Poštnina plačana v gotovini
Cana Din V-
Stev. 118
V Ljubljani, ponedeljek 27. maja 1940
Leto V
Današnji dan je na zahodnem bojišču poteke! le v manjših spopadih:
Glavne sile se še niso udarile
Francozi pravijo, da so nemški „rokav" stisnili, Nemci pa trdijo, da čezdalje bolj zožuiejo obroč okrog zavezniške vojske v Belgiji in severni Franciji
Pari*, 26. maja. Havas: Uradno poročilo t dne 26. maja zjutraj pravi: Sovražnik je izvedel Teč napadov na vse naše fronte. Njegovi napadi se niso posrečili. Krajevne borbe, ki so se bile ob Sommi, so se končale v našo korist in so naše čete zavzele nove prehode čez reko. Ob reki Mouse je živahno delovalo topništvo na obeh straneh. Hud sovražni napad smo odbili v okolici Longvjja.
London, 26. maja. o. Angleško vrhovno poveljstvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Danes ni bil izveden noben nevarnejši napad na britanskem bojišču. Sovražnik je začel z močnim napadom proti belgijskim četam na naši levici. Naše čete so takoj odšle na pomoč zavezniškim četam. Na tem delu bojišča so bili težki bombni napadi na mesta in v zaledju teh pokrajin. V zadnjih štirih dneh ni morala angleškega vojaka popolnoma nič upadla. Angleži se še vedno izredno hrabro bojujejo. Včeraj je en naš tank uničil 7 sovražnih oklepnih voz.
Pariz, 26. m->ja. Havas: V pokrajini Courtrai *o bili odbiti vsi nemški napadi. Davi so se Francozi še borili t Boulogne. Callais še ni bil napaden.
London, 26 maja. Havas: »Sunday Graphic« piše, da se francoski vrhovni poveljnik Weygand ni vdal zahtevi, da bi stalno poročal o posameznih obdobij bojev, ali o katerihkoli drugih svojih ukrepih. Tako je Francija ostala 70 ur brez podrobnih poročil z bojišč, zato pa je francosko vodstvo skrilo svoje tajnosti in sovražnik ne more vedeti, kjer general Weygand pripravlja svoje udarce. Na koncu list naglaša svoje zaupanje v preizkušen« metode generala Weyganda.
Pariz, 26. maja. b. S francoske uradne strani potrjujejo novico, da je general Weygand v petek odpotoval z letalom na flandrijsko fronto, kjer se je sestal z zavezniškimi generali in izdal svoja povelja. Potem se je na nekem rušilcu vrnil skozi Kanal na Francosko in odletel z letalom v Pariz. Takoj po svojem prihodu v Pariz je Weygand imenoval sedem novih divizijskih in brigadnih poveljnikov.
Pariz, 26. maja. Havas: Glavni poveljnik francoskih letalskih sil general Vuillemin je svojim četam izdal naslednje povelje: Častniki, podčastniki in vojaki zračnih sil! Od začetka petnajstdnevnih bojev se izčpujete, ne da bi gledali na dan in noč, in zmagovito kljubujete sovražniku, dasi je po številu močnejši. Vedel sem, da lahko računam na vas. Danes je nastopila odločilna ura. Naše nebo mora ostati francosko.
London, 26. maja. o. Iz Londona poročajo, da se zavezniške čete še vedno drže v Calaisu. Tu se pred mestom odigravajo krvavi boji. Zavezniškim četam se je posrečilo doslej vsak nemški napad c uspehom odbiti. Nemci vedno znova in znova napadajo in dobivajo pri vsakem napadu nove okrepitve, pa jim do sedaj kljub temu ni uspelo zavzeti Calaisa.
London, 26. maja. o. Z današnjim dnem je nastopila v angleški vojski sprememba. General Ironside je bil postavljen za vrhovnega poveljnika narodne obrambe. General John Dill, bivši podpoveljnik imperialnega generalnega štaba, je zavzel njegovo mesto. General Walter Kirke, sedanji poveljnik domače obrambe, je podal ostavko. To spremembo v londonskih krogih pripisujejo novemu vojaškemu položaju in potrebi, da urede novo obrambo Anglije zaradi verjetnosti sovražnega vdora.
TVashington, 26. maja. b. Prvič po 14 dneh je ] objavila danes ob dveh »Columbia Broadcasting Corporation« ugodna poročila iz Londona in Pariza, v katerih se poudarja, da so zavezniki pristopili k taktiki premikalne vojne. Uspehi sicer še niso veliki, vendar se lahko reče. da se zavezniška vojska nahaja na potu k zboljšanju. V ' zadnjih 48 urah Nemci niso napredovali tako ka- | kor so nameravali.
London, 26. maja. AA. Reuter: Ministrstvo za *
informacije objavlja: Nihče v državi naj ne pričakuje od naših vojakov v Franciji prav nobenih podrobnosti v poročilih. Tudi sovražnik pričakuje objavo takih vesti. Objava bi v današnjem trenutku pomenila žrtvovati življenje mnogih ljudi. Nihče v Angliji naj ne želi dobiti vesti za ceno kateregakoli angleškega, francoskega ali pa belgijskega življenja. Vsi moramo potrpežljivo čakati z zaupanjem na trenutek, ko se bodo vesti mogle objaviti brez nevarnosti.
Vesti 27. maja
Nemci so z letali bombardirali pristanišča ob Rokavskem prelivu
Glavni stan vodje rajha, 26. maja. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: V Flandriji smo v pokrajini Artois nadaljevali z napadom proti sovražnim silam, ki so tam obkoljene. Napad se vrši na vsej fronti in se obroč vedno bolj zožuje. Na gotovih točkah se sovražnik še močno upira. Da bi se ta odpor čimprej zlomil, so se naše zračne sile na mnogih mestih udeležile borb. Na bel-gijsko-francoski morski obali so nemške letalske sile ponovno bombardirale Zeebrugge, Ostende in Dunquerque. V Ostende je zaradi bomb nastal požar v smodnišnici in pomorskem arzenalu. Težko poškodovana je bila neka sovražna transportna ladja. Ponoči med 24. in 25. majem so naše letalske sile izvedle mnogo napadov na številna letališča na angleškem vzhodu in jugovzhodu, pri
čemer so naša letala zabeležila uspešen rezultat. V okolici Calaisa sta bili poškodovani dve veliki trgovskih ladji po 5000 ton, dve manjši trgovski ladji in ena vojna ladja. Na južni fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Tam so naše letalske sile napadale posebno železniške proge, položaje sovražnih baterij in zbiranje čet, posebno po gozdovih. Sovražne izgube dne 25. maja znašajo 59 letal, od katerih je bilo sestreljenih v borbah v zraku 19, 17 pa na tleh. Od naših letal se jih 19 ni vrnilo domov. Pri Narviku so nemški bombniki zadeli vel’ko vojno ladjo in neko križarko s težkimi bombami, ki so povzročile požare. Včeraj se je večje število planinskih lovcev s padali spustilo na tla pri Narviku, da okrepijo nemške čete
Angleži pravijo, da so njihova letala neprestano razbijala sovražnikovo zaled|e
London, 26. maja. Havas: Angleško letalsko ministrstvo sporoča: Preteklo noč so naša bombna letala z obsežnimi operacijami nad severnim delom Francije in nad južnim delom Belgije in drugod bombardirala vojne kolone, transporte, zbiranje nemških čet, ceste, železniške proge, mostove in druge važne objekte. V teh krajih so po bombardiranju nastali veliki požari. Po teh napadih se tri letala niso vrnila na svoja mesta- Ves dan so bombna letala dajala veliko jx>moč belgijski, francoski in angleški vojni sili. Angleška letala so neprestano letala nad borbnimi četami in nad severno francosko obalo. Po dospelih poročilih je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal, dočim je izgubljeno samo eno angleško letalo. Francoska letala so včeraj napadla nemške bencinske zaloge pri Rotterdamu. Veliko število bomb je padlo na ki so se vžgali. Angleški pilot, ki se
žala, da bi bombardirala kolono, se je pojavilo 15 nemških letal, ki so se spustila v borbo z našimi letali. Ko so pa Nemci opazili novo skupino angleških patrolnih letal, ki so prišla na pomoč, so pobegnili. Ta formacija je uro pozneje napadla tretjo sovražno kolono, na katero ie vrgla nad 150 bomb. Mnoge bombe so svoj cilj zadele naravnost. Pozneje so naša letala napadla sovražne protiletalske baterije, medtem k oje druga formacija bombardirala nemške motorizirane kolone in ka-mijone, ki so vozili strelivo in življenjske potrebščine. Opazilo se je, da je velika bomba padla sredi skupine avtomobilov, ki so bili na poti. Zvečer so bombniki kljub hudemu ognju sovražnih letalskih baterij in sovražnih letal porušili važen most. Vrgli so več ko 300 bomb. V okolici mosta so nastali hudi požari. Vsa letala, ki so se udeležila teh operacij, so se vrnila v svoja oporišča. Pri vseh teh bojih so bila nalahko zadeta nekatera le-
rezervoarie,
je udeležil tega napada; je izjavil, da so rezer-	,'TM 'e" .^JI"	naianKO z^eta nekatera I
voarji še goreli, ko so angleška letala ponovno •	’	raT1len Pa le bil samo en angleški letalec,
priletela nad Rotterdam. Vsa letala so se vrnila domov. Bombna letala obalske obrambe so za-sledila nemški motorni čoln pred nizozemsko obalo, ga napadla tako, da se je čoln v 10 minutah potopil. Angleški bombniki so napadli sovražne motorizirane enote v severni Franciji. Naša letala so izvedla včeraj celo vrsto napadov v vseh krajih severne Francije od zore do noči. Eskadrila bombnikov je napadla sprevod 40 sovražnih avtomobilov na nekem cestnem križišču. Bombe so ]>o-vzročile velik požar na sovražnih vozilih. Drug oddelek letal tipa Blenheim je napadel nemško motorizirano kolono. Ko so se prva tri letala pribli-
Določbe jugoslovansko-ruske trgovinske pogodbe
Obe driavi dajeta druga drugi največje ugodnosti glede carin in ostalih dajatev pri uvozu
Trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo In Sovjetsko Rusijo, ki je bila med našim in sovjetskim zastopstvom sklenjena in podpisana dne 11. maja t. 1., je ministrski svet zdaj uzakonil s posebno uredbo, katere § 1. določa, da se odobrava gornja pogodba o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in SSSR ter dopolnilni protokol.
V svojem uvodu pogodba navaja, da je do nje prišlo na obojestransko željo, da se zboljšajo medsebojni trgovinski odnošaji med obema državama ter da se ustvarijo trajni pogoji za medsebojno sodelovanje. V glavnem pa pogodba sama vsebuje sledeče:
Poljedelski in industrijski proizvodi s področja «ne od pogodbenih stiank in njihov uvoz na področje druge pogodbene stranke se ne bodo obremenjevali z višjimi uvoznimi carinami ali drugimi dajatvami ali davki od tistih, ki se plačujejo pri uvo-tu sličnih proizvodov katere koli tretje driave. Obe ttranki se prav tako strinjala, da druga z drugo zavarujeta režim največjih olajiav v pogledu uvoznih carin ali drugih dajatev, ali davkov, ki se plačujejo pri izvozu blaga. Razen tega obe stranki zagotavljata režim največjih olajiav glede načina plačevanja carin, tarifikacije, klasifikacije blaga, tolmačnje carinskih tarif, večjih carin, eksporta, pretovarjanja in vsktadiičenja blaga.
Poljedelski in industrijski proizvodi ene od pogodbenih strank, ki se bodo prevažali čez področje ene ali katere tretje države, se pri uvozu na področje druge stranke ne bodo obremenjevali s taksami ali dajatvami, ki bi bile višje od taks, s katerimi bi se obremenile, če bi se uvažale neposredno iz države svojega porekla.
Za notranje takse ali dajatve, ki se plačujejo ali se bodo plačevale na področju ene od pogodbenih strank v korist države, krajevnih oblasti ali društev za proizvodnjo, prevoz, nakup, prodajo ali uporabo blaga, se ne morejo obremenjevati proizvodi druge pogodbene stranke v višji meri ali na težji način, kakor slični proizvodi države, ki uživa največje ugodnosti.
Do sklenitve veterinarske pogodbe se bo uvoz iive živine in živinske proizvodnje iz ene od pogodbenih strank pri uvozu na področje druge pogodbene stranke ali pri tranzitu skozi njo, uredil z njeno notranjo zakonodajo in predpisom. Na uvoz, izvoz in tranzit semen in rastlin ene od pogodbenih strank se bo izvajal režim naj večje ugodnosti.
Ladje pogodbenih strank in njih»v tovor bodo uživale v pristaniščih druge stranke pri vhodu, izhodu in ves čas zadrževanja v njihovem območju največje ugodnosti tako glede taks katere koli vrste, ki se plačujejo za račun in v korist države, javnih obl»«ti, uradnih oseb, koncesionarje* ali različnih ustanov, kakor, tudi v pogledu pristajanja ladij na določenem mestu, za vkrcavanje in izkrcavanje v pristaniščih in lukah, zalivih, izlivih rek, izkoriščanje ugodnosti pilotaže, pregibnih mostov, naprave signalov, svetilnih naprav, ki služijo za označevanje plovnih voda, dvigal, skladišč, ladjedelnic, dokov, delavnic za popravila, kakor tudi v pogledu vseh formalnosti naredbe administrativne, carinske in druge, katerim so podvržene ladje, njihova posadka in tovor.
Nadaljevanje na 2. strani.
Pogaranla med Italijo in Anglijo
London, 26. maja. o. Angleški delegat Wil-fred Greene, ki se je v Rimu pogajal glede nadzorstva nad tihotapstvom, se je vrnil nocoj v London. Predloge, ki jih je stavila Italija Angliji, smatra Greene za zadovoljive in bo na tej podlagi mogoče začeti s pogajanji za pogodbo. Angleški in italijanski predstavniki sestavljajo sedaj ▼ Rimu posamezne točke, katere bi prišle v poštev pri angleško-italijanskih pogajanjih za nov sporazum glede nadzorstva nad tihotapstvom na morju.
Vatikansko mesto, 26. maja. b. Kardinal Ma-glione je poslal vsem predstavnikom tujih držav pri sv. stolici spomenico, ▼ kateri jih poziva, da v primeru vstopa Italije v vojsko prenesejo svoje sedeže v notranje Vatikansko mesto.
Portugalski ministrski predsednik Salazar je imel na včerajšnji izredni seji portugalskega parlamenta velik govor o priliki zaključka konkordata s sveto Stolico in sporazuma o misijonih. Salazar je poudaril, da ta konkordat odgovarja nalogi Portugalske v svetu in zgodovinskim linijam portugalske politike. Država se ne bo vtikala v delo cerkve, če se cerkev ne bo vtikale v politiko.
Na finsko mejo se je pripeljalo na postajo Verdsile 1200 Fincev, ki so ostali v onih krajih, kateri so bili priključeni Sovjetski Rusiji. Sovjetske oblasti so dovolile, da se preselijo na Finsko.
V bližini mesta Abos na Finskem se je prevrnil
v jezero avtobus, ker so se pokvarile pnevmatike. Pri (eni je izgubilo življenje 17 ljudi.
Danes so delali v vsej Angliji delavci in drugi uslužbenci za dosego zinage. V vseh angleških cerkvah so bile molitve za zmago zaveznikov. V raznih tovarnah delajo danes celo ženske, in sicer brez vsakega odmora.
Bolgarski vojni minister je predložil bolgarskem« sobranju zakonski predlog o reorganiziciji bolgarske oborožene sile. Po tem načrtu se predvideva tudi mobilizacija vseh Bolgarov od 17. do 65. leta.
Italijanski zunanji minister Ciano se je na križarki »Garibaldi« vrnil iz Albanije v Brindisi. Z njim so se vrnili tudi ministri za ljudsko zobrazbo, prosveto n korporacije. — Ciano je s svojimi tovariši takoj nadaljeval pot v Rim, kamor je prispel ponoči.
Švicarska časnikarska agencija poroča, da se je včeraj začelo ob zori veliko topniško streljanje v Zgornji Alzaciji nedaleč od Basla, in da je trajalo ves dopoldan. Nemci so na francosko streljanje odgovorili s svojimi topovi iz trdnjave Istein.
V nedeljo dopoldne je predsednik italijanske vla-
de Mussolini izročil na slovesen način denarne nagrade 82 kmetom, najstarejšim poljedelcem, ki se nahajajo že več kot 100 let na svojih kmetijah. Mussolini je izrazil pri tem svoje zadovoljstvo, da mu je mogoče na ta način javno dati priznanje za zvesto obdelovanje zemlje. Med odlikovanci je dobila nagrado tudi rodbina, ki živi na svojem posestvu že več kakor 12 stoletji
Francosko poroclo
.... Pa™’ 26. maja. J. Havas. Nemški napadi so bili izvedem ob reki Lys na sektorju, ki ga držijo’ belgijske čete v Courtraiju in nekoliko na jugu. kjer držijo črto francoske čete. Ti napadi so bili izvršeni z izredno velikimi sredstvi. To je Ml napad velikega štila s pomočjo številnega topništva, oklopnih voz in letalstva. Ofenziva je trajala ves včerajšnji dan. Zvečer se ie po močnem protinapadu belgijskih in francoskih čet položaj na tem redu fronte popolnoma popravil. Zavezniške čete so dosegle nesporno taktične uspehe. Vojaški kro gi smatrajo to kot dokaz, da je morala čet odlična da so se čete navadile na teren in na nova nemška napadalna sredstva. Vsak nemški napad se jt izvršil s tremi napadalnimi vrstami na široki črti od 10 do 15 km. Neuspeh nemškega napada je posledica pravelike širine fronte in nezadostnega števila čet, kar je veljalo Nemce tudi velike izgtfc be. V smeri proti zapadu ni bilo nobenih velikik sprememb. V pokrajinah Valenciennesa, Cambrai-ja in Arrasa se borbe nadaljujejo, vendar beležijo precejšnje pojenjavanje. Smatrajo, da pošiljajo Nemci v to pokrajino številno pomoč z vojaštvom in blindiranimi vozovi. Sličen je položaj turii 8P. vernozapadno od Arrasa, ni velikih borb. Francozi še vedno držijo Boulogne. Borbe v smeri proti Calaisu se razvijajo poj>olnoma na jugu tega pristanišča, ki ni neposredno ogroženo. Vsa črta od Sorame do zapadno od Amiensa se nahaja pod kontrolo francoskih čet. Vzhodno od Amiensa naše čete napredujejo ob reki, čistijo zemljišče in zavzemajo drugo za drugo prehodne točke Čez reko. Med Somnio in Nemyjem se ni zgodilo nič, kar bi bilo treba omeniti. To velja tudi za odsek nied Aisno in Meuso. V sektorju gornje Argone, kjer so Nemci pred tremi dnevi izvršili napad, se je položaj pomiril, ker je francosko topništvo skrajno ostro streljalo na nemške čete, ki so imele hude izgube. V sektorju Montmedyja, ki je kakor znano skrajna točka Maginotove črte, so poskušali Nemci s hudim napadom g celo divizijo in poskušali prekoračiti reko Sier, ki se izliva v Meuso pri Sedanu. Tudi te nemške čete so bili Francozi odbili z avtomatskim orožjem. Sovražnik je imel hude izgube.
Ameriška javnost za odločno pomoč zaveznikom
Newyork, 26. maja. j. Ameriško javno mnenje se vedno bolj obrača v smer, da je treba zaveznikom v zapadni Evropi nuditi potrebno pomoč. V Cikagu je 55 članov tamkajšnje univerze podpisalo brzojavko, naslovljeno na senatorje ameriške države^ Illinois, v kateri zahtevajo, naj ameriške Združene države dovolijo zaveznikom f>oso-jilo ene milijarde dolarjev, da bi zavezniki takoj mogli naročiti jjotrebna letala. Obenem zahtevajo, naj se izglasuje zakon, s katerim se dovoljuje vpisovanje ameriških prostovoljcev za vojno službo na strani zaveznikov. Obenem zahtevajo tudi, da se ukine Johnsonov zakon. Tudi nekateri drugi listi se izjavljajo za ameriško pomoč zaveznikom iti njihova akcija dobiva vedno več novih uglednih članov. K akciji je stopilo nad 150 najuglednejših državljanov ameriških Združenih držav, med njimi pet rektorjev velikih ameriških vseučilišč. Razen tega so na ta apel odgovorili tudi med drugimi Slimson, član nekdanje Hooverjeve vlade, newyorški župan Ouardia, lastnik čikaškega lista »Daily News«. zastopniki ameriške delavske federacije, škofi vseh veroizpovedi in druge osebnosti. »Newyork Times« pišejo, da je treba delo tega odbora podj>reti, da bi se po zakoniti |x>ti omogočila čim večja dobava letal zaveznikom.
Newyork, 26. maja. j. Havas: Nedeljski listi pišejo o borbah v Flandriji in o naporih za obo-jožitev in povečanje proizvodnje orožja in ladij,
ki g;a je zahteval predsednik Roosevelt. Vesti z raznih front so preveč nejasne in jih ni mogoče kontrolirati. Listi izražajo svoje zaupanje v zavezniški vladi ter v francosko vrhovno poveljstvo, od katerega pričakujejo čudeže. Kar se tiče po-mnozitve proizvodnje, katero je zahteval Roosevelt, objavlja list >Newyork Times« rezultate ankete, katero so dopisniki tega lista izvedli v Združenih državah glede stališča napram vojni m vloge ameriških Združenih držav v svetovni krizi. Po rezultatih te ankete so zadnji vojni dogodki izzvali veliko spremembo, ki je očividno ugodna za zaveznike. Ameriške Združene države morajo storiti vse, kar je y njihovi moči, da pomagajo zaveznikom in da jim dajo denar, topove, vojne ladje in letala. To je odmev čustvovanja, ki sedaj prevladuje v ameriških Združenih državah. Dopis-nik posebno poudarja, da popolnoma izginjajo izo-lacionistična načela, obenem pa narašča zaupanje vsega prebivalstva v zunanjo politiko predsednika Roosevelta. Na obali Tihega morja se opaža volja prebivalstva, naj se zaveznikom nudi možna
fsmoc, da bi se uprli bliskoviti vojni. Vojna v vropi se nenadoma spreminja v svetovno vojno. Holandska Indija, Antili, najsi bodo nizozemski, francoski ali angleški, potem Grenlandija in vse drugo ogromno ozemlje utegne morda postati plen totalitarnih sil na Zapadu ali na Vzhodu.
P. I. čajkovskij: »Evgenij Onjegin«
V opernem gledališču je bila snoči premiera znamenite opere »Evgenij Onjegin :, ki jo je bil napisal veliki ruski skladatelj, čigar stoletnico rojstva letos slavi ves kulturni svet, P. I. Čajkovskij, K premieri se je zbralo skoraj neobičajno številno občinstvo, med katerim je bila zlasti v vidnem in častnem številu zastopana tukajšnja ruska kolonija. Ko pravimo skoraj neobičajno številno, no mislimo s tem reči, da bi premiere sicer ne bile lepo obiskovane, nasprotno, vse predstave so letos nasploh obiskovane mnogo lepše kakor so bile prejšnja leta, vendar pa je bil snočni obisk še večji kakor sicer.
»Evgenij Onjegin« je veličastna opera, polna sijajnih arij, kolosalnih domislekov, motivov, ki se neizbrisno vtisnejo v spomin, lepo pisanih zborov, odlično instrumentirana in nosi vse značilnosti ruskega glasbenega genija. Široka je ta glasba, brez kraja vre kakor živ izvir, kipi in se preliva ter nosi tisto svobodno velikopoteznost, ki iz brezbrežne, do kraja predane nežnosti in liričnosti nenadoma plane v strastne izbruhe, v divjost in nasilnost. Slovanska melodioznost zna vsa ta stanja izražati z na moč jasno in razumljivo govorico.
Kakor Puškinov nesmrtni poema izpoveduje duhovni in srčni svet ter značaj svojega očeta, tako ga izpoveduje tudi mojstrska opera velikega Čajkovskega. Duša in srce ruskega človeka se zrcalita v njej in nemara najčistejše izkristalizirata v usodni tragiki, ki leži v značaju in ki jo doživljajo junaki neštetih ruskih romanov, narodnih pesmi, dram in oper, pa tudi tega poema in te opere. Neki demon je njihova srca in njihovo početje zaklel v nesrečne zaključke; temni in pomilovanja se nam zde vredni, ko vidimo, da so v jedru vsi dobri, da teže k dobroti in plemenitosti, pa jih v napačnih trenutkih obhaja slepota, da togotno ukrenejo prav to, kar jih bo onesrečilo in jih primrzilo. Dobri so kakor otroci, pa vendarle ob neki nesrečni uri morajo nekaj razbiti, morajo nekaj uničiti, da končno lahko hodijo pot pokore in kesanja in s trpkim srcem prenašajo nesrečno usodo. Vse okrog njih pa je polno mehkobe, polno milega čara. polno dobrote, prizanesljivosti in vdane potrpežljivosti. Kateri demon je obsenčil te po prirodi v bistvu tako dobre ljudi, da ne morejo živeti, če ne mučijo samih sebe in prav za prav skoraj proti volji, tudi okolice? Kateri notranji glas jim govori, da življenje nima pravega smisla in prave vsebine, če ne trpe. kaj jih naganja, da se sami strmoglavljajo v nesrečo?
Veliki ruski duhovi so v tem svojem nujnem ravnanju gledali moč usode, neizogibno zlo, zlasti še, ker so, kakor vsak človek na tej prostrani zem-ski poljani, gledali v vseh udarcih, ki so prihajali od zunaj, in izjalovljenih prizadevanjih ter poskusih njeno zloveščo, mračno pričujočnost in njeno hudobno roko, ki se ne umakne več z rame, na katero se je bila spustila. Neki so v tej usodnosti, ki se jim je zdela in ki so jo tudi čutili, — saj so življenjsko pot od zibeli do groba pre-romali skozi trnje in se jim je v trn spremenil tudi najlepši cvet — gledali nekakšno slepo, mračno, demonično nujo, drugi pa silo zlega, ki pravičnega preganja brez miru, ali pa božji bič, ki jih v tej siromašni deželi pozemskega bivanja preskuša in utrjuje v zaslužnosti za onostranski svet. Vsi znaki so tu, da je Čajkovski v mukah duše in srca. ter v tegobah, ki so ga trle, gledal prvo.
Snočna predstava »Evgenija Onjegtnac v ljubljanski operi je bila na prav dostojni višini. Orkester je pod vodstvom Nika Štritofa svojo nalogo izpolnil domala zadovoljivo, čeprav se menda prt nas nikdar ne bo zgodilo, da na nekih mestih ne bi bil prehrupen. Zadovoljil je tudi zbor. ki ga je bil s svojim eftsemblejem naštudiral R. Simoniti. Prav dobra je bila dalje režija Cirila Debevca (le v tretji sliki so dekleta, ki so nabirale jagode.
napravile nekaj okornega »drenja«). Tokrat je prav močno ugajala stilno izvedena scena, kjer je zlasti navdušilo odlično zimsko prizorišče. Balet je imel nekaj dobrih, nekaj šibkih momentov, — pol na pol.
Naslovno vlogo je pel kot gost Boris Popov v slovenščini. Njegov glas je še zdaj blesteč v nižjih legah, v višjih pa seveda — vis maior — ne more več dati tega kot nekoč, čeprav še vedno kolikortoliko ustreže. Igralsko pa je bil dokaj omahljive sreče, zdaj resnično odličen, zdaj zares šibak. Po vsem. kar je tudi dal, pa ie v nas vzbudil živo prepričanje, kakšen sijajen umetnik je moral biti nekoč v polnem razmahu svojih sil in polni moči svojih sposobnosti. — Tatjano je igrala in pela gospodična Heybalova. skraja oboje dokaj neizrazito in bledo v veliki ariji pa je zasijala, navdušila in prevzela ves avditorij brez pridržka. Potem je do kraja z malimi izjemami vzdržala doseženo višino ter tako ustvarila pevski in igralski lik Tatjane resnično umetniško visoko pomembnega formata. Odličen Lenski je bil Gostič — in to v vsakem pogledu. Stari mojster Betetto je v Greminovi ariji »Ljubezni je ves svet...« položil toliko dramatskega žara in ga razdal s tako ekspresivnostjo, da ie prej kot zaradi petja — ki je sicer tudi zadovoljivo — prevzel občinstvo zaradi njega. Postavila se ie prav dobro dalje še Nuša Španova. Pa tudi Orel. Skrabar, Sancin. Poličeva in Mencin so naloge, ki so jim bile poverjene, rešili kar dobro.
Zborovanje slovenskih časnikarjev pod lastno streho
Ljubljana, 26. maja.
r/anes dopoldne so se zbrali slovenski časnikarji v svoji lastni hiši, v Novinarskem domu, k skupščinam svojih stanovskih organizacij. Najprej je bila skupščina članov zadrugo Novinarski dom pod predsednikom Aleksandra Železnikarja. Predsednik g. Al. Železnikar se je zahvalil vsem faktorjem, ki so pripomogli do tega, da so prišli slovenski časnikarji do lastne hiše. Nato je podal poslovno poročilo tajnik g. Josip Prunk, blagajniško poročilo pa g. Franc Seunig. Po poročilu nadzorstva je bila soglasno dana odboru razrešnica. Pri delnih volitvah izpadlih članov upravnega odbora in nadzorstva so bili ti ponovno izvoljeni.
Za to skupščino je bila skupščina ljubljanske sekcije Jugoslov. novinarskega združenja, katero je vodil predsednik g. Stanko Virant. Z zborovanja sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju
Skočil je pod vlak in druge novice
Rekordne vožnje reševalne postaje. — Izletniki. — Miren dan na policiji.
Ljubljana, 26. maja.
Policijska kronika je to nedeljo zaznamovala malenkostne dogodke. Bil je na policiji idiličen mir. Ni bilo nikakih prijav novih tatvin. Samo zgodaj zjutraj je kronika zaznamovala skok mladega človeka pod vlak. Službujoči stražnik, ki je davi okrog 3 obhodil svoj stražni rajon, je zagledal, ko je hodil v smeri od gimnazije po Puharjevi ulici naprej v Tivoli, na železniški progi med tiri mrtveca, ki je bil močno razmesarjen. Očitno je bilo, da je človek najbrž napravil samomor tako, da je skočil pod vlak, ki je vozil kmalu po polnoči proti glavnemu kolodvoru. Stražnik je takoj obvestil de-žu/fifega uradnika g. Branislava Lovrečiča, ki je odredil, da so truplo spravili s proge. Pozneje je odšla na lice mesta policijska komisija pod vodstvom dežurnega uradnika g. Lovrečiča. Policijski svetnik zdravnik dr. Luzar je kratko ugotovil glavne poškodbe, iz katerih je bilo jasno, da je bil človek povožen od vlaka in takoj mrtev. Pri neznancu niso našli prav nobenih listin, ne dokumentov in niti pisem, iz katerih bi lahko sklepali na njegovo identiteto. Po policijskem ogledu je bilo truplo prepeljano z mrtvaškim vozom mestnega pogrebnega zavoda na prosekturo splošne bolnišnice.
Dežurni uradnik je napravil točen osebni opis neznanca. Neznanec je srednje postave, mladostnega, ozkega obraza, rjavih las in rjavih oči. Roke so žuljave, toda ne močno umazane. Najbrž je bil neznanec kak boljši delavec. Star je okoli 24 do 26 let. Na roki je nosil srebrn prstan s široko državno krono in sliko pokojnega kralja Petra I. Domnevajo po vseh okolnostih, da je neznanec ponoči skočil pod tržaški vlak. Ni pa izključena še kaka druga kombinacija, mogoče gre tudi za nesrečo.
Po sporočilu ljubljanske policije je bil mrtvec oblečen še dosti dobro, in sicer v sive črtaste pumparice, sive črtaste nogavice,, siv črtast suknjič, sivo črtasto srajco z enakim ovratnikom. Pod srajco je imel oblečeno sokolsko telovadno majico. Obut je bil v črne nizke čevlje ter v flanelaste dolge črtaste spodnje hlače.
Na Ljubljanskem gradu je danes okoli 11 dopoldne prišlo nenadoma slabo trgovskemu zastopniku Crtaliču, ki je imel svoj čas trgovino v Devici Mariji v Polju. Zadela ga je srčna kap. Slučajno na Gradu se nahajajoči zdravnik je dal prvo pomoč. Zaman. Crtalič je kapi podlegel. Truplo so prepeljali nato v prosekturo splošne bolnišnice.
Današnja majniška nedelja je prvi dan in prva nedelja, da ni bilo podnevi, zlasti ob popoldanskih urah nobenih nalivov. Ogromne množice so hitele v prirodo, na razne izletne točke, na hribe v okolici in na planine. Na železnici je bila oba dneva, včeraj in danes, prav živahen vrvež. Razni potniški vlaki v se smeri iz mesta in v mesto so prepeljali do 25.000 oseb. Živahen je bil tudi avtomobilski promet. Tudi tramvaj proti Št. Vidu je bil močno natrpan.
Današnja nedelja ne zaznamuje nobenih nesreč. Le na Tržaški ce6ti se je okoli 15 primerila hujša nesreča. Na Tržaški cesti št. 112 stanujoča zidarjeva žena, 51 letna Ana Velkavrh se je nameravala odpeljati na izlet. Ne daleč od stanovanja je na cesti padla s kolesa in si zlomila desno nogo. Prepeljana je bila v bolnišnico na kirurgični oddelek.
Reševalna postaja, ki navadno ob nedeljah miruje, je danes zaznamovala rekordno število voženj. Samo do 18. ure je bilo podnevi zapisanih že 12 voženj in so bili vsi avtomobili vedno v akciji. Reševalci so prepeljali v razne bolnišnice in zavode bolnike z različnimi boleznimi.
Zadnji čas je kronika zaznamovala velikansko število kolesarskih tatvin. Ta mesec je bilo prijavljenih policiji že nad 80 ta vin koles v skupni vrednosti nad 50.000 din.
Neki hlapec, ki je bil zaposlen pri ljubljanskem mesarju, je bil pravcati uzmovič. Gospodarju je s pomočjo mladih vajencev odnašal šunke, plečeta, prekajena rebrca in druge mesne izdelke. Hlapec U. L. je te stvari prodajal raznim strankam za sramotno nizke cene. Lepo in več kilogramov težko pleče je prodal za 50 din. Gospodarja je oškodoval za 3500 din. Hlapec L. je bil aretiran in izročen sodišču, kjer bo dajal obračun za svoje tatinske posle.
(Nadaljevanje ■ 1. strani.)
Jugoslovansko-ruska trgovinska pogodba
Vlada SSSR soglaša, da v lukah SSSR olajša postavljanje in tovorjenje na jugoslovanskih ladjah hrano za posadko in prav tako gorivo in mazilo za potrebe ladij.
• Vlada kraljevine Jugoslavije se s svoje strani tbvezuje, da v jugoslovanskih lukah dovoli izvoz iri olajšanje dostavljanja in vtovarjanje na lodje SSSR hrano za potrebo posadke, kakor tudi gorivo in mazilo za potrebo ladij.
Člani ladje ene od pogodbenih strank, ki bodo pretrpele nesrečo ali brodolom na obali druge pogodbene stranke, bodo uživali vse tiste ugodnosti olajšav, ki jih zakonodaja in predpisi dotične države nudijo in odobravajo v sličnih primerih ladjam tiste države, ki uživajo največje ugodnosti. Kar se tiče plovbe po Donavi in njenih pritokov in kanalov, v katerih je dovoljeno ali bo dovoljena plovba tujim ladjam, bodo ladje SSSR in njihov tovor v vsakem primeru in v vsakem pogledu uživale vse pravice in olajšave v jugoslovanskih lukah, ki jih U pogodba dovoljuje ladjam SSSR in njihovemu tovoru.
Pri prevozu potnikov, prtljage in blaga po železnicah in vodnih poteh obe pogodbeni stranki vzajemno odobravata režim največje olajšave in to V pogledu popravil, cen, prevoza in dajatve, ki se nanašajo na prevoz. — Pogodbeni stranki sta sporazumno z upravo njihovih železnic sklenile konvencijo o direktnih tarifah.
SSSR bo dopustila svoboden tranzit po železni-nicah in vodnih poteh skozi področja za tovor, ki se pošilja iz Jugoslavije v Nemčijo, baltiške in skandinavske države in obratno. Kraljevina Jugoslavija pa bo odobrila svoboden tranzit po železnicah, vodnih poteh skozi svoja področja za blago, poslano v SSSR, v tretjo državo in obratno.
V poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu se bodo med pogodbenicama uporabile in izdajale določbe svetovne poštne zveze, svetovne
I ur M
unije za elektro-zvezo, v kolikor se ta vprašanja ne drugače urdila med pogodbenicama.
Pravne osebe, ki imajo sedež na področju ene od pogodbenih strank, se bodo prav tako priznale na področju druge pogodbene stranke. Vse te osebe kakor tudi državljani vsake od pogodbenic imajo pravico obračati se na sodišča zaradi terjatev kakor tudi zaradi zaščite svojih pravic. V vsakem primeru se bodo posluževale istega režima kot državljani pravne osebe države, ki uživa največje ugodnosti.
Določbe te pogodbe ne veljajo glede pravic, ki jih ena od pogodbenih strank daje v obmejnem prometu kakšni sosedni državi, nadalje glede pravic, ki izvirajo iz gospodarske unije, in glede olajšav, ki jih je Zveza sovjetskih socialističnih republik dala ali bi jih dala Latviji, Litvi, Estonski ali Finski ter obmejnim azijskim državam. Zaključne določbe se tičejo arbitraže v sporih, ki nastanejo iz sklenjenih trgovinskih poslov.
Pogodba bo ratificirana v najkrajšem času, izmenjava ratifikacijskih listin pa se bo izvršila v Belgradu.
Pogodba postane veljavna na dan izmenjave ratifikacijskih listin. V veljavi ostane tri leta in se jo lahko odpove po izteku tega roka po predhodnem trimesečnem obvestilu. Če pogodba ne bo odpovedana, se smatra, da velja dalje s tem, da jo vsaka stranka lahko: odpove po predhodnem trimesečnem obvestilu.
Kakor določa dopolnilni protokol, bosta ustanovljeni trgovinski predstavniitvi. Sovjetsko bo imelo svoj sedež v Belgradu, jugoslovansko pa v Moskvi. Zastopali bosta zunanje trgovinske interese ter pospeševali promet med obema državama, ki sta podpisali gornjo pogodbo. Voditelj trgovinskega zastopstva in dva njegova namestnika uživajo privilegije diplomatskega predstavništva, prostori trgovinskega predstavništva pa eksteritorialnost. V primeru, če se obnove redni diplomatski odnoiaji med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, bo funkcije jugoslovanskega začasnega trgovinskega zastopstva v Moskvi prevzel trgovinski ataše pri jugoslovanskem poslaništvu.
Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nadalje pozdravni brzojav predsedniku vlade g. Dra-giši Cvetkoviču, banu naše banovine g. dr. Marku Natlačenu ter ljubljanskemu županu dr. Jur. Adle-šiču, nadalje županu mesta Celja g. dr. Voršiču, kjer je bila lanska skupščina, ter Tujsko-prometni zvezi v Murski Soboti. Za tem je zborovalce pozdravil v imenu šefa Osrednjega tiskovnega urada gosp. Predraga Milojeviča dopisnik Osred. tiskovnega urada v Ljubljani g. Josip Majce.
Nato so sledila poročila funkcionarjev. Iz tajniškega poročila g. Toneta Gmajnerja je razvidno, da šteje ljubljanska sekcija kot osrednja slovenska časnikarska organizacija 79 rednih, 20 pripravnih in 6 izaednih članov. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Drago Potočnik. Tudi iz tega poročila je razviden ugoden razvoj organizacije. O pokojninskem zavarovanju časnikarjev je poročal še g. Seunig, nakar je bila sprejeta tozadevna resolucija, ki izraža soglasno mnenje slovenskih časnikarjev glede ureditve tega vprašanja z najnovejšo uredbo, ki ni upoštevala slovenskih želja. Po poročilu poslovodje g. Prunka in nadzorstva, za katerega je poročal g. Ante Beg, so navzočni z aklamacijo odobrili razreš-nico staremu odboru. Pri naslednjih volitvah upravnih in drugih organov sekcije so bil izvoljeni zopet dosedanji tovariši v starih funkcijah. Končno je bilo sklenjeno, da se uvede obvezno Članstvo v zadrugi za vse nove člane sekcije in je bil položen temelj za novo zbiralno akcijo za mladinske knjige za našo severno mejo, kar je valikega vzgojnega in nacionalnega pomena.
Po zborovanju so si številni navzočni člani ogledali vse prostore v Novinarskem domu, kjer ima časnikarska organizacija svoj se^ež in tudi družabne prostore.
Priznanje posebnih draglnjskih doklad rudarskim staroupokojencem
Od Delavske zbornice smo prejeli:
Na pobudo Delavske zbornice je rudarsko glavarstvo za 8. maj t. 1. sklicalo posebno anketo, ki je razpravljala o položaju rudarskih in plavžarskih staroupokojencev in o ukrepih za zboljšanje položaja.
Približno 1.500 staroupokojencev, vdov in sirot prejema kljub porastu draginje na mesec le po 12 do največ 272.50 dinarjev, to slednje pa le v redkih primerih, in so tako obsojeni na lakoto in bedo
Akcija, ki jo je Delavska zbornica začela, je pokazala že prve uspehe;
Glavna bratovska skladnica je votirala v ta namen 250.000 din, ban dr. Marko Natlačen je določil, da bo kralj, banska uprava prispevala v teku proračunskega leta 1940-41 200.000 din ter bo tako vsem prizadetim v najkrajšem času izplačana 20% doklada za nazaj od 1. jan. 1940 dalje.
Za izplačilo 50% doklade manjka še 660.000 din. za katerega se apelira na prizadeto industrijo, da ga prispeva v obliki enkratnega prispevka. Naša rudarska topilniška industrija bo to, za njo bagatelno vsoto brez dvoma rada žrtvovala, da reši bede one, ki so se v njenih podjetjih izgarali.
Naj višje cene kruhu
Na podstavi čl. 5 odst. 1 uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940, Sl. 1. 68-15, o d 1 o -č a m 1. te-le najvišje cene kruha: a) za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 ali Ogg do din 5.40, b) za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do din 5.—, c) za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do din 4.50. — 2. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8 uredbe o kontroli cen. — 3. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse nasprotne odobritve cen kruha. — Kr. banska uprava dravske banovine. — V Ljubljani, dne 24. maja 140. Ban: Dr. M. Natlačen.
f iosip Klovar
V soboto zvečer ob 20 je umrl po dolgi in mučni bolezni gospod Josip Klovar, upokojeni nadzornik Jugoslovanske tiskarne. Pokojni se je rodil 17. marca 1869. Kot stavski vajenec je vstopil v takratno Kleinovo tiskarno 8. avg. 1882, a po končani štiriletni učni dobi je bil tri leta pri vojakih v Pulju, nato je služboval zopet pri Kleinu do leta 1893, nakar je vstopil junija 1894 v Katoliško (sedanjo Jugoslovansko) tiskarno kot stavec. Leta 1905 je jjostal faktor (oddelkovodja) stavnice, a leta 1927 nadzornik, zadnja leta pa je užival zasluženi pokoj. V službi je bil vseskozi točen in vesten, svojemu poklicu vdan in učitelj mlademu grafičnemu naraščaju. Mož žilave narave je bil prijeten družabnik in dober turist. Bil je tudi med ustanovniki strokovne organizacije Zveze faktorjev in je dolgo vrsto let opravljal blagajniške posle, leta 1919—20 pa je bil njen_ predsednik. Leta 1934 je praznoval 40 letnico službovanja v Jugoslovanski tiskarni. — V dolgi dobi svoje službe si je pridobil za podjetje mnogo zaslug in je v zadnjih letih s ponosom gledal na sadove svojega dela v slovenski grafiki, jaosebno še na grafični naraščaj, ki ga je vzgojil. Naj mu Vsemogočni obilno poplača njegovo delo! Žalujočim svojcem izrekamo globoko sožalje.
Važno opozorilo vsem zasebnim nameščencem
Od Delavske zbornice smo prejeli;
Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah o lavcev in zasebnih nameščencev ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez predpisane poslovne knjižice. Za asasebne nameščence obsotjajo pp^ebne legitimacije, katere pa so občine izdajale le‘proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju. Zaradi tega so imeli nameščenci, ki so prvič nastopili službo, dvojne izdatke, ker so si morali najprej nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokonj inskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali za nameščensko legitimacijo.
Delavska zbornica v Ljubljani je stavila ministrstvu za socialno politiko predlog, naj se omogoči nabava nameščenske legitimacije še pred nastopom službe na podlagi šolskih spričeval in drugih dokazil.
Temu predlogu je ministrstvo u g o d i 1 o in odredilo:
»Do legitimacije privatnega nameščenca, ki v vsem nadomešča poslovno knjižico, imajo pravico:
a) osebe, ki so zaposlene in predlože poleg ostalih dokumentov odlok o pokojninskem zavarovanju enega izmed pokojninskih zavodov v državi;
b) osebe, ki so zaposlene in zaradi tega ne morejo predložiti odloka o pokojninskem zavarovanju, ki pa morejo dokazati, da drugače izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje v smislu Zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
c) osebe, ki so zaposlene ali nezaposlene, a so dovršile 55. leto starosti ali ki kot upokojenci ne morejo biti sprejete v pokojninsko zavarovanje, pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoje iz §§ 1 in 2 Zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
d) osebe, ki imajo svoje pokojninsko zavarona-nje pri poslodavcu v smislu tč. 6 ali 7 § 3 Zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ako to dokažejo in predlože rešitev ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, odnosno banske oblasti banovine Hrvatske, da so izvzete iz obveznega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu, v kolikor niso izvzete po sili zakona (tč. 6 § 3 Zakona o pokojninskem zavarovanju nainečencev), a pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoje iz §§ 1 in 2 Zakona o pokojninskem zavarovanju namečencev in predhodne točke c).
Ljubljanski dogodki čez nedeljo
Zdaj se je pa vreme že drugi dan pokazalo « Julijskim planinam, na Golico, k Peričniku, k Sa
r/vrntL.	 :	U	^	—	I__1	—	J.__— 1 ..1»; ir Wa,mni^l/n D • z •    1 ■	n
spokornika. Včeraj je opoldne hudo kazalo, da nam bo popoldne nebo spet »improviziralo« običajno »tretjeurno« nevihto z bliskom, grmenjem in nalivom, pa glej spaka l Kakorkoli sta se severovzhodnik in sever že zaganjala s svojimi črnimi oblaki proti sredi neba, prav nič nista mogla opraviti. Jug je bil močnejši, jug je odgnal nesnago nazaj, in kmalu se je nebo do kraja zjasnilo. Tako je bila noč jasna, lepa, zvezdnata, čejrrav nekoliko hladna. Za današnje jutro smo tedaj imeli lepo prognozo. »Lepo bo,« so si snoči govorili znanci, ko so se odpravljali k piočitku. In tako se je de-insko tudi zgodilo.
Imenitna, prav poletno vroča nedelja
Krasno je bilo današnje jutro in marsikateri Ljubljančan je že navsezgodaj pokazal mestu hrbet. Kar nekam hitro jo je pobral v prirodo, že s prvimi jutranjimi vlaki so pohiteli tisti, ki jim v nedeljo med mestnimi zidovi ni obstati. Prav so naredili, kaj pa naj bi tudi počeli? Dopoldne dirkali po promenadi gor in dol kakor bi bili zmenjeni za rekord, v lepem dnevu sedeli po zakajenih in vročih gostilnah, šli v kino, si ogledovali izložbe? Dolgčas, hvala! Rajši ven iz mesta, so dejali in šli, tako da danes na ulicah v jx>j>ol-danskih urah ni bilo takega dirindaja kakor je običajno ob nedeljah. Kdor ni mogel delj, je šel vsaj na Rožnik ali na Posavje, na Oolovec, pod Tivoli, na Grad, samo, da mu ni bilo treba hoditi po pustem asfaltu kakor vsak dan. Izletniki so seveda krenili dalj iz mesta, proti Kamniškim in
vici, v Kamniško Bistrico, na Veliko planino. Pa tudi na Kamniško sedlo, na Grintovec in na druge	vrhove so	krenili	jx>gumnejši.	Skromnejši so
se	zadovoljili	seveda	z bližnjimi	kraji.	Nekateri
so	krenili na Šmarno	goro, drugi	k Sv.	Katarini,
tretji na Kurešček, tudi Polževo je bilo lepo obiskano. Pozabiti ne smemo še »Pekla« in Iškega Vintgarja, kamor se je tudi odpravilo večje število meščanov.
Danes so prvič oživela tudi že kopališča. Najpogumnejši so se kopali v vodi ,ki je še dokaj mrzla, previdnejši pa so se sončili. Tudi ob rekah, ob Ljubljanici, ob Gradaščici in ob Savi so danes že oživeli bregovi. To pa tudi ni prav nič čudno, saj je bil dan resnično kar poletno vroč —	fiovrhu pa	smo spet doživeli	čudež,	da prav
do večera ni bilo od nikoder dežja.
Današnje telovske procesija
V nekaterih ljubljanskih farah ie navada, da imajo telovske procesije šele v nedeljo po prazniku sv. Rešnjeca Telesa. Tako je bilo tudi danes v našem mestu in okolici nekaj teh procesij, ki so bile zelo lepe in dobro obiskane, povrhu pa so se tudi lahko razvijale povsem nemoteno, saj je bil dan krasen. Posebno lepa je bila frančiškanska procesija,^ ki so se je udeležili tudi odlični zastopniki naših vojaških in civilnih oblasti, tako zastopnik komandanta divizije, ter šentjakobska procesija, ki je tudi jx>tekla ob velikem številu udeležencev in občinstva, ki jo je zbrano spremljalo ob
naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni in zvesti nameščenec, gospod
Josip Klovar
nadzornik v p
v soboto zvečer ob 20 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl.
K večnemu počitku bomo spremili dragega pokojnika v ponedeljek, 27. maja ob Vz? pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska 9) na pokopališče pri Sv. Križu.
Blag mu spomin!
a n i, dne 26. maja 1940
Od tu in tam
Konjeniška brigada kraljeve garde je
imela v soboto v Belgradu svojo slavo, pri kateri sta bila navzoča tudi kralj Peter II. in knez namestnik Pavle, dalje kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade Cvetkovič in člani vlade, mnogo generalov in zastopnikov bojevniških ter častniških organizacij. Pri tej priliki je imel poveljnik konjeniške brigade kraljeve garde general Županjevac govor, v katerem je poudarjal 102. obletnico ustanovitve kraljeve garde in končno izrekel v imenu častnikov in vojakov garde zagotovilo, da bodo vsi izpolnili svojo dolžnost, če bo treba braniti kralja in domovino. Po defileju gardistov je bila zakuska, pri kateri je pozdravil kneza namestnika Pavla general Županjevac. Knez Pavle je odgovoril v imenu kralja Petra II in se zahvalil za izraze vdanosti do kraljevskega doma in do Jugoslavije.
Svojemu zaključku se bliža gradnja železniške proge od Metkoviča do Ploč, kjer bo novo pristanišče. Nova proga bo dolga 25 km in bo vezala vso Bosno z novim pristaniščem, od koder se bodo lahko odvažali v svet številni proizvodi bosanske industrije in drugi pridelki bogate Bosne. Proga je skoraj dovršena. Večinoma teče ob reki Neretvi. Od Metkoviča do Ploč bodo vmes štiri postaje. Zgradili so štiri mostove. V pristanišču Ploče bodo zgradili 355 m zidane obale, kjer bo morje globoko 10 m. Približno toliko bo tudi provizorne obale, kjer bo morje globoko 4 metre. Poleg tega bodo morje v pristanišču morali poglobiti in očistiti, da bo omogočen pristop vsem tudi večjim prevoznim ladjam. Za ta dela je bilo določenih 35 milij. din. Pristanišče mora biti gotovo do leta 1942. Poleg tega mislijo v luki urediti še posebno obrežje, kjer bodo skladišča za boksitno rudo, da bi jo mogli neovirano preto-vorjati iz vagonov na ladje, medtem ko so imeli do sedaj pri tem poslu silne težave. Z graditvijo te nove železniške proge in novega pristanišča so se naše oblasti bavile že takoj po osvobojenju, vendar so vsi načrti propadli zaradi pomanjkanja kreditov. Sele zaradi zavzemanja pokojnega dr. Spahe, ki je bil prometni minister, je prišlo do uresničenja načrta in s tem je dobila Bosna, ki ima silno veliko naravnega bogastva, svoj naravni izhod na morje.
V vodnjaku se je ohesil neki brezposelni delavec iz Bitolja. Mož se je bil že pred nekaj dnevi vrgel v vodnjak, da bi se utopil. Toda pravočasno so ga opazili in ga rešili. Navzlic temu pa se mož samomorilnemu sklepu ni odpovedal. Zena je doma pazila nanj. Toda sredi kritične noči jo je le premagal spanec in tedaj je delavec izkoristil priliko in se šel v vodnjak — obesit. Na tram, ki je bil položen čez vodnjak, je navezal zanjko in se nato vrgel vanjo. Šele zjutraj ga je žena našla, toda že mrtvega.
Že dva dni se mude v Belgradu kot gostje belgr. avtomobilskega kluba madžarski avtomobilisti. Gostje so imeli priliko, da so si ogledali Belgrad in so položili tudi venec pred grob Neznanega junaka na Avali. Belgrajčani so jim na čast priredili več svečanih prireditev. Iz Belgra-da so gostje odpotovali na Oplenac, od tam pa so se spotoma proti Belgradu ustavili v več krajih in si jih ogledali. Tudi bolgarski kmetje, ki so prišli obiskat kmetijsko in živinorejsko razstavo v Novem Sadu, so si ogledali Belgrad, Oplenac in druge srbske kraje. Goste so povsod lepo in prisrčno sprejemali v dokaz, da vlada med Srbi in Bolgari pravo prijateljstvo in razumevanje. Bolgarski gostje so se nato vrnili v svojo domovino.
Na strašen način se je maščeval nad svojimi sosedi, ki so ga obrekovali, Radomir Aleksič iz Stojnika pri Kragujevcu. Živel je v stalnih sporih s sosedi, ki so vedeli o njem povedati mnogo neprijetnega in nevšečnega. Aleksič jim je stalno grozil in nazadnje svoje grožnje res izvršil. V vasi se je v kratkih dneh zvrstilo kar pet požarov. Nazadnje so ljudje postali na Aleksiča pozorni in ga pri neki priliki, ko je hotel ogenj ravno podtakniti, prijeli. Sodišče je Aleksiča obsodilo na tri leta zapora. Obsojenec je poudarjal, da se je s požiganjem najbolj temeljito maščeval nad sosedi, ki so ga blatili in zasramovali.
Vprašanje našega tujskega prometa je sedaj, ko se bliža sezona, najbolj pereče. Tujcev se skoraj ne smemo nadejati, ker divja vojna, ali pa ljudje iz zaskrbljenosti in neizvestnosti nočejo potovati iz svojih držav. Sicer so pri nas poskušali, da bi pritegnili v naše kraje bližnje sosede, vendar pa bo težko kaj iz tega. Zato predlagajo poznavalci razmer, da bi bilo treba z vsemi sredstvi pritegniti v tujski promet domači srednji sloj in mu dati seveda take ugodnosti, da se mu bo izplačalo potovati v domača letovišča. Posebno bi bilo treba dati več železniških ugodnosti. Prav tako bi bilo treba preosnovati »Putnika« in mu dati več prožnosti, da ne bo več zgolj neke vrste zbirokratizirani urad. Posebno vlogo pa ima pri vsem prometno ministrstvo.
Hrvaški hotelirji so se oglasili pri hrvaškem banu dr. šubašiču in mu predložili svojo spomenico, v kateri naštevajo predloge, kako bi se dal zaščititi njihov stan spričo težkih sedanjih razmer. Hotelirji tožijo, da so močno zadolženi in da denarni zavodi, med njimi tudi ljubljanski Pokojninski zavod, odločno zahtevajo plačevanje posojil, medtem ko hotelirji nimajo nobenih gostov in ne morejo tudi nič zaslužiti. Zato prosijo, naj bi oblast izdala potrebne ukrepe, da bi se hotelirstvo zaščitilo, da ne bi sledila neizogibna propast. Prav podobno spomenico so poslali tudi finančnemu ministru in ga prav tako prosili za podporo.
Moža se je na vsak način hotela znebiti Jovana Kosier iz Popovca pri Bjelovaru. Z možem sta se stalno kregala in pretepala. Nazadnje je sklenila žena narediti vsemu konec. Zvečer, ko je mož legel spat, je vzela vrv in jo s pomočjo hčerke nataknila možu na vrat. Tedaj pa se je mož prebudil in vrv še pravočasno snel. Zena pa se je tedaj splazila še tako dale, da je hitro vzela s štedilnika lonec vrele vode in jo vso zlila na moža. S težkimi opeklinami so moža prepeljali v bolnišnico, žena pa je morala v zapor in se bo za svoj greh še težko pokorila.
Kar 50 trgovcev v Sarajevu se bo moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi kršenja predpisov o nadzorstvu nad cenami. Poizvedbe oblasti so imele rezultat, da so zasačili 50 trgovcev v mestu, ki niso pri blagu v izložbah napisali cen, kakor to določa uredba o nadzorstvu nad cenami. Obenem se je ugotovilo, da so trgovci to znali spretno izrabljati pri svojih poslih, ker stranke za prave cene niso vedele. Zaradi tega se bodo vsi pokorili, ker jim bo sodišče odmerilo denarno in zaporno kazen.
Naročajte Slovenski dom!
Iz Gorice, s Krasa in iz Istre
25.000 centov oljčnega olja čaka in se kvari v Trstu in Genovi zaradi zapore
V zadnjem času 60 Italijani začeli hudo pov-darjati, kako veliko škodo imajo, odkar so ji Angleži zaprli oba morska izhoda iz Sredozemskega morja, Gibraltar, in Suez. Licti pa ne ugotavljajo več samo dejstva, da ima Italija v resnici od te pomorske zapore ogromno škodo, pač pa celo, da bo Anglija morala vso to škodo Italiji na nek način poravnati, ker je le že preveč in jo je ona zakrivila. Italija, da več ne more prenašati tega neznosnega stanja. Prizadeta so vsa italijanska pristanišča v Sredozemskem morju, predvsem tista, 6kozi katera je šel prej glavni promet izvoznega blaga. Med te spada prav tako Trst. Pomorska zapora tudi njemu ni prav nič prizanesla. Italijansko blago, namenjeno za izvoz, leži nakopičeno v pristaniških skladiščih in se tam kvari, ne da bi ga bilo mogoče pravočasno odpeljati, kamor je namenjeno. Tako pišejo italijanski časopisi med drugim, da samo v Trstu in Genovi čaka nič manj kot 25.000 metrskih stotov oljčnega olja. če se ne bo kaj kmalu
Sretrgal obroč angleške pomorske zapore, se bo vse lago pokvarilo. Italija k temu ne bo mimo molčala — tako odločno zatrjujejo po listih — pač pa bo zahtevala povračilo vse škode, ki bi se še dalje delala po angleški krivd'.
»V Cezarjevem morju ni prostora za angleškega leva«
Trst navadno doživi V6e tisto, kar tudi druga večja italijanska mesta. Še razne politične demonstracije ali pa manifestacije ne gredo mimo njega. Zadnje čase so spet kakor vihar izbruhnile po vsej Italiji demonstracije proti Angliji in Franciji. Pri njih so demonetrantje dobili priliko, da dajo izraza svojemu ogorčenju nad obema zavezniškima državama, ki da sta edini krivi, da je sedanja vojna pustila zle posledice tudi v Italiji, ki se vojne sicer ne udeležuje, a ki tudi ni nevtralna. Če bi bila nevtralna, bi si namreč ne mogli razložiti, kako je mogoče, da tam pride do tako srditih demonstracij na račun kake nevojskujoče se države. Italija se tega zaveda in rajši pravi, da je »nevojskujoča se država«. Demonstracij v Trstu se je udeležila visokošolska mladina ter ostalo dijaštvo. Nosili so po ulicah velike napise proti Angliji in za Nemčijo, poleg tega oa peli razne domoljubne in navdušene pesmi. Pred nemškim konzulatom so peli »Giovi-nezzo« — Prav podobne demonstracije, le v nekoliko manjšem obsegu, so bile tudi v Gorici ter po drugih goriških in istrskih krajih. V Pulju je imel pri njih posebno ognjevit govor tamkajšnji fašistični tajnik. Povdarjal je, da 6toji Italija tik pred svojo »veliko akcijo«, ki jo bo naredila končno v resnici neodvisno od drugih držav. Zahteval je, da se z Gibraltarjem in Sueza vrže angleški lev, ker da v
Cezarjevem morju ni prostora za drugega kot za
liktorje.
Prodaja posestev ob meji brez posebnega dovoljenja prepovedane,
Uradni italijanski list »Gazetta Ufficiale« je zadnje ča6e precej poln novih določb, ki jih vlada izda kot neobhodno potrebne v sedanjih težkih, negotovih časih. Tako se z eno zadnjih določb spreminja zakon iz leta 1935, ki je urejal prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah Italije. Prejšnji zakon na vsak način še daleč ni bil tako strog, kakor je sedanji, spremenjeni. Prej je lastnik lahko prodal svojo nepremičnino ob meji, ne da bi mu bilo v ta namen nujno potrebno dovoljenje pokrajinskega prefekta, odslej pa to ne bo več dovoljeno. Vsako, tudi delno prodajo nepremičnin v obmejnih krajih bo treba predložiti v odobrenje prefektu. Takšno dovoljenje je potrebno tudi pri prodajah na dražbi. Drugače prodaja v nobenem primeru ne velja. Prefekt pa seveda tudi ne ravna samo po svojem preudarku, pač pa izda dovoljenje ali pa ga odbije po posvetovanju z vojaškimi oblastmi, kar se mora zgoditi v treh mesecih. Kar prefekt odloči, to navadno tudi drži. Prizadeti se lahko pritoži 63mo še na vlado, ki gre seveda kaj nerada preko prefektovega mnenja.
Na Krasu naj bi rastla sama »moniana« pšenica
Italijanske pristojne oblasti se v zadnjih letih zelo prizadevajo med drugim tudi za to, kako bi poživile domače kmetijstvo. V vsakem kraju, ki je količkaj primeren za poljedelstvo, gledajo na to, da bi zasejali le takšno žito, ki bi gotovo najboljše
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 27. maja: Veda, Torek, 28. maja: Viljem, Avguštin.
Obvestila
uspevalo. Zato so v zadnjih letih naredili že mnogo poskusov z razno 6etvijo po tistih poljedelskih krajih, kjer se zdi, da bi morda lahko kaj več obrodili kot dozdaj. Posebno skrb so kmetijske oblasti posvetile tudi Krasu. Na vsak način ga skušajo spremeniti v vsaj količkaj žitorodni kraj in ga enkrat za vselej rešiti njegove puščobe. Tako poročajo med drugim iz Temnice, da je deželni inšpektorat odredil v tamkajšnji občini več poskusnih polj. Na njih bodo namreč preskušali, kakšne uspehe bi dalo na kraškem svetu razno žito in krma. Višji kmetijski krogi bi namreč radi videli, da bi kmetje na Krasu v prvi vrsti sejali tako imenovano »montana« pšenico, kajti dozdaj se je izkazalo, da je pridelek te pšenice še najobilnejši, seveda tam kjer sploh uspeva. Razumljivo je na drugi strani, da nekateri kmetje ne gledajo v takšne nakane z nič kaj preveč velikim upanjem. Prepričani so namreč, da sami dosti bolje poznajo svet, na katerem žive, ter njegovo rodovitnost. Skušnja jih je tudi izučila, da ni nič kaj dobro eeja.ti v Krasu žita, če oblasti še tako priporočajo.
»N’ mav čez izaro«
Dve imeni, dve izklesani osebnosti
»Koroški Slovenec« se v svoji zadnji številki želo prisrčno spominja dveh koroških zlatomaš-nikov in pravi med drugim:
»Dva sta letošnja naša zlata jubilanta: gosp, kanonik msgr. Valentin Podgorc in župnik v pokoju Matej Ražun. Podgorc-Ražun, dve imeni dve izklesani osebnosti, očeta dveh generacij.
V tihi sobici svojega rojstnega doma v Mali vesi pri Škocijanu preživlja svoj življenjski večer zlatomašnik Matej Ražun. Ob skrbni negi svojih dobrih sestra se bori s trdo usodo sivih let, ko ponehavajo duševne in telesne moči. Skromen, prav skromen je njegova zlati jubilej. Še naša iskrena hvaležnost mu hiti nasproti, a le po teh vrsticah. Sivolasi, po teži dela in boja upehani gospod župnik dosega 75. leto. Dne 10. maja 1890 je po škofu Kahnu sprejel zakrament sv. mašni-štva. Zena svojih prvih farah se je mladi duhovnik skrbno vzgajal in uril, da je mogel kot župnik svoji fari — Šentjakobu v Rožu — v večdeset-letnem pastirovanju utisniti pečat svoje daritve, svojega kulturnega in gospodarskega udejstvovanja. Jasno se je gospod Ražun zavedal, da je verska in nravna vzgoja le polovičarska, če ne temelji na fundamentih družinske vzgoje in materne besede. Tako se je poleg skrbi za dobro duhovno življenje z vnemo posvetil še vprašanjem mladinske vzgoje v ljudskem šolstvu. Ni odnehal v tako nehvaležni in neenaki borbi. Ko je bila odbita zadnja prošnja za slovenski pouk v državni šoli, je s pomočjo dobrotnikov sezidal krasno posopje Narodne šole v št. Petru in zasebni šoli izposloval javnopravnost. Še drugače se je vsega dal Šentjakobčanom: v Slovenski posojilnici, v občinski upravi in še v kulturnem društvu je bil marljiv vodja in sotrudnik.
Njegov drugi križev pot se je pričel s svetovno vojno, ko ga je usoda vodila skozi zapore in pregnanstvo ter skušala streti njegovo silno življenjsko voljo. — Ob zlatomašniškem slavju pa šepeče le še molitev: Stopil bom k božjem oltarju ... Če bi ga slavili ob velikem dnevu, bi samo trudno zamahnil z roko in njegove oči bi se zazrle v daljo. Naj torej ob jubileju doseže vsaj naš hvaležni: Bog povrnil
Tudi drugi jubilant msgr. Valentin Podgorc je rodom iz Podjune. Mladostna leta je preživel doma v samorasii kmečki družini, gimnazijo in semenišče je obiskoval v Celovcu in 10. maja 1890 daroval prvo sveto daritev. Njegov poklic ga je vodil v Pliberk in Zabnice, odkoder je sooskr-boval Sv. Višarje. Študiral je nato v Breslavi, ostal po povratku v Celovcu najprej kot prefekt in vikar škofijskega Marijanišča, po razsulu pa kot veroučitelj uršulinskega učiteljišča in slovenski pridigar, leta 1919 pa je bil poklican v stolni kapitelj krške škofije.
Zlatomašnik Valentin Podgorc je izreden mož. Le nekaterim posebnim talentom je pridržana vsestranost znanja in udejstvovanja, kakršna odlikujejo slavljenca. Ni samo vzoren duhovnik in sloveč pridigar, marveč še razgleden v svetu znanstva in literature, vešč svetovnih jezikov, zaslužen kulturni delavec, priznan zadružnik in gospodarstvenik. In kar je na njem najbolj čudovito: v svoje 73. leto je ohranil še mladostno živahnost, delavnost in razgibanost. Neizmerno mnogo dolgujemo jubilantu, ki je svoje veliko bogastvo razsipal v govorjeni in pisani besedi, v neumornem kulturnem in gospodarskem delu. Da bi živeli v miru, ob njegovi zlati maši, bi tisoči z Zilje, Roža in Podjune hoteli poromati s slavljencem tja v Gospo sveto prosit zaščitnico slovenskega naroda, naj jim jubilanta ohrani še do njegove dementne sv. maše. Razmete narekujejo tiho slavje in tiha, a nič manj silna je prošnja naše narodne družine od Brda do Pliberka, naj nam majniška Kraljica ohrani očeta Valentina Podgorca kot vidno znamenje svoje božje — materinske ljubezni 1
Ljudskošolska mladina bo izvedla štetje
Ljudske šole v Solnograški so dobile posebno nalogo, šolarji višjih razredov bodo v obliki tabel, statistike in grafičnih slik obdelali svoje domače vasi. Šli bodo od družine do družine in bodo vpraševali za število rojstev in smrti, za poklice družinskih članov, za velikost posestva, število otrok, število event. priseljencev, beležili bodo pripadnost poedipcev k narodno-socialistični stranki in njenim organizacijam. V poseben seznam pridejo padli vojaki-vaščani, narodni socialisti, matere s častnim križcem i. dr. Po mnenju strokovnjakov bodo šolarji tako z lastnim delom prišli do resnice, ki pravi, da 3e narod na deželi rodi in v mestih umira.
Živahno kulturno udejstvovanje v zvezi z materinskimi proslavami
Zaradi številnih vpoklicev med slovenskimi fanti je v zadnjem času prešlo glavno breme slovenskega kulturnega udejstvovanja na Koroškem na slovenska dekleta. Kaže, da se bodo dekleta obnesla zlasti v narodno najbolj ogroženih krajih. Vsi občni zbori so povezani z materinskimi proslavami z bolj ali manj pestrim sporedom.
*
Pretekli teden je prišlo na Koroško 270 otrok z Bavarske. Za več tednov bodo nastanjeni pri zasebnih družinah. Istočasno odhaja na letovanje 253 koroških otrok v razne kraje Nemčije.
Nočno službo imajo lekarne: Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-mofar, Vič-Tržaška cesta 4«.
Dobra satirična knjiga »Blazni Kronos« bo v
par dneh izšla. Dvajset samostojnih satiričnih risb — dvajset satiričnih sonetov. Nikolaj Pirnat, risbe — Igor Torkar, soneti. Knjiga v finem platnu din 45. Kdor jo naroči takoj z dopisnico na naslov: Fakin Boris, mešč. š. Vič, Ljubljana, jo bo dobil za din 40. Naročite še danes »Blazni Kronos«, 40 satiričnih listov!
Barometer se je dvignil in obetajo se nam lepi dnevi. Kopališče SK Ilirije je že dalj časa popolnoma pripravljeno, da sprejme prve letošnje go ste-kojralce. V nedeljo, 26. t. m. je bil prvi kopalni dan na Iliriji.
Razstava zobne tehnike pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena priredi Društvo zobnih tehnikov ob 30 letnici svojega obstoja. Obseg in izvedba te razstave bosta gotovo privabila na Ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 10. junija, mnogo posetnikov iz vse države.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v prvem letošnjem četrtletju izjrosodila 23.960 knjig, to je 2782 več kakor lani v isti dobi. Število vpisanih članov se je že močno povzjrelo nad deset tisoč. Knjižnica izda letos nove tiskane sezname svojih knjig. — Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru zaznamuje skoro enak napredek. V prvem četrtletju 1940 je izjoosodila 13.533 knjig, to je 798 več kakor lani v istem času. Knjižnici sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 8. ure zvečer.
Zatvoritev prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve ljubljanskega velesejma od 1. do 10. junija, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 28. maja do 14. junija.
Dekliški krožek Trnovo. Zaključni sestanek članic bo v letošnji sezoni vtorek, 28. maja, s predavanjem univ. prof. g. dr. Ign. Lenčka. Vabimo vse članice, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. — Odbor.
Kraljevska banska uprava je odobrila tvrdki
H.	Vielhaber, Maribor, da sme prodajati jedilno olje jx> din 17.25 za 1 kg na debelo.
Kralj, banska uprava je odobrila tvrdki M. Oset, Maribor, da sme prodajati riž Splendor Subl. po din 9.50, riž Splendor Spec. jx> din 9.40 in riž Splendor Extra j>o din 9.30 za 1 kg na debelo.
Koloraturaa sopranistka Ksenija Kušejeva bo
koncertirala drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Za svoj koncert si je izbrala bogat in raznolik koncertni spored, ki obsega klasične arije in pesmi, pa tudi najtežje koloraturne zadeve. Opozarjamo prav posebno na nastop pianista Pavla Šivica, ki bo spremljal umetnico na klavirju ter nastopil tudi kot 6olist. Na koncertu bo sodeloval pri eni točki klarinetist Miljutin Raubar. Podrobni spored in vstopnice so na razjiolago v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Kralj, banska uprava je odobrila tvrdki Ed. Suppanz, d. z o. z., Pristava, da sme prodajati kavo Rio 2 Sieb 18 po din 65.50 in kavo Rio New York 5 green po din 62.— za 1 kg na debelo.
Ljubljanske kavarne so dobile lične inape za svoje revije. Za kavarniške goste je zelo važno, kako se jim podajajo v kavarnah v roke revije in časopisi. Odlične ljubljanske kavarne so si te dni omislile nove mape, v katerih dajejo revije gostom na razfiolago. Te mape so nadvse ličen in razkošno opremljen izdelek. Mape so vezane v usnje, na notranjih straneh so prevlečene s celuloidom, ki še posebno poživi ves izdelek. Mape je mojstrsko vezala Nova knjigoveznica, oglasne strani pa je tiskala Jugoslovanska tiskarna. Izdelek je priredil grafik Gabrijel Čuden, ki se je s tem izkazal za izrednega reklamnega strokovnjaka. Lične mape ogledujejo gostie ljubljanskih kavarn z največjim zanimanjem. Tudi v tujsko-prometnem pogledu je Ljubljana s temi izdelki pridobila, saj bodo tujci jx> tem izredno lepem grafičnem izdelku pravilno sodili izredno zmogljivost našega tiskarstva in naše grafične umetnosti ter bodo po tem vrednotili tudi vobče vso našo kulturo.. Kavarnam čestitamo na lepi pridobitvi!
Ocenjevanje zlatnine in draguljev je v mestni zastavljalnici odslej vsak dan samo od 10.30 do 12.30. Zaradi bolezni in vojaških vaj mestna zastavljalnica namreč nima dosti strokovnjakov in zato opozarja občinstvo, naj samo med omenjenimi urami prinaša zlatnino in dragulje ocenjevat.
Lepo uspeli atletski meeting SK Celja
h;ž. Stepišnik je z rezultatom 51.71 m postavil nov državni rekord v metu kladiva. — Tudi ostali rezultati so prav zadovoljivi
Celje, 26. maja.
Danes dopoldne ob 10 se je ob udeležbi šestih najboljših slovenskih atletskih klubov, Ilirije, Železničarja, Planine, Primorja, SK Celja, in Maratona vršil na Glaziji atletski meeting SK Celja, ki naj bi predstavljal nekakšen uvod v letošnjo atletsko sezono ter pokazal, na kakšni stopnji je trenutno naša tletika. Tekmovanja se je udeležilo 60 atletov, občinstva se je nabralo za Celje prav lepo število, sodniški zbor je bil zbran polnoštevilno (12 časo-merilcev!) ter je delal brezhibno, tekmovanje samo se je razvijalo točno ter je bilo zaključeno ob 2 popoldne. Rezultati, ki so bili ob tej priliki doseženi, so z ozirom na dejstvo, da stojimo šele v začetku sezone, izredno dobri. Na prvem mestu moramo seveda omeniti nov jugoslovanski državni rekord, ki ga je bil v metanju kladiva postavil član Ilirije inž. Milan Stepišnik z rezultatom 51.71 m. Pohvalno je treba omeniti tudi dolgoprogaša Reberška, člana SK Celja, ki je prispel na tekmovanje naravnost iz rudnika ter kljub temu zmagal v teku na 5000 m s kar dobrim časom 17 minut, 17 sekund. Pri tekmovanju so prireditelji uvrstili še eno točko izven programa, in sicer tek na 800 m Zmagala sta v mrtvem teku Glonar od Ilirije ter Mirko od Železničarja, ki sta postavila rezultat 2:08.9. Mavsarjev rezultat v metu kopja je tokrat sorazmeroma precej povprečen, saj je vrgel -»le« 53.70 m. Štafeto je dobila Ilirija I v postavi Račič, Kolenc, Vilar, Sodnik, in sicer s časom 47.1. Drugi je bil Železničar, tretji SK Celje, četrta Ilirija II. Dokaj dobre rezultate so pri skoku v daljavo postavili juniorji. od katerih je Leban (Železničar, Maribor) skočil 6.08 m. Meeting sam je pokazal, da za atletiko vlada pri nas še vedno veliko zanimanje in po rezultatih, ki so bili na njem doseženi, dal za razvoj letošnje sezone prav dobro prognozo.
Rezultati so naslednji:
I.	predtek:
100 m juniorji predteki: 1. Kolenc (Ilir.) 12.2;
2.	Leban (Železničar) 13; 3. Urbančič (Planina) 13.4.
II. predtek: 1. Hrovatin (Zel.) 12.1; 2. Petek Emil (SK Celje) 13.3; 3. Pfeifer (Ilir.) 13.4.
III. predtek: 1. Hansa (SK Celje) 12.2; 2. Bač-nik (Zel.) 12.8; 3. Vilhem (Ilir.) 13.
100 m, jun., finale: 1. Kolenc (II.) 12.4; 2. Hansa (SK Celje) 12.6; 3. Hrovatin (Zel.) 12.7.
Met diska - juniorji: 1. Urbančič (Plan.) 37.29; 2. Stojan (Zel.) 35.12; 3. Vehar (Ilir.) 34.75.
Seniorji: 1. Lužnik (Maraton) 37.67 ; 2. Jeglič (Plan.) 36.79; 3. Mavsar (Plan.) 33.70.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilir.) 51.71 (nov državni rekord); 2. Guiznik (Zel.) 41.15; 3. Jeglič (Plan.) 38.44.
1)000 m: 1. Rebršak (SK Celje) 17.17; 2. Klemp-fer (Maraton) 17.21; 3. Perc (Primorje) 17.50.
Met krogle ■ sen: 1. Jeglič (Planina) 12.46; 2. Lužnik (Marat.) 12.20; 3. Gregorovič (Zel.) 11.82.
Juniorji: 1. Vehar (Ilir.) 13.52; 2. Brane (Ilir.) 13.26; 3. Stojan (Žel.) 13.23.
10 m - sen.: 1. Račič (Ilir.) 11.8; 2. Vilar (Ilir.) 12.2; 3. Kora (Maraton) 12.5.
1000 m - jun.: 1. Žele (Plan.) 2.59.4; 2. Černe (SK Celje) 3.13.8; 3. Fili (SK Celje) 3.17.9.
Skok v daljavo - jun B in C: 1. Leban (Zel.) 6.08; 2. Bačnik (Zel.) 6.03; 3. Franček (Zel.) 5.97. InOO m - sen.: 1 .Glonar (Ilir.) 4.24.2; 2. Zerga (SK Celje) 4.38.2; 3. Karlin (Zel.) 5.02.
Juniorji: 1. Megušar (Ilir.) 4.32.8; 2. Kos (SK Celje) 4.40; 3. Habjanič (Marat.) 4.46.2.
800 m izven: 1. Glonar (Ilir.) 2.08.9, mrtvi tek; 2. Mirko (Zel.) isto; 3. Podlipec (Ilir.) 2.15.
Skok v vis. - sen.: 1. Gregorovič (Zel.) 170; 2. dr. Čarny (Plan.) 170; 3. Lužnik (Marat.) 170.
Juniorji: 1. Brane (Ilir.) 175; 2. Dušan (Ilir.) 165; 3. Mencinger (Ilir) 160.
Met kopja - sen.: 1. Mavsar (Planina) 53.70;
2. Gregorovič (Zel.) 44.45; 3. Sodnik (Ilir.) 43.80.
Štafeta: 1. Ilirija I. 47.1; 2. Železničar 49.2;
3. SK Celje 50.2; 4. Ilirija II. 51.4.
Postava Ilirije I: Račič, Kolenc, Vilar. Sodnik.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
do 10. junij 1940.
47. razstavna prireditev
600 razstavljalcev, domačih in inozemskih. — Bogato založen velesejem!
Posebne razstave: Pohištvo — Avtomobili — Zaščita pred napadi iz zraka — Naša vsakdanja hrana — Zobna tehnika — Moda — Turizem
Polovična voznina na železnici in parnikih!
Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2.— din!
Žaloigra v vrtincih Mure
Maribor, dne 26. maja.
Orožniki v Sv. Marjeti ob Pesnici so zvedeli, da je 39 letni Hugo Markuš iz Zgor. Jakobskega dola spoznal v Mariboru neke moške, ki so prišli sem iz Zemuna. Ti so mu izrazili željo, da bi prišli radi v Nemčijo na skrivaj, ker nimajo potnih izkaznic. Markuš jih je zapeljal do Zgor. Jakobskega dola, tam pa mu je le postalo vroče, ker se je zbal posledic svojega dejanja. Dejal je. da je utrujen, zato pa je povedal tujcem, po kateri poti naj gredo, da pridejo do Apač ter jim je dal tudi naslove nekih svojih znancev v Apačah. Za plačilo je dobil Markuš zimsko suknjo in ročni kovček ter 20 din. Nato so se ti štirje neenanci napotili po zadobljenih navodikih naprej proti Apačam. Tam sta dva — in sicer oče in sin dobila ob Muri veliko desko ter skušala s takim splavom priti čez deročo Muro na nemško stran. Prijela sta se za de9ko ter sita z njo plavala proti sredini Mure. Nista pa računala s silno deročim tokom sredi Mure. Vrtinci so oba zgrabili ter sta izginila pod gladino. Ljudje, ki so gledali njuno borbo z reko, so prepričani, da sta utonila. Ko sta ostala dva videla, da je Mura požrla dve žrtvi, sta se vrnila. Eden se je vrnil v Maribor, za drugega pa se ne ve, kam je odšel. Markuš je orožnikom svoje dejanje skesano priznal.
Mariborski drobiž
Maribor, dne 26. maja.
Telovske procesije so se danes v Mariboru nadaljevale s prav takšno veličastnostjo, kakor so se vršile na Telovo. Danes sta obhajali te slovesnosti dve največji mariborski župniji, frančiškanska in magdalenska. V obeh rta se vršili mogočni procesiji, katerih se je udeležilo na tisoče vernikov. Pri frančiškanih je bila slovesna služba božja ob 7. Ob pol 8 je krenila procesija iz bazilike po Aleksandrovi cesti ter se je razvijala nato do mestne meje pri Krčevini, po Tomšičevem drevoredu do parka ter ob parku po Ciril Metodovi ulici do Trga Svobode in od tu v baziliko nazaj. Blagoslovi so bili na odcepu Meljske ceste, na koncu Aleksandrove pri kapelici, na stiku Tomšičevega drevoreda in Ciril Metodove ulice ter na Trgu Svobode. Vse ulice so bile zelo lepo okrašene, okna na hišah ozaljšana s ovetjem in razsvetljena 9 svečami. Procesija je bila po svojem obsegu ogromna, udeležile so se je vse katoliške organizacije s te župnije ter zastopniki državnih uradov, mestne in košaške občine. — Telavske slovesnosti v magdalenski župniji so se začele s slovesnimi mašami zjutraj ob 7. Bili sta dve taki maši, ena v cerkvi, druga pa pred cerkvijo na prostem za šolsko mladino. Zlasti ta sv. maša je bila lepa, saj je bil ves trg okrog cerkve kar prekrit z mladino. Po sv. mašah se je začela procesija, ki je potekala po Tržaški cesti do železniškega prehoda, potem po ulici Ob železnici do Frankopanske, pa po Ruški cesti preko Kralja Petra trga in po Pobreški cesti nazaj v cerkev. Blagoslovi so bili pred bolnišnico, pri Riedlovi hiši Ob železnici, pred Hladnikovo hišo na Frankopanski cesti, zadnji pa je bil po vrnitvi procesije pred cerkvijo. Procesije so se udeležili predstavniki državnih in samoupravnih uradov in oblastev na desnem bregu Drave, občinski svetniki, zastopniki okoliških občin, predvsem Pobrežja. Tudi danes je bilo lepo vreme ter so se zamogle zato razviti telovske slovesnosti v vsem sijaju.
Rezervni častniki v Miriboru se organizirajo v svoji posebni organizaciji. Danes dopoldne so imeli pri Novem svetu sestanek, na katerem je poročal predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Klinec o pripravah za ustanovitev mariborskega pododbora Združenja rezervnih podčastnikov. Zanimanje za organizacijo je v Mariboru znatno, o čemer je pričal živahen obisk sestanka. V kratkem sp bo vršil ustanovni občni zbor.
Velik vlom je bil izvršen v nocojšnji noči v Mlinski ulici 7. Neznanec je vdrl v stanovanje Frančiške Dvoršak ter ji je odnesel 3100 din gotovine.
Policijska eesfna kontrola je doživela hud ka-rambol na kontrolni vožnji na Tolstem vrhu. V policijskem motociklu sta se peljala policijski nadzornik Samer in stražnik Udovič. Na nepreglednem ovinku sta trčila skupaj s tovornim avtomobilom, pri čemer se je stražnik Udovič hudo poškodoval ter si je zlomil nogo. Motorno kolo se je popolnoma razbilo.
Bog in v sami srajci pobegnil iz bolnišnice. Na Tržaški cesti so prijeli moža, ki se je šetal tam bos in v sami srajci. Bil je to 60 letni Mihael Štraus, ki je nekoliko slaboumen ter je ponoči pobegnil skozi okno iz bolnišnice.
Žaloigra v cirkuškem vozu. Na Teznem imajo majhen cirkus z vrtiljakom, strelskim šotorom in takšnimi atrakcijami. Lastniki stanujejo v običajnih cirkuških vozovih. V enem od teh voz se je ponoči odigrala nenavadna žaloigra. 18 letni godbenik Roj Franc je napadel z nožem svojo 68 letno babico Marijo Roj ter ji je zasadil bodalo v trebuh. Bil je vinjen ter bi jo bil še nevarneje obdelal, če ne bi priskočila starki na pomoč dva druga nečaka, ki sta divjega napadalca prijela in razorožila. .	__________________________
Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja, da ee je novo izvoljeni odbor konstituiral, kakor eledi: predsednik Saša Šantel, podpredsednik Fran Tratnik, tajnik Mirko Šubic, tajnikov namestnik Stane Kregar, blagajnik Karl Putrich, blagajnikov namestnik Manj Pregelj, zastopnik članov iz mariborskega okoliša Ivan Kos: ostali odborniki so: Boris Kalin, Gojmir Anton Kos in Ivan Vavpotič. Preglednika sta Ivan Sajevic in Nande Vidmar. Razen gg. Putricha. Kalina in Sajevica, ki so akademski kiparji, eo vsi ostali akademski slikarji.
Obvestila
Tobačni monopol bo razstavil tudi na letošnjem velesejmu od 1. do 10. junija. Razstava bo zgrajena po čisto svojevrstnem načrtu in bo gotovo deležna vse pozornosti. Prikazani bodo prehodi od tobačnih surovin in polizdelkov do izdelkov. Dalje mešanice raznih vrst in porekla tobaka, katere se reže na posamezne tobačne vrste. Med rezanim tobakom bo vse, kar producira naša tobačna tovarna: od dunavskega za pipo pa do najaromatičnejšega trebinjca. Videli bomo zunanjo opremo cigaret in napredek v obliki kartonov in etuijev. Manjkalo ne bo tudi žvečilnih klobas in tobačnega ekstrakta. Razstavljeno gradivo bo bogato in bo nudilo obiskovalcem priliko pobližnje-ga upoznanja ene najvažnejših panog velikega socialnega in gospodarskega pomena.
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov bo tudi letos v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Zdravljenje se bo pričelo v začetku meseca julija tega leta. Prošnje je vložiti čimprei. Tozadevna navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih načelstvih, mestnih po-glavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave.
1 Mladinski odsek protituberkulozne zveze v Ljubljani se najprisrčneje zahvaljuje ljubljanskemu občinstvu, ki je pokazalo v sredo pri nabiralni akciji za šolski rentgen toliko razumevanja in srene dobrote, saj se je nabralo okrog 15.000 dinarjev. Zahvaljuje se gospe podbanovi. ki je prevzela pokroviteljstvo in s svojo delavnostjo podžgala ostali damski zbor, da ie nadvse požrtvovalno in uspešno opravljal neprijetno delo. Sodelovala so skoro vsa ženska društva v Ljubljani in sicer: Jugoslov. ženska zveza. Kršč. ženska zveza. Kršč. žensko društvo. Društvo kneginje Zorke, Kolo jugoslov. sester. Društvo za varstvo deklet, telesno^ kulturno društvo Atena. Klub Primork in Kolo žen zadrugark. Zastopnicam teh društev, med njimi gospej banovi in gospej županji naša najtoplejša hvala za ves trud in nesebično požrtvovalnost! Ne smemo pa tudi pozabiti našo srednješolsko mladino, ki je z veliko vnemo podprla delo za svoj rentgen!
Pomlad in razposajenost mladine sta že naravna druga, vendar bi pa živahnost mladine tudi pomladi ne smela skakati previsoko ter se spreminjati v razuzdanost. Vsakdo je vesel mladine, ko se raduje pomladi na soncu in zraku, vendar pa pri tem mladina ne sme delati škode in pustošiti po polju in gajih. Kdo je temu kriv, da ljubljanska mladina pomeče več cvetja po cestah, kakor ga vsa Ljubljana potrebuje za okras domov, ne bomo razpravljali. Tudi o tem ni več treba govoriti, kdo je v prvi vrsti kriv, da mladina lomi veje cvetočega drevja in dela veliko škodo po mestnih nasadih, saj je bilo o tem že dosti dobrih sklepov, anket in konferenc skoraj brez uspeha. Ljubezen do prirode je treba pač vzgajati in vzgojiti! Očividno se pa tudi dogaja, da odrasli uče mladino s svojimi zgledi, kako je treba pustošiti lepote pomlajene prirode. Kdor sam ne ljubi in se ne zna poglobiti v čudeže stvarstva, temu je tudi zaprta pet do mladih src. Pravi prijatelj prirode že sam brez spodbud in predpisov množi v mladih srcih prirojeno ljubezen do lepote. Zaradi razuzdanosti mladine se zgraža vsa dobra Ljubljana, saj pred ljubljanskimi paglavci ne zdrže niti tisočletni rimski zidovi tam na Mirju. Komaj je bil rimski zid restavriran in komaj je ozelenela poljana trava na njem, ga je že pričlea spet.podirati naša zorna, ljubka mladina s takim uspehom, da bi lahko tekmovala s Huni. Nič ne rečemo o nadzorstvu mladine in o njeni vzgoji, ker je vse natanko po predpisih in dolžnostih, zato pa opozarjamo občane 'n davkoplačevalce na škodo, ki jo dela mladina na račun njihovih žepov, ter prosimo vse prijatelje prirode, naj sama pomaga paziti na razuzdano mladino.
Prevzem novih poslovnih knjižic ali legitimacij. Vse, ki so vložili meseca aprila in maja t. 1. pri mestnem poglavarstvu prošnje za nove poslovne knjižice oziroma legitimacije, vabi mestni domovinski urad, naj se zglase v dneh od 27. do 30. t. m. med uradnimi urami v tem uradu, soba štev. 50 v II. nadstr. desna hiša magistrata, zaradi prevzema novih poslovnih knjižic ali legitimcaij.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — začetek ob 8 cvetan
Ponedeljek, 27. maja; zaprto.
Torek, 28. maja: Revizor. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba.
Sreda, 29. maja: Severna lisica. Red Sreda.
Četrtek. 30. maja: Revizor. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba.
OPERA <- začetek ob 8 zvočen
Ponedeljek, 27. maja: zaprto.
Torek, 28. maja: zaprta. (Gostovanje Opere v Celju: Gorenjski slavček).
Sreda, 29. maja: Boris Godunov. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje baritonista ing. Nikola Cvejiča, člana belgfaiske opere.
»♦♦♦♦♦♦♦♦
Radio
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 2?. maja. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Poskočni napevi
(plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 fv*povedi__
13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 18 Zdravstveno predavanje: Preobčutljivost telesa (ga. dr Božena Zajc-Lavrič) — 18.20 Iz Jan-kovčevih operet (plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof Fr Vodnik) — 19 Napo-vedi, poročila — 19 20 Nac ura. Prosvetno delo »SeljaČke sloge« Rudolf Herceg, Zagreb) — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Govekar) — 20 Pevski koncert (gdč. Tea Laboš, pri klavirju prof. Pavel šivic) — 20.45 Za dobro voljo (radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ple=na £rla'ba (plošče).
Drugi programi
Ponedeljek. 27. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA. YUB (49.18m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 1.55 Oddaja za južno Ameriko — YUG (19.69m): 3.00 Oddaja za severno Ameriko — Belgrad: 20 Paganini-Lizst — Zagreb: 21 Paganinijeve skladbe — Bratislava: 20 Paganiniiev večer — Praga: 23 Češka gl. — Sofija: 20.20 Simf. konc. — Beromiinster: 21 Izseljenska oddaja — Budimpešta: 20.20 Ork. konc. — Bukarešta: 20 Paganinijeve skladbe — Trst-Milan: 17.15 Sopran — 21 Gnecchiieva »Biblična kantata« — Rim-Bari: 20.15 Musorgskega opera »Boris Godunov« — Florenca: 19 Zbor in kitara — Sottens: 20 Ork. koncert.
Tekme za državno nogometno prvenstvo
Slavija (Sarajevo) je z zmago nad Haškom zopet prevzela vodstvo na
prvenstveni tabeli
Jugoslavija — BSK 1:0
Belgrad, 26. maja.
Na igrišču SK Jugoslavije je bila ob lepem vremenu pred mnogoštevilnim občinstvom odigrana prvenstvena tekma med BSKom in Jugoslavijo, ki je končala z nepričakovano zmago Jugoslavije. Jugoslavija si z današnjo zmago ni mnogo zboljšala položaja, pač pa je mnogo škodovala BSKu, ki mu je z današnjim porazom ogroženo prvo mesto, katero je bil zavzel pred sarajevsko Slavijo. Igra je potekala v premoči BSKa, toda njegovo moštvo ni imelo sreče in je mnogo situacij, zrelih za gol, zapravilo. Jugoslavija, ki je nastopila s tremi rezervami, je imela več sreče in je s0'$. minuti prvega polčasa zabila gol po Stev-kovu, ki ji je prinesel dve točki. BSK je še bolj pritisnil in je igra skoraj ves drugi polčas potekata pred vrati Jugoslavije, ki se je uspešno branili?/ Z zavlačevalno taktiko ji je uspelo zadržati rezultat do konca.
Slavija (Sarajevo) — Haik 1:0
Tu je bila odigrana prvenstvena tekma med SK Slavijo iz Sarajeva in Haškom iz Zagreba.
Pričakovali so, da bo Slavija gotovo premagala Haška, ki se nahaja na zadnjem mestu, toda Hašk je igral tako dobro, da je Sarajevčanom komaj uspelo, da fo zmagali z majhnim rezultatom 1:0. Gol je padel v prvem polčasu.
Gradjanski — Hajduk 4:2 (2:0)
Zagreb, 26. maja.
Obe moštvi sta nastopili z rezervami. Tako je Gradjanski moral nastopiti brez Glazerja, SK Hajduk pa je imel nekoliko mladih igralcev v napadu. Ta tekma je bila zelo interesentna, ker sta obe moštvi vložili vanjo mnogo truda in požrtvovalnosti. Zaradi tega ni bilo lepih kombinacij, toda tekma se je vršila s srcem in požrtvovalnostjo. Za Gradjanskega je zabil prvi gol v prvem polčasu Cimermančič, drugi gol za Gradjanskega pa je bil avtgol beka Hajduka Kochera. Hajduk je nato izenačil. Prvi gol je zabil Rado Mikovič, drugega pa Alujevič. V drugem polčasu sta zabila za Gradjanski še dva gola Žalant in Lešnik. Proti koncu igre je Hajduk j>oskušal, da popravi rezultat, a mu to ni uspelo zaradi sigurne obrambe Gradjanskega.
Tekme za prvenstvo Slovenske nogometne zveze
L SSK Maribor — SK Olimp 3:0
Celje, 26. maja.
Na Olimpovem igrišču v Celju je bila odigrana danes prvenstvena nogometna tekma. Zmagal je zasluženo SK Maribor, ki je predvajal tehnično boljšo igro kakor domačini. Olimp je že takoj v začetku igre zaradi blesure igralca Lešnika igral z desetimi igralci. V prvem polčasu je bila igra izenačena, kajti SK Olimp j6 pomanjkanje tehnike nadomestil s požrtvovalnostjo. Prvi gol za Maribor je padel v 37. minuti prvega polčasa. Stanje je ostalo do odmora nespremenjeno. Kljub temu je Olimp večkrat oblegal nasprotnikova vrata. V začetku drugega polčasa je sodnik odločil proti Olimpu enajstmetrovko. Stanje 2:0 za Maribor. Tik pred konec je Maribor postavil končni rezultat 3:0. Sodil je objektivno gosp. Mrdjen iz Ljubljane.
V predtekmi je mladina SK Jugoslavije premagala mladino SK Olimpa s 5:8 (3:1).
SK Železničar (Maribor) — SK Bratstvo (Jesenice) 6:1 (3:1)
Maribor, 26. maja.
Ob lepem, toplem, prav poletnem dnevu, ki je bil sicer nekoliko vetroven, je bila danes odigrana na stadionu SK Železničarja tekma za prvenstva Slovenske nogometne zveze. Srečala sta se domači SK Železničar in SK Bratstvo z Jesenic. Igra je bila precej živahna, zlasti v drugem polčasu, medtem ko v prvem polčasu gledalci niso imeli veliko od igre. Drugi polčas je potekel večinoma v premoči Železničarja. Vročina je na igralce vplivala zelo neugodno. Tekmo je sodil Kopič iz Maribora.
V predtekmi je zmagala mladina SK Železničarja nad mladino SK Maribora e 4:1 (3:1). Tekmo je sodil Murko
ČSK — Mars4:2
Mars je danes naletel na nasprotnika, ki je bil sicer boljši in je zmago zaslužil, vendar pa bi ga bil lahko premagal, če ne bi bil tako zmedeno in neumno zapravljal stoodstotnih šans. Tekma sama ni mogla navdušiti nikogar, saj je bil nogomet obojestransko presneto skromen in pičel. Ne eno, ne drugo moštvo ni ugajalo, in dva ali trije posamezniki, ki so se brez uspeha trudili, da bi svojo okolico potegnili za seboj, so s svojimi včasih kar odličnimi podjetji in izvedbami predstavljali le bi vrane. Tako ČSK kakor Mars cta igrala slabo in ČSK je zmagal le, ker je imel odločnejši napad.
Sodniku g. Maccoratiju, ki je sodil v glavnem dobro, sta se moštvi predstavili v tehle zasedbah: ČSK: Del Marchio, Vamplin, Vaš, Vaser, Sever, Mekovec J., Mekovec Fr., Takač, Vukovič, Benko, Gavez. Mars: Zavrl, Ban, Trček, Raku-
šček, Zupanc, Gvardjančič, Piskar, Avsec, Žigon, Prijatelj, Doberlet.
Skraja se je Mars žilavo upiral, tako da je prvi gol padel šele v 20. min. Zabil ga je (1:0) Vukovič. Že v 23. min. so Čakovčani po Benku zvišali na 2:0. V 37. min. je enajstmetrovko, ki jo je sodnik g. Maccorati popolnoma pravilno prisodil proti ČSK-u, Avsec spremenil v prvi gol za Mars — 2:1. V 16. min. drugega polčasa je dobil žogo Benko (nekaterim se je zdelo, da v offsideju) ter povišal na 3:1 za ČSK. V 20. min. so Čakovčani zabili še en gol, ki pa jim ga sodnik popolnoma pravilno ni priznal, ker je padel iz offsideja- Benko je nato v 41. min. zabil 4:1 za ČSK, končni rezultat pa je v 44. min. postavil s krasnim strelom s 30 metrov Marsovec Župane, tako da je tekma končala zrezultatom 412 za
ČSK.
*»♦♦♦♦♦»’
Belgrajske vest!
Belgrad, 26. maja. m. Na novem pokopališču je bila danes pokopana ga. Justina Kerševan, soproga načelnika za javno varnost v notranjem ministrstvu g. Vekoslava Kerševana. Žalni sprevod je vodil belgrajski nadškof dr. Ujčič ob asistenca treh duhovnikov. Pogreba so se udeležili številni osebni prijatelji in znanci g. Kerševana, med drugimi senator g. Smodej, načelnika notranjega ministrstva g. dr. Vidmar in g. Patagelj, višja inšpektorja gosp. Vale in g. Golja, državni svetnik g. dr. Pertot, načelnik gradbenega ministrstva gosp. inž. Gulič, več višjih orožniških častnikov in drugi.
Belgrad, 26. maja. m. Ministrski predsednik Cvetkovič je včeraj popoldne in ves današnji dan prebil v Nišu, kjer je snoči prisostvoval koncertu skopljanskega pevskega društva »Mokranjacc. Danes dopoldne je v spremstvu poveljnika V. armad-ee oblasti Jovana Naumoviča in bana moravske banovine g. Krasojeviča prisostvoval zaprisegi rekrutov. Popoldne se je odpeljal v Knez selo, kjer si je ogledal gradbena dela za novi delavski sanatorij.
Belgrad, 26. maja. m. Vse belgrajske katoliške župnije so imele danes skupno procesijo sv. Rešnje-ga Telesa. Pred začetkom procesije je daroval pon-tifkalno sv. mašo belgrajski nadškof dr. Ujčič, ki je procesijo tudi vodil. Za Najsvetejšim so stopali zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Klaič, zastopnika kr. vlade gradbeni minister dr. Krek in minister dr. Smoljan. zastopnik predsednika senata dr. Korošca senator Smodej, zastopnik pravosodnega ministra dr. čičič, zastopnik Privilegirane agrarne banke Končan, člani izvršnega odbora Privilegirane banke in drugi.
Procesije se je tudi letos udeležilo veliko število katoliške šolske mladine in članstvo vseh tukajšnjih slovenskih in hrvatskih stanovskih in kulturnih organizacij. Kakor vsako leto je tudi letos procesijo sv. Reš. Telesa povzdignilo ubrano petje slovenskih usmiljenk.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljnbljanlt Jože KramariC. — Izdajatelji Inž. Joža Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vratama r »Slovenski dom« izhaja nik d«Uvnik ob U> Mwf*M Mentalna 12 dH sa inozemstvo 25 din. Dtedoiituu Jippitaijosa ulica «411. letetoa it M01 do 4005. Uprava* Kopitarjeva ulica <•