Št. 11 Izhaja vsak • tedl| u ob il. uri pr,.,, J S<>l,oto v ter ob H. uri uom l i ', e za mesto pade na ta dneva praznik izi j'‘"? el °' A k <> «■ zvečer. Stane po n'i, n, • P "' J ob Gorici na dom posiihn 1 maa al * v iioiietiii. is, 8 k., S c h w ar z v Šolski?' ' C r V toba karnah Izdajatelj in odg V Gorici, v soboto dne 8. februvarja 1902. Letnik IV. GORICA (/jutranje izda nje.) Uredništvo m upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni«, ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po JO vin;, 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. ovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič). j proti Slovanom na. vseh koncih in krajih. Nedavno smo čitali nekje, da so uaši politični nasprotniki v svojem na¬ stopanju proti nam Slovanom nekako podobni na smrt ranjeni zverini, katera v svojih zadnjih trenutkih najhuje besni in popada, potem pa je konec'ž njo za vselej. Ako opazujemo stvari na splošno in vidimo pri tem, da je vsako sovražno in zares hudobno početje pred svojim skončetkom najbolj sovražno in hudobno, tedaj bi -skoro smeli verjeti gorenji pri¬ meri. Kajti hudobnejšega in sovražnej- šega začelja zares skoro ni najti na vsem svetu in v celi zgodovini človeštva, nego je sedanji boj naših političnih sovražni¬ kov proti našemu narodnemu obstanku, — proti obstanku vseh Slovanov. Kakor pa nobena nevihta dolgo ne traja, jed- nako ne more dolgo več trajati sovražni boj naših nasprotnikov proti nam; kajti maščevati se mora njih krivičnost na njih samih. O naših nasprotnikih Nemcih piše neki sloveči angleški narodopisen, da so oni že prekoračili višek svoje moči in slave in da se bližajo svojemu raz¬ padu. Tega da se Nemci dobro zavedajo, kakor se tudi zavedajo dejstva, da Slo¬ vani vsestranski napredujejo. Ta zavest pa jih ravno napolnjuje s srdom in za¬ vistjo do Slovanov, nad katerimi potem toliko huje znašajo svojo krutost. O Ro¬ manih, v prvi vrsti o Italijanih pa pri¬ poveduje omenjeni učenjak, da so že zaključili svojo slavno zgodovino ter da se sploh nikdar več dvigniti ne morejo, naj se prizadevajo kolikor hočejo. Isto velja tudi o potomcih azijatskega ple¬ mena Arpadov, o Madjarih. Vsa ta troja plemena torej, v zavesti, da predstav¬ ljajo nasproti Slovanom kot čilemu mla¬ deniču, čegar je b o d o č n o s t, boleh¬ nega starca ali preperelo drevo, katero se prej ali slej zruši pred močanim deblom slovanskega velikana, izkazujejo svoj srd proti Slovanom s tem, da jih preganjajo in zatirajo gmotno in narodno, kjer le morejo. Namen pri tem imajo dvojen. Prvič, da bi zatrli Slovane kot narod sploh, da bi jim isti ne mogel biti s svo¬ jim obstankom na škodo, drugič pa, da bi se potom asimilacije (spojenja) s krep¬ kim slovanskim zarodom, sami bolj utr¬ dili, češ, ako ponemčimo, poitalijančimo in pomadjarimo Slovane, nastane iz njih prenovljen rod r ki bode krepek nositelj naše moči in slave še za nadaljnja sto¬ letja. Slovani nam morajo biti nerazo- tana, mlada, izpočita zemlja, v katero sejemo seme svoje bolne kulture. Taki so politični smotri naših političnih so¬ vražnikov Nemcev, Madjarov in Italija¬ nov in tem smotrom bodo žrtovali naš obstanek, ako jim ne preprečimo izvr¬ šitve njihovega načrta. V smislu'tega iz¬ vršujejo tudi vse svoje nasilstvo proti nam, katero je z a d n j i obupni nji h poskus, še za nekoliko odvrniti kata¬ strofo, katera mora priti čez nje kot i z ž i t e narode prej ali slej, p o n a - ravnem zakonu. Kaj druzega bi zamoglo pomeniti n. pr. nasilstvo Nemcev proti Poljakom v Po¬ znanju? Ali so ti Poljaki morda kaj ža¬ lega storili Prusom? Ne več in ne manj nego stori žalega nedolžno jagnje lač¬ nemu volku, ki hoče biti sit! Isti Nemci, ki povsodi naglašajo narodno jednako- pravnost, kjer je to dobro zanje, isti Nemci nočejo poznati narodne jednako- pravnosti nasproti Poljakom v Nemčiji, marveč rabijo uprav sred n j e v e š k a mučilna orodja, da prisilijo to slo¬ vansko ljudstvo, da se odpove svoji ma¬ terinščini in se ponemči. Ako pa že menijo Nemci, da smejo postopati tako proti Slovanom podanikom njihove dr¬ žave, kaj pa jih opravičuje potem do skoro jednakega nastopanja na rodnih tleh avstrijskih Slovanov, kjer nimajo prav ničesar govoriti?! Zakaj ono znano surovo nastopanje nasproti Slo¬ vencem Spodnje Štajerske in Koroške ? Kaj pomeni to, da 400.000 spodnješta¬ jerskih Slovencev nima niti jedne svoje popolne gimnazije, dočiin ima 40.000 spodnještajerskih ,,Nemcev* tri, in kako da zastopniki tih stotisoč Slovencev Spodnjega Štajerja ne morejo izvrševati svoje poslaniške dolžnosti v štajerskem deželnem zboru zaradi brutalnosti zbor¬ niških Vsenemcev ? In kako to, da ti Slovenci često niso varni življenja in svoje časti pred nemškimi prenapeteži ne v javnih lokalih, ne na javni ulici in niti ne v svojem lastnem stanovanju, prav kakor bi živeli doli na Turškem? Kako pa se dogaja proti Cehom na Češkem in Moravskem, o tem se brani pisati pero. Saj ne mine nobeno leto, da bi se Vsenemci v teh slovanskih de¬ želah ne spozabljali na krvavi način proti Cehom in jih ne psovali kakor brezdomovinsko svojat. V kakem položaju se nahajajo sploh Cehi nasproti Nemcem, to pa najbolje dokazuje politična borba, katera se bije notri v naši poslanski zbornici na Du¬ naju in katera borba je jedini uzrok, da delo parlamenta ne gre plodonosno iz¬ pod rok, kakor bi moralo. Nemci nočejo na noben način popustili Čehom do nji¬ hovih naravnih narodnih pravic in si prizadevajo vse mogoče, da bi zlomili češko vztrajnost v tej borbi. Nemcem gre za to, da podjarmijo Čehe, kateri so jedini obrambeni zid pred navalom Pru¬ sov v Avstrijo. Da so naši Italijani pravi zavezniki Nemcev v boju zoper nas južno avstrij¬ ske Slovane, o tem ne govorimo več, saj so to ravnokar pokazali s tem, ko so se združili ž njimi pri glasovanju zoper celjsko slovensko in hrvaško gimnazijo v Pazinu. Vsa druga nastopanja Italija¬ nov proti nam, od juliških alp pa do kršne Dalmacije govore jednako glasen govor o tem, kaj nameravajo Italijani proti Jugoslovanom. V kakem razmerju pa stoje ogerski Slovani z oholimi Madjari, o tem bi se moralo pisati dolge, dolge članke. Ome¬ nimo na kratko le, da na jugu Ogerske propada cel Večtisočori rod ogerskih Ru- sinov, in da, ako se tega rodu ne usmili kmalu roka božje pravice, bode kmalu nehal biti kot narod. Kako gre Slovakom pod madjarsko krutovlado, o tem priča govor slovaškega poslanca Veselovskega, ki se je v ogerskem parlamentu te dni bridko pritožil, da mora vsled madjarske krutosti nadarjeni slovaški rod seliti se s svojih rodnih tal v svobodno Ameriko, kjer šele prihaja do ugleda, kakoršnega mu ne dopušča na domačih tleh mad- jarslca strahovlada. In da bi to straho¬ vlado posebno dokumentiral, zaklical je Veselovskemu neki Madjar, da hočejo Madjari spremeniti narodnostni zakon, ki dovoljuje tudi Slovaku posluževati se svojih jezikovnih pravic. Tako smo torej Slovani mučeniki na svojih lastnih tleh in naši mučitelji in rablji so naši politični nasprotniki na vseh koncih in krajih naše širne do¬ movine. Resnica je, ako bi nas ne tolažila zavest, da mora po zakonih narave biti prej ali slej konec teh, 20. veka nevred¬ nih razmer, morali bi obupati. Ali v našem žalostnem boju krepi nas zavest, da je en Bog, ki razume tudi slovanski in ki vidi naše gorje. In ravno dejstvo, da se naši poli¬ tični nasprotniki bore proti nam z vso krutostjo ob zatonu svoje moči in slave, to nam daje toliko večji pogum, da vztra¬ jamo, dokler pride obračun... Sami smo krivi. V Brdih, 5. feb. Prehodil sem vso Goriško, Gorenj¬ sko in Koroško, vendar je ves moj trud bil zaman! Hodil sem od vasi do vasi, od krčme do krčme ter ponujal svojo s krvavimi žulji in velikimi.stroški pridelano božjo kaplic.o. Povsod sem jo ponujal, toda nikdo je ni potreboval, vsi so imeli že dovolj „Vipavca“, „Brica'* „Istrijana*‘ itd.; jedni bolj „Brica“, drugi bolj Vi¬ pavca*.*, tretji pa vse skupaj, z eno besedo, cenjeni čilatelj: kakoršnega ti srce po¬ želi vsega dobiš v izobilju!. „Želite, pri¬ jatelj, Vipavca, Brica, prosim ?“ nagovar¬ jata te krčmar, krčmarica. — No, ko vidim, da svojega ne spravim v denar, sedem k mizi, si oddahnem, pa naročim četrtinko Vipavca. Počasi nalijem... po¬ kusim: ej, o pristnem* Vipavcu niti sledu! Hudomušno prašam krčmarja: iz katere vasi na Vipavskem da je dobil to -—- „izvrstno kapljico**. —- ,,Hm, Vipavsko je, Vipavec je*' se krčmar premika v za¬ dregi, v katero ga je spravilo moje tako nedolžno vprašanje, a o kaki vasi ni bilo odgovora. Seveda krčmar ni opustil po¬ sebno pohvaliti svojo „vipavsko kapljico* 1 — „a še boljša pa je briška rebulja!** se odreže. Iz radovednosti si torej naro¬ čim še četrtinko rebule. Nalijem, izpijem, pohvalim in zopet prašam: „Iz katere briške vasi pa je ta izvrstna rebula?'* Ali tudi zdaj ni bilo jasnega odgovora in „rebula*‘ seveda je bila toliko pristno „briska“, kakor pristen je bil „Vipavec*‘. Nisem črnogled, a stvar mi je dala mi¬ sliti. Domov grede premišljujem o tem in onem. S kupčijo nič, si mislim, de¬ narja potrebujem, kam se obrniti, da uredim svoje opravke ? Za menoj po cesti pridrdra voznik z vozom, na katerem je bilo dvoje vin- LISTJ2K. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. — 1902.) Z Dunaja v Budapešto. (23. jul. 1901.) «0i radostno potovanje!« itd. Nar. pesem. Kdo bi si kdaj mislil, da bode pisec teh vrstic videl kdaj. Magy&rorszag in nje¬ govo stolico Budapešto ? ! Saj me ni mikala niti niegova razstava v spomin na usta¬ novo 'tisočletnice njih države (896—1896) katera se je s tolikim zunanjim s.jajem vršibi. In vendar nepričakovano mi je ■ , m mi n 1901 ko sem skozi to prišlo v poletju Ljubljano in Gradec potoval na Dunaj, L J ogledam to stolico (in svetovno mesto) našega cesarstva. Ker nimam pa navade potovali sam, sem P prijatelja ^ m ° * T k ° V ’ “ e T'ro VaLv»e", ogle- ahko sam misli, ro u Jovanju mesta ® rad “’? 1 ,„ am enitosti ! e j**"'™ 1 ” P n .I cerkve presv. lepih cerkvi, n. pr- nove srca Jezusovega, —društvo za varstvo ptic. Čudni ti Gradčani in mestni očetje, sem si mislil, ki imajo toliko sicer hvalevredno skrb za ptice, katerim pokladajo zrnje na Gradu in po vseh drevesnih sprehaja¬ liščih, a za sodeželane Slovence pa imajo le nemški bič raznarodovanja. Ni dvoma, da so mesto ustanovili Slovenci, saj kaže to že njegovo ime in mnoge trgovinske tvrdke, katerih imena so slovenske ko¬ renine. Mesto, ki šteje zdaj 138.000 lju- dij, ima sicer lepo lego, in jaz bi se ne bil niti toliko časa tam vstavil, ali moj sopotovalec ima tam premožnega sorod¬ nika, ki naju je z vso slovansko gosto¬ ljubnostjo sprejel in gostil, da sva bila povsem zadovoljna in mu zelo hvaležna za to*). Bog mu povrni za to njegovo uslugo! Ker sva se pa namenila dalje si boljše ogledati Dunaj, sva se podala že 19. julija na kolodvor proti cesar¬ skemu mestu čez znameniti Semeringin *) To je namreč: G. Jožef Hmelak, iz Do¬ lenje Branice, ki ima v »Sporgasse« veliko pro- dajalnico jestvin in zvunaj mesta v »Gestingu« pa veliko lastno gostilno za eleganten svet! tu. skozi njegove številne predore. Iz Gradca sva dospela s poštnim vlakom v 8 urah na Dunaj. To mesto sva si ogledovala 5 dni, v kolikor je bilo mogoče vsaj večje njegove znamenitosti; kajti dalje po naji¬ nem potovalnem programu nisva mogla tam ostati, pa tudi radi velike vročine sva bila vsa utrujena ter na vabilo visokega prijatelja, sva namenila tudi Budapešto obiskati. Zato pa se mi ne dozdeva shodno opisovati najine petdnevne ob¬ hode po Dunaju, kajti v vsakem kaži¬ potu so vse iste znamenitosti zaznamo • vane. Razume se pa že namreč samo ob sebi, da sva si najpreje ogledala stolno cerkev sv. Štefana s stolpom, cesarski grad in državne muzeje itd. Ravno tako tudi grad Schonbrunn z znamenitim, po¬ gleda vrednim, ogromnim zverinjakom. Poleg tega naju je zanimal grič Golovec (Kahlenberg 438 m. visok) kamor pelje železnica na zobce med lepimi vinogradi in se dojde na njegov vrhunec iz Nuss- dorfa v 40 minutah. Tu je iznad Štefa- nijeve izgledalnice („Stefaniewarte“) kra¬ sen razgled čez ves Dunaj in okrog in okrog čez Donavo*). Tu mi je stopila pred oči nedelja 12. septembra 1683, ko je junaški poljski kralj Ivan Sobiesky s svojimi navdušenimi vojščaki prišel sti¬ skanemu Dunaju na pomoč. Z navduše¬ nimi klici : „Jezus in Marija!** so se za¬ gnali raz Golovčevih višav doli na okoli mesta stoječo turško vojsko s toliko silo, da Kara Mustafa, veliki vezir, ni imel niti časa vrediti svoje vojske za bitvo in bil je tako zmešan, da je bil med prvimi, ki so bežali. Prej pa je v svojem srdu ukazal 30.000 ujetih kristanov usmrtiti, ko se je krščanska vojska približala. Po kratkem boju je Janez Sobiesky, komur so nemški knezi poverili više poveljni- štvo, zagnal 3 krat večjo turško vojsko v beg. Zato pa je ukazal sultan Karo Mustafo pozneje s svilenim konopcem zadaviti, kakor je to turški običaj ! — *) Bila sva tudi v tamošnji župni cerkvi, v kateri je kralj Ivan Sobiesky sam stregel patru Martinu Avianu pri sv. maši in bil obhajan. Pis. (Dalje pride.) skih posod. „Aha, si mislim, to bode krčmar, ki gre po vino. Nekaj me je vleklo, da ga ustavim in prosim, naj mi dovoli prisesti. Mož rade volje ustreže moji želji in kmalu sva bila v živahnem razgovoru. Seveda se je govor sukal okolo vinske kupčije, kajti on krčmar in jaz vinogradnik, — se to samo ob sebi razume. Moje prvo vprašanje je bilo, kam se pelje po vino, v Brda ali v Vipavo? Odgovori mi, da gre samo do Gorice. Pravi, da že več let vozi vino za druge krčmarje, pa da le redkokedaj ide v Brda ali v Vipavo, ker njegovi krčmarji kupujejo večinoma v Gorici, jedili tukaj, drugi tam, kjer je boljši kup, to se razume, da le pri čifutih in Lahih. Pri teh trgovcih v mestu jemljejo tudi nogi drugi krčmarji vino za svojo obrt. Pa to še ni vse. Pri teh vinskih vele- tržcih v Gorici je mnogo vipavskih in briških posestnikov zadolženih. Ti veletržci delajo tako-le: Oni po¬ kupijo koj ob trgatvi vino po jako nizki ceni, ker jim ti tudi dokaj ceneje dajejo, kakor to more storiti vsaki drugi po¬ sestnik. To mi je namreč pripovedoval moj voznik, a jaz sem si takoj mislil svojo in mi je bilo vsled tega jasno, zakaj krčmarji navadno ne morejo dati pravega odgovora, ako jih vprašaš, v kateri vasi v Brdih ali v Vipavi so ku¬ pili vino. Po vsem tem postane tudi cenje¬ nemu čitatelju jasno, zakaj za časa tr¬ gatve naše obrezane in neobrezane pi¬ javke pokupijo po Brdih in po Vipavi nekoliko vina, navadno tudi mnogo tro¬ pin; zakaj v istem času vozijo iz Furla¬ nije dan za dnevom kar cele vrste vozov obloženih z najnižjimi vrstami grozdja. Prav mikavna »razstava 11 takih voz je bila preteklo jesen pri Sočinem mostu. Tu so stale kar dan za dnevom kar po cele karavane voz naloženih z na pol zrelo Izabelo (katanjo) in take in slične prikazni. In iz tega grozdja napravljalo se je „najboljšo božjo kapljico 11 , ki našo domačo ipodriva, a naša, kar je je prišlo vmes, služi najbrže le za okus, za — „zabelo“. Tu pa bodi omenjeno še po¬ sebej, da iz črnega grozdja, posebno iz Izabele, delajo ti veletržci belo vino, iz belih vrst pa črno, kar je sicer lahka reč, katero zna izvršiti vsak spreten kletar. — In kaj sledi iz vsega tega? To, da kranjski, a tudi naši goriški ro¬ jaki lahko spoznajo, kje je poštenje in kje prevara. Zatorej dragi rojaki, ako imate ko¬ ličkaj srca in ljubezni do =orojaka, trto- rejca, oskrbujte se z vinom le pri njih in ne nosite dobičkov k našim narodnim nasprotnikom! (Konec prih.) Dopisi. Iz županije Sv. Križa. — (K vo¬ litvam). Iz vrst naših naprednjakov- nazadnjakov je bila prinesla »Soča 1 . 1 dopis, v katerem je bilo napadeno sedanje občinsko starešinstvo in ob jednem žu¬ panstvo. V listu dne 16. januarja poziva dopisnik volilce, da naj vole za starešine značajne može, ki bodo kaj ve¬ ljali, ne kakor doslej, ko je obveljalo le strankarstvo, in take, ki bodo znali gospodariti. Na ta neute¬ meljen napad, ki spričuje nevednost v občinskih stvareh, smo pozvali v »Go¬ rici 11 dopisnika, da naj imenuje nezna¬ čajne može sedanjega starešinstva; naj našteje starašine, ki nič ne veljajo; naj navede slučaje, ko je pri starešinstvu le strankarstvo in naj dokaže, da sedanje starešinstvo ni znalo gospodariti. Kljubu izrecnemu pozivu, da dokler ne pride dopisnik na dan z dokazi svo¬ jih trditev, da ga moramo sma¬ trati grdim obrekovalcem, ni dal še odgovora. Torej je res tak! Drugi dopisnik »Gorice 11 pa je pojasnil stvarno, zakaj se gre pri sedanjih vo¬ litvah v starešinstvo. Na to pa se je zopet oglasil do¬ pisnik v »Soči 11 dne 1. februarja ter mu ni prav, da smo omenjali zaslužnega in velecenjenega mnogoletnega našega žu¬ pana. Če tudi je dopisnik iz vrste naših naprednjakov, ki so nazadnjaki, pozabil, da se je bil zadrl v sedanje starešinstvo z obrekovanjem, kat ro smo zgorej navedli, in smo ga poživljali, naj stvarno govori, vendar tega ni storil. Mesto od¬ govora, katerega je sam še dolžan, nas pozivlje, da naj navedemo, kaj je stare¬ šinstvo storilo dobrega. Smešno! Kdor je dolžan odgovora, naj ga da, potem mu ne ostanemo dolžni primer¬ nega pojasnila z dokazi. Torej na dan z dokazi, sicer ostanete grd obrekovalec. Po krčmah brusiti jezik je lahko. Dopisniku v »Soči 11 1. februarja, ni prav, da je neki podžupan nastavljen proti volji njegovih vaščanov. Vseh? Kaj še! Podžupane ne vole va¬ ščani, ampak starešinstvo. Kdo je kriv, da je bilo izvoljenih iz dotične vasi ta¬ kih starešinov; ki so zadovoljni s seda¬ njim podžupanom? Ali ne sami, ker so se cepili pri volitvah ter hoteli zmagati z možmi strankarstva, ne upoštevaje celo¬ kupno županijo? Tudi zdaj se vtegne zgo¬ diti kaj enakega. Pri volitvah se ne sme gledati na strasti in osebna sovraštva, ampak voliti može, ki so zmožni in de¬ lavni, ne pa take, ki imajo besedo le v krčmah pri polnih kupicah. »Večjih do¬ klad nam ne more naložiti’ 1 , trdi dalje dopisnik. In radi doklad naj bi se ude¬ ležili volitev volilci iz sosednjih občin Ta je pa lepa! Doslej je imela davčna občina Sv. Križ najmanjše doklade, ker jih je nalagalo starešinstvo. Davčni ob¬ čini Dobravlje in Vel. Žablje, kjer gospo¬ darijo tako imenovani »naprednjaki -1 , sti se odlikovali vedno z večjimi do¬ kladami. Ako so pripomogli k temu tudi volilci iz sosednjih občin, p r a v j i m stoji. Ako niso s tem še zadovoljni in bi radi imeli še večjih doklad v vseh treh davčnih občinah, naj le pridejo pomagat na noge no¬ vim veščakom v gospodarstvu. Ako bo njim prav, bo moralo biti tudi nam. Iz tega se vidi, da dopisniku »Soče -1 ni znano gospodarstvo naših občin, am¬ pak da govori kakor slepec o barvah. Ko že govorimo o dokladah, naj omenimo nekoliko več o stanju vseh treh občin. Davčna občina Sv. Križa je imela tudi precej visokih doklad iz sle¬ dečih vzrokov: 1. Starešinstvo je bilo mnenja, da bi se skupna občina rešila velikih bre¬ men bolniškega dolga. Da bi se ga rešila ter ne plačevala obresti od njega, založila je v p r o r a č u n u ves bolniški dolg. Da ga ni splačala, kriv je deželni odbor, ki je vzel pre¬ malo od doklad. To pa je storil gotovo iz vzroka, ker imajo Dobravlje in V. Ža¬ blje druzega dolga pri »Mont-u 11 , a ga ne morejo plačati, ako se doklade porabijo v največji meri za boln. dolg. 2. Starešinstvo je bilo sprejelo v proračun precejšen znesek za popravo zvonika župne cerkve v Sv. Križu. Ker pa še ni dognana konkurenčna razprava, ni se izplačal dotični znesek. Zato pa je v blagajnici koncem leta 1901. toliko tisočakov gotovine, da za more davčna občina Sv. Križa plačati v gotovini svoj delež bolniškegadolga in zne¬ sek za popravo zvonika brez novih doklad. Na tak način se bode rešila občina izvenrednih stroškov ter se bodo doklade za 1. 1903 še bolj zni¬ žale kakor so se za 1. 1902. Ko bodeti tudi davčna občina Do¬ bravlje in Velike Žablje poravnali svoj dolg pri »Montu 11 za nove zvonove in župnišče in ako boste isti občini varč- neje gospodarili nego doslej, znižajo se doklade tudi za te. Sicer pa je izplačala skupna županija poleg večine bolniškega dolga tudi več obrokov za želez¬ niško posojilo. Ko bode tudi to iz¬ plačano, znižale se bodo doklade na sploh. Radi bi poznali take veščake v občini, ki bi znali plačevati tako velike svote brez visokih doklad! Napredna stranka je že po krčmah razbobnala kandidate za novo starašin- stvo. Poznamo pa jih. večino, za vse kaj druzega nego za dobre gospodarje in veščake v gospodarstvu. Ge gospodarijo sebi slabo, kako bodo gospodarili šele občini. Uboga občinska uprava, ako pride njim v pest! Res, da so se pustili vjeti tudi nekoji dobri gospodarji, a kaj jim bode pomagalo, ko bodo morali trobiti v rog raznih ničel v gospodarstvu. Za¬ radi dobre stvari, v blagor cele županije jim svetujemo, da naj se ne pustijo vo¬ diti od strankarjev, ampak naj se zdru¬ žijo z razumnimi in treznimi Občinarji, da zmagajo pri volitvah koristi cele ob¬ čine, a ne strast in nevednost. Nikdo ne more ugovarjati, da naj pride v novo starešinstvo nekaj novih moči, ki bodo delovale v blagor občine. Nevednežev in zdražbarjev iz krčem pa nas Bog varuj. Iz Dobravelj. — (Občinske volitve). Naša davčna občina ima svoj gospodarski svet, ki je v rokah sa¬ mih naprednjakov. V kakšnih, nočem danes govoriti. Volitve v gospo¬ darski svet so se vršile koncem leta 1901, če tudi je bila doba že davno prej minila. Zanimanje za iste volitve je bilo zelo majhno. Prišlo je bilo komaj toliko volilcev, da se^ je zamogla vršiti volitev. Pred leti pa je bilo privrelo vse tudi iz druzih občin. Lani pa so ostali doma, ker so vedeli, da so si sami bili pomogli k nenavadno visokim do¬ kladam zaradi n o v i h z v o n o v, ki pa so pod vso kritiko. Bolj kakor volitve v gospodarski svet brigajo nekatere naših naprednjakov — pečenih izza zadnjih deželnih volitev — volitve v starešinstvo župa¬ nije Sv. Križa, ki bodo v kratkem času. Glavno besedo hoče imeti neki Vrčon, ki je bil poprej Dobravec, a je zdaj S k ril jan ob - državni cesti. Ni zadosti, da je zvabil marsikoga v posojil¬ nico, ki je v njegovi hiši. Denar je po¬ sodila »klerikalna 1, »Gospodarska Zveza 11 v Ljubljani! Ta možicelj se štuli za veli¬ kega »naprednjaka 11 in ve, da mu omenjeni kapital ne škoduje; a poleg tega je še za¬ stopnik »Vzajemne zavarovalnice -1 v Ljub¬ ljani, katero so ustanovili kranjski „ka- toliško-narodni 11 možje, na čelu jim kne- zoškof. V kakšne roke je prišel ta za- stop! To je škandal! Možicelj je prefri¬ gan, da bolj biti ne more. Vse niti bi rad držal v svojo krčmo in štacuno. — Zdaj se posebno peha za obč. volitve. Morda bi hotel, da bi tudi županija se zatekla v njegovo posojilnico, kakor se je naš gospodarski svet? Vrčon se raz¬ ume na vse, kar kaj nese. Ge je med na¬ prednjaki, se jim štuli za moža, ki je najbolj naprednega mišljenja in se rad baha s tem. Če pa pride v družbo naše stranke, vleče pa s katoliško-narodnimi. Ako pa je družba mešana n. pr. pri obč. zborih »Posojilnice -1 , pa hoče biti nad strankami. Vprašanje pa je, koliko časa se bodo pustili ljudje voditi za nos od takega človeka. Iz Kobarida. — Ker me »Soča 11 št. 11. zarad oznanila v cerkvi dne 19. januvarja napada, tako dam sledeče po¬ jasnilo. Oznanil sem : C. kr. okrajno gla¬ varstvo je sv. misijon v Kobaridu zarad tifusa na hlevskem prepovedalo ; ono je delalo po postavi, ter je hotelo s pre¬ povedjo nevarnost razširjenja bolezni zaprečiti. Dam Vam pa o tej priložnosti sledeči nauk: Več reči — napak _ imamo, katere so slabši kakor tifus na Iderskem, katere ne škodujejo le te¬ lesu ampak tudi duši, za katere napake se pa nobeden ne zmeni in ako vpra¬ šamo zakaj, dobimo za odgovor: ker ni postave zoper to ! Dobre postave so nam torej potrebne, postave delajo pa po¬ slanci, volite torej dobre poslance. Zaradi tega oznanila nemam mo- žgan ! — Po takem tudi avstrijski škofje nemajo možgan, kateri v svojem pastirskem listu, katerega bomo v nedeljo brali, sle¬ deče besede izjavijo: »Za to opominjamo vse, ki imajo volilno pravico, da so strogo in v vesti dolžni v poedine zastope vo¬ liti može, H so voljni v krščanskem zmislu vplivati na postavodajstvo in na socijalno življenje 11 . Jaz sem neumen ; pisatelj »Soče -- ima pa vso modrost, kateri se predrzne v ravno istem dopisu celo misijonarje blatiti, kateri vse svoje življenje za bla¬ gor ljudstva žrtvujejo. Bog nas varuj take modrosti ! Jurij Peternel, dekan. Iz Grahovega. — Volitve se bli¬ žajo ! Treba je agitirati: obljubljati, pre¬ govarjati, obrekovati nasprotnike, p i - sati pisma, z eno besedo, zopet je črez glavo dela. Naš g župan pa je z delom itak preobložen. Le pomislite! Biti ob enem župan, krčmar, cestni odbornik, poštar, agitator — - to ni mala reč, to zahteva truda in skrbi j. Kaj (juda, da mora de¬ lati pozno v noč! Pri tem pa seveda trpijo njegove oči. K sreči so spoznali gospodje doli v Trstu, da je g. župan na Grahovem z delom preobložen. In ker so usmiljenega srca. poslali so mu v pomoč gospico poštno upiaviteljico, da ga nekoliko vsaj razbremeni. Mi smo jim, z ozirom na rahlo zdravje našega g. župana, za nji¬ hovo prijaznost prav hvaležni! Politični pregled. Državni zbor. V sredo se je torej, kakor smo zad¬ njič poročali, zopet sešel državni zbor ter pretrgal sedem tednov trajajoče po¬ čitnice. Prva točka, ki je bila na dnev¬ nem redu, namreč zakonski načrt zaradi novincev, ni prišla do razprave, ker je zbornica morala razpravljati o treh nujnih predlogih, med katerimi se je na¬ hajal oni zadevajoč grozno nesrečo, ki se je pripetila v premogokopu v Mostu na Češkem. Ta nujni predlog se je tudi sprejel, druga dva pa sta se odklonila. Danes pa se poslanska zbornica zopet snide in pride na razpravo zakonski načrt glede novincev, ako se ne dogodi kaj izvanrednega zaradi sprejetja pred¬ loga, katerega je stavil grof Stiirgh v proračunskem odseku o zadevi preme- ščenja slovenskih paralelk nižje gimna¬ zije iz Celja v Maribor. Srednje šole v državnozborskem proračunskem odseku. V četrtek je proračunski odsek do¬ končal razpravo o srednješolstvu. Ker hočemo v prihodnji številki svojega lista o tej zadevi obširneje poročati, naj po¬ vemo danes le toliko, da je bil predlog grofa Sturgha, naj se odpravijo sloven¬ ske paralelke na nižji gimnaziji v Celju ter osnuje v Mariboru neodvisna slo¬ venska nižja gimnazija, vsprejet s 25 proti 22 glasovom. Torej so za ta pred¬ log glasovale vse nemške stranke z Ita¬ lijani vred. Predlog dr. Rizzi-ja pa, naj se preloži hrvatska gimnazija iz Pazina v kako drugo mesto v Istri, padel je ; gla¬ sovalo je proti njemu 26 odsekovih čla¬ nov, zanj pa 18. Da bode glasovanje za celjsko nižjo gimnazijo izpadlo tako, ve¬ deli smo že v sredo, sodeč po izjavi na- učnega ministra Hartla, ki je označil Stiirghov predlog kakor dobrohotnost Nemcev nasproti Slovencem. Ako bi ne bila vlada v tej zadevi sporazumljena z Nemci in ne bi bil grof Stiirgh stavil svojega predloga najbrže v sporazum- Ijenju z naučno upravo, moral bi naučni minister v svoji izjavi odločno priporo¬ čati vsprejem postavke za celjske slo¬ venske paralelke, ter ob jednem izjaviti, da odklanja vlada Stiirghov predlog. Tega mnenja so vsi oni, ki vidijo v vsprejetju Stiirghovega predloga največjo krivico, ki se je mogla zadati Slovencem. Tega mnenja so posebno razni češki listi. 0 posledicah, ki jih bode imelo to glaso¬ vanje za nadaljnje parlamentarno delo¬ vanje in celo za usodo parlamenta sa¬ mega, ako ne zavzame vlada nasproti temu drugega stališča, se danes še ne more govoriti; gotovo je pa, da so se Cehi in Poljaki, posebno pa prvi najjas¬ nejše izrekli, da hočejo v tem pogiedu Slovence najodločnejše podpirati in če ne drugače, pri obstrukcjji, ako bi jo Slovenci začeli. V četrtek je stavil v tem odseku posl. Po v še resolucijo glede ustano¬ vitve slovenskih paralelk na goriški gimnaziji, ki je bila sprejeta. Slovaki na Ogerskem. V ogerski poslanski zbornici je o priliki proračunske razprave prišlo mej zastopnikom Slovakov Veselovskim in Madjari do živahnega prerekanja o na¬ rodnih pravicah nemadjarskih narodot živečih na Ogerskem. Veselovi • , ■ da prrpozna sicer prvenstvo ? Ja ’ jeziku na Ogerskem n dc ^J ar skemu zakonu je zagotovljena ral narodnostne, n v šoli in uradu tud? S^vako, a n teriHŠČ , ine je neki Mažaron zaklical- T-tnkrM ka / ni zakon bomo spremen lin*' K f je rekel, da bo s pristai „1 Veb ® lovsk ? proračunu, ker se P v i ste ‘ g ‘ asoval P^oti kulturne potrebe Slovakov. " ° Z,ral ° " a Novo slovaško slovstveno podjetje. hodni in T"*’ bi bUi Sl0vaki «vo- bo ln , in v gmotnem oziru bi se iim tudi boljše godilo, ako bi imeli politično 1,1 Slr0ku .vno omikano ljudstva Zakaj samo omikano ljudstvo more dosečino- Nov ne ko 4 S * * * * * ral b0 k e la .. gm . olne * a blagostanja. , koiak k omikanju slovaškega ljud¬ stva je novo podjetje slovaške mladine i je začela izdajati »Zabavne a poučnč kniezkr'. Naročniki dobivajo za 1 krono 4 knjige s podobami. Vsebina knji« j e zabavna in poučna. Slovaška mladina hoče s tem podjetjem napraviti poskušajo ali b. se ne dalo tudi na Slovaškem ustanoviti enako društvo, kakor je naša družba sv. Mohorja in hrvatsko društvo sv. Jeronima. Bog daj srečo! Ponemčevanje Bukovine. Tudi Bukovina se je začela v zad¬ njem času marljivo ponemčevati, četudi pred cesarjem Jožefom 11 ni bilo v ti deželici niti enega Nemca! Kakor piše »Rrzedsvvit 11 , smatra novi geometer v Ceinovicah Eicheneck poljski odgovor za uradno razžalitev; ni treba opomniti, da jo Eicheneck Nemec, ki ne zna niti rusinski niti poljski. V Storočincu ura¬ duje kot župan neki Rietschl, ki zna samo nemški, in zato ga rusinsko ljud¬ stvo imenuje „nemi župan". Bilo bi to smešno, ako bi ne bilo tako žalostno; žalostno zbog tega, da je v avstrijski dr¬ žavi kaj takega možno. Vlada pošilja v Bukovino Nemce iz Češkega, Tirolskega, Štajerskega itd. in s tem podpira v tej itak že raznojezični deželici nemški ži¬ velj, ki je bil tam dozdaj, ako odraču- nimo Žide, v veliki manjšini. Prihod Nj. ces. Vis. prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda v Petrograd. Včeraj popoludne ob 3. uri je do¬ spel naš prestolonaslednik v Petrograd, kjer je bil od carja in drugih članov carske rodbine najsrčnejše sprejet. Ruski listi pripisujejo temu obisku važen poli¬ tičen pomen. Nemčija, Avstrija in Rusija. Prusi so res smešni ljudje! Kaj je tega, ko je nemški kancelar Riilovv javno izrekel, da trozveza za Nemčijo ni ne- obhodno potrebna, —- zdaj pa so Prusi izven sebe zbog tega, ker potuje naš prestolonaslednik v Petrograd in ko ne¬ kako slutijo, da tudi za nas ni trozveza neobhodno potrebna. Po svojih listih pi¬ sarijo, da Avstriji ni potreba nikake zveze z Rusijo, ker da se nikjer ne more počutiti bolje nego v zvezi z Nem¬ čijo. Z Rusijo da je lahko Avstrija v prijateljskih odnošajih, a pravo njen > zavezništvo je možno le na strani Nem¬ čije. Kako so modri ti Prusi! V svoji „skrbi“ za Avstrijo so podobni onemu varuhu, ki ni hotel, da si njegova bogata pastorka poišče kak drug hram. Ali va¬ ruhi v Berolinu se bodo počasi že spri¬ jaznili z dejstvom, da si pastorka Av¬ strija ne bode dala več rezati kruha v Berolinu. Razmere v Bolgariji. Poročali smo že o veliki tatvini na olekih, ki se je glasom časnikarskih oročil zgodila v Bolgariji. To vest nam 3 popolniti v toliko, da se tatvina ni jvršila direktno na državnem premo- enju, ampak po slepariji na sledeči na- in : Iz državne tiskarne so bili ukradeni lodeli za tiskanje kolekov. Tiskanje se , vršilo na ročni tiskalnim v nekem rivatnem poslopju, papir za izdelovanje ;h kolekov je prišel iz — Nemčije. V > zadevo je zapletenih mnogo oseb. eki advoka t dr. Diko Jovev se je v uporu zastrupil. Zaprli so nekega agenta apano v a, jednega graverja državne skarne, jednega stotnika iz arzenala i jednega inženerja. V Filipoplu pa so iprli nekega trafikanta Garti-ja, pro- ajalca kolekov in znamk, ki je mam- ii 1 j ral na ta način, da je zamenjaval onarejene koleke za prava Predva¬ ja in aretovanja se vrše. Skoda je grom na. Stroški južno-afriške vojne. Povodom razprave o vladni predlogi, katero zahteva londonski kabinet 5 lilijonov funtov naknadnega kredit* „ um pne ie podal vojni minister 4 d °So vof^i ali Anglije. Povedal je da Z 0 o 01 skupno roški v računskem letu 1900;01 skupno 1 mil. funtov sterlingov, to je j I i i o n o v goldinarjev nagega snurj«; v letu 1901/02 bodo b«e I milijone, funtov. V minulem letu je elu angleška armada povprečno - mož > v januvariju letos 237.000. Vsaki mesec so nakupili Angleži povprečno o,uiv 0 k01li ' Vzdrževali i« bilo treba -08.000 konj in mul, 30.000 volov, dalje j,/.000 ujetih Burov in okrog 150.000 burskih žena in otrok. Značilno je, da našteva vojni minister Bure za konji, voli in mulami. To je pač dokaz, da so bolje skrbeli za živino, kakor za ljudi. Mesečni stroški so se sedaj znižali od o 1 2 na 4'/ a milijona. — To so stroški, ki jih priznava vlada. Koliko je pa še drugih prikritih izdatkov, katere vlada previdno zamolči. In v tern niso vštete človeške žrtve, desettisoči ubitih vojakov! Domače in razne novice. Poziv dr. Tumi! — Slovesno in odločno pozi vijemo deželnega poslanca dr. Tumo, naj trditev, da je „duhovščina Tolminskega okraja ljudem grozila z več¬ nim pogubljenjem, ako ne volijo g. Klavžarja", ali doka¬ že ali pa javno prekliče. V slu¬ čaju, da tega ne s lori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova: ,,dežeIn i posla¬ nec". Več duhovnikov Tolminskega okraja. Osebna vest. — Svojim zastopni¬ kom v deželnem šolskem svetu je ime¬ noval deželni odbor goriški mesto biv¬ šega deželnega odbornika dr. Tume, prof. B e r b u č a. Za »Šolski Dom“ prejelo uprav- ništvo ,,Gorice" : Gg. Saunig in Dekleva, trgovca 5 K; č. g. Štrancar J., kurat v Štanjelu, drugi obrok vstanovnine 40 K; na dan svatbe Olge Pirjevec z Jožefom Peganom nabrali svatje 1260 K; o pri¬ liki poroke Karola in Katarine Kovačič dne 5. februvarija v Avčah je nabral č. g. Ivan Kovačič, vikar iz Stržišča 12 K (ravno toliko za „Alojzijevišče“). Denarničarju došlo: Ant. Bratina, vikar v Doberdobu 10 K. Srčna hvala! Deželnozborske volitve za iz¬ praznjena dva mandata v sežanskem in v tolminskem političnem okraju se bodo vršile, kakor poročajo listi, prav v kratkem času. Konec prvega šolskega polletja. — Danes so završile tukajšnje šole svoje prvo šolsko polletje. Za rokavice — kij. — »Soča 11 , ki v jednomer očita surovost in neotesa¬ nost drugim, se sama najhuje zagreša ž njima in to na tak način, da gledajo nanjo že vsi olikani Slovenci kot na pijano baburo ali surovega pretepača in se jej — odmikajo. Evo nov dokaz o „Sočini“ oliki, oziroma o oliki njenih so- trudnikov! V predzadnji štev. našega lista smo omenili nekega vabila na „Veliki ples“ naprednjakov pri Dreherju, na ka¬ tero vabilo je zapisala gospa Mici Treo »pristavek 11 , da bo na tem plesu „en milijon punc“ ter da naj »fantje le kar pridejo 11 . Naš namen z omenjeno notico, ako ga je hotela razumeti gospa Treo, soproga odvetnika in zajedno tudi mati, je bii gotovo plemenit. Nismo pa v svoji notici rabili niti jednega robatega in raz- žaljivega izraza. In kak odgovor je sledil tej naši notici? Čudimo se, da take su¬ rovosti priobči jeden slovenski list! V tem odgovoru neki — ako se ne motimo, splošno priznani — surovež kar meče okrog sebe s predrznimi neolikanimi iz¬ razi. Pri tem napada našo „Čitalnico“, ki mu gotovo ni nič žalega storila in sega s svojimi dolgimi rokami na levo in desno. Kar pa je najboljše koncem te umazarije, je še skoro ravno tako dolg „dostavek urednišLva 11 , v katerem je čitati, kako daleč smo že prišli „v ostud¬ nem boju“ in pa da „vsako surovost zavračajo z vso odločnostjo ali pa s švi¬ gajočim sarkazmom 11 itd. Tako zdaj naše ljudstvo vidi — kake gore list je postala „Soča“ in kaka obeta še postati. Na popolnoma nedolžno dobrohotno notičico v našem listu tako preklinjajoče hruljenje! „Soča“ pravi, da se pri napred- njaških veselicah zabava mnogo »lepih srčkanih »punčk 11 . Po vsebini tega nje¬ nega odgovora pa moramo vse tiste »punčke -1 srčno pomilovati, kajti ako se "zabavajo“ v krogu takih surovežev, jim ni častitati za njihovo bodočnost. Ni-li na glavo padel komenski nadučitelj g. Anton Leban?! — V neki izjavi, katero nam je poslal, da bi jo priobčili v »Gorici -1 , je g. Anton Le¬ ban dolžil g. Franceta Jazbeca iz Sve¬ tega nekega nečastnega dejanja, ne da bi°bil za to navedel dokazov. Odgovorili smo v listnici, da ne moremo njegove izjave priobčiti, ker nedostaje v tej iz¬ javi dokazov za njegovo trditev. Pa glejte, kaj je storil na to naš gospod Toni! Pisal nam je dopisnico, na kateri se je oblastno zadrl v nas — češ, kaj brigajo uredništvo dokazi! Mi verja¬ memo, da gospod Toni marsikaj ve in zna, mogoče celo več nego hruške peči, ali vseg i ta gospod vendar ne ve. Mej drugim ne ve g. Toni tudi tega, da je uredništvo soodgovorno za izjave privat¬ nikov v listu in da bi v slučaju tožbe in obsodbe bilo obsojeno kazenskim po¬ tom tudi uredništvo poleg onega, ki je izjavo poslal in podpisal. Ste-li torej na glavo padel, g. Toni, ko nam pravite, kaj da nas brigajo dokazi za trditev v Vaši izjavi ? — Gospod Toni pravi nadalje/jako ljubeznjivo, da podpi¬ ramo lumparijo, ker nismo hoteli in mogli objaviti njegove izjave, v kateri se nahajajo žaljiva očitanja brez dokazov. Ni-li to kunštno? Mar ne bi mi šele takrat podpirali lumpa¬ rije, ko bi dajali mesta v svojem listu izjavam, žalečim osebe, za katere nam pošiljatelj istih ne m< re donesti dokazov? Torej šjor Toni: si tacuisses.. . . pa brez zamere ! Ogenj. — V torek zvečer ob pol 9. uri so zapazili ogenj v poslopju, v katerem se nahaja znana Rajhova go¬ stilna na Kornu. Goreti je začelo v dru¬ gem nadstropju v spalnici za dekle. K sreči je bilo takrat v gostilni več vojakov 47. pešpolka, ki so se koj lotili gašenja. Ko so prihiteli kmalu na to ognjegasci, bilo je z ognjem koj pri kraju. Sicer bi pa bil ta ogenj, ako bi ne bilo hitre pomoči, prav lahko osodepoln, kajti prav blizu lam, kjer je gorelo, se nahajajo prostorni hlevi in je na seniku mnogo sena. Poleg tega pa se nahaja v bližini tudi Brasovo skladišče za špirit. (ega v a je zapestnica? — V če¬ trtek zjutraj prišel je neki redar v pro- dajalnico nekega tukajšnjega zlatarja, da mu izroči neko okrožnico. Tu zagleda kmeta, ki ponuja zlatarju še precej de¬ belo zlato zapestnico z verižico. Redar praša kmeta, kje da je dobil to zapest- i nico? Kmet mu odgovori, da jo je po¬ dedoval po svoji teti. S tem odgovorom pa redar ni bil zadovoljen, marveč po¬ vabil je kmeta, naj gre ž njim na poli¬ cijo; tu je izpovedal, da se zove Jože Moravec. Na vprašanje, kje da je dobil zapestnico, odgovori Moravec, da mu jo je dal njegov sin, ta pa da jo je dobil zopet od nekega druzega fanta, kateri da je kupil zapestnico za 20 novcev. Na policiji pa tudi tej izpovedi niso verjeli, zato je policija zapestnico sek- vestrirala. Aretirana zaradi tatvine in po¬ žiga. — Marija Faletič služkinja v go¬ stilni pri Rajhu na Kornu, je naznanila policiji, da jej je bilo v torek zvečer vkradenih 34 kron in sicer iz kovčeka, ki se je nahajal v isti sobi, kjer je na¬ stal isti večer ogenj. Policija je začela takoj to reč za¬ sledovati in je konečno aretirala Fran¬ čiško K1....C iz Vipolž, služkinjo, ki je na¬ stopila prejšnjo siboto službo pri Rajhu, a je bila v nedeljo izpuščena iz službe. V začetku je KI. trdila, da je nedolžna, kasneje pa je priznala, da je vzela samo nekaj kron. Nazadnje pa, ko se je pri njej našel bankovec za 20 K, priznala je vse. Izpovedala je namreč, da se je v torek zvečer vtihotapila v spalnico Marije Faletič, da je prižgala dve žve- plenki, vzela denar, potem pa vrgla žve- plenki na tla in zbežala. Zaradi tega in pa tudi iz druzih okoliščin se sklepa, da je KI. provzročila, četudi nehote, požar pri Rajhu, ki je napravil škode okoii 600 K. Samomor. — Vojak France We- ber, Goričan, prerezal si je vrat in je vsled tega potem kmalu umrl. — - Našli so ga namreč spečega na straži in ker se je bal vsled tega kazni, vzel si je življenje. Najdene reči. — Našli so denar¬ nico z denarjem ter jo izročili pisarnici stolne cerkve. Tam se nahajajo tudi zlati uhani, katere je neka oseba nedavno našla. Žrtve zime. — Tihotapec Ivan Kersnik C h i n e s e iz Osijaka v Reziji v Italiji, nakupil je raznega blaga na Žagi pri Srpenici in ga hotel vtiho¬ tapiti čez mejo. Med potoma pa ga je zalotil hud mraz in našli so ga zmrz- nenega. Zmrznenega so našli tudi 69-letnega zidarja Bernardisa pri sv. Ivanu blizu Manzzana na polju. Poštna vožnja med Razdrtim, Po¬ stojno, Senožeči in Vipavo je bila te dni radi visokega snega ustavljena. „Hranilnica in posojilnica" v Cerknem je imela prometa v mesecu j a n u v a r j u t. 1. kron 108.054‘62, in sicer prejemkov kron 61.26769, izdat¬ kov pa kron 46.786'93. Prejela .je hra¬ nilnih vlog kron 34.54242, izplačala je hranilnih vlog kron 26.137 96. Dala je posojil kron 8.699—, vrnila je posojil kron 4 21602. Pevsko in bralno društvo „Škr- janček“ v Pliskovici vabi k predpust- nej veselici, katero priredi v nedeljo 9. februvarja t. 1. v prostoru gosp. Alojzija Širca h. štv. 47. z raznovrstnim vspore- dom: 1. Nagovor, 2. P. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko (Gveterospev), 3. 1. So- dnijski prizor, 4. P. H. Sattner: Na pla¬ nine! (Moški zbor), 5..II. Sodnijski prizor, 6. H. Vogrič: Le plakaj! (Gveterospev), 7 X J. Vinska modrost. (Prizor), 8. Ka- milo Mašek: Pri zibeli. (Moški zbor), 9. Hostnik: Eno uro doktor (Burka v enem dejanju), 10. Sreckanje na tri dobitke gospodinjske važnosti. Med posameznimi točkami svira godba na lok s spremlje- vanjem klavirja. Začetek točno ob 3 uri pop. Vstopnina 40 h. Otroci plačajo po¬ lovico. Sedeži in srečke po 20 h. Polo¬ vica čistega prispevka pripade revnej šolski mladini. — K obilni vdeležbi vabi uljudno Odbor. Kanalsko sadjarsko in vinarsko društvo odda letos sledeče kolči arne- rikanskih trt: Riparija portalis. 29.000 Rupestris monticola.8.000 Solonis.3.000 Skupaj . . 40.000 Udje vdobe poljudno množino kolči po 20 v. 100, neudje plačajo za 100 kolči 40 v. Cepljenih dreves odda društvo: Rudeči stotiner. jabolko.200 . 450 . 300 . 150 100 Rumeni bellefleur, jabolko Zlata parinena, jabolko . Zimska dekanka, hruška . Triumph de Vienne, hruška Skupaj . . 1.200 Oddaja in razprodaja dreves in kolči vršila se bode 24, 25, 26 in 27. t. m. v društveni drevesnici od 8—12 ure predp. in od 1—4 ure pop. 0 p o m n j a. Riparia portalis dobro vspeva v nepreilovnasti zemlji, v suhi in apneni zemlji ne. Solonis enako, zraven pa tudi v ilovni in bolj apneni zemlji. Rupestris monticola dobro rase v rahli, apneni zemlji. Pogozdovanje Krasa. — V letu 1901 se je pogozdilo 173 hektarov z 1.544.000 drevesc. Nadomestilo se je na krajih, kjer se niso drevesca prijela, 1.676.000 novih drevesc. Odkar obstoji komisija za pogozdovanje Krasa, pogozdili so že 3008 hekt. neobdelanega sveta; nasadili so 45,500.000 drevesc, največ borov ter potrošili v ta namen 20.300 K. Za obzidanje nasadov, za napravo dre¬ vesnic in za nadzorovanje potrosili so 11,600 K, vsega potroška je bilo torej 31,900 K. Država je dala v ta namen 24.000 K., dežela pa 6.000 K. Od leta 1884 do danes se je po¬ trošilo za pogozdovanje Krasa 419.200 K, država je dala 346.500 K, dežela pa 58.700 K. Dvojezični napisi na železnici Trst-Poreč. — O znani resoluciji tr¬ žaškega mestnega zastopa proti slovan¬ skim napisom na postajah te železnice piše »Information 11 to-le: „V Trstu so že zopet razkrili jedno „razžaljenje“ itali¬ janskega ljudstva v tem, da so se na postajah neke postranske železnice napra¬ vili dvojezični napisi. Mestni svet te »citta fedelissima 11 (namreč Trsta) je sklenil pri¬ merno resolucijo polno ogorčenja, katera pa se glasi ravno tako, kakor bi bila sklenjena kje v kakem nemško-češkem gnezdu. Smemo pač pričakovati, da vrže ininisterstvo to resolucijo z vsem spošto¬ vanjem — v koš. Nove pisemske znamke po 35 vinarjev. — S 15. t. m. izidejo nove pisemske znamke po 35 v. Potrjena zakona. — Cesar je po¬ trdil zakon o uravnavi plač kato- tiškihingrško-katoliških bo¬ goslovnih profesorjev, ki je stopil v veljavo dne 1. februvarija; dalje zakon o prometu s surovim maslom, sirom, mastjo in dr. (takozvani zakon o margarinu.) Ta zakon stopi v veljavo tri mesece po objavi. V drž. za¬ koniku sta bila objavljena oba zakona. Organistom na znanje. — Na¬ znanjam, da pesmarice Cecilije, vpravljene za moške glasove za sedaj še ne morem izdati, ker imam še premalo naročnikov. V kratkem pa izide pri Blazniku v Ljub¬ ljani 11 „Tantum ergo“ za moške zbore. Škladbe so lahke in melodijozne in go¬ tovo bodo ugajale moškim zborom. One preč. gospode, ki so se naročili na Ce¬ cilijo, vljudno prosim, da blagovoljno podpirajo to izdajo, da se tiskovni stroški kolikor toliko poravnajo in ne bo pre¬ občutljive izgube. Fajgelj. Katere ameriške trte na.) sa¬ dimo v sovdanasto in katere v ilo- vito ženil,jo? — V apneni in lapornati ali sovdanasti ter peščeni zemlji in suhi legi vspeva dobro rupestris monlikola ali ,.brezovka“ kakor se ji splošno pravi: v ilovni bilalo apneni ali pa rudeči zemlji, vspeva /dobro riparija portalis (riparija vel^k olista). * 0 montikoli pa je omeniti, da je glede zoritve poznejša od riparije por¬ talis. Če je torej vinograd v bolj mrzlem kraju in z nepopolnoma južno lego. je bolje, če se poslužimo riparije velikoliste, ako le kakovost zemlje to dopušča, ker na poslednjo cepljene žlahtne trte goto- vejše rodijo in tudi popred dozorijo. - Večkrat se pripeti, da riparija ne bledi in da prav bujno raste, četudi je zemlja jako sovdanasta in bela. lo se pa do¬ gaja le v takih zemljah, ki se z apnom naravnost ne spajajo, marveč pustijo isto skozi se. Grozna nesreča. — Dne 2. t. m. se je na postaji Deutsch-Landsberg pri Gradcu razletel !o'el lo .mnotive to¬ vornega vlaka. Strojevodja Wi de, spre¬ vodnika Benesin in Schneider in en j kurjač so mrtvi. Kotel je vrglo 300 metrov daleč. Padel je > a vrt tovarne za žve- plenke Bojazzi, kjer se je zaril v tla, zopet ven skočil ter se drugič zaril globoko v tla, kjer pa je obtičal. Važen kongres Nemcev. — Na Dunaju se bo vršil 25. marca t. I. kongres nemških obrambenih društev iz Avstrije in Nemčije (!). Določilo se bode skupno postopanje in razgovarjalo tudi o bojkotu. Avstrijska vlada bode ta kongres baje dovolila. V tem slučaju priporočajo „Na- i dni Listy“, naj bi se vršil tudi kongres vseh obrambenih slovanskih društev iz Avstrije in drugih držav. Kar je Nemcem dovoljeno, mora biti dovoljeno tudi Slo¬ vanom. Lvov obstražen. Vsled po¬ navljajočih se domonstracij od strani poljskega prebivalstva je v mestu Lvovu v Galiciji vojaštvo stalno na nogah. Nemško in rusko poslaništvo straži vsak večer več vojakov. Na policijskem rav¬ nateljstvu pa stoji stalno oddelek konje¬ nikov. Zemljepis Hrvatske. — Izšel je 8. zvezek tega znamenitega rodoljubnega dela, katero izdajata dr. Hranilovič in D. Ilire in ki se tiska v tiskarni Antona Seholza v Zagrebu. Ta zvezek obsega sledeče kraje v slikah in popisih: Gornje Oroslavje, Belec, Zlatov. Stubički Grad, Dolnje Oroslavje, Križevci, Kalnička gora,$ Veliki Kalnik, Maceljska gora. — Vsak mesec izideta dva zvezka. Naročnina za celo delo obsegajoče 60 tiskanih pol v 30 zvezkih za naročnike izven Zagreba 20 K, pozneje bo slalo celo delo 27 K. Srbski dobrotniki. — Draginja, vdova po Stanojlu Petroviču, katera je pred nedavnim umrla, — zapustila je 200.000 dinarjev za vzdrževanje revnih srbskih bogoslovcev. Kakor se zdaj iz Belgrada poroča, je nedavno umrl Nikola Radajkovič, prejšnji belgradski trgovec, in volil v oporoki 700.000 dinarjev v podporo revnim srbskim trgovcem. Umetni dež na Japonskem. — Na Japonskem so pričeli „delati“ umetni dež. Izpustili so močan električni tok proti jasnemu nebesu ob 11. uri zvečer. Po 9. uri drugo jutro so se pričeli de¬ lati oblaki in v 24 urah so imeli dež. V koliko se bode tak ,,umeten dež“ obne¬ sel in če bo tako umetno delo imelo vedno vspeh, se natančno še ne ve. Tržne cene. Za 100 kg. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj¬ nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. v Si mene fne livčniii r v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia citta di Gorizia“ loči raznovrstna bela in črna vina let’ postreže z vsakovrstnimi okus¬ nimi jedili. Priporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. „Krojaška zadruga 11 , vpisana zadruga z omejeno zavezo v gorici, Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prle- nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa¬ kovrstne preproge, zavese, namizne pi le; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse g»o najnižjjili cenah. One so stalne lire/, pogajanja. 0 o Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter pohištva, rakev (trug), vinskih po¬ sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat¬ kočasnih iger slovenskih „Mari¬ jan ic“ t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg¬ ljišče z vrtenci in kegljavnieno blagajno po najnovejši sestavi, za krčmarje, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj¬ hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Q 0 o $ o 0 1 o Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 Priporoča pristna bela JtikSv* briških, dai- in črna vina matinskih im '* vipavskih, (?&)* isterskih v« furlanskih, S n o g r a d o v. Dostavlja na dom in razpošilja po želez¬ nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 5t> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. Gostilna Jinarskep in satljarskep društva za Brda 5 v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toči pristna hela in črna vina iz društ¬ vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z okusnimi jedili, 'ifc Na razpolago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom Anton Gerbec, gostilničar. Sl ..JVapodrca Tiskarna" v Gorici Sl Krojaška mojstra Čufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za mozke po meri, bodisi fme ali pa priprosfe. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. Ravnokar je izšla v I Tiskarn i“ knjižica: mm j ..Narodni % m i m za žensko mladino. Prosto poslovenil E. Klavžar. Knjižica se dobiva v ,.Narodni Tiskarn i“ v Gorici, ulica Veti urini 9 in pri knjigotržcu Palhchu v Gorici na Travniku mehko vezana po 40 vin. po pošti 3 vin več. % m LWJ j?*/-j isu v \^uru>i gk: A ulica Vetturini 9. 1 t Ilijada | Povest slov. mladini. M A Prosto po Homerju . A A pripoveduje W A ANDREJ KRAGELJ. Uj A s tolmačem važnejših osebnih A A imen ter obsega 273 stranij. M A CENA: Ut A 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. M ^ Vezana v platno 2 kroni, ozi- A ^ roma 2 kroni 20 vin. A A Dobiva se v ..Narodni Tiskarni" v Gorici A A ? n k ! 1 ) i g° tržcih Pallichu v Gorici na M Piki 1 ravniku, pri Schwentnerju v Ljubljani A A in Florijanu v Kranji. J A *rj» ■,00000000 00000000 0 0 0000000000000 -. tti Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'U kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici.'Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih naj man j e po 5 Kg. na vse kraje. .'»ir—. 'eo r _.'?isr— ra na poso i m v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema, hranilne vloge, katere o- brestuje po 4 ! / 2 polumesečuo: ne /• dignene obresti pripisuje konec leta h glavnici.- Rentni davek. plačuje poso¬ jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/ 0 in na vknjižbo po 5 1 / 2 . Sprejema člane z glavnimi.de- 1 e ž i po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče raču ne, katere obrestuje po dogovoru. Za nala¬ ganje in vračanje so na razpolago po¬ ložnice c. kr. postne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8- 12. ure zjutraj v ulici Vetturini št. 9. : oooooooooooooooooooooooooooooo' ! O j o : o ■ o o o o o o . o o o o o o o o o o o o i o 1 § lo m fl Podpisani naznanjam, da sem prevzel pisarno gosp. dr. Josipa Staniča, odvetnika v Gorici, kot njegov namestnik z naročilom, vse njemu pover¬ jene zadeve redno nadaljevati in dokončati. Vsled te prevzete naloge sem po izvršenem razdruženju dosedanje skupne pisarne otvoril svojo lastno pisarno v prostorih dosedanje dr. Staničeve pisarne v hiši Monte di Pieta, Gosposka ulica š t 4 ., kjer uradujem od 1 . svečana t. 1 . dalje v vseh odvetniških poslih. V Gorici, meseca prosinca 1902. Dr. D. Treo, odvetnik. X ± vv /3 UUVGllllK. ® V Cebslno -voščene sveče “'Vitu čim z 2000 I 1 iporočarn se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n občitisl Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med pitanec in navadni po : nizki cem. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar v Gorici, ulica sv. Antona m s® Za jesensko in zimsko sezono za dame a in° e o^ode° ii n | dl ' U f je ! pQsk6 . >akor tudi zimsko blago, deželi, nova tvrdka: ’ P ° priporoca sv0 ) lm rojakomv mestu in na J. Zornik prva in jedina slovenska trgovina te I tik i/>. n ; a x- j stroke v Gorici, Gosposka u ! iea št. 7, | ” K ' “) as “ e zat * ru 9 e . v hiši ..Goriške ljudske posojilnice". ‘ »Meke. <*»*«» rokavic, otroških oblek dežnikov n U ’ serp ’ P red Pasnikov, nogavic, kravat, Jaeger pod^ek svit ' ^ i Se 'V perila za g° spod ^ krasnih otroke; domačih° čevljev la d^meV" ža,ueta ’ «epic za modercev i. t. d. — Najceneje ‘sl-dJdhv^m otr . oke > cerkvenih čipk, ur gospode krojače. NaSa iz h P ° trebščin »'gosp. šivilje nemu povzetju. _ ' e e lz vrsujejo se točno proti pošt- Brez vsake konkurence!