Kdo j« povŁročil vojsko. Avstrijska vlada je dovolila, 'da se pri nas svo-l-odno ponatiskuje spis nemškcga poslanika Lihnovs-kega, v katerem dokazuje, da je NemCija botela seda-njo vojsko. Mi smo že v zadnji številki prinesli izvleček znamenitega spisa. Da se je smel pri uas ta S))is objaviti, jo storila avstrijska vlada državni in dinastični misli mnogo večjo uslugo, kakor si gama misli. Sicer so naši Nemci že začetkoma nastopali tako kakor da bi trebalo gledati med vojsko le v Berolin. Toda Slovani vendar niso bili na gotovem, ali mcrda vendarle avstrijska diploniacija ni storila kakega pogreška. Sedaj smo na jasnoin, da ]e pritisk prihajal od Nemčije in da se je pri teni pritisku poeluževala Madžarov in avstrijskih Nemcov. V odločilnem kronskem svetu so bili najbolj za vojsko madžarski grof Tisza, zagrizeni nemški (lomobrar.pVa minister Georgi in ncmški baron Heinold. Iz tega dejstva je tudi razumljivo, zakaj Neračija tako ctosledno podpira madžarska stremljenja in zakaj naši Nemci priSakujejo trdno in neomajljivo v vseh notranjih težavah pomofii iz Berolina. Skrajno značilen je ta-le dogodek, ki ga moramo zopet ponoviti. Avstrijsko-nemški Feliks grol ,Thun fle je vozil z nemškim cesarjem po morju. Bil je bolan in je raoral ležati. Ko Je zvedel za umor Frano Perdinanda, je takoj ozdravel. Knez Lihnovski pravi liudomugno, da ne ve, ali od veselja ali od žalosti. Tudi to še ni pozabljeno, da so gotovi nemški krogi pokojnega nadvojvodo Franc Ferdinanda naravnost silili, da gre v Sarajevo, čeprav so prihajali od vseh strani svarilni glasovi. In ko.je že mislil opustiti potovanje, so se pozivali na njegovo osebno pogumnost. Te vesti, ki smo jih prej smatrali le kot sad vsestran^kega iskan'j,aj za vzroki stražne^a umora, se riam kažejo v luči odkritij kneza Lihnovskega naenkrat v drugi luči. Niti naš stari niti naš mladi cesar ni za vojsko. Tudi to da veliko pomisliti!