LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER nt 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
"J^fajeslog a tlačij
STEV. (No.) 56.
CHICAGO, ILL.
ČETRTEK, 11. MAJA 1922.
PISMO IZ PARIZA.
(Za "Edinost" L. Kuhar.)
Paris, aprila, 1922.
Francija orje sama zase svojo brazdo, tako je Llovd George opisal la-Konično stališče, ki ga je zavzela francoska delegacija na mednarodni konferenci za obnovo Evrope v Genovi.On pa, tako pravi dalje, je imel drugi cilj pred očmi, ko se je podal na italjanska tla. Angleška demokracija želi mir na kontinentu in v to svrho je pripravljena, stisniti prijateljsko roko vsakemu, ki bo ponujal mir.
Svojo delovanje je zavil angleški premier v dve alegorični sliki: medtem ko Francija orje sebično svojo njivo, se on trudi skupiti vse sile vseh narodov v eno vprego, da se razdjana Evropa preorje in nanovo poseje. Ni dvoma za britanskega ministra, da bo iz te skupno preorane zemlje vsklila izvrstna žetev, ki bo dala kruha lačnim narodom.
On je nadalje pijonir, ki zida most. S sragami na čelu vbija v globo-čino reke stebre, da na njih zgradi most, preko katerega se bodo evropski narodi lahko mirno in brez nevarnosti sprehajali. Rajši bi videl, ako bi pri tem svojem teškem delu ne bil osamljen ; vsi morajo delati, da bo most prej dograjen. Samo Francija se obotavlja in se noče oprijeti dela ter stoji na strani in dela temne načrte.
Y teh alegorijah L. George odvrača od sebe vso odgovornost, ako delo za obnovo Evrope ne napreduje tako, kot so narodi imeli pravico pričakovati. Ecce homo! Poglejte tam osamljenega orača, tam stoji križem rok, leni pijonir, in tuhta črne misli!
Zbor sijajno organiziranih časnikarjev je zanesel angleški mirovni evangelij sirom sveta med narode, ki zdihujejo po boljših časih. I11 naš narod je med njimi. Ni čuda torej, ako je tudi v srce našega ljudstva kanila kapljica grenkega razočaranja in če so se skrivaj stisnile pesti proti človeku, ki sebično orje ob strani in ki noče mostu med narodi.
Naše ljudstvo se je naučilo pristaviti h imenu Francija lepo zveneči epitet kapitalistična in njeno politiko rado nazivlja imperialistično. Y L.' George-u pa vidi nasprotno angelja miru. ki ponuja palmovo vejico in pusti zvoniti zvonove miru vsem, ki so dobre volje.
Pustimo na strani alegorije, ki so v politiki nevarno orožje in skušaj-mo objektivno in brez strasti pogledati na most, ki ga zida Anglija in na njivo, kjer nam V. Britanija ponuja tako upovpolnega dela. Nato pa obr-nimo še oči proti Franciji, ter se potrudimo izluščiti motiv njenega zadržanja v Genovi. Morda bo nam na ta način lažje izreči končno sodbo.
Oglejmo si britanskega pijonirja! Kaj mu je prinesla vojska? Uničil je nemško vojno mornarico, zapeljal nemške trgovske ladje v svoja pristanišča, ter tako izbrisal iz liste svojih konkurentov na vodi enega izmed najnevarnejših. To je lep uspeh! Pobral je nadalje nemške kolonije. si podvrgel večji del turškega cesarstva ter tako zvezal južno Afriko preko Egipta, Palestine in Mezopotamije z indijskim cesarstvom. Tudi to je lepa pridobitev! Zasegel je nadalje vse petrolejske vrelce, ki so tekli na tleh premaganih srednjih velesil, ter tako napeljal v svoja skladišča ono tekočino, katero je angleška admiraliteta smatrala kot conditio sine qua non za obstoj brodovja in imperija. Končno si je v WashingtD-ru zasigural hrbet in potisnil evropske velesile na tretjo in četrto vrsto. Dobro je delal angleški pijonir!
Sedaj pa le na delo, da pozidamo most med narodi, sedaj pa zasadimo plug in orjimo brez odlašanja njivo nove Evrope, ker narodi teško čakajo! Preko mostu bo vozil angleški trgovec svoje blago, zmagovalcem in premaganim, in plug, katerega bo on vodil, bodo drugi vlekli!
Ena senca samo je še na obzorju: Rusija. Carigrad sicer drži v svojih rokah, a nevarnosti ni tukaj, nevarnost je večja tam ob meji indijskega cesarstva. Nadalje so v vedni nevarnosti petrolejski vrelci v Kavkazu, ki jih je britanska vlada kupila šele v avgustu 1920. od Rothschildov in Nobelov. Boljševiki so se za ta kontrakt malo brigali in so vrelce po-državili. Ta "nenormalni značaj petrolejske industrije" v Kavkazu zelo vznemirja angleško admiraliteto in to tem bolj, ker je že amerikanski trust "Standard Oil" povpraševal na Kremlinu za njimi. Iz enega kot iz drugega razloga L. George poje pesem o miru med narodi in govori o potrebi, da se ruskemu/iarodu pomaga iz bede, ker računa, da bo na ta način zajezil najprej ruski pohod proti Indiji in segel po kavkaškem petroleju. Zato tudi svoj program rajši zavija v alegorične slike, ker bolj ugajajo in več zakrivajo.
Poglejmo sedaj na osamljenega orača, ki reže brazdo na svoji njivi in tuhta črne misli o bogastvu in imperiju. Kaj je njemu prinesla vojska? Najprvo poldrugi milijon novih grobov. Na dalje mu je opustošila cel severni del njegove zemlje. Njegov dolg mu je zvišala na 326 miljard, 775 milijonov frankov. Mirovna konferenca mu je stisnila nazadnje v roke papir in mu pustila slavo. Torej nič kolonij, nič brodovja, nič petroleja ampak — traite in gloire.	(Konec prihodnjič.)
LETO (VoL) VIU.
SLOVENSKO ŠOL O]
sv. Štefana se je pričelo graditi zad nji torek. Blagoslovljenje zemlje, kjer bo stala slov. šola, je izvršil domači župnik Rev. P. Kazimir Za-krajšek dan preje v ponedeljek 8. majnika. Blagoslovljenja se je ude ležila vsa slovenska šolska mladina ki je po obredu zapela par krasnih pesmij na čast nebeški Materi Mariji, kateri se je izročilo v varstvo grajenje šole. Blagoslovljenje in polaganje vogelnega kamna se bo vršilo 2. julija in priprave za ta slo-
vesni dan naše župnije se že vrše v polnem teku.
Torej slov. šola se zida. Rojaki sedaj pa v kup na delo, da se zbere potrebni denar za šolo. Dosedaj smo govorili: bomo dali, zdaj pa je prišel čas, da to obljubo izpolnimo in posežemo v žep tako globoko, kakor pač najbolj globoko nam je mogoče. Dosedaj ni čas je bil čas besed, sedaj pa je čas dela in vsakdo izmed nas se mora pripraviti na požrtvovanje. ako hočemo, da bomo zgradili za
svojo mladino potrebno domačo šolo in pa za naše društva prepotreb-no dvorano. Kako velika potreba je šola za našo župnijo sv. Štefana in primerna dvorana, to vemo vsi. Zato ne bomo o tem več razpravljali, ker to že vemo. Zdaj čaka nas delo! Zato vsi korajžno na to delo, za-vihajmo rokave, pljunimo prav po slovensko v roke in hajd korajžno na delo za SLOVENSKO ^ŠOLO IN SLOVENSKI DOM V CHI-CAGI!
RAZNE NOVICE.
POROTA GOVERNERJA SMALL-A.
Waukegan, 111., 10. maja. — Že je potekel tretji teden porote gover-nerja Small-a, a zadeva še ni rešena
in tudi menda tako kmalu ne bo. Več prič se je zadnje čase odstavilo, kakor tudi porotnikov. Porotnikom se je očitalo, da so se kazali pre-eno-stranski. kar je dalo Smallovemu zagovorniku priliko zahtevati odstavo. Poroto bodo morali, kakor kaže zopet razpustiti, ker priče, ki so ostale nimajo tehtnih dokazov, tako naznanja Smallov zagovornik.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
DVA POLICAJA UMORJENA.
Chicago, 111., 10. maja. — Danes ponoči sta padla dva policaja, kot žrtve umazane roke. ki je posegla vmes med delavski spor, ki traja že več mesecev med čikaškimi strokovnimi obrtniki in delavci. To je umazano in nesramno, pa najsi že prihaja iz katerih koli vrst. Mogoče, da so delodajalci krivi tega, če so, je za njih to toliko sramotnejše, ker oni so močnejši, bi ne smeli posluževati se sile. Če je pa ta zarota skovana med delavskimi vrstami, je pa tudi sramotno, ker s tem si bodo nadeli le pečat sramote na svoje čelo. Z nasilnostjo ne bomo rešili delavskih vprašanj zadovoljivo, mogoče se jih da začasno, a za trajno nikdar! Zato proč z nasilnostjo, pa naj že prihaja iz katerih koli vrst!
V domačem ujetništvu! Prejeli smo in priobčujemo sledeči dopis nenadoma iz službe odpuščenega železniškega delavca v Čušperku pri Grosupljem: — Bilo je dne 23. februarja 1918. Zadnjikrat sem sedel na sanke, Rusom tako neizrečeno priljubljene, in se odpeljal na postajo v nadi. da je konec mojega ujetništva in bede in da je blizu čas, ko bom ugledal svojo domovino in o-braze svojih dragih. Kdo bi mogel popisati občutke, ki so mi valovili v srcu? In vendar, kako kruto sem bil poleg stotin svojih tovarišev prevaran v svojem domačem kraju! — Podpisani sem vstopil v železniško službo prav 10 dni pred mobilizacijo leta 1914. Xato sem bil mobiliziran in gospodje so mi zagotavljali da se mi bo v vojni odsluženi čas štel dvojno v državni službi. Pa tudi tukaj so me bridko prevarali. Nastavljen sem bil sicer po vojni znova, a prišel sem pod neprostovoljno kuratelo prvaka socialnodemokrat-ske stranke, ki je sovražil vsakogar, ki ni prisegal na rdeči prapor njegove stranke. Ker sem bil tedaj včlanjen pri Z. J. Ž., sem moral o-pravljati za tega socialdemokraške-ga skladiščnega mojstra vsa dela "laufpurša". ki so spadala vse kam drugam, kot pa v področje moje službe. To neprostovoljno ujetništvo mi je vzbudilo najprej užaljenost, nato
pa mržnjo do teh ljudi, ki govore neprestano o svobodi, svojega sobrata pa tlačijo bolj kot stari Rimljani svoje sužnje. In marsikaterikrat mi je bilo žal, da sem zapustil Rusijo — In polagoma mi je začela mrzeti služba. Kot "zvezar" sem delal lansko leta službo pri vožnji, od katere pa nisem imel drugega kot prazno srce. suh žep, polna ušesa psovk in neizmeren besednjak pikanj in pikrih besedi. Na lastno prošnjo so me premestili in sem bil dodeljen kot postajni delavec v Čušperk pri Grosupljem. Tu pa sem se vjel v zanko, ki je na tej postaji nastavljena nesvobodomislecem. Postajenačelnik mi je nenadoma odpovedal službo in mi tako vzel zadnjo skorjico kruha — meni. ženi in 10 mesecev staremu
(Nadaljevanje na 2. strani.)
POZOR ČITATELJI!
Z današnjo številko smo skončali krasni roman "Neznani Bog." Y prihodnji številki bomo na zadnji strani pričeli objavljati krasno delo iz pod peresa Mr. Andrew Tomeca, pod naslovom "V Rudniku/' Spis tvori pogovor dveh rudarjev. Eden se zavzema za "rdeči" socijalizem, drugi za pravico in resnico in razklada svojemu tovarišu celo stvar, tako kakoršna je v resnici. Priporočamo vsem čitateljem, da ta spis temeljito prečitajo in študirajo.
Uredništvo Edinosti.
PROMET NARAŠČA.
Razni bankirji države Illinois, ki so imeli zadnji- teden v Springfieldu svoj posebni sestanek, so izjavljali, da promet narašča po bankah, kar je znamenje, da se razmere po deželi izboljšujejo.
VOŽNO CENO NA VLAKIH ZNIŽALI.
Chicago, 111., 10. maja. — Direk-torij St. Paul and Milwaukee železnice je naznanil, da bo družba v kratkem znižala vožno ceno na osebnih vlakih, kakor tudi na Pullman spalnicah.
NEWYORSfKI DELAVCI ZAHTEVAJO LAHKO PIVO IN VINO.
New York, 10. maja. — Vse new-vorške delavske organizacije so se (Nadaljevanje na 2. strani.)
-

DENARNE POŠILJATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajšne cene so bile:
■
Jugoslovanskim kronam:
500 kron ..............• • .$ 2.35	50
1000 kron ............... 4.20	100
5000 kron ............• •. 20.00	500
10000 kron ................ 40.00	1000
Italijanskim Hram:
lir ..................$ 3.35
lir .......... .. • •____ 6.25
lir ................... 29.00
lir .................. 57-00

Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $100. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, IIL


h8
"EDINOST"
EDINOST.
QLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
W. aand Street,
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111.
Bfttered as secend-class matter October n, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879-
KULTURNI BOJ.
Nedavno se je "Prosveta" v imenu socialistov izjavila za kulturni boj. Kdor le nekoliko pozna socializem, mu tega niti praviti ni bilo treba. On ve, da je socializem z nravno-verskega stališča ateističen, brezbožen. A-teist je pa rojen kulturobojnež. Pa četudi kdo ne pozna modroslovnega ozadja in nravno-verske plati socializma, ki ima v kali kulturni boj, zadostuje, č^ tu in tam vzame v roke kako socialistično glasilo. Takoj mu bo jasno, da marširajo socialisti pod kulturnobojno zastavo. Ako je "Pro-sveta" Te čutila potrebo, to tudi izrecno priznati, očividno ni storila zato, kakor bi njena garda in mi tega ne vedeli, ampak zato, ker se ji zdi, da predobro vemo. Ona ve, da če kulturnobojno zastavo popolnoma razvije. je ljudem bolj strašilo, kot vabilo v njih vrste. Zato jo je razvila le na poldrogu.
''Kristusovi nauki", tako piše. "so gotovo vzvišeni in ni ga, ki bi mogel oporekati le eni njegovi besedi. Njegov poglavitni nauk o ljubezni do bližnjega je gotovo mejnik v razvoja človeštva." Ko je to farizejsko priznala, nadaljuje: Če bi bila Cerker res zgrajena na tem nauku, če bi bili Kristusovi namestniki res to, kar ime pove, bi mi proti Cerkvi in njim ničesar ne imeli. Ker ima pa današnja Cerkev malo Kristusovega duha, še manj pa njegovi namestniki, z malimi izjemami, zato in v toliko smo za kulturni boj. Tako pisanje bi znalo enega ali druzega zmotiti, da bi si dejal: Glej, glej! pa pravijo, da so socialisti brezverci. Laž. Do zadnje besede vse verujejo, kar je Kristus učil. Pravijo, da so proti cerkvi in duhovščini. Druga laž! Samo proti Cerkvi in duhovščini, ki nima več Kristusovega duha. smo. Past je v resnici tako dboro nastavljena, da bi se jaz prav nič ne čudil, ako bi se kdo, ki ne ve. kaj je glavni namen kulturnega boja, tudi socialističnega, in kaka je vojna taktika kulturnobojnežev, vanjo ujel. Da se pa ne bo. hočemo v naslednjem dati malo prave prosvete glede kulturnega boja s posebnim ozirom na socialiste.
Kulturni boj! Kako lepo ime! Boj za kulturo, omiko proti nazadnja-štvu, mračnjaštvu. To danes, ko je kultura bog, vžiga mase, bolj kot Turke Mohamedov plašč za sveto vojsko. Kulturen, omikan hoče biti t sak, mračnjak, nazadnjak nihče. Ko zatrobi kulturnobojni rog in kliče pod orožje, stisne pest tudi tak, ki se mu živčevje in mešičevje od svetovne vojske še ni umirilo, ter navdušeno zapoje: Y boj, v boj! Priznati se rnora, da nemški parlamentarec Virchov tega otroka ni mogel na lepše ime krstiti. On je namreč prvi, ki je pred petdesetimi leti v nemškem parlamentu nastopil s tem imenom.
Toda mi ne smemo pozabiti, da so vrag in vsi njegovi pomočniki pravi diplomirani mojstri v tem, dati najgrši stvari najlepše ime. Kako je že peklenska kača v raju započela prvi kulturni boj na zemlji? Je morda vrag Evi svoj dolgi rep in svoje roge pokazal iz vej drevesa spoznanja dobrega in hudega? Je morebiti kar naravnost rekel: Odpovej pokorščino Bogu in glej, da tudi svojega moža v tem smislu obdelaš? O ne! On je predobro vedel, da bi mu Eva na to zahtevo hrbet obrnila, kakor dekle starcu, ki jo za "pušeljc" prosi. Kot diplomat, ki mu ga ni para. je udaril na struno, ki pri ženski najprej zapoje. Sladko kakor med je bilo njegovo vprašanje: Zakaj vama je Bog prepovedal jesti od vsega drevja v raju? — Umrla bi če bi jedla. — Ne bosta umrla ne. Bog ve. da, katerikoli aan bosta jedla od njega, se vama bodo oči odprle in bosta kakor bogova. — Struna ženske nečimernosti je zapela, Eva je stegnila roko po prepovedanem sadu, jedla, nesla še možu, ki je iz slepe ljubezni do nje tudi jedel. Prvi kulturni boj na zemlji je bil končan s strašnim porazom za človeštvo. Izvojevan je bil pod krasno firmo bogopodobnosti.
Se li ne skriva tudi pod zapeljivo firmo "kulturni boj" nekaj podobnega, satanskega? Na noben način nas ne sme premotiti samo krasno ime tega otroka, ker ni bil v cerkvi ne od Cerkve krščen. Preiščimo mu obi-sti in srce. Kaj velja, če ne bo iz ovčje kože volk skočil. * Kaj je kulturni boj stvarno?
Nič več in nič manj, kot boj za uničenje katoliške cerkve, od Boga postavljene nositeljice nadnaravnega reda na zemlji, tedaj boj za uničenje krščanstva. Kot take, ki neprestano preže, kedaj in kako se jim ponudi najugodnejša prilika, tej Kristusovi nevesti in s tem krščanstvu, zadati smrtni sunek v srce, pozna cerkev kulturobojneže. In ona jih tako dobro pozna, kakor ovca volka. Dosti prilike je imela, jih spoznati. Saj kulturni boj v svojem bistvu ni nič novega, ampak nekaj tako starega, kakor bojujoča cerkev sama. Ime je primeroma novo, kar pa ni nič novega. Zgodovina kulturnega boja zoper katoliško cerkev in krščanstvo, ve povedati, da je isti v teku stoletij tako spreminjal svoje ime, kakor kak klativitez kosmate vesti, ki vedno pod drugo firmo lovi lahlčbverneže na svoje limanice. Tolikokrat, kot kak cigan, je bil že prekrščen, a je ostal vedno cigan, kar vse pove.	_(Konec prihodnjič.)_
Iz slovenskih naselbin.
danskem času, ko je narava poklicala iz spanja duhteče cvetlice, zeleno travico in razcvela lepa drevesa po zelenih vrtovih. Ptički se vesele in žvrgolijo svoje pesmice na čast svojemu Stvarniku in v slavo Mariji.
"Le rasti, — le rasti Slovenski naš rod. Prav srčno pa ljubi Marijo povsod!'
Z velikim zanimanjem tudi čitam razne dopise, ki jih ima list Edinost vedno dovolj. Vidim, da naročniki žele, da bi Edinost postala skoraj dnevnik. Jaz sem tudi teh misli, da zakaj ne bi zamogli ameriški Slovenci zmoči enega slov. katoliškega dnevnika, ki naj bi branil nas in našo vero. Poglejmo samo v naši naselbini koliko dobrega je naredila E-dinost s svojim pravim odločnim nastopom za katoliške ideje. Pa to še ni dovolj, imamo še precej ljudi, ki naročajo in podpirajo rdeče liste bodisi z naročnino ali pa drugače.
Kar je Jezus Kristus govftril nad_ Jeruzalemom, sliši tudi tebi drago slov. ljudstvo. Zato rojaki proč s slabim časopisjem iz vaših hiš. Pravega katoličana bi moralo biti sram. imeti pod svojo streho brezverski list. Naročajte pa si dober katoliški list. ki Vas brani, se za Vas bori in izpostavlja.
Pozdrav!	Frank J. Koren.
in, kako ponižno poveša svojo glavico, ter se skriva pod listjem, ko raste po dolinicah v gozdu. Pa kaj bi to pisal. Koliko pa je naših otrok po mestih rojenih, ki bi, kaj vedel o krasoti narave? Njemu je največja krasota "moving pičer." Ti vbo- sožalje! gi zaprti otroci, ki ne vidijo leto za letom druzega, kakor okajene plan-ke ali pa zidove! Šmarnice so pa tako krasna in prijetna pobožnost naše nebeške Matere! Tukaj imamo vsak večer šmarnice in ljudstvo se prav številno udeležuje. Tako tudi dnevnega sv. obhajila. Čuditi se moramo posebno dekletom, ki zjutraj četrt čez pet čakajo že pri crkvenih vratih, da morajo sprejeti vsak dan
tri družine več. Naj jih zasleduje solnce sreče na celi poti življenja. Družini Frank Zabukovec je ti-
mrl 4. mesece star sinček. Ker je to prvorojenček, je izguba tem bolj občutljiva. Družini Zabukovec naše
tudi nebeški kruh predno gredo na .šali, seveda, tudi, ce se »am le spra-delo. Najlepši kras na svetu je či- ha nezmeša popred, kakor se je Ba-
ctn crrp m 11 rl Ari /-i -,1« m1nlan1>o f " i _ Kilnnpinnm Roi trn It ci-pt CA Stiff*'
Kakor po drugih krajih, tako je tudi tukaj že več radio expirmentov. Kmalu bo človek lahko slišal kaj kako govorijo ljudje splošno v Chi-cagi, New York, ali pa kje drugje. Ko pa bo to enkrat perfektno, potem pa bomo dobili mašine, s katerimi bomo tudi vidli v ta mesta. To bo šele nekaj fajnga, ko se bomo vsedli doma za mizo in bomo videli, kaj igrajo v Chicagi na odru in slišali, seveda, tudi, če se »am le špra-
bilončanom. Baj gali, svet se suče
O.
(Nadaljevanje z i strani.)
združile in skupno zahtevajo, da se jim naj dovoli lahka piva in vina. Vsakemu, kar mu gre!
Chicago, 111. — Cenjeni g. urednik: — Dovolite tudi meni par vrstic v Vašem priljubljenem listu E-dinosti. O delavskih razmerah ne bom pisal, o tem poročate itak sami. Na društvenih poljih je pa življenja polno. Malo katero nedeljo smo brez katere prireditve. Posebno krasno se razvija naša mlada "Slovenska Podporna Družba sv. Mohorja. " Komaj je stara 4- mesece, pa že je na-
rastlo njeno število članov in članic do 200. in njena blagajna bo vsak čas dosegla svoto $1,000.00. To kaže, da ta družba je bila zelo potrebna v naši naselbini. Zato bo dobro, da vsak izmed članov nekoliko priporoča svojim prijateljem in znancem družbo sv. Mohorja, da bomo tako pod njenim okriljem vsi pošteni katoliški Slovenci v. Chicagi.
Smo v lepem prijaznem spomla-
Pueblo, Colo. — Majnika 15. pride sem Dr. Srečko Zamjen in da bo za njega in pa za naše rojake več vredno, bo imel kratki misijon od 15. do 21. majnika.
Zadnjo nedeljo, 7. maja smo imeli prvo sv. Obhajilo, katero je sprejelo 160 otrok. Skrbni farmarji so jih vozili po 7., 8. in 12. milj daleč, da smo jih za silo pripravili, ker v našo farno šolo jih nemorejo pošiljati. Drugo nedeljo. 14. majnika pride k nam višji pastir Rt. Rev. J. H. Tihen. da podeli sv. birmo, imeli jih bomo nekaj čez 300.
Predzadnjo nedeljo, 30. aprila so naši mali šolarčki imeli predstavo v' teaterski dvorani naše jeklarne. Bli-j zo 2000 gledalcev je prišlo raznih narodnosti. Naše marljive sestrice so jih izurile tako izvrstno in opravile na moč spretno, da so se vsi navzoči. kar čudili. Časniki so omenjali. da je bilo imenitno, velik kredit za Jugoslovene našega mesta.
Zveza slovenskih in hrvaških mater na Bessmerju pripravljajo prijetno zabavo v korist naše cerkve v dvorani sv. Jožefa, ki se bo vršila na dan 28. majnika. Vse navdušene za sijajni napredek novega podjetja, se ni bati, da bi ne imele najboljšega vspeha. Vsako sredo prihajajo skupaj. da šivajo in izdelujejo krasna ročna dela, katere bomo lahko izpe-čali pri zabavi. Zanimanje se širi, ker pridne in podjetne Slovenke in Hrvatice ne odjenjajo, prijazno razrušijo vsa nasprotstva.
Rev. P. Leo Rehak, O. S. B. rodom puebleški Slovak bo imel novo sv. mašo tukaj v slovaški cerkvi 18. junija. Častiti novamašnik je bil krščen v naši cerkvi, in odgojen v naši farni šoli, zato bo imel veliko slo-j vesnost tudi v naši cerkvi en teden' pozneje 25. junija. Skušali bomo tu-! di mi, da mu napravimo dostojno! slovesnost. Imenovanj, novomašnik je ed mi sin, edini otrok obče spoštovane družine Mr. Marko in Johane Rehak. Mati je stara članica kat. bortšnaric pri naši cerkvi.
Čitanje Vaših izbornih listov nam pomaga zelo izdatno, da na" ognjišču katoliškega življenja — ogenj ne tli. ampak gori v visokem plamenu. Mili Bog naj Vam in nam podeli vstraj-nosti in potrebnega sodelovanja, da pride bližej k temu ognjišču čedalje več drugih rojakov.
Rev. P. Ciril Zupan, O.S.B.
sto srce mladenča ali mladenke. Čisto srce mora pa ohraniti le ta, ki pogosto pristopi k mizi Gospodovi. Tud i žena pride precejšno število, otrok pa več, kakor kedaj popred. To so najlepše šmarnice. Materi Božji gotovo zelo všeč, ker s tem se otrok zavaruje pred i^prijenjem. Seveda. nesmemo pričakovati, da bodo sedaj, kar na enkrat popolni. Otrok je le otrok, če tudi dober. Bog jih ohrani vedno dobre in Mati Božja.
Ker na daljšo čakanje le še ni no-vili pravil, katera so bila napoveda-nja za clevelandsko škofijo že takoj od začetka leta, je naš cerkveni odbor na svoji redni seji izvolil dva nova glavna odbornika in sicer, Fr. Kužnika za blagajnika in Anton Kordana za zapisnikarja. Jos. Le-kan, ki je že 6 let imel mesto blagajnika in pa Frank Kokotec, sta vzela za nekaj časa počitnice. Oba sta bila zelo delujoča za korist župnije in smo jima hvaležni za njttno delo in skrb. Bog plati!
Cerkveni odbor je tudi sklenil i-
meti letos piknik v korist cerkvene - . . . ,	----
blagajne in sicer na 4. julija Piknik >0 ^elegatje. da na to točko jim se ima vršiti v Randoll, O. Namen m0§r0Ce govoriti definitivno, je narediti veliko reč, tako. da bomo ei" ^anizem sedajne ruske vlade
lahko postregli tisočim, ki ta dan	PnnciP,h nacionalizacije
vsake zasebne lastnine, neglede na-
RUSKI DELEGATJE ODGOVORIJO DANES.
Genoa, 10. maja. — Zavezniški de-legatje v Genovi na gospodarski konferenci pričakujejo danes konečnega odgovora od ruske delegacije. Pričakuje se. da ruski odgovor ne bo vseboval : "ne", ne "da." To pa zato ne. ker boljševiški delegat je pod nobenim pogojem nočejo sprejeti točke v noti zaveznikov, ki prepoveduje sovjetski Rusiji, širiti komunistične ideje izven ruskih meja. Drugič, ruska delegacija sprejme in prizna predvojni dolg carske Rusije samo pod pogoji, da se dovoli Rusiji 1. miljardo dolarjev državnega posojila. da bo v stanu izpeljati vsaj nekoliko svoje industrije. Glede nacionalizacije zasebne lastnine, vstraja-
praznujejo. Vsi Slovenci v Cleve-landu in okolici, kakor tudi Hrovatje in Slovani sploh, so že sedaj vabljeni na velikansko veselico na prostem. 4. julij pride na torek, bo toraj lepa prilika, da povabite tudi svoje prijatelje in sorodnike od drugih krajev.
Pevsko Društvo "Slovenija" je
sklenilo prirediti krasno igro "Za Križ in Svobodo" v korist Narodnega Doma in sicer na 28. maja. To je igra, katera je bila prvič igrana v Newburgu že pred več leti. Vabimo vse stare igravce. da pridejo in kritizirajo nove igravce.
Društvo sv. Ane je priredilo zadnjo nedeljo v aprilu igro "Rodoljub iz Amerike." Igravci so bili dobri igra sama ma sebi pa ni vredna, da bi jo na cesti pobral. Originalnega nima nič druzega. kakor to, kar je gnilega. Neka rudeča butica je menda vzela znano igro "Šolski Nadzornik", premešala malo osobje in pri-dejala še zraven vlogo omožene ženske. ki leta za drugimi možkimi in sprejema ljubkovanja od njih, kakor tudi par umazanih namigovanj, pa je bila igra izdelana. Ta igra ni za smeh in ne za izobrazbo. Dru-
to, da ista pripada tujcem ali domačinom.
FRANCIJA V SKRBEH.
Francoski delegat je se nahajajo \ velikih skrbeh radi nedilinitivnega zaključka ruske delegacije. Francozi dobro vedo. da so ruski delegatje podšuntani od Nemcev. Nemci hočejo na vsak način si olajšati svoje breme versaillske pogodbe. Direktno tega ne morejo narediti, zato so delegatom sovjetske Rusije naklonjeni. Če se bo Rusiji omililo pogoje. zahtevala bo to tudi ona.
NEMCI IN POLJAKI SE POGODILI.
Radi Zgorno-šlezkega vprašanja so se Nemci in Poljaki konečno pobotali. Na genovski konferenci 50 našli podlago za pobotanje in s tem se je zaveznikom olajšalo breme na sedajnj gospodarski konferenci.
(Nadaljevanje z 1 strani.)
sinčku. In to brez disciplinarne preiskave samo zato, ker sem na praznik o prostem času zahteval da me pusti k službi božji. Kakor da so postajni delavci hlapci sužnjev, ne pa
............... H MUH.	drž- uslužbenci! — Tu naj vidi jav
štva naj si to vzamejo na znanje, da,nost* oc*kod nezadovoljstvo. Odtod ne bodo tratila časa s tem produk- srna*i"ajo kapitalistično navdali
Cleveland. Ohio, Newburg.—Kako lep je mesec majnik! Kako lepe so pa tudi šmarnice. Ljubkejšega imena in bolj pristojnega bi nemogli izbrati, kakor ime šmarnice za maj-niško pobožnost. Šmarnica ima menda najprijetnejši vonj iz cele narave
tom neke prazne glave, kakor so ga naši dobri igravci .in igravke. To igro je izdelal človek, ki veruje v "prosto ljubezen."
Otroci šole sv. Lovrenca se pripravljajo na veliko predstavo, katero prirede koncem šole. Ta predstava bo pomešana s krasnem petjem in igrami pri katerih bo sodelovalo nad sto otrok. Mi jim kličemo, le na delo!
Družina John Vene je kupila Ka-stelčovo mlekarno na 80. cesti in že razv-ažajo mleko na vse strani. Kličemo jim bravo! le korajžno naprej. Mleko vsak rad pije, bolje je spiti en pint mleka, kakor en "beri" viške.
Poročeni so bili trije pari zadnji teden. Vsi trije bodo ostali v naši sredini. Vladislav Volčanšek in Magdalena Barkovič, Karol Hočevar in Mary Novak, Alojs Tekavčič in Julija Zupančič. Tako zopet štejemo
njeni gospodje svojega sobrata za sužnja in tlačana. Tako, dragi "Novi čas", zanesi moj obupni klic v javnost. čitatelji pa naj se vprašajo, ali nam bo kdaj bolje, dokler ne bo krščanske ljubezni med vami? — Ivan Žura, bivši postajni delavec v Ču-šperku.	(Novi Čas št. 87.)
Ruska monarhistična zarota v Ru-muniji? Bukarešta, 14. aprila. (Izvirno.) Policija je tu odkrila obširno vohunsko zarotniško gnezdo, organizirano od ruskih carističnih strank in naperjeno proti sosedom Rusije. Središče organizacije je v Berlinu. Vodijo jo bivši carski častniki. Šest oseb je bilo v Bukarešti aretiranih. Postavili so jih pred vojno sodišče. Oblasti so zaplenile številne listine, brošure in korespondenco med posameznimi centri organizacije. Prizadet je general Wrangel, ki bWfe v Jugoslaviji.
TO
miS
A .3
Jf Z
Z ^
If
Z
Dragi otroci! — Sedaj smo pa tukaj ! Urednik* Edinosti mi je odstopil v svojem listu ta kotiček, da se mi snidemo tukaj in imamo svoj meeting, ker bi bilo predolgo čakati, precino bi se vsa pisma razvrstila v Ave Maria. May be some of you will kick because you sent the letter for Ave Maria. Rut listen, darling! — Kajne, da je bolje, da smo priredili tukaj "an overflow meeting" poleg Ave Maria, da boste tako hitreje prišli vsi na vrsto? — Zato naj mi v prihodnje vsak, kdor mi piše pismo, pove ali hoče pismo v Ave Maria korner ali v Edinost korner. Kdor bo zahteval Ave Maria korner, bo moral nekoliko dalj čakati, kakor kdor bo posjal v Edinost kor ner. Tako mislim bo vsem ustreženo in nihče ne bo imel uzroka {'ki-
kati." — Sedaj pa otroci na delo!—| -
Cleveland, Ohio. — Dragi _striček: — Prisrčno sem bila vesela, ko sem tukaj! pri rojakih videla revijo Ave Maria in sem našla "prilogo, kjer tudi nam mlajšim dajete priliko, da s.e v tako krasnem listu lahko podučujemo v slovenskem jeziku. Jaz ljubim govorico moje mamice Slovenke in ateja. pa saj Vam je znano, da ras pitajo z raznimi priimki ee se pogovarjamo v drugem kakor v angleškem jeziku. Povrni Vam pa. da se mi list Ave Ma ria silno dopade, ker tudi jaz srčno ljubim Marijo, prečisto Devico. Morda bomo sčasoma tudi mi naročili na tako lepi list Ave Maria. Anica Pirnat.
P. S. — Prosim Vas še povejte nam. če ni res v Prevalje družba sv. Mohorja v Tužni Slaviji.
* Draga Anica: — Po Tvoji pisavi bi sodil. da nisi dolgo v Ameriki. Kaj ne. sem uganil? Jako me veseli, da se Ti list Ave Maria dopade. še bolj bom pa vesel. ako mi boš takoj sporočila, da se tudi tvoja mama naroči na list Ave Maria. da ga boš imela doma sama. Le lepo Trosi mamo. pa Ti bo gotovo dovolila. Veseli me tudi, ko pišeš, da ljubiš Ma-rlio. To je iako lepo od Tebe. Družba šv. Mohorja ie pa res v Prevaljih v Ju-go-Sla vi ji. Pozdravljena. Tvoj striček.
New Duluth, Minn. — Dragi striček: Piease find a Dollar for which please say a few prayers for my dear Father who departed from us 6th of January. — I can not write Slovenian, dragi striček.! Altho I speak and read it fairly well.! I will just let you know that I am the!
organist in our church St. Elisabeth. I hope that in the near future we may soon have Slovenian singing. Hoping tQ hear from you soon, dragi striček. From
Marie Rozich.
Draga Marie: — Tebe se pa kar bojim. Od februarja do sedaj si morala čakati, da je tvoje pismo prišlo na vrsto. Ti si ga mi pisala že II. febr. Kaj ne, da nisi nič huda na me? Vidiš toliko jih je teh mojih prijateljčkov na kornerju, da jim že komaj sproti odgovarjam. — Tvojega dragega ateja sem se seveda spomnil pri sv. maši v molitvi. Tudi ti pogosto moli zanj. Jako me veseli, da se zanimaš tudi za slovenščino in da že dobro čitaš. Posebno sem pa vesel, ko čujem, da si celo že organistinja v cerkvi. No, to je pa posebno lepo od tebe. In da se zanimaš tudi za lepe slovenske pesmice, je tudi lepo. Bog te blagoslovi, draga Marie in izrekam ti v imenu vseh mojih prijateljčkov na kornerju naše sožalje. Kajne, boys in girls, da bomo molili za rajnkega ateja naše prijateljice Miss Marie iz New Dulutha.	Tvoj striček.
Cleveland, O. — Dragi striček: — Pri-šu je zopet čas, da napišem en par ver-stic. Najprve vam vošim veselo novo leto, naj vas Marija blagoslavla da bi še mnogo jeh k Mariji privabil po listih Ave Maria, Edinosti in Glasnik Presve-*ega Srca Jezusa. 2e je nekaj časa minilo ker sem bla na vašem kornerju zdaj je miniv božič, ko je blo tako lepo na svet večer, da vam ne morem popisat moje vesele. Tudi v nebeseh ne bo tako lepo. Jest sem bla za Angela, sem Gloria držala. Cerkev je bla razsvetljena in s smrekcami okrašena do stropa, štalca tako lepa, mi smo pa peli božične pesmi tako da jest ne morem popisat, bom pa druga rajže kaj več napisala. Vam pošlem za vse tri liste Good bye. Dear Uncle.	Frances Bogovič.
Draga Frances: — Tebe se pa tudi bojim. Kaj si si mislila, ko si morala od januarja do sedaj čakati na svoje pismo. Kaj ne. draga Frances, da mi boš odpustila. Bom pa drugikrat bolj točen. Vidiš, jaz sem že bolj star, sem pa tako pozabljiv. Da je bilo lepo v cerkvi, smo že slišali in me prav veseli, da si tudi ti pomagala. Bog te blagoslovi, draga Frances, pa le kmalu spet piši. Zdaj ne bo treba tako dolgo čakati, kakor si sedaj. Pozdravljena!
Tvoj striček.
Dodson, Md. — Dragi striček: — Jest vas pozdravlam pa sem vesela ki nejste vergli moj ga taperviga pisma v koš vreme imamo lepo je toplo dela se slabo tako mislim da bo malo pirhu želim da bi jih blu per vas kaj več da bi vam Bog dal zdravje to so nar boljši piruhi. Tu Varrt pošlem rešitev zastavice ki jih je dal Joh n Požun notri. Ta prva je, kaj skrivajo amerikanske dekleta tisto so u-šesa ta druga je ki gresta mož in žena sta dva uni drugi mož je bil pa od te žene brat pa so bli trije vas prosim če sem prov rešila mi dajte odgovorit vas še lepo pozdravim in ata in mama vas lepo pozdravijo in vam vošimo srečno alelu-
jo.	Rozi Intihar.
Draga Rozi: — Rešitev zastavic je popolnoma pravilna. Piruhov smo pa imeli tudi mi tukaj v Chicago prav malo letos. Je pač povsodi enako slabo. Le pridna bodi, draga Rozi, da boš lahko kdaj ati iff mami pomagala, ko bodo stari in ne bodo mogli delati. Vidiš sedaj tako skrbe za te. Potem boš lahko pa ti za nje. Tudi jaz tebi vošim prav vesele praznike, če so tudi že minili. Pozdravljena, draga Rozi.	Tvoj striček.
San Francisco, Cal. — Dragi striček in vsi otroci na kornerju: Moram vam dat vedet, da sem bla jako vesela, ko sem zagledala v listu Ave Maria, da je moj revni dopis vendar peršu na vrsto, jest sem misla de so ga striček vrgli že zdavno v koš. In ljubi striček vi se čudite de sem daleč rajžala iz Ely, Minn., pa sem v Calif, res smo bli 4 dneve in 4 noči na trene smo šli iz St. Pavla na Omaha in nekst na Wyoming in Utah in Nevada potlej pa sem v California. Dragi moj striček, povejte tudi vsem na kornerju, da smo jako zadovolni, ker Calif, je lepa dežela. Ne poznamo nič zime in snega. Lubi striček, zdej imamo postni time, mi gremo sako jutro k maši prej ko v šolo in tudi za vas molim. Rada bi vas poznala. ki tako lajkate nas otroke. Oh, striček še vam moram dat vedet, de smo bli vsi žalostni, ko smo zvedeli, da so naš dobri Father Buh umrli neh smo še najbolj poznali oni so nas krstili, oni so bli dobri za revne ludi jeh ne bom pozabila. Pozdravljeni. Z Bogom, striček,
Mary Markovič.
PAVLE ZGAGA.
Ko solnce ogrelo je poro in plan, prilezel je v Joli martinček na dan. Nabrusi si koplje, pa hajd na mej dan če tudi ta revček še ves je zaspan. Na Pavleta spravil se je brez skrbi. . Se vidi, da "nekje" ga močno srbi. Zato pa če skupil jih bode "en par" Pojokcat '\aj steče le tja h "Komu-mar."
* * *
Solnce zemljo je v milini obsijalo svojej vsej Klepca v Joli tam dolini prismodilo ie precej.
"Pegaza i jaz zajahal bodem", revček misli si. "Pa bom Pavleta namahal ker me že preveč jezi!"
""Pavle Zgaga. Pavle Zgaga!" od povsodi se glasi. Kaj je sam na svetu, vraga! Smo mi res samo smeti?"
Pa se revše je zmotilo. — Magarca je osedlal. ki pa riga prav nemilo, da je res že prav' škandal!
Pavle Zgaga.
Draga Mary: — Le večkrat moli za dobrega Monsignora Buha. Dobri so bili, zelo dobri. Zato so pa šli k Bogu, da jim bo plačal, kar so storili dobrega tukaj. Lepo je tudi, da greš vsaki dan k sveti maši. Vsi dobro otroci gredo po vsej Ameriki vsaki dan. Le še kaj piši.
^^^^^^ Tvoj striček.
TEASER.
I went to the woods and got it. I sat down and looked for it. I could not find it and had it in my hand' all the time.
ua;ui[ds y *
Katoliški časnik se za te bori.
JOE ACKERMAN
517 Del. Street,	Forest City, Pa.
Se pViporočam Slovencem v Forest City i?i okolici PRI BARVANJU HIŠ. Ako hočete imeti vaše hiše lepo pobarvane od zunaj in znotraj, tedaj pridite k meni in vam bom naredil dobro delo za nizko ceno. Jaz mešam sam svoje barve, karšnokoli barvo hočete, laz rabim pri barvanju vedno white lead in najboljše Sinseed oil.
Zato. ako mislite dati svojo hišo pobarvati bodisi odznotraj ali zunaj, priditi k meni, da bom vam povedal, koliko bo vas stalo. Moje
delo pri barvanju je zanesljivo in jamčeno. Ako ne bo moje delo tako, kot ga obljubim. Vam rade volje povrnem denar, ali pa še enkrat pobarvam. Imam že nad 20 let prakse v barvanju hiš itd., in zato mi lahko vsak vrjame. da to delo dobro razumem .
* S
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je ''Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
s
Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street
Phone: Canal 63x9.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. , Gospodinje zapomnite si to{
4
5
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN,
2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^
Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
Proda se!
Dvonadstropna velika hiša na vogalu Robey in 21st Place. Spodaj so dve trgovine. Ima pet stanovanj, eden s 6. sobami, drugi 4. so po 4 sobe. Lease (najemninska pogodba) od trgovine poteče tekom 90 dni. Je izvanreana prilika za podjetnega človeka, zlasti trgovina, kjer je vedno obilo prometa. Proda se za ugodno ceno če se kupi takoj. Za pojasnila vprašajte pri:
EVA AFILD,
1959 W. 21st. PL,	Chicago, 111.


-

KS
ROJAKOM NA ZNANJE!
Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah.
Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje.
Rojakom se priporočamo v naklonjenost!	j
1 JOSEPH FURLAN,
405 So. Ann Street,	Little Falls, N. Y.


NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici uljudno naznanjam, da sem otvoril v sredini Chicaške naselbine novo moderno
SLOVENSKO GROCERIJSKO IN MESARSKO TRG0YIN0
na: 1901 West 22nd Street, na vogalu Lincoln in 22. ulice.
Ob otvoritvi te trgovine se vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam najtopleje priporočam. Pri meni boste dobile vedno najboljšo grocerijo, vedno vaskovrstno sveže meso,
vedno svežo zelenjavo in najboljše sadje.
%
Pri meni si boste lahko kupili tudi različno kuhinjsko posodo ki jo bom imel na prodaj najboljše vrste.
Vsem se najtopleje priporočam v naklonjenost!
GEORGE KOVAČ,
SLOVENSKI GROCERIST IN MESAR.
1901 West 22nd Street,
Chicago, 111.
H
r^w^P^'^W- flltf I^1^™^!*^1'««^	'! .' ' y ^^J^ji, JWW! -JJLFLI^

D i M O I
Neznani Bog.
(Prlradfl PR. BLANKO.)
(Konec.)
Tako pismo Atenjana. Nepotrebno je omeniti, s koliko pazljivostjo in sočutjem ga je bral Pavel in so ga pričujoči poslušali. Saj so ga vsi poznali in globoko spoštovali.
"Res", zakliče Pavel, "Dionizij spada med tiste, o katerih je rekel Odrešenik: "Blagor jim, ki niso videli, pa vendar verujejo. "Mi verujemo, ker smo videli, a on je več kakor dvajset let pričakoval prihod Sina božjega in ga stanovitno oznanjeval. Ko je zažarela takrat pred Avgustom in njegovim dvorom luč njegovega razlaganja, svetlo kakor solnce, je vse to že v naprej označil ko nalogo Mesije, kar nam res oznanjujejo njegovi nauki: življenje po smrti, večno življenje, večno plačilo dobrim in hudobnim ,kakor je že človek tukaj živel —"
"Enakopravnost in bratstvo vseh ljudi, ki imajo en izvor in enega Očeta v nebesih, česar je učil dejansko nas vse, — kakor nekdaj ti moj siti Avgusta in njegov dvor, "upade mu v besedo Lea, ki z ljubeznijo in ponosom gleda svojega, sedaj zopet srečnega sina.	*
** "Tudi za to se imam zahvaliti Dioniziju", odgovori Pavel. "Težko, da bi bil brez njega kedaj dozorel -v meni enak sklep. Ali kaj bi bil on občutil še le tedaj, ko bi bil sam priča teh čudežev, s katerimi nas je Sin človekov iznenadil sleherni dan!"
"In kako velika in globoka bo njegova vera, ko bo slišal o zadnjih dogodkih po smrti Učitelja in ko se bo njegov nauk oznanjeval tudi v A-tenah", pravi Estera.
Zopet se je Lea zamislila in potem izrazila željo, da bi kmalu videla svojo domovino in mlada soproga sta danes z veseljem sprejela ta predlog.
"Pojem bomo mi prvi, ki bomo oznanjevali novi evangelij Dioniziju in drugim prijateljem'', zakliče Pavel navdušeno. " Longina bom odkupil od vojaške službe, da bo šel lahko tudi on, ako bo hotel z nami v Atene."
Tako se je tudi zgodilo. Mala družba je odjadrala proti Atenam, kjer so več let srečno preživeli v tesnem prijateljstvu s slavnim učiteljem visoke šole.
Potem se je zgodilo nekega dne, da je prišel apostol Pavel v Atene in oznanjeval prebivalcem "neznanega Boga", kateremu so že postavili tempelj v sredi mesta. Dionizij in večletna prijateljica Lea, potem Da-maris in drugi so bili prvi kristjani. Ko je apostol Pavel odšel proti Ko-rintu, je postavil Diomzija za starešino nove krščanske občine.
Nekoliko let pozneje je šel Dionizij zopet v Rim. Ostali haši znanci so si poiskali novo domovino ob bregovih Sequane v tedanji Galiji. Tam so se namreč čutili najbolj varne pred besno hijeno, ki je sedaj divjala namestu Tiberija v Rimu.
Paterkul je med tem že umrl. Ravnotako tudi Tel, bivši lanista. Pavel je porabil prvi mirni trenutek, odhitel je v Rim, tamkaj prodal grad Liridij in druga sestrina posestva in jo odvedel ž njenim sinom in Telovo hčerko Prudencijo v Lutecij, kjer sta se mati in hči zopet videle po dolgi ločitvi.
Kmalu so tudi novodošli sprejeli krščansko vero. Longin in Pruden-cija sta se poročila, ostala sta pa še vedno zvesta družini Emilijev.
Najsrčnejša želja male krščanske naselbine pa je bila izpolnjena in veselja ni bilo konca, ko je bil — kakor nam potrjuje rimski brevir — njih prijatelj Dionizij poslan od papeža Klementa v Galijo, da tamkaj oznanjuje sveti evangelij.
Tu na prostoru, kjer se sedaj dvigajo mogočni stolpi prelepe cerkve Notre Dame, se je na njegov poziv zbirala majhna krščanska občina, kjer so se zbirali verniki še v poznejših stoletjih okoli altarja daritvenega Jag-neta s Golgote, tu kjer Montmarte še spominja na trpljenje in smrt prvega škofa mesta Pariz, — ti^je ustanovil škof Dionizij s pomočjo duhovnika Rustika in dijakona Elevterija, ki sta prišla ž njim iz Rima, prvi škofijski sedež galijske cerkve.
Mnogo jih je spreobrnil h krščanstvu in pretrpel je s svojimi tovariši več kot let star mučeniško smrt pod rimskim prefektom Fescenijem. Ljudstvo pa ni pozabilo svojega dobrotnika, ampak ga je izvolilo za svojega patrona, s čigar imenom na ustnicah so zmagovali in umirali francoski ju naki, kakor je prerokovala stara Sibila.
*
z
j
j
z
*
z *
*
z z
z
V STARI KRAJ.
Na 31. maja odpluje s francoskim parnikom L A FRANCE večje število rojakov iz raznih naselbin; samo iz Milwaukee in okolice je že priglašenih okrog 30 rojakov.
Naše potnike bo spremljal prav do Ljubljane naš zastopnik, ki bo potnikom pomagal med potjo in skrbel, da bodo kar najudobnejše potovali. Ti potniki bodo imeli posebno karo od Havre dio Trsta ali celo do Ljubljane, kakor se nam poroča.
Parnik La France je eden izmed najboljših in najhitrejših parnikov in vozi čez morje okrog 7—8 dni. Vožnja od New Yorka do Ljubljane bo vzela od 9—10 dni. Potniki bodo potovali v drugem in tretjem razredu. Postrež-ba in udobnosti drugega razreda na francoskih parnikih so splošno znane, potnikom tretjega razreda pa se nudijo kabine, dobra hrana z vinom, snažnost in znatno izboljšana splošna postrežba.
Karta tretjega razreda od New Yorka do Havre stane $105.00 in drugega razreda $145.00, boljše kabine $150.00, vojni davek že vračunan.
Kdor torej noče biti dolgo na morju ter hoče hitro ugodno in v veseli družbi potovati naj se takoj prijavi in pošlje nekaj are in sicer $15.00 za tretji razred in $25.00 za drugi razred.
Odločite se takoj, časa za priprave je dovolj!
Slovenska banka
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 7o — gth Avenue,	New York City.
t it it it t it t it it it t t t£ ie
tt kt kt it it it kt kt kt it it it it it it
KJE JE, Alois Klanšek iz Gornjega Cerovega pri Gorici na Primorskem. Pred več leti se je nahajal v Clevelandu, Ohio, zatem se je baje podal v državo Colorado iir od tistega časa ni bilo slišati od njega. Ako kdo izmed čitateljev zna, kje se nahaja, je prošen, da bi naznanil njegovim sorodnikom, zakar mu bodo hvaležni. Ako bo pa sam čital te vrstice, je prošen, da se pa sam o-glasi svojemu očetu Andreju Klanšek ali pa svojemu bratu Jožefu Klanšek, Gornje Cerovo pri Gorici, Na Primorskem.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "URA"
Slov. kat. pevsko druitvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
DR. JAMES W. M ALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
TRDEN SKLEP.
Da, trden sklep naredite, da bode-te zanaprej kupovali pri Slovenskih trgovcih. To bode v Vašo korist, ker pri domačinu ste vedno bolje postrežem. Torej kadar rabite oblačilno blago, idite vedno v Slovenski DRY GOODS STORE,
JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111.
J. KOSMACH.
z8°4 W. aand St., Chicago. I1L Rojakom »e priporočam pri nakupi raznih
BARV, VARNlSEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
°revzamem barvanje hii zunaj in traj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1
>> €> O © v O OOO O « 9I
cOffiHoe DOOOOt

POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljan^vsakovrst-ne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
t
t 4
i
i
t
t 4
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI
6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost", "Avc Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ^kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
+ t



N0YE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI __ HLAČAMI
smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek.
MODA IN PRAVILNOST
teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše.
MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače.
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.

Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
JELINEK & MAYER
1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street
Chicago, 111.




i .'V* V1"»
ripravite se za neodvisnost!
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol sveder.
ME' ■
Vftrnri banka, kamor 1'ifate svoj denar.