Uredništvo v Gornji Poštnina plP Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje.
Rokopisov ne vrača. —
iB»r ^ .ir
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred z~ celo leto 15Din, zat leta 7-50 Din, za c leta 3-75 Din.
PosaMna številka W
>»SILO
« v gotovini.
%
n
OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje, Telefon štev. 7. •••*»»
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok iri 42 mm širok) 50p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka M d
S. štev.
Boru ja Radgona, dne Z. februarja 19ZZ.
IV. leta.
Kako je pravzaprav pri nas?
Črtajočemu mnogo naših časopisov se morajo končno odpreti oči, pred katerimi se pojavi jasna in resnična slika razmer pri nas. Imeti je treba vedno pred očmi strašno zgodovinsko dejstvo, na katero naši raznobarvni zabavljači radi in nalašč pozabljajo, da se je sedem let r diralo in uničevalo delo človeškega uma in rok. V teh sedmih letih krute borbe, be 2 in pomanjkanja pa so se spremenile raz aere sedmih stoletij nazaj. Jasno in po ;em razumljivo je, da današnji položaj, ki ;veda ni baš briljanten — ne ugaja vse : in premnogim ne gre v njih — umazani sebični račun.
Če bi človek sodil našo lepo domovino no člankih in razpravah neke vrste časop’sia, ki v dobi vstvarjanja in zidanja uganja politiko razdiranja, potem je naša lepa zemlja najslabša država v Evropi, kar pa še dolgo, dolgo ni. Nepazljivega čitatelja, ki ima polegtega neko slabo, manj kot enostransko politično izobrazbo omamijo take fraze in tako se sistematično vzgajajo protidržavni elementi, med katere štejejo tudi nas, takozvane „klerikalce“. Da pa nosimo ta naziv (protidrž. element), smo krivi sami. Oni, ki nas tako nazi-vajo, dobro vedó, da smo dobri patrijoti in mnogo več kot lojalni državljani: Kdor pa no zasleduje delo političnih strank v Jugo-sla.iji, mora priznati da napr. Jugoslov. kluh častno in možato zastopa interese države. Njegovo orožje ni fraza, ampak stroga kritika gnilih razmer, katere treba v interesu naše skupnosti odpraviti. Krivdo pa nosijo oni uredniki, ki tega vzvišenega dela ne razumejo in koj, ko čujejo eno srbsko besedo, lopnejo, da se kar zakadi! —
Zakaj to, čemu to?
Sam vrag jih naj razume. Po veliki večini pa sami ne vedo, kaj delajo, ker jim je strast metanja demagoških fraz prešla tako v meso in kri, da mora predno zjutraj odpre in zvečer zapre svoje oči zmerjati semtertje in metati bombe komor-žebilo. Ta slepa politična strast ima nepre-računjeno usodepolne posledice. Ne daj Bog, da bi slovensko-hrvatsko-srbsko ljudstvo tako mislilo in čustvovalo, kakor nekateri njegovi uredniki, ki dan in noč zmerjajo in mečejo gromovite fraze: eni z onstran, drugi s tostran Save. O kolika kratkovidnost !
Za pametnega človeka, ki vse to premisli, je uprav razveseljivo dejstvo, dà je nad 70% jugoslovanskih državljanov nepismenih, t. j. da ne znajo ne čitati in ne pisati — ker tako je velika večina našega naroda zavarovana pred strupom slabega časopisja. Bolje je, ne znati čitati, kakor vse verovati, kar se tupatam bere. Seveda me bo kaka modra glava zopet razumela tako, kakot uu bi urednik „Murske Straže“ odobraval nepismenost, ker odobrava dvadeset i pet in več sličnih „srednjeveških“ a zelo radikalnih sredstev za demagoške žurnaliste. — Jugoslavija je po veliki večini kmečka država in naš kmet, dasi mnogo čita, ne verjame vsega, kar
mu natvezujejo meščanski in polmeščansk pa tudi nekateri nekmečki „kmečki“ žur-nalisti. Glavni princip našemu kmetu je delo. Načelo pozitivnega ciela bodi tudi nam sveto; zato zidajmo sebi na svoji zemlji dom svobode.
Prihodnjič se pa bomo ogledali z druge strani.
(Dalje prihodnjič.)
Resolucije s shoda za nravni preporod.
1.	Shod za nravni prerod naroda v Ljubljani 22. januarja zahteva, da naj so gostilne samo za to, da ljudem dajejo potrebno hrano in okrepčilo, a ne za to, da ljudstvo zapeljujejo k zapravljivosti, pijanosti in razuzdanosti. Zato zahteva, da se napravi revizija vseh gostiln in se dovolijo samo tiste, ki slu ijo resnični potrebi. Med nepotrebnimi se m rejo šteti vse, ki točijo samo pijačo a ne dajeji. hrane. — Točenje žganja, za katero ni nobena prave potrebe, ampak ljudstvo samo posurovlu, povzroča pretepe in poboje, naj se — kakor je bilo prepovedano med vojno — znova prepove.
2.	Pokrajinsko namestn.štvo se opozarja, da mnogi mu podrejeni organi — okrajna glavarstva, orožniki in županstva — vladne naredbe glede točenja alkoholnih pijač przirajo in vznemar puščajo. Zato prosimo, naj namestništvo izvrševanje teh naredb urgira ter od vseh podrejenih organov strogo zahteva natančno izvrševanje predpisov.
3.	Pokrajinsko namestništvo se prosi, da energično prepreči vse spodtakljive predstave kina. Dovoli naj, da odbor za nravni prerod, presoja filme, preden se uprizarjajo, ali da imajo njega člani pravico prisostvovati predstavam. — Enako naj ukrene, da se neozreli mladini zabrani poset nepristojnih gledaliških predstav.
4.	Ker je med našim ljudstvom mnogo ostudnega, posebno še italijanskega preklinje-vanja, se prosi pokrajinsko namestništvo, naj izda -r- kakor je to storila vlada v Zagrebu in Sarajevu — ukaz, da je javno preklinjevanje kažnjivo, oblasti pa naj skrbe, da se ta ukaz res izvršuje.
5.	Shod za nravni prerod v Ljubljani dne 22. januarja prosi vojaško poveljstvo naj skrbi za nravno in srčno vzgojo vojaštva z dobrim zgledom predstojništva, s predavanji in dobrim čtivom. Strogo naj prepove ostudno govorjenje in preklinjevanje po vojašnicah, posebe še preklinjevanje italijansko, ki naj se primerno kaznuje.
6.	Ker ima časništvo velik vpliv na svoje čitatelje, zato shod za nravni prerod prosi in poziva vse naše liste, naj najkrepkeje podpirajo to akcijo za nravni prerod naroda in pomagajo ljudstvo nravno in srčno vzgajati. Shod jih prosi, naj javnosti sami dajejo dober zgled in naj se pri vsej razliki strank, katerim služijo, čuvajo surovosti, zavestne neresnice^ in nepotrebnega podžiganja strasti. (Naš list že zdavna stoji na stališču, da se je treba in v politični borbi posluževati samo poštenih in dostojnih sredstev. Z ozirom na to smo se dosledno izogibali vsake nepotrebne, in strasti vzbujajoče polemike, dasi nam to nekateri naši strankarji zamerjajo. Dobro bi bilo, ko bi odsek, ki je, določen za to, da vpliva v smislu gornjih rezolucij na slov. časopisje dobival vse časopise v zameno za „Prerod“, da se lahko na ta način razseje zlato zrnje, katero vsebuje nov časopis. Uredništvo.)
Volitve novega papeža.
Papeža volijo samo kardinali šele od tretjega lateranskega koncila (1179). Konklave je bil vpeljan na lyonskem koncilu. Končna definitivna odločitev glede volitve datira od papeža Pija X. iz leta 1904. (Constitutio „Commissum nobi“ in constitutio „Vacante sede apostolica“.)
Volijo samo kardinali, ki imajo najmanj dijakonat. Kardinali ni treba, da so posebej pozvani v Rim.
Voli se navadno na mestu, kjer je papež umrl. In sicer deset dni po papeževi smrti. (To je enajsti dan.) V izrednih razmerah smejo kardinali z večino glasov sami določiti kraj volitve.
Volitev se vrši na sledeči način : V katedrali sv. Petra se vrši slovesna sv. maša sv. Duha. Nato gredo kardinali v konklave, popolnoma zaprt in od ostalega sveta ločen prostor. Prostora ne smejo zapustiti. Prvi dan smejo podeljevati še avdience. S seboj smejo vzeti samo dva, s posebnim dovoljenjem največ tri sluge. Kardinali se zbero pred vsakim volilnim aktom v kapeli v konklave; če traja volitev več dni, vsak dan dvakrat, predpoldne in popoldne. Glasuje se potom posebnih glasovnic. Če je kak kardinal v konkiavu bolan, gre posebej izvoljena komisija kardin lov k njemu po glasovnico. Kot skrutinatorji fu;, irajo trije najmlajši kardinali. Za izvolitev je potrebna dvetretinska večina vseh oddanih glasov. V svrho kompromisa je potrebna soglasnost vseh volilnih upravičencev. Nobeden ne sme samega sebe voliti. Ko je papež izvoljen, ga naprosijo trije capita ordinum (najstarejši kardinal diakon), če volitev sprejme. Ce je spr jel, si izbere papež ime ki ga bo nosil. Nato oblečejo novoizvoljenega papeža v zakristiji v papežev ornat. Pred oltarjem sprejme prvo poklonitev kardinalov v obliki poljuba roke. Kardinal camerlengo mu natakne ribičev prstan. Nato proglasi eden izmed kardinalov dijakonov raz balkon volitvene kapele rezultat volitve; „Annuntio Vobis gaudium magnum, Papam ha-bemus.“ („Naznanjam Vam veliko radost, imamo papeža.“) Nato pove ime novoizvoljenčevo.
Druga poklonitev se izvrši v sikstinski kapeli. Tretja v presbiteriju v katedrali sv. Petra. Papeža posveti kardinal dekan, škof O s ti j e. Kronanje je od Leona XIII. izostalo. Par dni pozneje gre papež slovesno v Lateran.
Plaćanje dohodnine in plačarine za leto 1922.
Napovedi za dohodnino bi morale biti do danes, 31. 1. 1922 predložene pristojni davčni oblasti. Ker pa vsi davčni obvezanci niso pravočasno obveščeni in ker tudi davčna oblast sama nima potrebnih tiskovin, pa nikakor ni korektno, da se določi tako kratek rok brez predhodnega naznanila vkrajevnih in dnevnih časopisih. Taki pozivi bi morali, opremljeni s pojasnili biti že davno objavljeni. Iz lastne inicijative in da obvarujemo prebivalstvo škode prinašamo sledeče pojasnilo :
Da more davčna oblast odmeriti dohodnino, je treba, vsak posameznik napove davčni oblasti, koliko je imel dohodkov, odkod izvirajo ti dohodki itd. Napovedi dohodkov v svrho odmere dohodnino za davčno leto 1922. je vložiti najkasneje do dne 31. januarja 1922. in sicer pri onem davčnem okrajnem oblastvu, ki se nahaja v davčnem okraju, v katerem biva davčni zavezanec. Davčne napovedi je vložiti brez vsakega posebnega poziva. Ako torej do dne 31. januarja 1922. ne vložiš davčne napovedi, se ti dohodnina odmeri na podlagi uradnih poizvedb, ki morejo biti nepravilne in v tvojo škodo. Davčno oblastvo ti more tedaj v tem primeru, če ne vložiš napovedi, odmeriti večjo dohodnino nego	odgovarja tvojim resničnim
dohodkom. Če ti davčno oblastvo. odmeri dohodnino na podlagi uradnih poizvedb, nimaš pravice pritožbe proti previsoki odmeri dohodnine. Tvoj rekurz (priziv) se zavrne, če je še tako utemeljen, in sicer zaradi tega, ker nisi vložil napovedi. Rekurzu se le tedaj ugodi, če nisi ob času napovedi stanoval v davčnem okraju. Ako h češ preprečiti, da ne boš preobdav-čen, v i napoved do dne 31. januarja 1922. Kesnej	vloženih	davčnih napovedi davčnemu
okraju mu oblastvu ni treba vpoštevati.
o do dne 31. januarja ne vložiš davčne napo ' h katerega koli vzroka, lahko prosiš pri d. nem okrajnem oblastvu za podaljšanje rok r prošnji je navesti vzrok, zakaj nisi pra io vložil davčne napovedi. Obenem navt	orošnji	rok, v katerem lahko vložiš
daven	oved. Prošnja za podaljšanje roka je
kolka Ja.
V	davčni napovedi moraš navesti poleg svojih dohodkov tudi dohodke svoje žene in otrok, če žive s teboj v skupnem gospodarstvu. Le službenih dohodkov svojcev, čeprav žive v Skupnem gospodinjstvu, ni prištevati k dohodkom hišnega gospodarja, če je n. pr. tvoj sin učitelj mora on sam vložiti davčno napoved, čeprav živi s teboj v skupnem gospodarstvu.
Dohodke moraš napovedati v znesku, ki so ga dosegli v letu 1921. Pri napovedi vpo-števaj dohodke iz onih virov, ki so obstojali dne 1. januarja 1922. Če si n. pr. prodal svojo kmetijo dne 1. julija 1921. za svoto 100.000 Din., napoveš obresti, ki ti donaša ta kapital za vse leto. Če si n. pr. naložil to glavnico v hranilnici po štiri odstotke, napoveš kot dohodke za leto 1921. obresti v znesku 4000 Din.
Izjemoma so za davčno leto 1921. letni dohodki izpod 10.000 kron dohodnine prosti. Ce tedaj tvoji letni dohodki ne dosežejo zneska
10.000	kron, ne plačaš nikake dohodnine.
Kot gospodar jamčiš, da vplačajo tvoji uslužbenci dohodnino od svojih sprejemkov, ako so nameščenci pri tebi zaposleni dalj nego mesec dni. Zato imaš pravico, da pobiraš dohodnino ob izplačilu prejemkov. Pobrane zneske moraš izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkasneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Ako tega ne storiš in ako se davek ne more iztirjati od nameščenca, plačaš dohodnino za svoje nameščence iz svojega.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati pri onem davčnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno živi.
Napoved se izvrši lahko pismeno, ali pa se jo dà ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu.
Ker bo zadnje dni sigurno velik naval, naj oni, ki bodo ustno prijavili svoje dohodke, store to čim preje.
Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se lahko odmeri dohodnina brez nadaljnjega poziva na podstavi uradnih zaključkov.
V	interesu pravilne napovedbe bo, če se napovedni rok za dohodnino primerno podaljša ; to pa je upravičljivo vzlasti za to, ker je ta način napovedi povsem nov in je davčnim ob-vezancem mnogo bolj simpatičen, kakor prejšni.
Davek na poslovni promet.
Glede tega davka, koji predstavlja sedaj za naše kupčijske in obrtne kroge prevažno vprašanje in glede katerega obstoja v prizadetih krogih vsled, najrazličnejših poročil v časopisih velika nejasnost, je prejela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v sredo od gosp. Fin. ministra dr. Kumanudija sledečo brzojavko: „O priliki izpremembe pravilnika za izvršenje zakona o davku na poslovni promet bode se storilo vse, kar je mogoče, v zmislu vaših zahtev, v kolikor to dopuste meje samega zakona. Obvestite o tem svoje člane“. Hkratu je prejela Trgovska In obrtniška zbornica za Slovenijo od generalne direkcije neposrednih davkov sledeči dopis: „Na ustmene in pismene predstavke zbornic ter'pristojnih lokalnih trgovskih organizacij gospodu finačnemu ministru v zadevi davka na poslovni promet je generalni direkciji nepo-
M. N.:
Številka 19.
Z resnobnim, sočutnim obrazom do bolnih in trpečih je hodila sestra-usmiljenka v bolnišnici iz sobe v sobo, od postelje do postelje. Kako dobro je storila njena ljubka, prijazna beseda bolnim in nesrečnim! Koliko hvaležnih pogledov jo je spremljalo, ko je šla od enega do drugega, prinašala jedila, zdravila, popravljala postelje, tolažila in navduševala_
Kako svet in plemenit, lep in vzvišen je poklic, žrtvovati samega sebe, svoje sile in moči v blagor ubogih, bolnih, nesrečnih, trpečih... Kako malenkostno, kako zlobno in nizko je stremljenje onega, ki hrepeni le po časti, premoženju in bogastvu in v svoji požrešnosti in lakomnosti ne pozna drugega kot svoj lastni „Jaz“.
Pri vsakem takem obhodu se ustavi usmiljenka pri bolnici, nad katere posteljo je. zapisana številka 19. To je ženska, precej dolga in suha z bledim, upadlim obrazom, globokimi, umnimi očmi in od trpljenja in muke bolestnimi potezami, vsled katerih naredi na človeka utis ubogega, nesrečnega bitja, katerega so ljudje našli nekje, iz usmiljenja pobrali in prinesli tu sem v gorko postelj.
„Kako se počutite, Ana? Kako je z nogo? Trpite hude bolečine?“
„Kakor sem zaslužila, častita sestra. Gospod Bog je pravičen___!“
„Že spet tak odgovor, Ana. Res, Bog je pravičen, ampak ne smatrajte vendar vaše bo-
srednih davkov po naročilu tin. ministrstva čast, obvestiti zbornico, da se bode z ozirom na izpremembe, katere so zadele Uredbo o davku na poslovni promet v Zakonodajnem odboru Narodne skupščine, o priliki njenega uzakonjenja izpremenil v nekoliko tudi izvršilni pravilnik. O priliki izpremembe pravilnika bode se vodil račun o željah in predstavkah zbornic, v kolikor niso v nasprotju s samim zakonom, zategadelj, ker se pravilnik mora brezpogojno gibati strogo v mejah zakona samega. Generalni direkciji je čast, prositi zbornico, da vzame to na znanje ter da o tem obvesti lokalne organizacije svojega područja“. Predstojeća obvestila so posledica številnih prizadevanj raznih gospodarskih organizacij, katere se trudijo, da dosežejo izpremembo zakona o poslovnem prometu, katerega po njegovi strukturi smatrajo v obstoječih razmerah za praktično neizvedljivega in katerega so izvršilne naredbe še poslabšale na breme interesentov.

Tedenske novice
Poroka in kronanje kralja Aleksandra.
Doznava se, da se bo vršila poroka kralja Aleksandra z romunsko kneginjo Marijo morda na pravoslavno Veliko noč. Ni še natančno znano, ali bo poroka v Belgradu ali pa po dosedanji tradiciji romunskega dvora v Bukarešti. Kronanje kraljevega para in maziljenje kralja se bo vršilo ali na Veliko noč obenem s poroko, ali pa, kakor se govori, na Vidov dan 1922. Kronanje bo v Belgradu, maziljenje pa v samostanu Siči.
Pametna naredba. Državni predsednik Elbert je v celi Prusiji prepovedal vse javne maškarade.
Kaj pravi statistika. Ameriškemu delavcu se godi radi krize v industriji in brezposelnosti prav slabo. Da je pa našim ljudem, ki tam žive še vedno mogoče pošiljati dolarje v Jugoslavijo, je znak, da žive jako preprosto in da opravljajo težka, dvanajst- in večurna dela v jamah. — Dolarske pošiljatve so pa radi slabih gospodarskih razmer, ki vladajo v Ameriki, postale |3recej manjše. Po zadnji številki „Federal Reserve Bulletin“ se zneski takih pošiljatev iz različnih držav jako manjšajo. Izkazujejo se sledeči skupni zneski: Leta 1919 600 milijonov dolarjev, leta 1920 (visoka konjunktura) 700 milijonov dolarjev, v prvih devetih mesecih leta 1921 pa vsled gospodarske krize 300 milijonov dolarjev.
Kolkovenje vlog na trgovsko zbornico. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se morajo po naredbi generalno direkcije posrednih davkov štev. 18.771/1921 vse vloge, v katerih stranke prosijo zbornico za intervencijo pri raznih državnih uradih in oblastih v zadevah posameznikov odnosno v privatnem interesu strank po predpisu kolekovati z 2 ih 5 dinarskim kolekom v smislu določb začasnega zakona o taksah. Zbornične vloge na državne urade so kolkovine proste le v zadevah, ki so v interesu celokupne trgovine, industrije in obrti, ne pa le v interesu posameznih strank. Vloge strank na zbornico so kolkovine proste, izvzemši vloge za izdanje potrdil za carine prosti uvoz, katerim je priložiti dvodi-
lezni kot kazen. Saj vam je znano, da ljubi Bog tepe tistega, ki ga ljubi. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo in udanostjo prenašate muke in bolečine, ki vam jih povzroča bolna noga. Za vzgled vas stavim drugim bolnikom, ki so sitni, zdražljivi, ki preklinjajo svojo usodo ...
„Prosim častita sestra, tega nikar... Za vzgled ne — mene, ne za vzgled ... Tega ne zaslužim ... Svojega življenja nisem uredila tako, da bi me mogel kdo staviti komu za vzgled. Iskala sem življenje, našla pa — smrt. --Bila sem stara 19 let, ko sem izgubila stariše. Potem sem živela po svoji volji... In čudno, številka moje postelje kaže iudi 19. In v tej postelji toliko trpim... Nič zato... Saj znam trpeti... Ampak, če govorite drugim bolnikom o meni, prosim, nikar me ne stavite za vzgled. Recite, da leži v postelji pod številko 19. ženska, ki je imela lepo mladost, dobre stariše, katere .pa je prerano izgubila. In ker je pozabljala nasvete in opomine ljube matere, si je spletla bič, ki jo je tepel v poznejših letih.. '. tepel, tako strašno tepel... Recite, da je to bitje preganjano od lastnega rodu, opljuvano od ostalega sveta, obmetano z blatom... In ker ne ve, za koga bi še živelo, in ker ne more nikomur koristiti, zato trpi udano, voljno in tiho ter čaka konca, ki ni več daleč...“'
„Ana, Ana, zakaj se mučite? Nič opljuvana, nič obmetana z blatom. Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen na vas. — Jaz vas imam rada, meni ste se priljubili. Globoko čutim z vami, potruditi se hočem, da Vam olajšam
narski kolek in 10 dinarjev za pristojbino in kolko za potrdilo.
Dopisni urad ukinjen. Prejeli srao oficijelno: Čast nam je, obveščati Vas, da je predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo na podlagi navodil ministrstva za notranje zadeve s svojim odlokom od 20. januarja, št 647, odredilo, da se obratovanje »Dopisnega urada pokrajinske uprave za Slovenijo“ ustavi dne 31. januarja 1922.“
Število slepcev v Jugoslaviji. V celi Jugoslaviji je 15.000 slepcev, Od tega 5500 samo v Bosni in Hercegovini. Vendar tam še vedno nimajo lastnega zavoda za slepce.
Malarija v Južni Srbiji. V južni Srbiji se malarija zelo širi. Dosedaj je obolelo že več sto oseb. Ministrstvo za zdravstvo je poslalo v Bitolj dva bakteriologična oddelka in dve sanitetni koloni.
Napoved dohodnine. Z letom 1922 odpadejo uradni pozivi za napoved dohodnine in rentnine; odpravljeni so pa tudi plačilni nalogi. Nujno potrebno je torej, da vloži vsakdo, ki je imel leta 1921 vsaj K 4800— dohodkov pravočasno napoved in sicer do 31. januarja. Kdor tega ne stori bo zadel večkrat na brezobzirne posledice, ker se mu bo davek predpisal po uradnih informacijah in prisilno iztirjal. Knjižico Valentina Žuna pod naslovom: „Dohodnina“ naj si vsakdo nabavi, da bo znal sestaviti pravilno napoved in vpošteval vse dovoljene odbitke. Knjiga Žun, Dohodnina je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in velja 4 dinarje. Istotam se dobi tudi knjižica: Kakšne neposredne davke imamo in kako jih plačujemo. Cena 2 dinarja.
Padanje cen tekstilnemu blagu na Češkoslovaškem. Vsled dviga češkoslovaške valute so padle cene tekstilnemu blagu za 25 odstotkov.
Zlat denar v prometu. Švica bo dala zopet v promet zlat denar, in sicer bo plačevala ž njim uradnike.
Cene vinu padajo pa ne v Jugoslaviji, ampak na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo namreč, da je izvoz madžarskih vin skoraj popolnoma prenehal. Avstrija ne kupuje, zaradi nesrečne valutne razlike, izvoz v Češkoslovaško je pa tudi na vso moč slab. Zadnji teden so ponujali vinogradniki 12 stop. vina po 20—30 madžarskih kron, sladko 13—14 stop. pa po 40 do 42 madžarskih kron.
Cerkvena glasba. J. Miklošič, Slovenska Sv. Maša za mešan zbor priredil p. Hugolin Sattner. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Partitura Dinarjev 8-—, glasovi po Dinarjev 3’—. Pokojni Miklošič je to mašo zložil v letih 1860—70 za moški zbor in so jo posebno dijaški zbori pri šolskih mašah radi peli. Prirejena je bila pozneje tudi za mešan zbor, pa slabo. Naš skladatelj p. Hugolin Sattner je to delo na novo lepo in pravilno harmoniziral in jo s tem rešil popolne pozabljivosti. Skladba je sicer priprosta a vseskozi v pobožnem duhu in v cerkvenem slogu zloženo delo, katero bo na poslušajoče vernike posebno učinkovalo. Priporočamo to lepo mašo vsem našim cerkvenim zborom prav toplo.
Bivši cesar Karl dobi 6 milj. frankov pokojnine. „Echo de Paris“ poroča sklep posla-I niške konference, po katerem bo dobival bivši
trpljenje. Prositi hočem ... Vsemogočnega, naj vam povrne spet ljubo zdravje, če je njegova sveta volja. In če se vam zdi, da ste nepotrebni med svetom, če nimate za koga živeti, nikomur koristiti, ostanite tukaj v bolnišnici ter nam pomagajte pri trudapolnem, težkem poslu. Koliko dela imam za vas.“
Sladek mir se je razlil bolnici po obrazu. Res, lepo bi bilo, tukaj bi še hotela živeti. Ločena, skrita od sveta, ki je grd, poln laži in prevare, poln hinavstva in zlobe. Navdala so jo za hip čustva prej nepoznane, tihe sreče in življenje tukaj se ji je zazdelo krasno, čudovito
—	lepo in polno smisla.
.... Res, lepo bi bilo... prelepo... nič več bi ne slišala govoričenja, klepetanja, obrekovanja .... nikdo bi več ne kazal s prstom za njo.... živela bi vzvišenemu cilju, najplemeni-tejšim idejam... Kako krasna bi bila krona, zaslužena v žrtvah in trpljenju ... Ampak______
„Čujte častita sestra, vse bi bilo lepo, ampak — prepozno bo ...
Natančno in globoko je pogledala usmiljenka bolnico v obraz, v oči, motne in steklene
—	in težka slutnja jo je pretresla ... Ni se varala ...
Čez par dni je splavala duša nesrečne Ane pred Večni prestol.
Minul je ' le celi mesec Novega leta. Ali sem poravnal naročnino ?
5. štev
Morska Straža dne 2. februarja 1922.
cesar Karl od nasledstvenih držav «malenkost“ 6 milijonov frankov letne pokojnine. — Ta „malenkostna“ pokojnina znaša po današnjem kurzu 150 milijonov jugoslovanskih kron na leto. Praga, Dunaj, Bukarest in Belgrad se bodo sicer upirali, ko pa bodo gospodje v Parizu pritisnili malo bolj trdo na telefonski gumb, bo zlezla mali antanti korajža izpod kože, ljudstvo bo plačevalo, Karel in Zita pa se bosta lahko vozila še naprej po kopnem in morju in po
—	zraku. Karte jim bo itak plačalo delavno ljudstvo nasledstvenih držav. — Kakor govorijo zadnja poročila, je naša vlada že pristala v to, da prispeva za vzdrževanja visokorodnega lenuha in 50 trotov iz njegovega spremstva primeren znesek. Vidi se, da imamo v Jugoslaviji res preveč odvišnega denarja, da ga zamore naša vlada svobodno razmetavati v take namene. Postavimo se vendar na stališče: Kdor ne dela, naj ne je ! In čemu mu treba toliko spremstva? Da lažje uganja kake pustolovščine, ki nas bodo ponovno stale nove miljone! Ali se ne zavedajo odgovorni elementi pri državnem krmilu, zakaj mečejo toliko denarja iz državne kase ? Kmalu bomo prišli tako daleč, da bomo Jugoslovani dovolili habsburškemu pustolovcu več apanaže kakor lastnemu kralju in vladarju, ki velikodušno odklanja ponujeno mu povišanje apanaže. Njegov vzgled treba posnemati! Sicer pa je menda naša vlada storila ta korak vsled
—	pritiska „od zgoraj“ — namreč iz Pariza, Londona... —
Število časopisov v naši državi je po
uradni ugotovitvi sledeče: Hrvatska, Slavonija in Medjimurje 223 listov, Srbija in Črnagora86, Slovenija 83, Banat, Bačka, Baranja 42, Dalmacija 41, Bosna in Hercegovina 31. Skupno torej 510 časopisov. Pisanih je v latinici 355, v cirilici 118, nemških je 17, madžarskih 15, ruskih 2, francoskih 2, turški 1. — Zanimivo iz te statistike je dejstvo, da se tiska v latinici 355, v cirilici pa le 118 časopisov.
Olajšanje pri zamenjavi petdinarskih bankovcev (20 kron). — Finančno ministrstvo je sporazumno z Narodno banko začelo z 20. januarjem t. J. jemati iz prometa novčanice državnega izdanja po pet dinarjev — 20 kr<*n. Od tega dne dalje teče desetmesečni rok, in sicer šest mesecev za izmenjanje novčanic pri podružnicah in centrali Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ostale štiri mesece pa se novčanice izmenjajo le pri centrali Narodne banke v Belgradi!. V koristi občinstva je, da te novčanice čimprej zamenja pri podružnicah ali pri centrali Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Da se občinstvu, ki biva v krajih, oddaljenih od središč, (v katerih se nahajajo centrala ali podružnice Narodne banke, olajša zamenjava novčanic po 5 dinarjev
—	20 kron, je generalna direkcija državnega računovodstva izdala naredbe in potrebna navodila vsem državnim blagajnam in davčnim uradom, da posredujejo pri izmenjavi teh novčanic.
Obvezni prazniki v Jugoslaviji. Vsled raznih vprašanj, kako se praznujejo prazniki raznih veroizpovedanj in državni prazniki v naši državi, razglaša ministrstvo za socialno politiko, da je to vprašanje rešeno z zakonom o zaščiti delavcev. Po predpisih tega zakona mora v podjetjih obligatno počivati delo edino ob nedeljah in na dan 1. decembra vsakega leta. Praznovanje vseh ostalih cerkvenih in državnih praznikov je prepuščeno medsebojnemu sporazumu med delavci in podjetniki.
Svoboden izvoz iz Rum unij e. Iz Ru-munije se more izvažati brez plačevanja izvozne takse: bombaž, pesek, mineralije, rum, likerje, sir, razne kisline, sodo lesne izdelke in nekatere druge predmete.
D o pisi
Gornja Radgona. (Občni zbor Kmetij-skeaa bralnega društva.) V nedeljo, dne 29. januarja se je vršil v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni letni redni občni zbor Kmetijskega bralnega društva. Udeležba ni bila ravno sijajna,, vendar se je zbralo Jepo število zborovalcev, ki sv z zanimanjem sledili programu in z odobravanjem posameznih poročil pokazali, da se zavedajo važnosti društva. Občni zbor je otvoril ob pol 4. uri predsednik društva g. Matjaš Kavčič, ki se je v kratkih in iskrenih besedah spomni! prominulega častnega člana in ustanovitelja društva pok. g. Janko Peicla, katerega naj ohranimo v blagem spominu. Navzoči so zaklicali:' „Slava!“. Nato so poročali posamezni odborniki o delu društva in odsekov. Po poročilu tajnika je bilo v pretečenem poslovnem letu 9 prireditev, ki so bile vse jako lepo obiskane in ki so prinesle nekaj dohodkov, s katerimi so se krili tekoči izdatki za knjige in časopisje. Knjig se je pročitalo 1500. Čitalnica vzdržuje
mnogo časopisov. Sej je bilo društvenih 6, razun sej odsekov, ki so se večkrat vršile. Po poročilu blagajnika g. P. Potočnika se je društvo v preteklem posl. letu denarno nekoliko opomoglo. Poročilo je ugodno. Po poročilu je blaga nik posvetil par iskrenih besed mladini, da naj pridno čita katoliško časopisje in dobre knjige. Nato se je določila članarina po 2 din. letno za vsakega člana, kar gotovo ni veliko pri današnjih razmerah. Nato se je predlagala listak odbornikov. Izvoljen je soglasno stari društveni odbor. Po končanih razpravah je povzel besedo g. župnik A. Kocbek, ki je v iskrenih besedah in zelo prepričevalno govoril o dobrem in slabem tisku in o velikanskem pomenu dobrega čtiva za naše ljudstvo in njegovo duševno izobrazbo. Navajal je lepe vzglede iz zgodovine in pozival vse navzoče, naj agitirajo za dobro časopisje in dobre knjige. Oboje se dobi ceneje, kakor se potroši dandanes za alkohol in brezsmiselne zabave in plese. Lepo predavanje je napravilo zelo prijeten vtis. — Ker je bil dnevni red izčrpan, se je eno uro trajajoči občni zbor zaključil. — Kmetijsko bralno društvo se lepo razvija in ima zelo delavne odseke. Člani se z veliko vnemo istega oklepajo in je na ta način njegov razvoj že vnaprej zasiguran. Vsak član naj pridobi še enega člana. Na delo za krščansko prosveto!
Gor. Radgona. (Prireditev.) V nedeljo, 12. t. m. popoldne po večernicah se vrši v dvorani Posojilnice občni zbor Dekliške zveze, pri kateri priložnosti bodo predstavljala dekleta šaloigro „Čarovnica". Vstopnina tn drugi vspored se bo pravočasno naznanila. Prijatelji dekl. organizacije dobrodošli !
Modrost pa taka! Na vprašanje poslanca Roškarja, zakaj morajo kaplani in mežnarji od priberačenega vina plačati trošarino takoj, še preden so kaj prodali, se je odrezal gospod minister, da za spré-membo te naredbeni zakonite podlage. Čujte, čujte, kaj ta Salamon vsega ne zna! Torej za spremembo naredbe ni zakonite podlage, za naredbo pa Je bila. To so pojmi. Kdo jih razume? Še pač nismo dorasli Balkancem. — Iz verodostojnega vira vemo, da so nas ovadili naši ljubezni in demokrati, ki drugega posla ne razumejo kakor tožiti svoje sopleme-tjjake. Radi bi videli tožni groš, ki so ga prejeli za svoj časten postel.
Dar požarnikom. Vič. g. Maks Ašič in g. Neudauer sta ob priliki nekega po-seta v Stavešincih darovala 220 kron za Prostovoljno gasilno društvo Očeslavci— Ivanjci—Ivanjševci, za kar se darovalcema izreka prisrčna zahvala.
Radinci. Izjava. Na prošnjo prizadetega izjavlja podpisano uredništvo, da le g. Karol Jurjevič, trgovec v Radincih, št. 2 nikakor ni pisec notice o kopališčnih razmerah v Radincih, niti ni v najmanjši zvezi z dopisom, katerega smo prejeli od čisto druge osebe. — Uredništvo „Murske Straže“.
Radinci. V dopolnitev dopisa o spremembi zdraviliškega vodstva se z gotovostjo konstatira, da je mišljeni mediciner Werner Höhn, ki se poteguje za vodstvo zdravilišča se vojskoval v avstrijski vojski proti nam in sicer na koroški fronti, kjer je aktivno služil pri bataljonu visokošolcev. Opozarjamo merodajno oblast na to razkritje ter povdarjamo, da nikakor ne gre, da bi človek s tako preteklostjo igral pri nas važnejšo vlogo. — Druga verzija, ki se tiče zasedbe tega važnega mesta pa pravi, da ima znani radgonski renegat dr. Kamniker svoje prste zmes in hoče svojega agenta dr. Soltisa postaviti v Radjnce, da bi imel potem ugodnejša tla za svojo nam sovražno propagando. (Iz tega poročila zopet vidimo, kako drzni so Nemci. Kdaj bi Slovencu pod Avstrijo padlo kaj sličnega v glavo? Da, da — premalo radikalnosti je v nas! Ven s plevelom! Uredn.)
Kapela. V nedeljo dne 5. februarja po večernicah se vrši v kapelski šoli redni o6čni zbor bralnega društva in izredni obč. zbor tel. odseka „0rel". Prijatelji in somišljeniki so vabljeni k obilni udeležbi.
Odbor.
________________________________ 3.	Stran
Podružnica Jugoslovanske Matice v Gornji Radgoni ima v nedeljo dne 5. februarja 1922 ob pol 11 uri v občinski pisarni svoj redni občni. Vspored: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora.
3.	Volitev odposlancev V pokrajinski zbor.
4.	Slučajnosti.	Odbor.
Kapela. (Dopis iz Ljubljane.) Janez Ev. Štuhec, o katerega aretaciji poroča predzadnja „Murska Straža“, je pred nekako desetimi leti deloval na enak način tudi v Ljubljani. Za večje svote je opeharil takrat več ljubljanskih duhovnikov pod pretvezo, da pojde misijonark v tuje dežele. V Ljubljano je prišel takrat pod pretvezo, da bo študiral gimnazijo in sicer, ker je bil že okrog 20 let star, privatno. Toda takoj v začetku svojega bivanja v Ljubljani, je zasledoval cilje, kako prhi po nepošteni poti do denarja. Tako je ponaredil tudi na ime nekega premožnega trgovca menico za več tisoč kron jn le malo je manjkalo, da mu neka tukajšnja banka takrat ni nasedi i Bilje silno hinavski človek ter je znal skrbno skrivati svoj pravi značaj. Uganjal bi takrat še nadalje slične posle, toda stranke, pri katerih je stanoval, so tudi zaman čakale na plačilo za hrano in stanovanje, ter je konečno izginil brez slovesa. Na ta način je bil ovaden policiji, katera je dognala v njem po-narejalca zgoraj omenjene menice ter ga izročila sodišču, kjer je bil obsojen v več-mesečno ječo. Vidi se, da ga takratna kazen ni spametovala. Kljub temu je bil^Joločen za sekvestra več posestev. Vidi se, kako napačno e postopala vlada, ker ni bila pri izbiri sekvestrov dovolj rigorozna ter ni proučila predživljenja posameznih sekvestrov. (NB. Ni naš namen, vlačiti osebnosti na dan; ker pa je predstoječem slučaju oškodovanih precej posestnikov, je potrebno, da se o takem človeku poroča stvarno in brez drugih namenov. Uredn.)
Ivanjševci. Nemila smrt je pretrgala nit življenja mlademu nadebudnemu duhovniku č. g. Franu Pauliču iz Ivanjševec. Lotila se ga je takozvana „hitra jetika", katere kal si je prinesel iz fronte. Mladega duhovnika — domačina ohranimo v blagem spominu!
Veržej. Dekliška zveza v Veržeju priredi v prostorih Marijanišča dne 12. februarja sledeče predstave: „prikazen lurške Matere božje“ prizor v enem dejanju. Petdejansko igro „Med trnjem in osatom“ in veselo predpustno enodejanko „Bodi zadovoljen s svojim stanom“. — Vstopnina: I. sedeži 3 din., II. 2 din. in III. 1 din. Stojišča pol din. — Predprodaja vstopnic v Veržeju v trgovini Mar. Koroša; v Stari-novi vasi v gostilni Prelog.
Ljutomer. V času streljanja kozlov so nam kar čez noč potegnili iz prometa petdinarske novčanice z vljudno pripombo, da jih državni uradi sicer ne sprejemajo, pač pa da jih sprejemajo podružnice Narodne banke. To je birokratizem najhujše stopnje. Kako naj kmečki ljudje našega okraja hodijo posamič s svojimi 5 din. novčanicami v Maribor, kjer se lahko po 2 dni nastavljajo pred Narodno banko ? Evidentno je, da je ta najnovejša odredba velika brez-glavost. Državni uradi se ne zavedajo, kaj je njih dolžnost. Njih dolžnost je v prvi vrsti čuvati avtoriteto države. Če bodo drž. uradi storili svojo dolžnost in izdali pametne uredbe za izmenjavo teh ali onih bankovcev, se ne bodo pojavljali raznobarvni hujskači, ki iz takega neresnega postopanja kujejo svoj nečedni kapital. (PS. Medtem je že prišla naredba, ki urejuje izmenjavo kritičnih novčanic. Uredn.)
Vojaštvo in slov. časopisje. (Dopis). Zelo značilna za našo voj. upravo so pisma slovenskih vojakov, ki se tožijo, da jim vojaška oblast zabranjuje čitanje slov. časopisja brez razlike strank, katerim pripadajo. To je, milo rečeno zelo nazadnjaško postopanje in smo o zadevi obvestili naše poslance, da na merodajnem mestu posredujejo. Jako razumljivo bi bilo in upravičijo, ako bi vojaška oblast pazila na ono časopisje, ki očitno rovari proti redu in državljanski disciplini; časopisje pa, ki razširja ljubezen do domovine in povdarja naše državno jedinstvo pa zasluži, da ga vojaška oblast vsaj toliko respektira, da nam ne stavi takih ovir. Slovenski fant, ki; živi takorekoč — dokler se ne privadi — v tujini, nujno potrebuje zdrave duševne hrane. Kje pa jo naj dobi drugod, kakor v poštenem časopisu ! Za danes veljaj odkrita beseda : Tako postopanje nikakor ne more utrditi vere in ljubezni v autoriteto države, ki na tak aboten način krati najpriprostejše pravice svojih državljanov!
Obmejni Slovenci! Žrtvujte ob priliki društvenih prireditev kako svotico za Obmejni tiskovni sklad!
Gos odarr tvo
Ocena vin na ljubljanskem vinskem sejmu.
Ker povodom vinskega sejma v Ljubljani od 3. do 12. septembra, spričo velikega števila vinskih vrst (zastopanih je bilo 134) in radi preobilice drugih nujnih poslov, ni bilo mogoče priobčiti celotne ocene razstavljenih vin, temveč omeniti le specijalitete naših vinskih gora, in ker so se vsled tega čutili posamezni udelež-niki užaljenim, češ da-se ni navedlo tudi njihovih izbornih vin, naj mi bo dovoljeno v naslednjem zadevo še nekoliko pogreti.
V	svrho točne ocene na sejmu zastopanih vin je treba pred vsem iste razdeliti vsaj v dve veliki skupini, namreč: I. Kvalitetna ali steklenična vina (ki so sposobna, ali še le bodo sposobna in vredna, da se jih polni v steklenice) in II. Namizna vina (ki služijo v navadni konzum). Vsaka skupina je potem deliti v dve podskupini in sicer 1. v sortna vina (vina iz samo ene grozdne vrste), 2. v mešana vina (vina iz večih grozdnih vrst). Vsaka podskupina se spet deli v letnike, v katerih se je dotično vino pridelalo.
Vsak letnik in vsaka skupina vina se mora zase presoditi in oceniti.
V	svrhe vinskega sejma je pa bilo potrebno, da so se vsa vina ocenila v prvi vrsti po prodajni ali tržni vrednosti in se tedaj ocene, ki so se svojčas objavile, nanašajo le na vrednost posameznih vin v primeri z drugimi, na sejmu zastopanimi, in to je bilo krivo, da se sicer prvovrstna namizna vina, ki so pa naravno cenejša, niti omenila niso. Sploh ni bilo mogoče prinesti za časa sejma obširnih poročil, ker jih časniki niti sprejeli niso.
Če pa razdelimo vsa na sejmu razstavljena vina v goraj navedene skupine in pod-
skupine in precenimo vsako skupino zase, se dobi nižje stoječa slika, katero si intesenti blagovolijo razvozljati na podlagi svojčas izdanih katalogov vinskega sejma, ki so še na razpolago pri odseku, proti povrnitvi lastnih stroškov (4 K za komad v znamkah).
Označba 17 d, 30 a itd. kaže na številko v katalogu, pod katero se nahaja vpisana dotična vrsta vina, v oklepaju pristavljena številka pa (n. pr. (3), (5) itd.) oceno dotičnega vina. Pri oceni so se namreč rabile številke „0 do 5“ za označbo kvalitete vina in sicer „0“ za vina s pogreški, ki so bila izključena iz sejma, „1“ za najslabšo, „2“ za boljšo itd. stopnjevaje do „5“ za najboljšo vino v dotični skupini.
Kdor se interesira za detajlni cenik vin, naj se obrne na naše uredništvo, kjer je tozadevni Katalog na razpolago.
Dohodki kolekovine znašajo v mesecu novembru 1921 24,634.267 Din., medtem ko so znašali v novembru 1920 12,985.135 Din.
Pridna moina
dekla
30 do 40 let stara, z dobrimi spričevali, se od 1. do 15. sušca pri trgovki Ivani Horvatič v Križevcih pri Ljutomeru v službo sprejme, plača po dogovoru. ,
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid“. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna stekleniea skupaj z zamotom in poštnino za 4 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica do* ja, Elsatrg št. 326, Hrvaško.	aa
Pozor mlinarji ! !
Proda se mlin na Ščavnici s 3 kamni tudi se dela olje iz vsake vrs-e semenja; mesi se z ni; Sinom. Stoji pri okradi cesti, stavljen 1899. leta, odaljen od železnice eno uro; zraven sta dva orala njive, več pove posestnica Trstenjak Maria pri Sv. Jurju ob Ščavnici pri Ljutomeru.
Proda se
zaradi preselitve lepo
posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, vinograda, sadonosnika, njiva in gozd, skupaj 6 oralov. Proda se s pohištvom vred. Martin Grosman, mizar, Okoslavski vrh štev. 32, pošta Sv. Jurij ob Šč.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard DuSasiec, Zagreb, SkladiEče Strocsmayerjeva ul. 10.
Z volčja psa
čiste pasme, eden star 1 Vi leta, drugi 7 mesecev, dobra čuvaja, za Drodatì. — Mildebrand, Statina-Ra> d itici.
Klobuke
vsake vrste ima na prodaj J. Postružnik klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
• ••
• o *
• • • • • • • • • • • • • • 99 99 99 99
:: ROM
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Slovenijo
Fran Hočevar, Moste, p. Žirovnica, Bor.
mm o • et
to • •
• •
£•	Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti	25
55	dobro pokrito streho, sigurno proti dežu,	• *
toči, snegu, požaru in viharju zahtevajteoferte *» » __
Vabilo
na
ustanovni občni zbor
gremija trgovcev za celo ljutomersko okrajno glavarstvo ali pa eventualno za celi Gornje Radgonski sodni okraj, ki se vrši dne 14. februarja 1922 ob 10 uri predpoldan v gostilni g. Albert-a Horvath v Gornji Radgoni.
Dnevni red.
1.	Otvoritev ustanovnega občnega zbora s kratkim poro-
čilom o potrebi trgovske organizacije.
2.	prečitanje pravil,
3.	vpisanje članov,
4.	sprejem pravil,
5.	volitev načelnika in odbornikov,
6.	slučajnosti.
Vsak trgovec, ki se zaveda svojega poklica, se bo gotovo udeležil tega občnega zbora, ker zares bi bilo žalostno, da bi ostali trgovci ravno samo v ljutomerskem političnem okraju brez organizacije.
V slučaju, da se Ljutomeržani nebi hoteli priklopiti k naši organizaciji, bi lahko imeli v Ljutomeru podružnico. Posebno važno je za trgovce iz ljutomerskega okraja, da se tega zborovanja udeleže, kjer lahko stavijo svoje predloge.
K zborovanju naj vsakdo prinese seboj obrtni list kot legitimacijo. Gornja Radgona, dne 30. januarja 1922.
Pripravljalni odbor.
Licitacija.
v nedeljo, 12. februarja 1922 se bo prodajala na
prostovoljni dražbi v hiši Št. 7 na Spodnjem grisù v G. Radgoni
raznovrstna premična zapuščina
umrle rodbine drja.« Gorički kot razno pohištvo, stenske Ure,
podobe, kipi, svetilke, knjige, sodi, posoda
I. ta d.
Natančen popis premičnin in najnižja izklicna cena je razvidna iz seznama, nabitega na goraj navedni hiši.
Vsak zdražitelj ima celo kupnino takoj v gotovini plačati^ zdražbane predmete 'pa istotako nemudoma odvzeti, ker se sicer za nje ne prevzame v nobenem oziru nikake odgovornosti.
Zažetek dražbe ob poi 9. uri.
Ako do 12. ure ne bo končana, se prekine do xk2. ure popoldne in potem zopet nadaljuje.
Dražba se vrši natančno po vrstnem redu seznana ter se izjeme ~ morejo dovoljevati.
Med za dražbo določenimi predmeti se nahaja velika dobro-ohranjena srebrna ura pod steklenim pokrovom velike starinske vrednosti. Ako najvišji ponudek za to uro ne doseže zaželjenega zneska se pridržuje pravica, domik odreči.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
• ‘
I
I
r. sadr. z neom. z.
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4°lo Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu;
daje posojila na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prošnje za vknjižbo posojil brezpialno; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; posreduje pri izmenjavi tujih valut ttujega denarja j, vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasni i in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavni! od 8.—12. ure.
18
0
1
i
Uradni prostori v lastni hiši, glavn; Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593.
osta št. 14 ob kolodvoru.
Telefon št. 3.