobavlja za razprodajo
(prodajalcem na debelo) tvrdka izvoz in uvoz Msissnar Praga I. Jakobsgasso 3t. 6. V zalogi vedno dobro izbrano blago.
Prodaja dokler je zaloga;
ss pranje,
755
Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzotju tvrdka
A. Kuilan
Ljubljana, Karlovska cesta IS.
na stalni vodi se vzame v najem, even-tuolno tudi kupi. Enako se išče tudi
2
Ponudbe z natančno navedbo razmer in cene naj sc pošljejo na upravo „Slovenca" pod št. 758.
vojaščine popolnoma prost. FRANC. DOLENZ, KRANJ.
sprejme vzgojo otrok za cel dan ali poldneva. Ponudbe se prosi na upravo lista pod »Učiteljica«. 741
n. a. dež. življ. in reutne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na divideridah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................ K 173,490.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V ietu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividetidah iz čistega dobička . . K 432!232'66
Kdor namerava skleniti življsugko zavarovanje, veljavno za italMO XSSMW3°0atijie, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice, — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta St. 12.
kupi vsako množino franko vagon
a
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
unaaaaaaaaaaaaaDnnaaaaannnnnaannnD u	----------cao^innnnnnaaaa D
a GE^ac^caaaacaiCTaacziaanr^Da
"0 zalogi notri žalni l^lobultf.
a
o o
D
D G D D
D 0 Cenjenim damam priporočam suojo zalogo
jj | . najnovejših slamnikov.
D ij	Odprlo tudi v opoldanskih urah.
D U	Con« priznano nizko,
n n u u
n O	g
" ananananncnaaaaanaaaanaannDaaaacin
Rozi Tabčič g g
Rimsko cogta št. fc
o n
D D
rJIffi, wm, Stari tii št. 28 (prel v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepnih eielttr. svetilk, kompl. žo
od K 21—. V zalogi vodno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. Pismena naročila so takoj Izvrše.	450
Lepo posestvo s:
obstoječe iz enonadstropne, popolnoma prenovljene hiše z vsemi potrebnimi, zelo prostornimi gospodarskimi poslopji, lcpiin vrtom in zemljiščem, se pod Bt^M/jifc^a«!! Vsega zemlji-Ugodnimi pogoji P>I	šča je !) hekt-
arov. Hiša stoji na najbolj prometnem prostoru trga in je zelo pripravna za vsako trgovino in obrt. Proda se tudi sama hiša z vrtom brez zem-(3) ljišča. Vsa druga pojasnila dajo 740
Posojilnica v Žužemberku, Dolenjsko.
vjiaševalBG Btasovirjev 1!1 trilOVBG illJSUi!
„, , , Ljubljana, Woifova ulica št 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo, špecielui zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Vsakovrstne
108
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takeui času najbolje mogoča. FR. CERAR, tov. slamnikov v Stobu, pošta in žel. post. Domžale pri Lj.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v LJubljani, Kolodvorska ulica 34a.
367
dO 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje
tlio Mi veletržec, Zalee, JHtpsko.
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj se vpošljejo! Točno plačilo. — Knlantno poslovanje! Kupujem tudi mehak, bukoy, hrastov les,
okrogel in žagan.
Mladenič 30 let star, zdrave in čvrste narave, drž. ulužbenec, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok, katera ima prodajalno ali gostilno, ali pa primerno posestvo. Preteklost mora biti poštena. Tajnost zajamčena. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne. naj se pošljejo na upravo Slovenca pod šifro „Mladenič 30".
Sprejme se takoj proti dobri plači več
Hrana in stanovanje preskrbljeno. Več pove gosp. Anton Steiner, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13.
6 zidanih poslopij,
z opeko krita ob okrajni cesti ležeča, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premo-gokopa oddaljena, z vrtom, travnikom, liosto 3 oralov, se radi družinskih razmer prodana Spodnjem Štajerskem. Ta poslopja so se rabila za neko tovarniško podjetje in je tudi mali mlin poleg. Cena 25.000 K. Plačila ugodna. Oglase prejme upravništvo tega lista pod štev. C02
Naprodaj je V
s popolnoma dobro ohranjenim vozom in cesto, z železno tribo in prav dobrim kolesom na hrastovem vretenu, tudi jez je iz hrastovega lesa, za jako nizko ceno, proti takojšnji odstranitvi. Za shranitev tega lesa je streha na razpolago. Knaflič, Šmartno pri Litiji.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril na Rimski cesti hiš. št. IS
pleskarsko likarsko obrt.
Prosim slavno občinstvo za naroČila za vse v to stroko pripadajočih del, katera bom vsikdar najhitreje, najceneje m najsolidnejše izvršil, ker imam še iz mirnih Časov materijal prve vrste na razpolago.
Ljubljana, dne 16. marca 1917.
Jožef jug,
663	pleskarski, likarski mojster.
Zaloge v Ljubljani: H. Šapabon in dulius Elbeft.
Vojna sspestna
natančno reeul. in re-pds. Nikel ali joklo K. IS.— 10-— 20'— z radij, svetiln. kazališčern K io — 2o*— K 24-—vsre-brnom okrovu K 18 — 24 — Ji 28 —, z radij svot. kazal. Iv M1— .*!6* — srebrna zapostn. lira 40'— 14 kar. zlata zapestna nra
na elast. K no — ac na elast. K 100 — K .„„ ------
stvo. Pošilja po povzetju. Nlkak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. In kr. dvorni založnik Brliš št. 1552 (Cešlco.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj gJavni cenik.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočani
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale pri Ljubljani. 170
Dostavitev		Dostavitev
! takol!		! takoj!
SSrsz posnisSsstea so
ia času najpr
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najboljši sedanjosti, šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo 10letno garancijo, krogljičcn, brezšmnen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi prlproste in lusus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	0973
Cim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v LjllMj&ni, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri 1
1
ako si sama pripravi nadomestek jedilnega olja iz
ki na raznih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu
/najfinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1'30, po pošti poslan K 1-50, rekomandirana pošiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki jc po-jJopoluoma priprosta in brez stroškov, jc pridejana vsakemu zavitku. Za pos-kušnjo pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se 'Mp- pa priporoča, več zavitkov zajedno naročati, da sc prihrani nekaj poštnine. JZO Prodaja M. Speuko Ljubljana, Kopitarjevu ulica. Postna naročila in de-W name pošlljatve naj sc pošiljajo na naslov
fflat. Vernem v fitubljam, kopitarjem ul 6.
% O
9»
Baterije
Vido <Bpatov$
Bjubljana, Stari trg št. tf
tta debelo.
Žarnice
/ s
m
□opaanaaaanaaaancinaaaaacinaranancjaaaD
RMERIKHNSKI
C
; Cenjenim rojakom in slavnim de-
i narnim zavodom priporočamo svoj	g
| Bančni Oddelek	jj
za pošiljanje denarja na vse	d
; kraje in izvrševanje vseh to-	D
| zadevnih bančnih poslov. —	jj
0 1006 N. Chicago St., Joliet, lil U8A. j Vse naše poslovanje je zajamčeno!	g
^ gfgfi m m tmm
v a-a • v -v
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
za stenografijo, strojepisje, pravopisne, računstvo, zemljepisje in lepopisje
>9 « ua^aa iia;£tii«*ig»<Mdiia»YM <4u 9 l<»
Veliko, moderno in odlično učilišče z državno odobrenim učnim programom in državno preizkušenimi učnimi močmi.
iHiiiiiiiiimuiitiiiiiiiiiiiiiHiuiiii Pričete!« prihodnjih tečajev Cfee 12» aprlia	n.mnro.miimimiHmHHmm.
Prospekt zastonj pri ravnateljstvu zavoda. Usimeno: v ponedeljek, sredo, petek, nedeljo	in na praznik od 8 do 12 ure.
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVMŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJ
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU.
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubini. v lastnem dotnu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
11 o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hrani nih viog jc bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Ljubljana
cM o 6 ni salon	IR,mska cesta šu 10-1
vi W v Vlvv VVIft Vit	-llllItlltllllltMIIMItMIIHIIIMIMIIIIIIIHII-
cIvanka Sfegnar
Naročila in popravila točno in ceno.
priporoča svojo zalogo domskih svilenih klobukov in slamnikov najnovejših oblik let raznega nakita.	530

♦ ♦ ♦ ♦

Sprejmejo se takoj j[]||fj]^

najboljši papirnati
RJOiVGZ v 3 debelinah
za zavoje . . za zavoje , . za poštne zav
do 5 kg „ 20 kg .. 20 kg
K T- za 1 kg K 7-50 „ 1 kg K 8-- „ 1 kg
iz Badna; te cene veljajo za raz-prodajalce ali take, ki jo sami po-rab.jo.

proti dobri plači na betonsko stavbo v Dobravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbi j eno. — Poleg plače dobivajo družine delavcev na tej stavbi državno podporo. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. ali pa pri tvrdki V. Scagnetti v Dobravi pri betonskem delu. —


Višek letošnje mode.
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi JL.ore;ejsk:nii lasmi, ki sem iili dobila po li mesečni rab. pomade, ki sem jo iznašla sama To je edino sredstvo proti izpadanju las, za ujili rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje ras; brade, iu že po kratki dobi daje lasem in brad; naravni blesk iu polnos' in jib varuje pred prezgodnjim osiven em do na višje starosti.
LončeEc p^ 6, 10 In kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s po;tnim povzetjem ali denar uaprej iz tvornice kamor je n:i = vljati vsa naročila
Ana Csillag, I, Mohimerkf 11.
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
o % m 1 h D B m • m,
Ifv/ JL' JL'i M. -J!t Jy>
dobivate
v špccijalni trgovini za milo
2769
a a R
je zagotovljena novim srečkam avstr. rudečega križa in turškim srečkam ! Nakup teb izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
3S n

!
B
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
! n ra
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!
Sretkovno zasSopsivo fl, Ljubljana.
mili® wmM
ijiiijiii^ It« Itlti i. It*
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
Ustanovljeno 1842.
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
JJjuBljana, SndovsRa ulica ši S -
odprto skladišče nasproti št. 7.
priporoča cen/enim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov, vedno novih dunajskih
modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
izGera svileni fi RlcBuficv
ŠZaini RlcBufii vedno v zalogi
Zunanja naročila, obratom pošte.
o ►i
3 o to o n< n
N
3
-t 3
P
Popravila po
želji.
S,
»