P osamezne Številke: Navadne Din --'75, ob nedeljen Din 1'—•
.TABOR* fah»!» (Un, raven sedelj« i« prašnikov, ob 18. un z datumom naelednjoga do« t*r stan« mesečno po poSti D 10—, » bo« semstro D 18* —, dostavljen na dom D 11*—. «• bkasoioe D10’—» mscrati po dogovoru.
Naroča se pri opravi »TABORA*4 MARIBOR Jurooeva ulica sta*. 4.
Poštnina plačanav.'gotovini Cena tianalnle štev, 75 para
T7IRAD
liViji/JK.
Posamezne StovIDcet Navadne Din —«7& ob nedeljah Din 1«—?
UREDNIŠTVO K ..h.), r timi. ban, JurfiJ«, J. IL «, I, hJ.
fl*0* e. ^ pritližj«, dan, f«U.
AVA ss oahaja v
■ ^ 4 pritličje, deat._. -------------
Na naročita im dsearia se aa «•**». — Rokopisi ae m malajo
T
Tit.
Naslov
Knjižnica licaj; LJuTdI jan a
Maribor, torek 7. oktobra 1924.
Leto: V. — Številka: 229.
Hedžaški prestol.
I LONDON, 6. okt- Reuter javlja, da je i strmoglavljena vlada Hedžasa. Prestol
j je bil ponujen 11 odklonil.
Emiru Aliju, ki pa je
Priprave za zasedanje skupščine,
Ta teden kritičen za vlado. Vojni minister v avdijenci.
BEOGRAD, 6. oktobra. Danes so se poslanci živahno zbirali v posameznih klubih, da se pripravijo za skupščinsko zasedanje. Politični krogi povdarjajo, ‘da se bo usoda sedanje vlade odločila tekom tega tedna. Če bo vlada srečno prebila §e ta teden, tedaj je njen nadaljnji obstoj zagotovljen. Opozicija seveda ne miruje in skuša kar najbolj izrabiti trenutek, ko se tla pod režimom nevarno majejo.
Davidovič je bil danes ves čas v mi-
nistrskem predsedstvu. Najprej je sprejel notranjega ministra Petroviča, nato pa še demokratskega poslanca M. Soki o a. Na tem sestanku so trije vladni možje razpravljali o vstopu radičevcev v vlado. Po konferenci sta Nastas Petrovič in posl. Sokič odšla v notranje ministrstvo in tam nadaljevala razgovore političnih vprašanj.
Ob 10.30 je kralj sprejel v avdijenco vojnega ministra Hadžiča.
Griko-bolgarskl sporazum glede
manjšin.
Zgrešeni zaključki
SOFIJA, 6. oktobra. Ves bolgarski tisk se Obširno bavi z gršk o -b o I g ar sk im sporazumom glede varstva; manjšin, ki 6ta ga v JŽenevi sklenila Kalfov in Po-litis. Tisk in politični krogi mu pripisujejo velik pomen. Službeni list »La Bul-garie«^ piše, da pogodba med Bolgarijo in Grčijo vsebuje nova jamstva, da se bodo razmeTe na Bolgarskem ustalile. »Mir« povdarja, da bo sporazum: vplival
bolgarske štampe.
tudi na tisti del Macedouije, ki se nahaja v okviru jugoslovanske države. Po sporazumu med Bolgarijo in Grčijo je srbska teza, češ, da so Macedonci ravno toliko Srbi kot Bolgari, postala nevzdržna. Grčija je sedaj službeno priznala, da je macedonsko prebivalstvo bolgarske narodnosti. V bodoče bodo Srbi težko odrekali macedonskim! Bolgarom pravico do kulturne avtonomije.
VLADNA KRIZA NA GRŠKEM.
ATENE, 6. oktobra. Vladna kriza se občutno zavlačuje. Včeraj popoldne so se pod predsedstvom regenta sestali načelniki desničarskih strank. Papanastis je odklonil ponujeno mu sestavo vlade. Razpravljalo se je o rekonstrukciji od-Stopivše vlade ne glede na moč posameznih strank, samo da bi se zagotovila nagla izvedba ustave. Pogajanja se nadaljujejo.
ZAROKA ITALIJANSKEGA PRESTO-,	LONASLEDNIKA.
t 'PARIZ, 6. oktobra. Po nekaterih vesteh se bo italijanski prestolonaslednik Umih er to takoj po povratku iz Južne Amerike zaročil s hčerko 'belgijskega kralja princeso Marijo. Zaroka je bila že večkrat napovedana, vendar pa so sedaj odstranjene vse ovire in bo postala dejstvo.
i, Dr. SMODLAKA PRI DVORNEM MARŠALU.
BEOGRAD, 6. okt. Naš vatikanski poslanik dr. Smod laka je danes dopoldne obiskal dvornega maršala Janko-vičE«
DEMANTI ALBANSKIH PRIPRAV ZA NAPAD.
Izjava albanskega poslanika. — Na albanski meji mir.
BEOGRAD, 6. oktobra. Albanski poslanik Kolonija paša se je danes oglasil pri Šefu albanskega oddelka v ministrstvu zunanji 1 del Branku Lazareviču in je v imenu vlade odločno zanikal vesti, češ, da Albanci pripravljajo maščevalni upad v Črno goro. Po zatrdilu albanskega poslanika je na albanski meji vse v redu in popolnoma mirno.
, NOVE VOLITVE V NEMČIJI!
BERLIN, 6. okt. Vsled odpora centroma in demokratov zoper vstop nemL ških nacionalcev v vlado je nemško nacionalna stranka izdala komunike, v katerem1 odkrito grozi, da 1k> izstopila i® sedanje koalicije in s temi razbila seda njo vlado. Z ozirom na to so sc posamezne stranke že začele pripravljati na no-
ve volitve, ki bi bile koncem novembra ali začetkom decembra.
KONEO KOMUNISTIČNE STRANKE V AVSTRIJI.
Za nasledstvene države namenjena agitacijska centrala se premesti % Dunaja v Trst.
DUNAJ, 6. okt. Semkaj je prispel komisar, ki ura je Moskva poverila likvidacijo avstrijske komunistične stranke, češkoslovaški komunistični agitator Neumann. Moskva sama je izgubila vse zaupanje do avstrijskih komunistov, ki so vedno samo jemali denar, stranka pa je v celi državi štela komaj; 2000 članov. Zato je Moskva sama predlagala; razpust dunajske boljševiške .agitacijske centrale, izvršitev pa je poverila komunistu iz druge države. Na spomlad je še Moskva poslala bolgarskega komunista Harlakova- z nalogo, da — če mogoče — reorganizira avstrijsko komunistično stranko, kar pa se mu ni posrečilo. Za nasledstvene države namenjeno agitacijsko centralo, ki je bila doslej na Dunaju, bodo premestili v Trst.
HMEI^J.
XXVII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenija
Žalec, v Savinski dolini, dne 5. 10. 1924. Skoro polovica letošnjega pridelka se je že prodala po vedno pe dvigajočih cenah. Včeraj se je plačalo za partijo goldinga 10.500 din za 50 kg — po dosedaj najvišji ceni.
Zateč, ČSR 4. 10. 1924. Manjši promet — cene od 2900—3100 čK za 50 kg. Niirnberg zelo mirno — zmanjšan promet — cene nespremenjene.
BORZA.
OURIH, 6. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaji. Beograd 7.35, London 23.27, Praga 15.59, Milan 22.85, Newyork 521.87, Dunaj 0.007375.
ZAGREB, 6. okt. Pariz 30415—369.15, Švica 1348—1358, London 313.50—316.50, Dunaj 0.0990-0.1010, Praga 208.70—211.70, Milan 308—311, Newyork 69.9,5—70.95.
Doma in po svetu.
— Ordinarna laž »Narodnega dnevni-
ka«. Glasilo ljubljanskega političnega netopirja dr. Ravniharja, »Narodni dnevnik« je začutil potrebo dajati celjskim narodnjakom! politično-moralne nauke. Celjani bodo z njim1 obračunali sami, mi «w>ra«to samo najodločneje zavrniti or-
dinarno laž, katero je zagrešil »N. D.«, v dotičnemi članku, namreč da so se demokrati v Konjicah pri obč. volitvah vezali z Nemci. Nemci v Konjicah so imeli svojo listo, ki je bila sicer v zadnjem hipu razveljavljena. Na dan volitev so Nemci ponujali demokratom svoje glasove, toda demokrati so jih odločno odklonili, ker so hoteli iziti iz boja či-, i sti, četudi poraženi, SMjub temu so
zmagali, pa izključno s svojimi sloven-sko-demokratskirai gl asovi. Dvomimo, da bo »N. D.« svojo laž preklical.
— Umor ob poli Sv. Trojica—Sv. Le nart. Dne 22. septembra zjutraj so našli mimogredoči na nekem ti-avniku o'b poti, ki vodi od Lenarta k Sv. Trojici, v luži krvi posestnika in gostilničarja Vincenca Kikla iz Part.inja št. 26. Mož je bil težko poškodovan in je dne 26. sept. v javni bolnici v Mariboru umrl. Umora sta bila osumljena posestniški sin Franc Jožovnik in hlapec Alojzij Koc bek, oba, iz Sp. Borčiča.
— Požigalec. Dne 22. septembra je Josip Golob iz Partinja požgal hleve posestnika Petra Mesarca v Partinju. Hlevi so z vsemi pridelki vred pogoreli. — Mesareč ima okoli 75.000 din. škode. Goloba so takoj aretirali.
— Požar vsled neprevidnosti. Dne 26. septembra okoli 4. ure popoldne je vpe polil požar poslopje Ivana Sešel v Zavr šah pri Sv. Vidu. Zgorelo je vse razun 3 svinj in 3 ovac, katere je neka Marija Kotnik še pravočasno iz gorečega hleva izpustila. Razun živil in obleke zgorelo je siromaku še 1150 Din. v gotovini. Sešel je bil zavarovan za 20.000 din., medtem ko se ceni škoda najmanj na 40.000 din. Krivda požaru se pripisuje ženi Jo-sdpini Sešel, ki je kritičnega, dne v kotlu kuhala perilo se okoli 3. ure odstranila, pustila'ogenj v peči ter odišla na % ure oddaljeno njivo.
Mariborske vesti.
Maribor, 6. oktobra 1914.
VČERAJŠNJA NEDELJA.
Sokolska tombola na Glavnem trgn.
Včerajšnja nedelja je bila, solnčna in prijazna; zdelo se je, da je naklonjena vsem, ki so nameravali kaj prirediti ali pa se vsaj malce razgibati po okoliških poteh in cestah. Deževni oblaki so ves čas patrnlirali nad obzorjem kot dalj-nje straže; šele v poznih večernih urah so se razgrnili nad mesto in pod poveljstvom dobrodušnega sv. Florjana obilno obračali velike nebesne škafe.
Dopoldne je bil v parku koncert vojaške godbe. Dame, ki ob takih prilikah rade pokažejo, koliko pariških in dunajskih modnih žurnalov je na prikrito ali očitno žalost njih očetov oziroma soprogov prispelo v Maribor, so morale to pot hočeš-nočeš položiti svoj obulus za brezstanovanjce — za »Dom ubogih«. V parku, kjer jesenske sape že stresajo rumeno in rdeče listje, je vladalo prijetno razpoloženje, ki so ga ubrano izpopolnjevale divne arije iz Puccinija in Čajkovskega.
Popoldan se je zbrala na Glavnem trgu velika množica ljudstva. Že dopoldne so postavili na iztočnem' delu trga znane balustrade za tombolske številke ter tribune;; trobojnice na vrhu so jih prijetno krasile. Na nekaterih mestih so Sokoli ves dopoldan prodajali srečke. Ni tedaj čudo, če je bilo število nade-polnih tekmovalcev zelo častno, tako da je bil vzhodni del trga z radovedneži vred do malega poln. Kmalu po 14. uri se je začelo srečkanje. Vse je šlo v redu in Po pravilih. Mnogi so bili nKOČarani, nekatere je Fortuna obdarila vsaj s kosom mila in le šest jih je bilo, ki so se lahko prav na široko smehljali.
Prvi glavni dobitek — spalna soba — je zadel policijski sluga Angel Rojc, ki je bojda dobil stanovanje, pa ni imel denarja za pohištvo. Tega je sreča res kakor nalašč izbrala. Drugi glavni dobitek — voz premoga — je dobil železničar Ivan Stupf z Meljske ceste; 'bodi mu zima gorka in prijetna! Kuhinjsko posodo je zadel železniški uradnik Hugon Vesely; naj bi se v nji kuhalo, cvrlo, peklo itd. obilo slastnega in mastnega. Da so železničarji dobro zapisani pri 'boginji sreče, priča to, da je četrti dobitek — železen plug — zadtel tudi železničar Ivan Lešnik. Če le ima kako brazdo lastne zemlje! Moško obleko je zadela ga Roza Birkova, ledenico pa Mirko St r oh n i k.
Ob zaključku so se nekateri preveč razočarani tekmovalci hoteli zlobno maščevati nad voditelji .tombole in so me-,
tali vanje kartone, tako da jo bil eden celo malo poškodovan na obrazu.
Zvečer so mnogi napolnili Grajski kino, kjer pravkar predvajajo senzacijam alen film o maharadži iz daljnj® jutrove dežele, ki zamenja svoj poklic z igralcem. Film ima obilo dejanja, napetih dogodkov in fantastičnih slik’ nedvomno je ena največjih filmskih atrakcij v zadnjih tednih. Prve dni tega tedna bodo predvajali drugi del tega sen-acijonalnega filma.
V Narodnem gledališču so otvorili dramo s Cankarjevim' »Pohujšanjem!«. Gledališče _ je bilo skoraj napolnjeno, razpoloženje zelo dobro. Ko se je okoli f2' 1,1-0 med petjem' nedolžne pesmi o belem limibarju sv. Alojzija spustil za-nad pravično in čednostno dolino šentflorjansko, j« zunaj že lilo, da se ja nepripravljenih gledaliških gostov lotevala huda jeza nad sv. Florjanom, ki baje skrbi za dežJPa kaj je bilo Cankarju treba, da. je razljutil njegovega tovariša, ki skrbi za codnostne može in ženo! \ naši ljubi domovini! To je bilo m»-; ščevanje!
»m ry
m. Odlikovanja. Z redom Sv. Save V.i razr. sta bila odlikovana že meseca mfar-1 ca ti. n,a predlog ministra za trgovino! in industrijo g. Alojzij Križnič; generalni ravnatelj »Drave«, in na pred-! log ministra prosvete g. Dragotin H u-miek, ravnatelj meščanske šole, oba v Mariboru. Odlikovanja so šele sedaj dospela in bodo odlikovancem/ te dni izročena. Vrlima narodnjakoma iskrene čestitke!
m Za novi osebni in tovorni kolodvor na Teznu se dela s polno paro. Železn. uprava kaže za zadevo razumevanje. Interesenti pa so se tudi zavezali prispevati. Interesirana je zlasti industrija n® desnem bregu Drave. Misliti bo sčasoma na ustanovitev posebnega poštnega1 Tirada.
m Osebna vest. Za višjega sodnega svetnika pri mariborskem' okrožnem) sodišču je imenovan g. Janko Guzelj.
m V počaščen je spomina na umrlega g. dr. Turnerja je daroval Dijaški kuhinji v Mariboru gosp. dr. Matija Murko, vseučiliščni profesor V Pragi, 200 din. in g. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mar riboru. 100 D. — Prisrčna hvala!
jm' Uspeh promenadnega koncerta ▼ prid »Domu ubogih« je bil tako v moralnem1 kakor v matcrijolnem oziru zelo zadovoljiv. Cez pol ure so bili vsi bloki popolnoma razprodani, tako, da so poznejši posetniki vstopali brez vstopnic. Moralni uspeh je tem večji, če uva-žimo, da je to bila prva akcija te vrste. Posebna zahvala gre gospe j	general
Maistrovi, ki je poskrbela za skavte, potem ge Schwarzovi in g. Kavčiču, ki sta prevzela glavno blagajno.
m Poskus samomora, V soboto je 29-letni carinski uslužbenec Ignacij O. krenil okoli poldneva v Grajski gozd nad Tremi ribniki, s trdnim sklepomi, da konča življenje, ki ga ni več veselilo, fce pred kakimi osmimi dnevi je storil prvi poskus: prerezal si jo žile. Poskua Pa je bil ponesreton in k sreči ni imel ■posledic. Topot je poskusil :srečo« z revolverjem, Nameril ga je prav k srcu, sprožil in — oiital živ. Revolver je bjl slab; krogla ni šla globoko in mož je ostal ves čas pri zavesti. S težavo se je priplazil v dolino, odkoder so ga takoj prepeljali v bolnico. Rana ni težka in je mož že izven nevarnosti. Po samomoru ga je orožništvo zaslišalo o vzrokih, ki so ga gnali v smrt. Izjavil je, da so ga neznosne razmere pri carinarnici, kjer ga. neprestano šikanirajo, tako zastrupilo, da se je naveličal življenja in je hotel prostovoljno v krtovo deželo.
m' Policijska nedelja. Straže so vložile nastopne ovadbe; 1 napad na cesti, 1 kaljenje nočnega miru, 1 kršitev nedeljskega počitka, 1 pretep, 1 ogrožanje o-sobne varnosti, 2 cestno-polici jska prestopka, 1 prestopek policijske ure, 2 najdbi, 2 zgubi in 2 drogi poročili. —' Ob Bregu št. 12 so imeli snoči družinsko nevihto. Mati in sin sta se tako hudo sprla, da sta oba poslala po policijsko asistenco. Mati ae je korajžno lotila žen«
BttwT
«finu iic.
sBe, s katero živi sin in ji grozila s ocxi-to, tako da so jo morali malce postaviti na hlad. Ko so se pomirili vinski duhovi, je zavladal v hiši red in mir. — Neki taiesar je prijavil, da sta ga na koncu Tržaške ceste napadla dva neznanca in ttnu nastavila nož na prsi. Bržkone gre za kako gostilniško šalo, vsekakor so tudi tu vmes vinski duhovi.
ut Obiskujte umetnostno razstavo v kazinski dvorani. Razstavili so trije mladi nmetnikl: Kos, Pirnat in Stiplovšek. Razstava je odprta vsak dan od 9—12. in od 13.—16.
m Klub-Bar od 1. oktobra mednarodna plesna revija; izvajajo dva Haralda, 2 Valero, Emmy Schwarz, Margit Mose ■'in Anny Lissom.
m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerno-	2385
m1 Izobraževalno društvo privatnih nastavljcncev v Mariboru. Plesni odsek: Danes, dne 7. oktobra prva plesna vaja v Gamibrinovi dvorani od 19. do 22. ure. Nadaljne vaje se bodo pravočasno razglasile. — Odbor.
V Mariboru, dne 7. oktobra 1921.
Narodno sfedallSCe«
REPERTOAR.
Pondeljek, 6. okt. Zaprto.
Torek, 7. okt. »Mam'zel le Nitouche« E. Sreda, 8. okt. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Ab. C.
Četrtek, 9. okt. »Maan’zelle Nitouche«. A.
Izprememba repertoirja. Jutri, v torek, 7. oktobra se vprizori opereta »Mam’ zeli e Nitouche« za abonnement E Im ne, kakor je bilo pogreša o javljeno, za D, to pa zato1, ker se je otvoril četrti »kupni abonnement ter pade črka E na peti samo glasbeni abonnement.
Samo glasbeni abonma ima ab. E in se pozivajo vsi ti abonenti, da dvignejo svoje izkaznice najkasneje do torka (7-tmi) opoldne pri gledališki blagajni, ker Imajo že ta večer opereto »Mam*zelle Nitouche«.
Mam’zello Nitouche«. V torek, 7. okt. »e ponovno vprizori vedno privlačna o-pereta »Ma.m’zelle Nitouche« v režiji g. Železnika, ki igra obenem vlogo ravna.-telja v tej opereti. V naslovni vlogi nastopi gdč. Savinova, kot organist Celestin. g. Rasberger. kot Loriot g. Harasto-vič. V vlogi poročnika Fernanda de Ohamplatoen nastopi letos g. Janko. Dalje nastopijo gdč. Petkova, Kraljeva, Gabrijelčičev* itd. ves ženski in moški zbor. Prvo detjnmje se vrši v samostan-»kem zavodu, drugo v gledališču, tretje v vojašnici, četrto zopet v zavodu. — Dirigira g. V. Parma.
Kultura in umetnost
Zrlnski.
. Glasbena tragedija v treh dejanjih.
I	(7	slikah).
Zrlnski j* bil vrhovni poveljnik cesarskih čet na desnem donavskem obrež-
ju in poveljnik mosta Siget. Ko se jo 1. 1566 prikazal sultan Sulejman pred me-stomi ter ga začel oblegati, je hrabri Zrinski s svojo majhno posadko 2500 mož branil mesto do zadnjo kaplje krvi. Odbijal je dblgo časa uspešno sovražne napade in sultan ga je hotel z obljubami in z zvijačo pridobiti, dia mn preda meL sto. Tudi grožnja, da hoče ubiti njegovega edinega sina, ki je prišel v pest Turkom1, ni zalegla. Hrabro je padel poveljnik Zrinski pri zopetnem naskoku sovražnika ter mu zapustil le pogorišče in razvaline gradu. To tragedijo lirvat-skega junaka je po Kfimerjevi drami obdelal H. Badalič. Glede Zajčeve kompozicije se ne moremo spuščati v podrobnosti; je otrok svoje dob e. Ker pa zavzema uprav ta opera v razvoju hrvatske operne skladbe nekako markantno mesto, je tudi važno, da se seznanimo s tem delom. Z veliko ljubeznijo in pieteto se je lotil g. operni ravnatelj priprav ter nam nudil vsestransko posrečeno predstavo. Bil je to tudi čin hvaležnosti in spoštovanja učenca naprsni bivšemu u-čitelju. Pri tej priliki smo že spoznavali naše nanovo angažovane umetniške moči, ter tudi imeli priložnost, ugotoviti napredek pri predstavnikih iz lanske sezone. Dokaz, da se je čas počitnic uporabljal v nadaljno pevsko izobrazbo. To se je videlo pri g. Govorovu v glavni vlogi Zrinskega. Zakletev v 3. sliki in romanca v 4. sliki, too se poslavlja junak od žene in hčere, predno se poda v boj, ste se podali z vsebinskim umevanjem. Vsestransko razveseljiva prikazen pa je bil g. Gksanski v vlogi Sulejmana. Bila je to dobro zamišljena in pogodena kreacija. V 1. sliki, ko nami razkriva sultan svoje razpoloženje pred odhodom vojske iz Beograda, kakor tudi v svoji molitvi pred smrtjo, ko še utrujen v svojem1 šatoru prosi Alaha pomoči (5. slika), nam je razvijal umetnik svoje lepe pevske kvalitete. Novi tenor, g. Petrovski je še v Igralskem oziru nesvoboden, pač Pa je v posesti simpatičnega glasu, ki obeta lep razvoj na podlagi resnega šolanja. V vlogi zdravnika Levi ja pa nas je prav iskreno razveselil g. Janko, ki je v času svoje odsotnosti od našega odra oČivid-no napredoval. Gledališka uprava je ime la torej z amgaževanjera teh umetnikov kaj srečno roko. V vlogi Eve in njene hčeri Jelene sta se nam predstavili spet naši priznani umetnici, ga. Mitrovičeva in’ gdč. Vladlmirova, ki ste Imeli na celotnem uspehu predstave lep delež. I.me-jitelji ostalih vlcg, vezir Mehmed (gosp. TJrvalek), četovodja Alepič (g. Kajol) in oficir (g. Košir) so bili na mestu. Številni ansambli kaikor tudi zbori so bili dobro izvedeni.
Pač pa se bo moralo v večji meri paziti na besedno kulturo, kar velja o-sohi-to tudi o solistih. Istotako je treba polagati pažnjo na drairaatsko akcijo zbora. Kostumi in’ scenska oprema je bila primerna, orkester pod spretno in vestno taktirko g. ravnntelja dobro priprav-
MELH OZNHNILH.
Največ le vrtnarsko podlet-|e v Jugoslaviji „ V R T Dtamonja In drugovl, družba z o. z., Marlbor.-
lUiveft.ii izbor plemenitih »a-dnih drevei (eepov) v nejple-meuitejiih vritah in ▼ vseh o-blikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tndi eepe in podloge istih. Seme relenjave. evatja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje tar drevje imamo celo leto! Zahtevajte senike! 2185 10-8
Zgubila «a Je v soboto denarnica * vojaško objavo, Polten najditelj se naproSa, da isto odda pri Francu Neubauer v Gosposki ulici 83. 9254
Dirkalno kolo francosko ki je letet odne-lo 6 daril je po ceni na prodaj L Pahor, Gospoj-na niica 3.	2256
Olvno posaatva 86 oralov, a-rondirano 1»/, ure od Maribora v Slovenskih goricah na glavni cesti obstoječo iz hiie *a gospodarja, oskrbnika in viničarja, hlevi t živaljo ter fnndns instruktus te proda prostoročno. Pismene ponudbe na npravniStvo pod „Rentablo‘. 2252 3—1
Jabolka so poceni na prodaj v Preterpovi ulici 27, pritličje, 3213 3-3
Capa miza iz
ceni na prodaj. Nai nittva.
trdega isloi
lesa po iv v uprav-
8—-2
Soba so odda gospodični. Ale ksandrova cesta 29/L, desno-2204 2-2
Planino se vzame v naiem proti dobremu plačila. Kje, pove u-prava.	2187	4—3
Nemeblirano tudi meblirano sobo s prehrano iJčem v Mng-dalenskem predmestju, za 15 oktober ali 1. november 1924 Naslov v apraviJ; 2251 3—1
Poaeatvo obstoječe iz 1*/, orala vinograda, 1‘/, orala gozda, 5 oralov sedonosnika in ostalega zemljllča in sknpno z vse mi pr,tiltlinami na prodaj. Vprašati pri Gottlieb Solzberger, Kresnica, Št. Jlj v Slovenskih goricah.	9246
Prvovrstno sladko seno, prvovrstna otava, stisnjena in prosta, stisnjena slama in nastru-gana slama v vsaki množini in po nnjceneiših dnevnih ee-nah se dobi vsak čas pri Franca Radi, Aleksandrova cesta 40. Najceneje kupiš v isti trgovini različna krmila in vse špecerijsko blage. 2357 2—1
/i že bIS
v Narodnem domu pri novem gostilničarju 2031
O/ETU
1 jen. Obisk je bil zadovoljiv in občinstvo ni štedilo z aplavzom. Gotovo pa bi bilo vsebinsko umevanje močno olajšano, ko bi Gledališki list spet prinašal kratke razlago.	H. D.
»POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI«.
(Otvoritvena predstava dramske sezone 1924-25.)
Namesto Bevkove novitete »Kajn«, lu jo bila vsled obolelosti protagonistlnje odgo-dena na poznejši čas, smo dobili za uvod v dramsko sezono Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. — Žareča satira, z vsemi svojstvi Cankarje vega esprita, stila in jezika, polna ti .ste močne vere v pravico in resnico ter visokega koprnenja Po lepoti, ki je povzdignilo Cankarja visoko nad njegov narod — nad dolino Šentflorjansko — ima še danes vse atribute časovnosti in pristnosti. Vse, kar se na nji dozdeva groteskno, pretirano, bi moralo biti dandanašnji še -bolj podčrtano, še bolj karikirano in popleskano z jedko ironijo, da bi današnja šentflorjanska dolina spoznala svoj pravi obraz.
G. Bratina je insoeniral in zrežiral »Pohujšanje« popolnoma v skladu z duhom- dela; če so bile dosedanje vprizo-ritve Cankarjeve farse, realistično je to bila zmota, ki jo je treba pripisati dejstvu, da je bila na naših odrih taka režija — moda in bon ton. Inscenacija g. Bratine je izpremenila oder v troje grotesknih slik; zavese, velika okna, lampijoni na mestu slovenskih leščerb in drugi podobni rekviziti pričajo, da okolica živi zaeno z ljudmi, da je -kos njih samih; oder je tedaj odraz dramskega dogajanja, ne pa »hladna resničnost«. Inscenacija »Pohujšanja« močno podčrtuje to, kar je v tej- farsi najboljšega in najznačilnejšega.
Tndi režija je pokazala sm-otrenost in prevdarnost g. Bratine ter njegovo umevanje Cankarjevega dela. Jacinta — Cankarjeva umetnost, ideja — in Peter — Cankar sam — sta bila naštudirana tako, da je zlasti Jacintina igra vzbujala vtis, da to ni bitje iz doline šentflorjanske. Gdč. Kovačičeva in g. Železnik sta v težkih vlogah pokazala veliko moči in podrejenosti pisateljevi ideji. Zlodej- je težek problem-. G. Bratina ga je rešil na svoj način; pokazal j«globoko umevanje za vlogo, ki je še zagonet-nejša od Petrove in Jocdntine. Njegova igra je dominirala nad okolico. To _so bili poglavitni igralski problemih Njih zadovoljiva rešitev kaže, da nam' letošnja drama veliko obeta. Gdč. Kovačičeva ima očividno v sebi mnogo pogojev
' za razvoj k dobri umetnici. Ostali igralci in igralke so se takisto dobro pripravili in so podali izrazite tipe, tako zlasti g. Kovič kot učitelj Švilig-oj, g. Gromi kot župan, gdč. Petkova, g. Rasberger, gdč. Gabrijelčičeva, g. Janko in drugi.
Otvoritvena predstava je bila tedaj na višini najboljših dramskih vprizo-ri-tev v prošli sezoni.
x Srpska književna zadruga. V predzadnji nedeljski št. smo objavili naslove sedmerih knjig, ki jih bo letos izdala Srpska književna zadruga vsem svojim članom, kateri vplačajo 100 din. Poverjenik za Maribor je tudi letos g. vojni prota Petar T. Trboj evič, pri katerem! naj se oglasi vsakdo, kdor se zanima za te publikacije. Srbske knjige so se pa ujedinjenju pri naših izobražencih pri-lično udomačile, zato bo vsak rad posegel po knjigah »S. K. Z.«, ki se mu nudijo za primeroma nizko ceno. Knjige sa vezane v pristno- planto in tiskane na lepem' papirju, šest knjig je leposlovne vsebine, ena pa poučne. V letošnjem Kolu so med drugimi tudi povesti znanega pisatelja Ivo An driča ter srbski prevodi Shakespearovega »Hamleta«. Knjige izidejo po 1. novembru.
JDS.
SESTANKI V SLOV. GORICAH. I Nove ljudske knjižnice. -”l! V nedeljo 5. tml se jo v navzočnosti obl. tajnika JDS g. Špindlerja vršil v Št. Iljn članski sestanek organizacije v; Ceršaku. Določil se je delovni program- za oktober in nov. (sestanki ini poučna predavanja); dalje se je sklenila ustanovitev društva »Javna ljudska knjižnica« za Ceršak, Selnico in Št. IIj.
Članski sestanek v Sladkem vrha* je moral odpasti.
Zvečer se je vršil pogovor v J areni n 1, kjer se je storil sklep za ustanovitev društva »Javna ljudska knjižnica«! za Jarenino in okolico. Tudi temu sestanku je prisostvoval oblastni tajonikj JDS.
, i- ■ ■■■.■i—. ■ ■	-..  ■	■■—
Šport.
Ilirija : Maribor 8:0 (2:0). Nedeljska prvenstvena tekma ni šla gostom prav; izpod nog ter so se za rezultat prav res«! no borili. Igra je bila odprta, ter le vsled neokretnosti mariborskega napadalnega! tria za domačine hren uspeha. Sodnik & Planinšek sicer dober, vendar ni ueraial! vsled večkrat nagajivega zaustavljanja igre.	»
: Ptuj : Mura. Minulo nedeljo v Ptu«[ ju odigrana prvenstvena tekma je kon-i čala z rezultatom! 3:1 za Ptuj.
Podpirajte sokolski tisk!
Poveljstvo prostovoljne požarne hrambe Id nje rešilnega oddelka
sporoča, da nekateri bivši člani gasilskih vrst, ki so bili vsled krešitve § 6 in § 8 druitvenih pravil izključeni, razširjajo v javnih lokalih neresnična govorice o vodstvu požarne hrambe, s čemer po nepotrebnem vznemirjajo ljudi. Vse tiste, ki bi lahko v tej zadevi nastopili kot priče, prosimo, da se oglasijo pri poveljstvu, ker nameravamo vložiti tožbo. 3255
Poveljstvo prostovoljne požarne hrambe In nje relllnega oddelka.
1579
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
Čokolada
Malinovec
▼saka množina najceneje v glavni zalogi
tovarna banditov
Maribor, Stolna ul. 4.
na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg uug
Svojo bogato zalogo novodošlega suk-na za dame in gospode priporoča tvrdka
mnSTEK S KHRNIČNIK
Glavni trg,
2171
Zgubila se je
zlata zapestna ara
od Vrazova uliee po Majstrovi do Cankarjeve ulice. Posten na|-ditelj naj jo odda na polioifskem uradu. Urarje se svari pred nakupom.	J960
OPOZORILO.
Opoiarjim osebe katere bi moji Seni Mejer Frančiški kaj posodile, da jaz nisem plačnik njenih dolgov katere bi oua naredila na mojo odgovornost
MAJER ALOJZIJ
Lajteraperk, KoSake. 9845
Xužntm srcem naznanjamo, da je nas edini preljubljepi sinček
MIŠO SEMOLIČ
danes po kratki a mučni bolezni sladko zaspal.
Pogreb se vrši v sredo, dne 8. oktobra 1924 ob */al 6. uri na pokopališču Pobrežje.
2253
ZaBujoci ostali.
I—imr fa Mufrfcte K/Mussasta	Gtevai	ha	oiravgcad	«»4^	jUkosUv	Spladlee-	«	Xidk«	MmAssbIm	Nakana	A	4