PoitnliM plačana v gotovini
V Ljubljani, ponedeljek 19. februarja 1940
Sovfeti se pripravljalo na nov strahovit naskok
Mannerheimova črta bo se dolgo kljubovala
Tuja pomoč že v obilni meri prihaja na Finsko, zlasti letala
Angleži so ob norveški obali napadli nemško trgovsko ladjo
Norveška bo ostala strogo nevtralna
Zunanji minister Koht pravi, da bi bilo tudi za Finsko slabše, če bi se
Skandinavija zapletla v vojno
du ter ima dve železniški progi. Rusko topništvo meče dnevno po 300.000 granat na Sunimo. Finci se sprašujejo, koliko Sasa bodo Sovjeti mogli razmetavati v taki množini strelivo, saj je treba normalno pri srednjih topovih na 1000 strelov izmenjati cev. Zdi se pa, da Rusi tega ne store. Po mojem mnenju Rusi ne bodo mogli s prodorom na nekaterih točkah uničiti cele Mannerheimove črte. Za to bo pač potrebno večkrat ponoviti tako strahovite napade, kaaor so jih izvedli dosedaj. Toda reči je treba, da že prihajajo na Finsko topništvo in številna letala, in bodo Rusi v kratkem občutili hude fin9ke letalske napade, s topovi pa bodo Finci razbijali rusko zaledje in onemogočali zbiranje čet.
Tudi Angleži protestirajo v Oslu
London, 18. febr. o. Anglija je zahtevala od Norveške takojšnji odgovor na svojo noto, katero je izročil včeraj angleški zunanji minister lord Ilalifax norveškemu poslaniku v Londonu. V tej noti obtožuje Anglija norveške oblasti, da so se pregrešile pri preiskavi nemške ladje »Altmark«, na kateri so bili angleški ujetniki zaprti. S tem obtožuje Norveško, da se je pregrešila kot nevtralna država pri izvrševanju svojih dolžnosti. Nadalje zahteva Anglija, da Norveška nemško ladjo internira, ker je ta ladja pomožna vojna ladja.
Nemci so ogorčeni nad kršitvijo mednarodnega prava
Berlin, 18. februarja. DNB: Današnji nemški tisk kaže veliko ogorčenje nad napadom angleških pomorskih enot na nemško trgovsko ladjo »Altmark* v norveških teritorialnih vodah. Tisk posebno naglaša dejstvo, da je bil ta napad izveden na neposredno zapoved angleške Vlade in da so pri tem padli nemški neoboroženi mornarji. »Vol-kischer Beobachter« ugotavlja, da so vse dosedanje kršitve mednarodnega prava s strani Anglije stvarno malenkostne, če se primerjajo z dogodki v Jasingfjordu. V zadnjih sto letih zgodovina pomorskega vojskovanja ni zabeležila dejstva, da bi bila vojna ladja plula tako daleč v teritorialne vode nevtralne države ter napadla neoboroženo trgovsko ladjo in pobila del posadke. Ker je angleški rušilec postopal po posebnih navodilih angleškega mornariškega ministrstva, ni mogoče smatrati, da bi šlo za izjemo. Na osnovi tega je jasno, da je z dnem 17. februarja t. 1. pojem nevtralnosti črtan iz uradnega angleškega besednjaka. Tragedija v Jasingfjordu je izzvala ves nemški narod, ki bo zahteval odškodnino.
Japonci so že utrujeni
Newyork, 18. februarja, o. »Newyork Herald Tribune« komentira proglas, ki ga je japonska vojska naslovila na maršala Cangkajška, ter pravi, da je ta proglas dokaz, da Japonska želi začeti mirovna pogajanja. List naglaša, da je apel sestavljen v zelo zmernih besedah. Svetovni položaj je tak, da bi ga japonska vojska hotela izkoristiti za svojo državo. Toda z izčrpanimi rezervami zlata, z narodom, ki je sit vojne, z milijoni ljudi v državi, ki se je ni posrečilo premagati, ni mogoče misliti, da bi lahko Japonska izkoristila položaj, ki bi se ji nudil po sklenitvi miru, za katerega bi
Japonska plačala vsako ceno, samo da ji ne bi ilo treba žrtvovati vojnega prestiža. Zaradi tega ne bi bili presenečeni, pravi list, ako bi maršal Cangkajšek ponudil pogoje za sklenitev miru, ki jih bilo vredno preučiti.
Helsinki, 17. febr. m. Pritisk sovjetskih čet na Mannerheimovo črto je včeraj nekoliko popustil, ker očividno sovjetsko poveljstvo zbira nove čete za nov naskok. Pač pa je Finska doživela včeraj spet strašno bombardiranje v zaledju, ko je 300 sovjetskih letal kar brezumno metalo bombe. Finsko vrhovno poveljstvo, ki je moralo odrediti, da se finske čete iz nekaterih prvih postojank pred presilnim sovražnikovim pritiskom umaknejo, pa sporoča, da so se Finci povsod v redu in po določenem načrtu umaknili. Včeraj ni bilo skoraj nobenih hujših bitk. Pač pa postaja položaj za Fince mnogo težji, še daleč pa ni obupen. Sovjeti na drugih bojiščih ne pritiskajo in to uporabijo Finci za odmor svojih čet, oziroma, da jih s teh bojišč pošiljajo v Mannerheimovo črto, kjer so borilci mnogo bolj utrujeni. Sovjeti preskrbujejo svoje čete v prednjih črtah z letali, ker so jim Finci vsako drugo preskrbo onemogočili. Finska letala, ki so prišla iz Amerike, Francije in Anglije, so razdejala v sovjetskem zaledju 13 železniških postaj, vse železniške proge, ki vodijo v sovjetske črte, obenem pa so strahovito bombardirala tudi sovjetske provijantne kolone in sovjetska taborišča. Sovjetske izgube so silno velike, saj pravijo poznavali razmer, da so izgubili čez 1000 letal in okrog 400 tankov. Posebno se je izkazal v bojih francoski material, ki je že v velikih množinah prispel na bojišče. Finski letalci se spuščajo brez strahu v spopade s sovjetskimi letalci in so zmerom zmagovalci. Število _ sovjetskih zbitih letal je vsak dan večje. Verjetno je, da se bo Fincem posrečilo Sovjete zadržati in s tem pridobiti čas, ko bodo prisii iz Anglije in Italije ter od drugod številni prostovoljci.
Helsinki, 18. febr. o. Finsko vrhovno poveljstvo poroča, da na zapadnem odseku ni opažati nobenega pritiska, pač pa je na vzhodnem bojišču težko topniško obstreljevanje kakor po navadi. Severovzhodno od Ladoškega jezera so Finci z uspehom odbili ruski napad. Pri tem so pobili nad 570 sovjetskih vojakov in se polastili 8 topov, veliko vojnega materiala ter uničili tri tanke in 70 prevoznih vozov. V predelu Kuhmo je prišlo do težjih bojev med izvidnicami, kjer so Rusi izgubili 130 ljudi. Včeraj so tinska letala bila zelo aktivna in so bombardirala ruske transporte in preganjala ruske bombnike. Rusko letalstvo je z vso ogorčenostjo bombardiralo na karelijskem bojišču finske postojanke, kakor tudi več mest in vasi na južnem delu Finske. Bombardiranja so zahtevala 40 mrtvih in večje število ranjenih med civilnim prebivalstvom. Finski letalci so sestrelili 27 ruskih letal. Danes dopoldne je bil v Helsinki ju dvakrat letalski alarm, ker so sovjetska letala prišla nad Helsinki, niso pa metala bomb.
10.000 Italijanov gre na pomoč
Pariz, 18. febr. o. Pariški dopisnik »Intransi-geanta« ki se je razgovarjal z italijanskim voditeljem italijanskih prostovoljskih čet Maialinijem, poroča, da bo v najkrajšem času odšlo 10.000 italijanskih prostovoljcev na finsko bojišče. Maralini je izjavil, da se vrši med milijoni Italijanov, ki žive v tujini, velika propaganda za zbiranje prostovoljcev, ki se žele bojevati za zapadno civilizacijo. Maralini je izjavil, da bo teh deset tisoč italijanskih prostovoljcev že v nekaj dneh prispelo na finsko bojišče.
Ameriki časnikar veru e v Finec
Helsinki, 18. febr. m. Ko so Sovjeti blizu Sum-me prodrli prvo obrambno črto Mannerheimove linije, je skoro vse svetovno časopisje zapisalo, da so Finci v hudih škripcih. Zato pa je toliko bolj zanimivo poročilo nekega ameriškega časnikarja, ki je ves čas vojne na Finskem in kateri je pred tremi tedni kar utihnil. Vse je bilo prepričano, da je bil mož ubit, toda sedaj se je oglasil iz Mannerheimove linije, kjer je doživel ve glavne boje. V svojem poročilu pravi med drugim:
»Osvojitev nekaterih točk na Mannerheimovi črti pomeni za Fince enega najresnejših dogodkov od začetka vojne. Ker pa dva meseca že bivam v družbi finskih vejakov in poznam dobro razmere, moram reči, da to še ne pomeni prvega koraka za propad finske obrambe ali pa že poraz. Vse dokler sta oba konca linije med keboj povezana z močnimi baterijami na Kojivisto na desni, in z baterijami ob Ladoškem jezeru pri Taipale na levi. Sovjeti ne bodo mogij izkoristiti svojih postojank za novo prodiranje skozi linijo. Ti finski topovi vzamejo lahko Sovjete že zmerom v na-
Bclgrad, 18. febr. m. Vsa tukajšnja javnost je pod vtisom težke bolezni prvaka demokratske 6tranke Ljube Davidoviča. Njegovo stanje se stalno slabša ter je vsak trenutek pričakovati katastrofe. Zato so na Davidovičevem stanovanju stalno zbrani vsi prvaki demokratske stranke ter Davidovi-čevi osebni zdravniki dr. Miko Miloševič, dr. Lju-bisav Prokič in Rajko Nenadič. Poklicanih je bilo več zelo uglednih zdravnikov, ki so g. Davidoviča preiskali. Vsi so ponovno ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje zelo slabo. Zdravniki so o tem obvestili Davidovlčeve sorodnike in vodstvo demokratske stranke. Sam g. Davidovič pa je pri polni zavesti in je svoji okolici povedal, da čuti, da se |
vskrižni ogenj. Moje prepričanje je, da so Finci že dva meseca čakali pripravljeni na to možnost. Uredili so svoje postojanke tako, da se lahko bore na Mannerheimovih utrdbah, enako kakor tudi za njimi. Samo na eni točki v dolžini nekaj kilometrov sem naštel osem zaščitnih črt in pregrad proti tankom za Mannerheimovimi utrdbami. Za Viborgom pa že dolgo pripravljajo nove utrdbe. Če bi Sovjeti zavzeli Mannerheimove utrdbe v Kareliji, kar ni popolnoma nemogoče, pa ostanejo za Fince Se mnoge utrdbe, iz katerih bodo Ruse zadrževali. Točka, na kateri sedaj Rusi napadajo, predstavlja najbolj ugodno točko, ker je to odprt in negozdnat kraj. Ta točka pa je tudi najboljša komunikacijska točka, ker je najblijžja Leningra-
condon, 18. februarja, m. Angleške vojne ladje, ki so patruljirale v bližini norveške obale, so predvčerajšnjim opazile nemško napol oboroženo ladjo »Altmark*, ki je bila nekaka preskrbovalka za oklopno križarko »Admiral Oraf Spee«, katero so Angleži v južnem Atlantiku uničili. Na ladji »Altmark* je bilo 300 angleških mornarjev, katere je vojna ladja »Admiral Oraf Spee« pobrala s tistih angleških ladij, katere je potopila. Čim so Angleži »Altmarko« opazili in uvideli, da se jim umika v norveške teritorialne vode, so poslali za njo torpednega rušilca »Cosak«, zunaj pa so čakali še štirje rušilci in ena križarka. »Cosak* je ladjo »Altmark* ustavil, nato pa pobral vse britanske ujetnike in odvedel tudi del nemške posadke. Ukaz, da se nemška ladja napade, je dal mornariški minister Churchill sam. Takoj nato, ko so angleške vojne ladje z rešenimi mornarji odplule na odprto morje, pa so zagledale nemško ladjo »Baldour«, ki se je pa sama potopila, preden bi jo Angleži zaplenili. Angleži opravičujejo kršitev norveške nevtralnosti z dejstvom, da so nemške podmornice v neposredni bližini norveške obale torpedirale in potopile več nevtralnih pa tudi angleških ladij.
Nemški poslanik v Oslu je takoj protestiral pri norveški vladi, norveška vlada pa je enako protestirala v Londonu.
Angleil so rešili 300 iTetnikov
London, 18. februarja, o. Uradni krogi nagla-šajo v zvezi s primerom »Altmark*, da je bilo znano, da so angleški ujetniki morali že več mesecev živeti v neznosnih razmerah in da je bilo to dejstvo znano tudi norveški vladi. Zaradi tega se ni treba nikomur čuditi, da so bile enote angleške vojne mornarice prisiljene rešiti angleške državljane. Potrebno je bilo hitro nastopiti. Kar se tiče protesta norveške vlade, je treba naglasiti, da bi se morala v tem primeru prav za prav angleška vlada pritoževati zaradi stališča norveških oblastev.
Pričakujejo pa, da bo v torek govoril v parlamentu angleški mornariški minister Winston Churchill, ki bo ob tej priliki poročal tudi o primeru »Altmark*. Okoli 150 angleških mornarjev od 250, kolikor jih je bilo ujetih na ladji »Altmark*, je bilo prepeljanih v bolnišnico, ki so jo pa že danes lahko zapustili.
London, 18. febr. AA. Reuter: Današnji listi navdušeno pozdravljajo akcijo angleških vojnih ladij, ki so rešili ujetnike z nemške ladje Altmark. >Sunday Chronicle« pravi, da lahko vsak Anglež trdi, da je angleška vojna mornarica izvršila to ,kar je od nje ves narod pričakoval. Povelje mornariškega ministrstva navdušeno pozdravlja ves angleški imperij. »Sunday Timesc pravi, da je treba obžalovati, da je bila kršena nevtralnost države, ki ima v polni meri pravico do tega spoštovanja. Toda ta kršitev je bila potrebna, ker ni bilo mogoče dopustiti, da bi Nemčija neovirano prevažala ujete Angleže z izgovorom, da Jo ščiti nevtralnost.
Trontheim, 18. februarja, o. Norveška telegrafska agencija: Zunanji minister Koch je imel snoči v Trontheimu govor o mednarodnem položaju Norveške. Posebno je naglasil, da je položaj Norveške danes težji, kakor je bil za časa svetovne vojne. Politika nevtralnosti, ki jo izvaja norveška
mu bliža konec življenja.
Danes so težko obolelega Davidoviča obiskali prvaki vseh političnih strank. Tako ga je obiskal kr. odposlanec polkovnik Kačkovič, zastopnik patriarha srbske pravoslavne cerkve ter zastopnik predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča šef centralnega presbiroja Predrag Milojevič.
Ker se zdravje obolelega voditelja demokratske^ stranke stalno slabša in je v najkrajšem času pričakovat' katastrofo, ima izvršilni odbor demokratske stranke stalne seje, na katerih razpravlja o vseh vprašanjih v zvezi z morebitno smrtjo voditelja. Po vseh pisarnah demokratske s*ranke v Belgradu je uvedeno stalno dežurstvo.
vlada, gre v prvi vrsti za tem, da se z-varujejo interesi Norveške tako, da ji bo omogočeno še nadalje ohraniti mir na Skandinavskem polotoku. Zapadni velesili nam svetujeta, naj stopimo v vojno proti Nemčiji. Norveška se ne bo oprijela take politike in se ne bo pridružila niti Finski, dasi je rinska sosedna država, ki je zvezana z Norveško s prijateljstvom. Ni dvoma, da na Norveškem obstojajo najtoplejše simpatije do Finske, toda vsaka razširitev bojišča bi pomenila ne samo nevarnost za nas, temveč tudi večjo nevarnost za samo Finsko. V tem primeru bi morali mi braniti same sebe ter posvetiti temu cilju vse svoje sile. Nihče tedaj ne bi mogel pričakovati od nas moralne podpore. Zaradi tega ne bomo nikoli opustili politike nevtralnosti. Kar se tiče kršitve nevtralnosti Norveške, je bil doslej najtežji primer napad na ladjo »Altmark«. Norveška je takoj protestirala proti tej kršitvi. Četudi v tem primeru ni mogla preprečiti kršitve nevtralnosti, to še ne pomeni, da bo Norveška v bodoče trpela, da se vojna prenese v njene teritorialne vode, kar Nemčija v tem primeru tudi ni hotela.
Veliko pomorsko demonstracijo bodo priredile
Združene države Amerike v Tihem Oceanu Pri vajtuh bodo sodelovale ladje in letala. Ladij bo 130, letal pa 350 Verjetno je, da bo s svojo jahto tem vajam prisostvoval tudi l predsednik Roosevelt,
Dva uspela shoda ministra dr. Kreka
Ljubljana, 18. februarja. Gradbeni minister dr. Miha Krek je imel danes dva zelo uspela politična shoda. Dopoldne je govoril v Slovenjgradcu, popoldne pa v Šoštanju. Oba shoda sta bila obilno obiskana. Minister dr. M. Krek je govoril o trenutnem stanju naše notranje in zunanje politike. Zborovalci so. navdušeno pozdravljali voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, kateremu je bila z zborovanja poslana pozdravna brzojavka kakor tudi predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču. Ko je minister dr. Krek obravnaval zunanjo politiko in poudaril modro vodstvo kneza namestnika Pavla, so ee iz grl zborovalcev zaorili navdušeni vzkliki knezu namestniku Pavlu in kraljevskemu domu. Zborovanji sta bili zaključeni s himno in s »Hej Slovenci*:.
Vesti 19. februarja
Angleški minister lord Chatefield je govoril v soboto v Cardiffu in naglašal, da morajo Angleži vedro gledati v bodočnost, ker je ni sile, ki bi jim mogla vzeti zmago. Svaril pa je prevelike optimiste pred možnimi presenečenji, kajti tudi zmagovalec bo moral pretrpeti marsikatero krutost.
V skandinavskih državah se je raznesla vest, da
bosta finski predsednik vlade in zunanji minister odletela z letalom v London iskat pomoči. Zunanji minister Tanner pa je to vest takoj zanikal in jo označil kot popolnoma nemogočo.
V soboto in nedeljo sc bodo v Kopenhagnu po
svetovali zunanji ministri Danske, Švedske in Norveške o položaju, ki je nastal v zvezi z rusko-finskim spopadom.
1050 novih turških častnikov je včeraj položilo prisego zvestobe domovini ob navzočnosti predsednika vlade, predsednika parlamenta in več ministrov.
Že 100.000 avstralskih in novozelandskih čet se baje nahaja v Palestini, tako poročajo iz Jeruzalema in pravijo zraven, da so čete dobro izvežbane in z vsem dobro preskrbljene.
Na Iran in na Afganistan se jeze moskovska »Iz-vestja« češ, da sta ti dve državi nehvaležni do Rusije ker se.spet uda,jata angleškemu pri tisku, od katerega ju je pred ‘20 leti osvobodila Rusija. List tudi pravi, da so se ponesrečili vsi poskusi, da bi sovražnik a svojimi intri-gami ločil Sovjetsko Rusijo od Nemčije. Koncert berlinske filharmonije je v Berlinu dirigiral ravnatelj belgrajske opere Lovro Matačif Na programu so bile večjide! jugoslovanski’ skladbe, ki jih je berlinsko občinstvo z navdušenjem prejelo.
Tajnik sovjetskega poslaništva v Sofiji Prasolov in vojni odposlanec Benediktov sta bila poklicane nenadno v Moskvo. Konec tega tedna se bosta oba v Sofiji poslovila.
Novo notranje posojilo 300.000.000 holandskih gol dinarjev je odobril holandski parlament. Via da jih bo porabila za kritje stroškov v zvezi z mobilizacijo holandske vojske.
Vesti, da bi von Papcn prevzel mesto nemškega veleposlanika v Rimu Nemci odločno zaniku jejo. Vesti so se pojavile zavoljo tega, ker je nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen že dalj časa odsoten iz Rima. Von Papen na: bi kot bolj odločen mož, bolj trdno privezal Italijo na Nemčijo.
Včeraj se je iz Nevvvorka odpeljal v Evropo po sebni odposlanec amer. predsednika Roosevelta Welles. ki bo obiskal Rim, Berlin, Pari/ in London. Z njim vred se je odpeljal tud' posebni Rooseveltov odposlanec za sv. Stolico Tajdor.
V okolici Trsta je eksplodirala granata, ki je tam
ostala še od svetovne vojne. Tri osebe so bile ubite, dve pa ranjeni.
V Bukarešti so z zadovoljstvom sprejeli Izjavo
novega bolgarskega ministrskega predsednika dr. Filova, da bo njegova vlada nadaljevala z zunanjo politiko Kjoseivanova.
Zelo uspel koncert je v Budimpešti priredilo bel grajsko pevsko gruštvo »Stankoviče. Koncert < so se udeležili regent Horty z gospo, nadvoi voda Jožef Habsburški, nadvojvoda Franc Jo 2ef, ^prosvetni minister Homan, budimpeštao skj župan in jugoslovanski poslanik s poslani škim osebjem. Dvorana je bila nabito polna Poslušalci so z velikim odobravanjem sprem ljali vse točke programa.
Nizozemska ladja »Amlan«. ki Je odplula iz Rothu dama v vzhodno Indijo, se je tri ure in p" kasneje potopila v Severnem morju. Posadlo: je rešila neka druga nizozemska ladja.
Tudi norveški ladji »Lima« in »Osman« sta se da nes potopili v Severnem morju. Vse kaže, <1 sta ladji zadeli ob mine.
Kapitan in kuriač sta zgubila živlicnic. ko sp i potopila 3650 tonska angleška ladja Ban Ailsax«, ko je naletela snoči na mino. 34 mo posadke je bilo rešenih.
Od začetka angleške blokade do današnjega d'-je bilo potopljenih 47 norveških ladij. Ob I katastrofah je našlo smrt 307 mornarjev.
Madžarska manjšina ' in vstop v JRZ
Novi Sad, 17. febr. m. Zavoljo vesti, da misi madžarska manjšina v Vojvodini stopiti v JR/ prinaša tukajšnje glasilo Madžarrov »Reggel Ujsag« izjavo madžarskega voditleja dr. Imre Va radyja, v kateri naglaša, da sklep v Petrovgradu ii drugih krajih o vstopu madžarske skupine iz bivš madžanske stranke v JRZ še ne pomeni končneg stališča madžarske manjšine za vstop v JRZ. Cel' če bi velika skupščina, ki bo v kratkem, sprejel, sklep, izglasovan v Petrovgradu, bi to pomenil le toliko, da je madžarska manjšina dala poobl; stilo svojim voditeljem, Ja nadaljujejo razgovor z vlado na političnem in kulturnem področju. C bi Madžari zares stopili v JRZ, potem pričakujej izpolnitev vseh obljub, ki jih je dal v svojih raz govorih predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Ljuba Davidovič
na smrtni postelji
Plesni večer Fina in Pije Mlakarjevih
2e davno pred dnem tega plesnega večera so jile razprodane prav vse vstopnice. Gotovo do-. olj dokaza, kolikSno zanimanje je vladalo zanj. K predstavi »e je zbralo najelitnejše ljubljansko ibčinstvo, zunanji slovesni okvir pa je povzdignila Se prisotnost številnih odličnikov, na čelu e predsednikom senata dr. Antonom Korošcem, banom dr. Natlačenom in županom dr. Adlešičem. Večer Je učinkoval kot umetniški dogodek res prve vrste, ni samo navdušil in ustregel pričakovanju, lemveč je v gledalcih celo zapustil zanosni, poetični dojeni, da so bili priče nevsakdanje pomembnih prizorov, velikega pretresljivega razodetja.
Človeku, ki je oba umetnika Mlakarja videl v njuni najnovejši kreaciji, »Loku«, postane jasno, čemu je to delo zamejstvo sprejelo z največjim priznanjem in občudovanjem. V »Loku* sta se nmetnika lotila naloge, ki se zdi sama po sebi ■ koraj nerešljiva in neizrazljiva za umetnostno panogo, ki jo gojita. S plesom sta hotela prikazati zgodbo ljubezni, kakor jo doživlja občestvo, zgodbo, ki je hkratu prečudovito naslonjena na življenjska obdobja, katerim izčrpava vsebino in razbira najtanjše nianse (klasična trodelna dispozicija; Mladost, Ljubezen, Zrelost), močno in konstruktivno po 'pomeniti zasnovi in visoko etični rešitvi, kjer ideja z zmagoslavnostjo podčrtava in poudarja smisel skupnega življenja v jasni, zreli ljubezni, ki more obstajati le na trdnih temeljih medsebojne strpnosti, spoštovanja in razumevanja.
S čudovito Izvedbo, ki je v enaki meri razodela genialnost po celotni kreaciji kakor v podrobnostih, sta nam Mlakarjeva afirmirala ples kot drugim popolnoma enakovredno umetnostno panogo. V zgodbi ljubezni, ki se kakor lok pne od fanta k dekletu ln od dekleta k fantu ter oba na kraju trdno poveže z zrelo, vse razumevajočo ljubeznijo, sta Mlakarjeva razodela sijajnost in svežost koncepcije, neverjetno močan smisel za. psihološko analiziranje in suvereno oblikovalno moč ob materializiranju najdrobnejših odtenkov, ki sta jih razbrala v duševnem procesu. Kolosalna tehnična spretnost, ki jo nosi čisti žar dveh umetniško doživljajočih in umetniško oblikujočih src z vso plemenito, motivom in emocijam do kraja vdano pobožnostjo, in poezija teh gibov, ganljiva v svoji krhkosti in liričnosti, ki jo tu pa tam senčijo meditativna, po svojem r.ajglobjem bistvu filozofska razpoloženja, ustvarjata v gledalcu, ki je priča, kako nastaja in raste neposredno pred njegovimi očmi veličasten umetniški lik, dojem mogočne, primarne vizije, izhajajoče iz skrivnosti človeškega dejanja in nehanja, in oživljene po božansko nadarjenih umetnikih, ki delita svoje darove brez pridržka, sama zanesena nad čudovitostjo tolmačenja, ki jima je bilo podeljeno. Kakšna veličastna poezija je v samogovoru in v razgovoru teh dveh teles, ki ju nosi k magičnim izrazom po glasbi prebujeni, v njih samih snujoči ter oblikujoči ritem! Kakšna logika v oblikujoči zaporednosti teh kretenj! Majhen, nežno prešeren gib ustvari na-strojenje cvetoče livade s spečim Amorjem, dva, trije rahli, skoraj le nakazani obrati telesa, polni neke ganljive, mikavne zamišljenosti vizijo mesečine in sladkih nočnih ur, ko se v duhu kličejo in pogovarjajo ljubeča srca, čeprav jih ločijo gore in doline. Inteligentnost telesa in njegovih kretenj, ki jih nosi plodovita emocija resničnega, svežega doživljanja, nas povede skozi vso skalo razpoloženj n čustev od presernosti do jeze in žalosti v osamljenosti, od bukoličnega razpoloženja do pretresljive resnosti v uri, ko se nad dva človeka raz-prostre rožnati oblak ljubezenske opojenosti ter ju zasenči z vseobvladajočo milobo, bujnostjo in nežnostjo, ki ni povsem brez otožnosti.
Orientalsko barvani vodilni moliv Lhotkove kompozicije uvede v delo že skraja posebno noto: da ji nekakšno skoraj ritualno slovesnost. Kakor dva klasična kipa se nam v prvih ocenah pred-.-lavila fant in dekle v pičli telesni razgibanosti — kakor bi hotela podčrtati vsečasovno veljavnost dodajanja, ki mu bomo priče. Nato pa se razmahneta v ilustriranje vsak svoje specifičnosti in tipičnosti: fant od razigrane mladostne vedrosti preko zamišljenosti do srečanja z dekletom, dolcle od tihe ,-reče in zaverovanosti v pisano lepoto sveta čez rahlo se budeče hrepenenje in še nezavedno vabljenje, do ure. ko se ob pogledu v fantove oči zave svoje posebnosti. Skraja igra dveh ločenih .-.vetov, brezskrbno rajanje, v katerega vedno močnejše prihaja nemir dozorevanja — kakor na čarobno znamenje prihaja nestanovitnost, zaverovanost v svoj svet in brezskrbno otroško igro začuti, da jo nekaj moti: s kratkimi, nemirnimi prizori ki učinkujejo kakor nagli bliski, je koreograf označil to stanje pred srečanjem. Nato trenutek prvega, začudenega spogledanja. V čudovitih slikah se zdaj razvija zgodba mlade ljubezni: srečanje, ob pre-graji, favnovski inlermezzo s piščaljo, humoreskni sprehod v dvoje, pisana, poskočna radjast; pan v < loveku se oglaša, igre, smeha in šale željan, preden se srca navežeta drugo na drugo z vso resnobo. Imeniten je domislek z dvema variacijama istega plesnega motiva: prva je prešerno norčava, lahkotna, druga pa je ritmizirana že ostrejše, določnejše, od prejšnje se loči po resnosti, odnos ined fantom in dekletom so začenja precizirati.
Filmi,
ki iih velja videti... ati ne videti
»Angeli garjevih lic« (Kino Matica). Na ta odlični film, čigar scenarij Je prinašal naš list, hiti vsa Ljubljana. Warner Brothers vselej sežejo po velikih rečeh, kadar hočejo napraviti kaj impozantnega in pretresljivega hkratu. Filmi te vrsto vselej nosijo plodovito, etično idejo in tako je tudi s pričujočim delom, ki nam odkriva propadajočo, zapuščeno mladino, ameriške »brezposelnike«, otro-ice ceste in prej ali slej kriminalce. Ob vzgledu dveh fantov, od katerih je eden postal duhovnik,ki e spominja svoje nesrečne mladosti in skuša obvarovati pred propadom mladi rod z ulice, drugi pa se, čeprav v srcu dober, popolnoma zavrže do adnje ure, ko se napravi slabiča po želji svojega prijatelja, ki bi rad dosegel, da bi mladina nehala v gangsterju gledati Idol in junaka, nam režiser Uertesz spregovori z močno, pretresljivo besedo,
• olno socialnega žara in človeške srčne lepote. ’ /lavne vloge so v rokah Jamesa Cagnerja, Ann 'heridan, Pat O’ Briena, Georgeja Bancrofta, Hum-plireya Bogarta in res sijajne »najmlajSe holly-\soodske garde«.
>Melodija noii« (kino Union). Benjamin Gigli ostane Benjamin Gigli, dober pevec, slabši igralne. V »Melodiji noči« spet poslušamo njegov si-ijni glas in ga občudujemo. Zgodba pa je seveda :ka, kakršnih smo že vajeni iz pevskih filmov: ne obra, ne izrazito šibka. Sicer pa k takim filmom idi ne hodimo radi vsebine, Se daleč ne. Glavno e, da spet slišimo božanski glas, ki ga sicer ne bi mogli slišati nikoli.
Sledi čudoviti »Ljubavni pogovor«, visoka pesem ljubezni, ganljiva v čudovitosti svoje iskrenosti in vdanosti. »Objem« zaključi drugi del. V zadnjem delu, »Zorenju«, pa be s krasno logiko razvrste podobe razpoloženj in razmerja, kakor ga mora prej ali slej postaviti ljubezen, ki nima globlje osnove, ampak ostaja v mejah čutnosti. V disharmonijo in v popoln prelom bi vodila ta razpoloženja, ki po svojem značaju povsem odgovarjajo prirodnim zakonom — ta razdvojenost, ta bol in kljubovanje moža ter žene, ta sovražnost in prepirljivost — če ne bi bilo v obeh višje ljubezni, tiste ljubezni, ki odpušča in razumeva, tiste ljubezni, ki se kakor rešilna brv razpne od srca k srcu. Poveličana in ozdravljena se v tej ljubezni spet najdeta, zdaj za vse življenje. Dobila sta ča-robnik lek, ki ju bo napravil tako močna, da bosta lahko prebredla vse težave in vselej lahko odstranila nastajajoča nesoglasja.
Mlakarjeva sta plesalca brez dvoma svetovnega formata, umetnika najvišjega razreda, kot dvojica nemara po absolutni harmoniji edinstvena. In* dividualno pa se nam zdi močnejša oblikovalka in čistejša plesalka Pia; Pino je tu pa tam ob njej učinkoval nekoliko bledejše, zdi se, kakor bi ob izvedbi ne mogel vselej v zadostni meri pozabiti na prvine same materialne, telesne spretnosti. Verjetno je nanj vplivala utrujenost, saj je moral ljubljansko predstavo pripraviti v vsej naglici.
Lhotka je prav spreten in invenciozen komponist; zdi se, da so baleti pri nas njegova čista domena. Ljubljansko občinstvo ga je toplo pozdravilo, kakor je pozdravilo tudi Draga šiianca, ki je pripravno vodiL dobro razpoloženi orkester.
Okrožnica JRZ o pogajanjih z radikalskim glavnim odborom:
»Nismo slabi, Hoteli smo le pozabiti na spore med
radikali...«
ŽSK »Hermesa« v preteklem letu
Ljubljana, 18. februarja.
Po enem letu, ki nam je prineslo marsikatero spremembo in presenečenje, so se danes zbrali odborniki ŽSK liermes pri »Šestici«, kjer so poročali in pregledovali delo prteklega leta, ki ni bilo majhno, če pomislimo na čase in težave, ki se mora z njimi boriti sleherni klub.
Predsednik g. Jesih je takoj prišel na poročilo, iz katerega posnemamo, da je delovanje kluba v preteklem letu precej trpelo, pa ne morda zaradi nedelavnosti, ampak ker je klub preurejal stadion. Dolgoletne nade so se uresničile in pred letom dni se je začelo s preurejevanjem stadiona. Nepričakovani dogodki so posegli vmes in delo Zavrli, sicer bi bilo, razen tribune, vse končano. — Predsednik se je zahvalil vsem, ki so klub uvidevno podpirali, tako prometnemu ministrstvu za telesno vzgojo, generalni direkciji, bauovini in mestu ter raznim gospodom ljubljanske direkcije, ki so z mnogo dobre volje podpirali klubovo delo. Za bodoče čaka klub mnogo dela, predvsem pa otvoritev novega stadiona, ki bo poleg »Planine« drugi največji stadion v Jugoslaviji, in proslava klubove 20 lotnice, združene z mednarodnimi mo-todirkami.
Iz tajniškega poročila g. Macherja vidimo, da Je šlo v glavnem za delo za dograditev stadiona. Za uspešno deio je potrebno sodelovanje vseh. Članstvo staln9 narašča, zlasti pa članstvo moto-sekcije, ki ni samo številčno, ampak tudi kvalitetno močno. Seje so huda in dolgočasna reč, toda brez tega ne gre, za to pa je odbor. Ne gre, da bi bili samo nekateri žrtve.
Po poročilih blagajnika, gospodarja in revizorjev so sledila poročila načelnikov sekcij in načelnika odbora za zgradbo stadiona. Lahkoatletska sekcija je še mlada in ima 12 članov. V nedavno ustanovljeni »Slovenski atletski zvezi« ima dobrega podpornika. Cim bo klub dobil svoj prostor, se bo delo lahkoatletske sekcije razmahnilo. Zaradi slabih finančnih razmer se število starih kolesarskih dirkačev krči, mladih prihaja malo. Kolesarska sekcija je imela dobrotnika v osebi g. Ftthra, ki je sam financiral krožno dirko skozi Podutik. Sekcija je priredila dve medklubski prireditvi. Najuspešnejša je bila sama krožna dirka na podutiški progi. Nekateri klubov! dirkači so nad vse častno in uspešno zastopali njegove barve. Nogometna sekcija se je morala boriti s velikim težavami. Po eni strani je manjkalo denarja, po drugi pa nogometaši zaradi preurejanja igrišča niso imeli kje trenirati, kar se jim je poznalo v jesenskem prvenstvenem tekmovanju. Skupno se je odigralo 46 tekem. Največji uspeh brez dvoma pa beleži motosekcija, ki je v pogledu jugoslovanskega nio-tošporta na drugem mestu. Na dirkah so njeni vozači dosegli 74 nagrad. Prireditev Je bilo v preteklem letu pet, to je več kot polovica prireditev, ki so bile na področju Slovenije. Tudi število članstva se Je krepko dvignilo. Nato je podal obširnejše poročilo o zamisli in delu preureditve stadiona načelnik tehničnega odbora. To delo je bilo do sedaj zelo uspešno in daje polno veselega upanja v bodočnost in razvoj kluba. Z dograditvijo stadiona bo zopet izpolnjena ena vrzel športnih prostorov v Ljubljani ki bo dostojno pričala o naši delavnosti in smislu za telesno vzgojo.
Po poročilih so prišle na vrsto volitve in je bil izvoljen naslednji odbor: pokroviteljstvo Je prevzel direktor inž. Kavčič, pomočnik Hojs, reprezen. predsednik dr. Mauri, prvi podpredsednik Bregar, drugi podpredsednik Otrin, glavni tajnik Badel, drugi tajnik Čampa, tretji tajnik Delkin, blagajnik Plevel, gospodar Kelnerič, uprava igrišča Lukežič. Odborniki: dr. Stare, Ilovar, Ciglar, Rupena, podpolkovnik Jaklič, Lenart, Lukež, Heidegger, Kosirnik, Perovič, Seunig, Skopec in Poljšak,
Belgrad, 18. febr. j. Glavni tajnik JRZ Vojko
Cvrkič je poslal vsem organizacijam JRZ okrožnico iz katere f>osnemamo:
Iz govora predsednika stranke JRZ in predsednika vlade g. Cvetkoviča in iz govorov drugih strankinih prvakov je bilo razvidifo, da se glavni odbor JRZ pogaja z glavnim odborom radikalov za združenje vseh radikalov. Da bi bila slika pristašem popolnoma jasna, jim glavni odbor JRZ pošilja o tem vprašanju verodostojna pojasnila.
V začetku pravi pismo, da se je JRZ pod pritiskom kočljivega političnega jx>ložaja na zunaj in znotraj potrudila, da bi zbrala vse, kar je tvornega v državi. Na ta način naj bi država postala urejena na znotraj in močna na zunaj. Pri tem delu pa je stranka naletela na zapreke, ki izvirajo iz vrst nasprotnikov radikalne sloge. Tl ljudje so kazali lepo lice, dejansko pa so kopali čez dalje globlji jez med radikalskimi skupinami, ker so vedeli, da pri složnih radikalih za nje ni mesta pod političnim soncem. Ti ljudje so se na aunaj kazali prijatelje radikalnega glavnega odbora in največje pobornike za sporazum s Hrvati. Delali so to za to, ker so spoznali, da bi po poti Milana Stojadinoviča svojih ciljev ne dosegli.
Nato govori pismo o razlogih, ki so govorili za zbiranje radikalov. Pismo pravi:
Ko so se prvaki iz JRZ otresli osebne politike Milana Stojadinoviča in vrnili stranko k programu, okrog katerega so se prvotno zbrali na poziv prvakov iz glavnega odbora in ko so izvedli del programa s sklenitvijo sporazuma s Hrvati, tedaj so odločno računali, da je ne bo več načelne zapreke za skupno delo z ljudmi okrog glavnega odbora. Ko pa se je pojavil hrup iz nasprotnih političnih taborov, da je potrebno čim močnejše politično zbiranje, zlasti pa na srbski strani, za čim bolj ustrezno izvedbo sjx>raz.uma, tedaj je vodstvo JRZ spoznalo, da je najbolj potrebno zbrati vse radikale. Iz tako širokega pojmovanja in iz ljubezni do radikalne slogo in do radikalizma, do pa iz slabosti, je prišlo do pogajanj z ljudmi okrog glavnega odbora za slogo in sodelovanje vseli radikalov za dobro ljudstva, kralja in države.
Pismo dalje pravi, da JRZ ni hotela, da bi osebni računi in pohlep po oblasti posameznikov
postali »pet ovira za zbiranje radikalov, ker so
načelne razlike pri glavnem vprašanju notranje politike (hrvatsko vprašanje) izginile, čim je bil sklenjen sporazum K iskrenemu sporazumevanji? nas je tirala ljubezen do radikalne s'oge ki jo je zmerom negoval pokojni Pašič. Vemo, da tudi Častiti Aca Stanojevič želi isto in smo zato hoteli upoštevati njegove želje. Nismo sc hoteli predajati, ker nismo slabi, nismo hoteli likvidirati naše stranke, kei je danes največja organizirana politična stranka, temveč smo hoteli pozabiti prepire med radikalnimi prvaki in doseči iz ljubezni do radikalne sloge slogo vseh radikalnih sil pri državnem delu. Pri tem zbiranju ne sme biti prema ganih in zmagovalcev, temveč nam mora biti pred očmi le sloga in korist države v tej težki krizi, ki jo svet doživlja.
V tem smislu je stranka predlagala sledeče predloge:
Šef stranke hodi Ara Stanojevič. 1. podpred--^Mlnik Miša Trifunovič, 2. podpredsednik Dragišt Cvetkovič, 3. podpredsednik dr. Anton Korošec.
4.	podpredsednik dr. Kulenovič. Dalje bi radikali vseh skupin po okrajih izvolili delegate, ki bi na skupnem sestanku izvolili glavni odbor. Tako emo izkazali priznanje Acu Stanojeviču, zadovoljili emo Trifunoviča in ostali zvesti demokratskemu načelu: da nat narod voli tiste, ki bodo vodili stranko in kateri se ne bi med seboj sami postavljali.
Sedaj mirno čakamo Če bo zmagal patriotizem in ljubezen do radikalne sloge, ali pa bo zmagala teza demokrata Milana Grola, ki se s premetenimi intrigami vrti okrog Stanojeviča s pomočjo nekaterih oskosrčnih radikalnih prvakov. Čakamo, če so jim eigurnejši zavezniki Grolovi prijatelji kakor pa prepričanje radikalov iz JRZ. Ce zmaga to drugo, bomo mi z JRZ ostali složni pri ljudskem in državnem delu in bomo še bolj utrjeni, ker nam nihče ne bo mogel očitati, da smo krivi za neslogo med radikali in Hrvati. Potem bo složen radikalsk! narod v vrstah JRZ, ki ne bo več verovala v načelnost tistih radikalnih prvakov, za katere so potrebnejši zavezniki demokrati Milana Grola, kakor pa radikalni bratje iz JRZ.
Ljubljana od šobit® čez nedeljo
Dolgo časa nas je pestil hudi mraz, ki je nastopil povsem nenadoma. Nazadnje pa se je nebeški vremenar le omečil. 2e včeraj se je začela javljati močnejša odjuga, danes pa se je temperatura dvignila zlasti v zgodnjih popoldanskih urah celo precej nad ničlo. Upajmo, da nam ne bo treba čakati šele godu sv. Matije, ampak bo led že prej prebil
Mirna nedelja
Današnja nedelja je bila prav zimsko mirna. Ljudje so zlasti popoldne odšli ven v zimsko prirodo, da bi se nekoliko razvedrili. Izrabili so prijazen dan, zlasti še zato, ker si v zadnjem času ze skoraj niso upali odhajati na piano, ker je bil mraz prehud. Največ je bilo seveda smučarjev, saj so letošnje snežne razmere tej prelepi športni panogi zelo naklonjene. Vsako nedeljo prijatelji belega športa zato izrabijo v prirodi, saj so lepa snežišča in smučišča že v neposredni bližini mesta, na Golovcu, na Rožniku, na Podutiku, kamor koga že veseli. Prav lep obisk je danes imela tudi Šmarna gora. Tiati, ki so vajeni snega in smuči, so si upali celo na nevarnejše ture, k Sv. Katerini in pa na Kurešček in na Polževo. Kljub temu, da je mnogo Ljubljančanov odšlo iz mesta, pa so bile popoldne ulice še dokaj polne. Sprehajali so se, se pogovarjali in si ogledovali izložbe tisti, ki se jim ne da ali pa tudi ne morejo ob nedeljah nikamor ven. Prav lepega obiska so bile danes deležne, kakor večinoma vsako nedeljo, tudi kavarne in drugi kraji, ki so namenjeni prijetnemu kramljanju. Močno zanimanje, ki vlada za nekatere filme, ki so trenutno na sporedu v ljubljanskih kinih, je dodobra napolnilo vse kinematografske dvorane. Zlasti mnogo občinstva se je nabralo pri predstavah v kinu Matici, kjer zdaj teče odlični ameriški film »Angeli garjevih lic*. Kronika od sobote čez nedeljo ni zaznamovala nobenih razburljivejših dogodkov, tako da današnjo nedeljo lahko štejemo v vrsto povsem mirnih idiličnih ljubljanskih nedelj.
Zavajanje obrtnikov
Zveza obrtnih društev, ki ji načeljuje g. Janko Rebek, je hotela prirediti danes (18. februarja) odborovo sejo. K tej seji pa je povabilo obrtna združenja oziroma njih zastopnike, da protestirajo proti odredbi ministrstva, ki je po Zbornici odredilo unifikacijo obrtnih združenj. Odzvalo se je kakih 150 raznih zastopnikov, vendar so bila različna združenja zastopana po več delegatih (tako n. pr. neko združenje z Dolenjskega, ki šteje 60 članov, s 7 zastopniki). Kljub najhujši agitaciji Je prišlo na zborovanje do polovico onih obrtnikov, ki ministrsko odredbo odobravajo ali pa so pričakovali vsaj nasvetov in pouka. Obrtno društvo pa je to sejo aranžiralo tako nerodno, pač le zato, da pridobiva na pristaših, da je banska uprava oziroma uprava policije zborovanje prepovedala. Odbo-rova seja obrtnega društva, ki je prosta organizacija, je čisto nekaj drugega kot zborovanje zastop-
Ves narod zahteva banovino Slovenijo
Ljubljana, 18. februarja.
Včeraj, zadnji dan letošnjega zasedanja našega banskega sveta, Je bilo na sporedu 'najprej razpravljanje o trgovini, obrti in Industriji, nato pa je bilo govora o dohodkih. Popoldansko zasedanje je ob petih pričel g. ban, ki je dal besedo banskemu svetniku dr. Leskovarju. Ta je v svojem odlično sestavljenem govoru utemeljeval resolucijo, v kateri te banski svet e vso odločnostjo zavzema za ustanovitev banovine Slovenije. Za dr. Leskovarjem so se razvrstili Se Številni drugi govorniki, kot zadnji dr. Kamušič, s čigar govorom je bila zaključena debata o letošnjem banovinskem preračunu. Nato so prišle na glasovanje še številne druge koristne resolucije, ki so bile vse sprejete soglasno. Sledil je govor predsednika Županske zveze g. Nandeta Novaka, ki se je banu dr. Natla čenu toplo zahvalil za njegovo dosedanje uspehov polno delovanje ter v svojem govoru tudi podčrtal slovensko enodušno zahtevo po samostojni banovini. V svojem govora Je z vznesenimi besedami izrazil slovensko vdanost in neomajno zaupanje vsemu visokemu kraljevskemu domu, krmarjem
naše države ter voditelju slovenskega naroda, dr. Antonu Korošcu.
V svojem zaključnem govoru se je gosp. ban dr. M. Natlačen najprej zahvalil banskim svetnikom za njihovo plodovito sodelovanje^ pri letqš-njem zasedanju. Ob koncu pa jim je zaželel, da bi jih že prihodnje leto lahko pozdravil ne kot imenovane, ampak kot neposredno od ljudstva izvo ljene in izbrane zastopnike narodnih teženj in potreb.
nikov prisilnih organizacij. Tako so* prišli obrtniki iz raznih delov Slovenije v Ljubljano, kar je zvezano tudi s stroški, popolnoma zaman in po nepotrebnem. Na žborovanju se je pojavil tudi stavbenik g. Ogrin Ivan, kateremu se očita, da je povzročitelj unifikacije. G. Ogrin pa je svetoval g. Rebeku, da naj na došle obrtnike vpliva pomirjevalno, češ, tudi vi ste v tročlanskem odboru glasovali, da se reorganizacija izpelje v kolikor se ni zbornični urad kot tak bil kompetenten, da vse to odredi.
Izkrvavel je, ker mu je počila žila
Reševalci ljubljanske rešilne postaje so danes popoldne odpeljali v ljubljansko bolnišnico hlapca pri trgovcu Jenartu Stefana Jakšiča, Jakšiču je nenadoma počila žila na nogi. Ker si ni znal prav
§ omagati in so po reševalce poslali šele, ko je ilo prepozno, je v bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči izkrvavel.
Na Gallusovem nabrežju se je danes smučal 13 letni Franc Zabukovec, pa se je zasmučal tako daleč, da je priletel na poledenelo ploskev v Ljub-ljaničini strugi. Na ledu se je hudo potolkel po glavi in po životu.
Huda obratna nezgoda
Kranj, 18. febr.
V tovarni Jugoslovanske gume v Kranju se je pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal delavec Leopold Oman, doma iz Stražišča. Nanj se je sesul velik kuj) avtomobilskih pnevmatik. Nesrečnež je ležal ekoro tri ure nezavesten, ne da bi ga kdo pogrešil. Zdravnik je takoj odredil prevoz z reševalnim avtomobilom v ljub!jansi"> bolnišnico. Omanovo stanje Je zelo resno.
Požrtvovalno delo Vincencijeve konference v Kranju
Kranj, 18. febr.
Danes je bil v Marijanišču v Kranju pregled letnega obračuna odbora Vincencijeve konference v Kranju. Po litanijah v marijaniški kapeli je bil olični zbor, ki ga je vodila predsednica konference gdč. Ross, ki deluje že dolgo vrsto let kot predsednica konference. Iz poročila odbornic je bilo razvidno veliko socialno delo, ki ga vrši Vincenci-jeva konferenca.
Tajniško poročilo je podala ga. Slaparjeva, Izčrpno blagajniško poročilo pa g. Gorjanc. Iz poročila je razvidno, da je bilo vse leto prometa 69 230 dinarjev, od tega prejemkov 35.825 din, izdatkov 33.914 din. Kako veliko delo vrši konferenca, je razvidno iz tega, da konferenca plačuje rednih mesečnih podpor za 4695 din. Poleg so vsakoletna obdarovanja ob Miklavžu, božiču in veliki noči. Konferenca ee vzdržuje le od dobrotnikov, kranjskih tovarnarjev in trgovcev.
Sledile so volitve novega odbora. Izvoljen je bil stari odbor s predsednico gdč. Rossovo.
Novi bolgarski zunanji minister popov na kosilu pri knezu namestniku
Belgrad, 18. febr. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je priredil danes v Belem dvoru kosilo na čast novemu bolgarskemu zunanjemu ministru in dosedanjemu bolgarskemu poslaniku na našem dvoru Ivanu Popovu, ki odpotuje v Sofijo, kjer bo prevzel novo dolžnost. Kosilu 60 poleg ministra Popova prisostvovali prometni minister Nikola BesJič, finančni minister dr. Juraj »utej, minister brez listnice dr. Bariša Smoljan, minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovič, poslanik v Bernu Mom-čilo Sturm-Jurišič, pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič, poslanik v Sofiji Vladimir Mila-novič, svetnik bolgar. poslaništva Jordan Stratijev, minister dvora Milan Antič, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja general Nikola Hristtč, maršal dvora Boško Colak-Antič in ordonančni častnik Nj. Vel. kralja kapetan Kulundjič.
Na zahodnem bojišču kot vedno: nič novega
Pariz, 18. februarja. AA. Havas. Navzlic slabemu vremenu, ki vlada še vedno na bojišču, je bilo opaziti na odseku vzhodno od Mozele gotovo aktivnost, lu so manjši nemški oddelki poskušali izvesti napad na najsprednejše francoske postojanke. Vsi ti napadi 30 bili odbiti. Vzhodno od Vo-gezov je bilo topniško streljanje. Na ostalih odsekih ni bilo nobenih dogodkov.
Pariz, 18. februarja. AA. Poročilo z dne 18. februarja zjutraj se glasi: Ničesar pomembnejšega na bojišču.
Od tu in tam
Bombažna proizvodnja v naši državi se zadnji dve leti stalno dviga. Predlanskim je bilo z bombažem posejane zemlje 1SOO hektarjev, lani pa že 5500 hektarjev. Ker so domače potrebe čimdalje večje, so odkupne cene za bombaž tudi višje. Tako so dobili sadilci večje zaslužke in večje veselje za delo. Posebno v Povardarju so najbolj ugodna tla za to kulturo. Letos računajo, da se bo z bombažem posajena površina povečala najmanj na 10.000, če ne celo na 20.000 hektarjev. Ministrstvo za kmetijstvo se bavi z načrtom, da bi se odkupna cena za bombaž za prihodnje leto jjovišala na 26 dinarjev za kilogram. Lani smo uvozili iz tujine 18.000 ton surovega bombaža, z bombažnimi izdelki vred pa okrog 34.000 ton v skupni vrednosti 690 milijonov dinarjev. V naši državi so dani vsi pogoji, da se proizvodnja dvigne, da bi mogli v nekaj letih pokriti vsaj tretjino domače porabe, dočim pridelamo sedaj komaj 2 odstotka domače porabe. Ni nemogoče, da bi se z načrtnim delom dalo v nekaj letih pri nas posejati 100.000 hektarjev z bombažem.
Tudi donos sladkorne pese skušajo za letos povečati. Lani so računali, da bomo pridelali sladkorne pese toliko, da bo ostalo za stalno zalogo okrog 800 vagonov sladkorja. V resnici pa ga je ostalo samo okrog 300 vagonov. Lani so povišali odkupno ceno za sladkorno peso na 20 din za 100 kilogramov pod pogojem, da vsebuje pesa vsaj 11 odstotkov sladkorja. Ker pa je bilo sladkorja več, so dobili pridelovalci jro 22 din za 100 kilogramov. Za letos je hotelo kmetijsko ministrstvo doseči sporazum za večjo sadnjo, toda pridelovalci zahtevajo višje cene, najmanj pa 22 din. V nekaterih primerih zahtevajo celo 25 din. Finančno ministrstvo meni, da bi morale sladkorne tovarne prevzeti nase nekaj tega bremena, ker je država svoje že storila s tem, da je znižala lani trošarino na sladkor in s tem omogočila, da potrošnikom nj bilo treba dražje plačevati sladkorja. Tovarne bi na vsak način rade dosegle, da bi pridelovalci letos posejali vsaj 50.000 hektarjev s sladkorno peso. Do sedaj je zagotovljena polovica.
Neka »čudovita« moč ic obsijala delavca Ehte-ma Salata iz Sarajeva. Nekega dne je ta človek stopil pred svojega delodajalca in mu rekel, da zapušča delo, ker čuti v sebi neko moč. Kmalu nato je Ehtem prosil policijo, da mu dovoli baviti se javno z okultizmom. Poklicali so ga na policijo in ko so ugotovili; da ne zna niti brati, niti pisati, so mu svetovali, naj se gre posvetovat z zdravnikom za umobolne. Ehtema pa to ni spravilo s tira. Čim se je v mestu pojavil neki okultist, je Ehtem stopil k policajem in jim jrovedal, da bo ta okultist kmalu v njihovih rokah, ker da se bavi z nepoštenimi posli. Policija doslej o njem ni imela še nobene prijave, toda Ehtem je točno povedal, da bo okultist opeharil neko dekle. Ni minil mesec, pa je policija že dobila prijavo enake vsebine. Ehtema so ponovno poklicali in mu napisali na papir izmišljeno ime, da bi ga preizkusili. Ehtem pa jim je povedal takoj, da je ime izmišljeno	in da tisti	človek	sploh ne obstoja. Nato
so ga preizkušali še	naprej	in končno	so mu dali
dovoljenje za javne nastope z okultizmom. Slednjič se je Ehtem povzpel tudi do trditve, da bo' odkril sleherni umor, le da mu mora policija preskrbeti dva psa, ki živita sedaj v sibirskih stepah.
Dva tovorna vlaka sta trčila na železniški progi med Kragujevcem in Lapovim. En tovorni vlak bi moral počakati na postaji Gradac, ker pa je imel zamudo, je uradnik odločil, da vlak odpelje in da na	naslednji	postaji	počaka do	križanja z
vlakom z	nasprotne	smeri.	Cim pa je	vlak odpe-
ljal, je uradnik to telefoniral naslednji postaji. Tedaj je izvedel, da je isti hip od tam krenil po istem tiru tovorni vlak. Nesreča je bila torej neizogibna. Strojevodji obeh vlakov sta pretečo nevarnost sicer opazila, toda zaradi ledenih tračnic nista mogla vlakov ustaviti. Vlakospremno osebje je k sreči pravočasno poskakalo z vlaka, nakar je takoj prišlo do trčenja. Osem vagonov je skočilo s tira, od katerih so se štirje popolnoma razbiti. Gmotna škoda je velika.
Delavcev iz banovine Hrvatske ne pustijo na delo v Francijo. Več francoskih podjetij se je obrnilo na bansko oblast s prošnjo, da bi dovolila oditi več tisoč delavcem v Francijo, ker bi jih rabili v tovarnah zlasti sedaj, ko je moralo veliko delavcev na bojišče, obenem pa se tovarniška proizvodnja povečala. Banska oblast pa je ugotovila, da so dajatve tujcev v Franciji za časa vojne previsoke, obenem pa so se podražile tudi vse potrebščine in bi nazadnje delavcem ne ostalo prav nič, ker bi tudi vožnjo morali sami plačati. Zaradi tega je ban odločil, da ne sme noben delavec v Francijo na sezonsko delo, dokler ne bodo tovarnarji in drugi v Franciji ponudili takšne zaslužke, da bo mogel delavec prinesti domov tudi kaj prihrankov.
Slovenske radikale je v Belgradu na radikal-skih zabavah predstavljal bivši petomajski ban dr. Dinko Puc. Ko se je mož vrnil v Ljubljano, je izjavil, da je bil od vodstva srbskih radikalov po-verjen z organizacijo slovenskih radikalov. Z delom bo začel, čim bodo pravila nove radikalne stranke odobrena. Dr. Puc računa, da se mu bodo pridružili vsi trezni in pametni naprednjaki. Oči-vidno misli pri tem nezadovoljneže iz dr. Krarner-jevega tabora, ki se zaenkrat še ne vedo obrniti na nobeno stran, čeprav jih po drugi strani vabi tudi g- Ribnikar Adolf, ki bi se o njem moglo reči, da zastopa interese samostojno demokr. stranke.
Zadnja davčna^ preosnova, ki jo je izvedel in uveljavil finančni minister, je sprožila pri imovitih in pridobitnih slojih silno veliko nezadovoljstvo in godrnanje. Vsi tožijo, da jim jc država naložila preveč davkov, katere ne bomo zmogli, obenem |)a se bo zaradi tega zmanjšala podjetnost ljudi, od česar bo spet država imela škodo, ker bo imela manj davkov, obenem pa bo manj ljudi zaposlenih. Toda vse to tarnanje je neutemeljeno, ker je znano, da so doslej najbolj imoviti sloji sorazmerno najmanj plačevali državi. Io drugi strani pa se vse davčne uprave pritožujejo, da je tako imenovana davčna morala padla, ker ljudje nočejo več z voljo plačevati davkov in se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da kaj utajijo ali pa na drug način odtegnejo državi. Kakor pa	izjavlja finančni	minister,	ni	misliti
na to, da	bi	se v davčnem	sistemu kaj	bistve-
nega spremenilo, čeprav je ministra nedavno obiskalo posebno odposlanstvo vseh trgovskih zbornic v državi pod vodstvom predsednika ljubljanske trgovinske zbornice Ivana Jelačina in prosilo ministra. Prosilci so bili bolj po-hievni in so rekli, da se sicer zavedajo, da jc treba državi v sedanjih izrednih razmerah nekaj več 0(1 raj to vati, vendar pa prosijo ministra, nuj davčno odmero in izterjevulno prakso omili vsaj tam. kjer se bo za to pokazala potreba. Na	to	pa ie minister	dr. Šutej	pristal in
rekel, da	bo	spremenil vse	tisto, kar	*»«	se po-
kazalo kot krivično in neumestno.
Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta
Hova rudarska naselbina v Istri
Do zdaj je, kakor je znano, v Istri eno samo rudarsko mestece »Arsia«, v katerem živi skoraj 10.000 rudarjev in njihovih družin. Zdaj se pripravljajo, da bodo zgradili še eno tako naselje, in to v dolini Raše pod Labinom. Izdelan je že načrt, čigar izvršitev bo stala približno 25 milijonov lir. To mestece bo urejeno najmodernejše in sezidano po vseh načelih sodobnega urbanizma. Na sredi mesta bo trg s cerkvijo, okrog trga pa bodo rastla poslopja za Dopolavoro, Fascio in podobno. Cerkveni zvonik bo podoben starinskemu zvoniku v Ogleju. Raško premogovno društvo pa z veliko podjetnostjo izkorišča premogovne žile, ki jih je odkrilo. Zdaj kopljejo rove proti Pičnu. Kmalu bo ves ta kraj, ki je bil doslej izključno poljedelski, dobil videz povsem rudarskega predela.
Nekaj kratkih novic
V Trnovem na Goriškem pri Voglarjevih je požar upepelil stanovanjsko hišo N. Pavlina. Ogenj je nastal zaradi saj v dimniku, škoda znaša 20.000 tir. Ker je vsa stavba uničena, se je moral Pavlin z vso družino preseliti. Njegovo družino so spravili pod streho dobri sosedje.
Letos v marcu bo goriško gledališče »Verdi« praznovalo 20 letnico svojega obstoja. Pred dvema letoma so gledališče prenovili. Zdaj ga ima v najemu kinematografska družba.
Pri Sv. Mihaelu pri Opatjem selu se je te dni zgodila velika nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Skupina vojakov topničarjev je imela nalogo pobirati strelivo, katero je ostalo še izza časa svetovne vojne. Ko so nalagali na voz granato kalibra 75 mm, in sicer na dvorišču Andreja Vižintina, je granata padla na tla in se razpočila. Eden vojak je bil takoj mrtev, 5 oseb, med njimi tudi petnajstletna Emilija Devetak in dveletni Mirko Čer-
nič, pa težje ranjenih. Pet drugih oseb je dobilo lažje poškodbe.
Volkovi na Vipavskem
Zaradi velikega mraza in snega so se letos pojavili v Vipavski dolini tropi volkov, kar je za te kraje precej velika redkost. Gnani od gladu se volkovi niso bali niti najbolj obljudenih bivališč ter so se celo približali vasem. Tako poročajo, da so se pojavili konec januarja, ko je bilo 19 stopinj mraza, trije volkovi v trgu Vipavi. Domnevajo, da so prišli z Nanosa Mnogi niso niti mislili na kako hujšo nevarnost ter so bili v dobri veri, da so to le zablodeli psi volčje pasme. Doslej še ni bila prijavljena nobena škoda, ki bi jo bili povzročili volkovi. Domači lovci so se takoj poaali na lov, da bi ugonobili nevarne zverine, vendar se zdi, da so se volkovi spet umaknili, ker ni za njimi nobenega sledu.
Našli so krivca smrtna nesreče pri Kringi
Pred nekaj dnevi so našli na cesti, ki drži iz Kringe v žminj nezavestnega 50 letnega kmeta Andreja Križanca iz vasi Križanci. Njega je podrl nejx>znani avtomobil, ga povozil, nato pa oddirjal. Po tem dogodku je prišel šoler Ivan Koch-mann, ki vozi tovorni avtomobil laškega premogovnega društva ter pobral ponesrečenca ter ga odpeljal v bolnišnico v Pulj, vendar pa mu je nesrečni Križanec že med potjo izdihnil. Zminski karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi našli krivca za to smrtno nesrečo, pa ga nikakor niso mogli najti. Na koncu so trdo prijeli in zaslišali Koch-manna samega, ki je jx>d težo dokazov priznal, da je povozil Križanca sam s svojim tovornim avtomobilom. Kochmanna so nato odpeljali v pazinske sodne zapore.
Ljubljana
»N’nav čez Izare«
»Koroški Slovanec« prinaša pod naslovom »Pismo o kulturni Sloveniji«, daljše poročilo o kulturnih proslavah in o kulturnem ustvarjanju Slovenije v minulem letu. Uvodoma k tem	uporočilu	pravi:
»Radi smo narodnjaki,	ki »e navdušujejo že	kar	ob
krepkem primeru ali viharnem »živio«Tdicu. Pa še mislimo, kako emo fejst. Res. lepo je biti Slovenec, a ta »biti Slovenec« nalaga tudi dolžnosti. Prva in najplemenitejša dolžnost je pač, da se resnično zavedamo žive kulture in kulturnosti svojega naroda. Sicer nas zamore vsak hlapčič, ki bi jecljal o ne vem kateri pridobitvi nekje na luni, spraviti v temeljito zadrego. Zato, rojak in naročnik, evo ti skromna slike kulturne Slovenije, kakršna je živela v minulem letu! Svojo	zavednost	dokažeš s	tem,	da
nam pazno in pozomo	slediš.«
409 Nemcev iz Afrike je v nedeljo dospelo preko Italije v Beljak Tu je izseljenec pozdravil deželni vodja-name6tnik Kutsehera, ki je med drugim dejal: »Vračate se v veliko domovino, ki stoji sredi vojne, katero bo pa dobila. Po vojni se boste afriški Nemci vrnili spet nazaj v svoje kraje, ki bodo tedaj nemška zemlja!«
Posli Iz Poljske. Organizacijo prevedbe kmetijskih delavcev in delavk iz bivše Poljske vodi v državi 35 delovnih uradov. Uradi sestavljajo sezname delavoljnih Poljakov in ustrezajo posestnikom v vrstnem redu njihovih prijav. Pričakovati ja, da bo do pomladi dokajšnje število delavcev in delavk na razpolago Interesenti naj se obračajo na pristojne delovne urade. Zaslužek teh poslov je urejen po posebni tarifi.
Mariborski drobiž
Maribor, 18. februarja.
Mraz je popustil. Včeraj ves dan je še brila ledenonirzln burja, proti večeru pa je mraz po pustil; pooblačilo se je ter začelo močno snežiti. Pa že ponoči je sneg prenehal padali. Danes vlada spet kolikor toliko znosna temperatura. Svež sneg je zapadel kakor nalašč za smučarske tekme za državno prvenstvo v štafeti, ki so se vršile danes dopoldne v Radvanju pri Mariboru. Te tekme so prinesle v Maribor nenavadno športno živahnost. Kdor je imel smučke, si jih je naložil na rame ter se podal pod Pohorje, kjer so obrobljale tekmovalno progo trume gledalcev. Popoldne pa se je ta cela smučarska vojska vrnila v mesto ter preplavila ulice. Ob štirih je bila pri »Orluc razglasitev rezultatov ter razdelitev nagrad.
Zaman je poskušal vlomiti neznanec v stanovanje črkostavca Josipa Horvata na Frankopanski cesti 1. Na dvoriščni strani je z dletom odprl vrata, ki vodijo v kuhinjo, znašel pa se jo potem takoj pred notranjimi kuhinjskimi vrati, ki pa so bila znotraj zaprta z zapahom, tako da jih kljub naporu ni mogel odpreti.
V najhujii zimi kradejo kolesa. Dasi je promet s kolesi zaradi snega in mraza izredno majhen, se vendar najdejo tatovi, ki tudi v teh razmerah vršijo svoj posel. Včeraj je neznanec izmaknil kolo, last gostilničarja Robeka na Meljski cesti, ki je stalo prislonjeno na dvorišču.
Domačija mu je zgorela. V Račah je nastal l>ožar na ostrešju hiše Franca Plečka. Domača gospodinja je kurila v peči z dračjem, pa je močan veter zanašal iskre nizko po strehi. Eno iskro je zanesel tudi skozi strešno lino ter se je od nje vžgalo tam nakopičeno seno. Naenkrat je bila vsa streha v ognju. Sosedje so prihiteli na pomoč, toda med tem je že pregorel strop ter se jo vnela oprema v stanovanju. Tako je revežem sedaj v najhujši zimi zgorelo vse imetje. Udarec občutijo tem bolj, ker se nahaja gospodar sedaj na orožnih vajah
Slaba vest izdala tihotapca. Ko je bila orožniška patrulja od Sv. Barbare v Slov. goricah v stanovanju jiosestnice Ajiolonije Ribič v Ciglencah na nekem opravku, se je bližal hiši neki moški. Posestnica Ribičeva je tega moža zagledala skozi okno ter naglo odšla iz hiše, mu zunaj nekaj povedala, nakar se je mož kor urnih nog pognal v beg proti bližnjemu gozdu. To pa je videl orožnik, ki je hotel sumljivega moškega zasledovati, pa mu je Ribičeva pred nosom zaprlo vrata in ga skušala obdržati v hiši. Orožnik pa jo je s silo sunil od vrat ter se pognal za beguncem, katerega je res po daljšem zasledovanju dohitel. Pri tem možakarju, ki se piše Anton Matevžič, doma od Sv. Lovrenca na Diav. polju, so našli večjo količino kamenčkov za vžigalnike, povrhu pa na hrbtu telovnika na zvit način prišite žepe za prenašanje tihotapskega blaga. Orožniki so prepričani, da so dobili v roke nevarnega tihotapca, ki ni zastonj skušal pred srečanjem z možmi postavi pobegniti.
V občinski pisarni izvršil tatvino. V pisarno občine Pobrežje je prišel 18 letni Stanko Zernicki, da odsluži neko policijsko kazen z osebnim delom
Preosnova celotnega šolstva je z novimi določili državnega ministrstva za vzgojo in pouk popolnoma izvedena. V višjem šolstvu sta 6e osnovala dva enotna tipa in sicer takozvana nemška višja šola (Oberschule) kot glavni tip in gimnazija kot podrejeni tip. V teh se podučuje angleščina kot obvezen predmet, lahko pa volijo učenci tudi še drug tuj jezik. Glede osnovne šole pa velja tole pravilo: Ljudska šola oe sme biti 6amo pouk v posameznih predmetih, ampak narodnosociali6tična vzgoja v sve-tovno-nazomem, obrambno-duhovnem in obrambno-političnem smislu. Telesna vzgoja (telovadba in šport) ima pred drugimi predmeti prednost.
*
Koroški drobiž: V štajerskem mestecu Steyr-ju 6ta praznovala redko proslavo diamantne jjoroke boroveljski puškar Tomaž Just in njegova žena, ki je rodom iz Kamnika v Sloveniji. — V Logi vesi so ob številni udeležbi ljudstva pokopali starega Sivovca iz Žoprač, Jožefa Kuchlerja. Petdeset let je bil mež-nar žopraške podružnice in svoječasno tudi zastopnik Slovencev ▼ logaveškem občinskem odboru. — V Bilčovsu je priredilo tamošoje 6lov. kulturno društvo na pustno nedeljo v Miklavževi gostilni pevski koncert, ki je nadvse dobro uspel in bil izvrstno obiskan. — Pri zadnji nabiralni akciji za zimsko pomoč so na Koroškem nabrali čez 100.000 mark. — Ob prvi obletnici pokrajinskega vodje Klausnerja je govoril v Celovcu deželni vodja-namestnik Kut-schera. — Velika Ncmčjia ima po zadnjem ljudskem štetju majnika lanskega letn brez Memela, Gdanskega in vzhodnih pokrajin 79,364.408 ljudi.
na občini. Vsedel se je v pisarni na klop, ker se je mudil tedaj tajnik nekje zunaj. Ta čas je Zernicki izrabil, da je odprl miznieo v pisalni mizi, ki je bila slabo zaklenjena, ter s kupa lam shranjenega denarja vzel 210 din in jih spravil v žep. Ko je potem prišel tajnik, se je podal na odkazano mu delo. V pisarni pa so tatvino kmalu opazili ter jo javili orožnikom, ki so prijeli Zernirkega. V njegovem žepu so našli še ves ukradeni denar.
Shod dr. Lazarja Markov ča v EteSgradu
Belgrad, 18. febr. A A. V veliki dvorani hotela Svoboda v Novem Sadu je bilo danes dopoldne zborovanje vojvodinskih radikalov, pristašev ministra dr. Lazarja Markoviča. Zborovanju je prisostvovalo okoli 800 oseb. Minister Markovič je v svojem govoru obrazložil pomen narodnega sporazuma v zvezi z razvojem mednarodnega položaja ter je naglasil, da je bil narodni sporazum diktat potrebe, da se konsolidirajo razmere v naši državi. Minister Markovič je dejal, da sporazum z dne 26. avgusta minulega leta predstavlja osnovo za nadaljnjo državno ureditev. Naglasil je potrebo pomiritve in združitve radikalov vseh skupin, da bi radikalna stranka lahko nadaljevala svoje pomembno poslanstvo.
Koledar
Danes, ponedeljek, 19. februarja: Konrad.
Torek, ‘20. februarja: Rajmund.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. 74.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani ima uradne prostore v poslopju šolske poliklinike (Aškerčeva cesta, nasproti Tehniške srednje šole) ter posluje dnevno od 8 do 14 in od 16 do 18. Izvzete so sobote, ko uraduje zveza samo od 8 do 14 ter praznike in nedelje, ko sploh ne posluje.
Slovenski dom bo stal na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice v Ljubljani. Zgradba se bo pričela letos zidati. Za napravo osnutkov je razpisan javni natečaj in znaša vsota vseh nagrad 60.000 din. Vljudno vabimo vse gg. projektante, da se udeležijo natečaja. Razpisni pripomočki se dobe med poslovnimi urami v prostorih Prosvetne zveze, Miklošičeva 7-1, Ljubljana, osebno ali na pismeno zahtevo proti plačBu 50 din. Termin oddaje načrtov je do 80. marca 1940.
Predavanje o Mount Everestu, ki ga bo v ponedeljek, dne 19. februarja 1940 ob 20 pod okriljem angleškega društva v Ljubljani imel g. Hugh Ruttledge v frančiškanski dvorani, bo nadvse zanimivo, ker ga bo podal sam vodja britanske ekspedicije na Himalajo v letih 1933 in 1936. Predavanje bodo spremljale skioptične slike ter bo razumljivo tudi za one, ki niso vešči angleškega jezika, ker bo preskrbljeno za slovensko razlago. Občinstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži zanimivega predavanja. Vstop prost.
Pred sto leti, ko je umrl veliki umetnik Nikolaj Paganini, je doživela kitara. Do tega viška jo je spravil Paganini. Za srednjeveško lutnjo so skladali skoraj vsi takratni kulturni narodi. Marsikdo se bo začudil, ko bo slišal, da je slavni vseznalec in slikar »Zadnje večerje« Leonardo da Vinci prišel na milanski dvor kot virtuoz na lutnji. Kljub temu, da 60 se pričela tedaj godala silno izpopolnjevati, ni bila lutnja odnosno kitara prav nič potisnjena v ozadje. Za to glasbilo so še vedno nastajale skladbe vse do današnjih dni Izmed slavnih glasbenikov, ki so pripisovali kitari velik pomen, so bili: Bach, Handel, Boccherini Haydn, Berlioz, Mendelsohn, Schubert, Weber itd Najbolj jo je cenil Paganini. Njega ni mogla privezati nase samo violina, temveč se je neutrudno izpopolnjeval tudi na kitari. Paga-ninijeva nemima in strašno vzvihrana notranjost je iskala blagodejnega miru, ki ga pa je deloma našla ob kitarskih tonih. Zato je tudi posvetil toliko truda kitari takrat, ko ie bil že poznan kot čarobni goslač. Tudi je ogromno skompomral za to glasbilo. Žal, da je velik del solističnih skladb izgubljen Pri na6 med Slovenci to glasbilo ni razširjeno kot solistično, zalo bo tem zanimivejši prvi koncert te vrste. Priredi ga danes, v ponedeljek, naš kitarski virtuoz g. P r e k , ki bo izvajal več Paganinijevih kitarskih skladb.
Spored nocojšnjega kitarskega koncerta v mali Filharmonični dvorani bo naslednji: 1. Allegretto,
2.	Suita, 3. Sonatina, 4. Vivace, 5. Perigoldino, 6. Sonata, 7 .Allegretto scherzando, 7. Akordna študija, 8. Osem menuetov. Vse te skladbe je napisal slavni italijanski mojster Paganini. Koncert bo v mali Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Izvajal ga ho naš priznani mojster na kitari g. Stanko Prek. Vstopnice v knjigarni Gl. Matice.
Najpomembnejši koncert letošnje sezone bo v ponedeljek ‘26. t. m. Glasbena Matica bo izvajala pod vodstvom ravnatelja Mirkn Poliča Škerjančevo delo za soli, zbor in orkester Sonetni venec na prvotno Prešernovo besedilo. Pri koncertu sodelujejo solisti: Franci in Betetto, tercet: Sladoljev-Jolič, Petrovčič Tone in Roman, moški zbor Glasbene Matice in orkester Ljubljanske Filharmonije. Krstna izvedba toga velepomehnega dela bo v ponedeljek 26. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice.
Odkritje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s Senzacionalnim novim sredstvom ČlSTINlt se vrši vsak popoldan v trgovini Lavrič, Celovška cesta 28 (jroleg pivovarne Union). Prinesite s seboj volnene ali svilene stvari.
Gg. rezervni oficirji! Vse, kar potrebujete za vašo uniformo, dobite najceneje pri tv. A. Kassig, Ljubljana, Miklošičeva 17, blizu glavnega kolodvora.
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, J9. febr'.: 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Cvetke v irlasbi (ploiče) — 12.5o Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 O Pold. koncert Rad. orkostra — 13 l’oročila — 18 Zdravstveno predavanje: Priprava za zakon (dr. A. Brecelj) — 18.‘2o Kmeiana: Vnlcnšteinov tabor, suita (plošče) — 18.4o Izkopavanja na Gradišču nad Bnšljem (dr. R. Ložar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Ij&djodolniška industrija v Jugoslaviji (Int. G, Petrovič, Bard) — U».4o Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamore (Fran Govekar) — 20 Godalni kvartet (gdč. Fr. Ornikova. Avg. Ivančič, Sl. Marin, C. Šedlbauer) — 20.15 Plošče —21.15 Harmonika (M. Stanle) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ura skladatelja V. Vodopivca (Radijski orkester).
+
Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je dotrpela naša srčnodobra in nepozabna soproga, mamica, stara mamica, sestra in tašča, gospa
Ludvik Franja ro|. špilar
soproga svetnika drž. žel. v pokoju
previdena s svetimi zakramenti.
Blagopokojno bomo spremili k večnemu počitku v torek 20. februarja ob 16 iz hiše žalosti, Cigaletova ulica št. 1, na pokopališče pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 18. februarja 1940.
Avguštin« soprog. — Gustl, Ferčt, Vlasta« otroci. Peterček, vnuk. — Ferdo in Dolii, brat in sestra.
M a 1 v i n a, snaha — in ostalo sorodstvo.
Tekmovanje za državno prvenstvo v štafeti 4 x 10 km
V tej tekmi so zmagali Jeseničani, najboljši čas dneva pa je dosegel naš
Maribor, 18. februarja.
Ugodne snežne razmere so omogočile tekmovanje tik ob Mariboru, in sicer v štafeti 4 krat 10 km. Organizacijo je prevzel ISSK Maribor, ki je izpeljal tekmovalno progo pod Pohorjem, in :;icer med Radvanjem in Limbušem na idealnem terenu, saj je bila proga tudi trasirana zanimivo in je imela vse klasične posebnosti, ki jih zahteva ta disciplina. Snežne razmere so bile idealne. Na pol metra visoko plast zmrznjenega snega je padlo ponoči že nekaj centimetrov pršiča. Temperatura je bila ravno ustrezna, da se tekmovalci niso prav nič motili glede maž. K tekmovanju se je prijavilo deset štafet, in sicer po ena z Jesenic (Bratstvo), SK Ilirije in SK Ljubljane. Mariborčani pa so pokazali s svojo udeležbo, da je tudi Maribor središče zimskega športa. Po dve štafeti so postavili klubi ISSK Maribor, SK Maraton in SK Železničar, Rapid pa eno. Favorit je bil seveda Bratstvo, ki je imel najmočnejšo postavo, tako, ki bi mirne vesti lahko zastopala državne liiTve. Zato je bilo toliko večje zanimanje za i'rugo mesto, ker se je takoj vedelo, da se bosta t>oriii štafeti SK Ilirije in SK Ljubljane in da bodo vmes posegli tudi Mariborčani.
Občinstva se je izredno veliko nabralo. Prišlo io V6e, kar v Mariboru in okolici premore smuški dres in smučke, pa tudi »civilistov« je bilo veliko. Start in cilj sta bila pred gostilno »Pri lipi« v Radvanju, kjer so se pred začetkom tekmovanja obrali pokrovitelj župan dr. Juvan, glavar Eiletz, predsednik Tujskoprometne zveze inž. Šlajmer, predsednik ISSK Marit>or dr. Stamol, zastopnik .IZSZ in mariborske podzveze in sodni zbor z Golubovičem na čelu, tehnični vodja Burkeljc in sodniki Aljančič, Voglar in Bergant.
Start je bil točno ob 10 dopoldne. Bila je impozantna slika, ko se je na znak starterja podalo Jest tekmovalcev, vsak po svoji progi. Po 200 m so se proge združile v eno. Pred startom je bil najhitreje Ilirijan Rožič Andrej, ki je prvi prišel na skupno progo, toda član Bratstva Zemva mu je bil takoj za petami ter ga je že po kratki borbi v silnem tempu prehitel. Proga je imela 5 km ravnine, 2 in pol km vzpona in 2 in pol km lahkega smuka. Potekala je od gostilne »Pri lipi« levo mimo Kalvarije Čez njive proti Limbušu, pred vasjo pa je krenila na levo skozi hrastje na obronke Pohorja do Reiserja ter nato proti Radvanju. Prvi del proge je bil izpeljan po čisto odprtem terenu na ravnem. V drugem delu so imeli tekmovalci največ vzponov, ki so se ponavljali s smuko, tako da je bil ta de lproge izrazito norveški. V tretjem delu je potekala proga v smuku skozi gozd ter je bila izpeljana v cikcaku in je zahtevala od tekmovalca velikih tehničnih sposobnosti. Četrti del je bil spet v lahkem spustu ter se je končal pred gostilno »Pri lipi«.
Zmaga Jeseničanov je bila izven vsake debate. Zemva, ki je kmalu prehitel Ilirijana Rožiča, je obdržal vodstvo do cilja. Za njim je pri-smučal skozi cilj Andrej Rožič, tretji pa je bil Fanedl, član Marbora, ki je na progi pretekel prvega tekača SK Ljubljane Rusa. Sledili so tekači Rapida, Železničarja, dočim je imel Maratone Kralj smolo. Zlomila se mu je smučka, pa je’ vendar privozil skozi cilj.
V drugi etapi je obdržalo Bratstvo ter je še povečalo naskok. Ilirijan je obdržal drugo mesto. Drugi tekač Ljubljane pa je prehitel mariborskega tekača Šubica. Sledil je Železničarjev drugi tekač, ki je pretekel Rapidovca.
V tretji etapi je tekmovalec Bratstva Knific z Jesenic v sijajni formi privozil s kolosalnim časom 43.49 skozi cilj. Na progi pa se je medlem razvijala drama'ična borba med Ilirijo in Ljubljano. Korenini od Ljubljane je pretekel Janeza Rožiča. Član Ilirije je privozil za Knificem kot drugi. Mariborčan Skočir je imel smo'.o. Odtrgale so se mu vezi. Maratonec Ozvald od Sv. Lovrenca je iznenadil s sijajnim časom. Za njim je privozil Rapidovec VVolfgruber, ki je privozil skoraj istočasno s tekačem Zelenzičarja skozi cilj.
Četrta etapa je bila popolnoma v znamenju sijajnega državnega prvaka Smoleja. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Sledil mu je Starman (Ljubljana).
Tekme v srbski ligi
Bclgrad, 18. febr. b. V Belgradu sta bili odigrani prvi tekmi Srske lige za pomladno sezono. Jugoslavija—ZAK (Subotica) 18:0 (4:0). BSK Gra-djanski (Skoplje) 5:0 (1:0). Zemun—Jedinstvo 1:3 §0:1).
Borovo, 18. febr. b. Bata—Vojvodina 2:2.
Sarajevo, 18. febr. b. Slavija—Bask 2:2 (1:0 za Bask).
SUBOTICA: lačka — Slavija (Osijek) 5:4 (3:1) Zborovanje težkoatletske zveze
Zagreb, 18. febr. b Danes je bil glavni občni zbor Vrhovne težkoatletske zveze. Občnemu zboru so prisostvovali delegati iz Belgrada in drugod. Srbi in Slovenci so zahtevali osnovanje srbske in slovenske podzveze. Vrhovna zveza ostane še nadalje v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen Maroševič. Od Slovencev je prišel v odbor Jazbin-šek iz Maribora.
Hockey v Karlovcu
Earlovoe, 18. febr. b. Dopoldne je bila odigrana prijateljska hockey tekma ZKD in KSU 1:1.
Popoldne je bila odigrana hockey tekma Iliri ja-Primorac 6:2.
Dobili smo vtis, da Primorac ne zaostaja dosti za Ilirijo. Z malo srečo bi mogel doseči boljši 'ispeh. Najboljši Ilirijan Mohrbacher, zelo dober pa je bil tudi vratar Gorše.
Drobne
Zagreb, 18. febr. b. Na Zrinjevcu je zgorela 'rinadstropna hiša, v kateri je imelo svoje pro-tore tudi Društvo trgovcev. Popolnoma je zgo-
la dvoriščna stran poslopja. Skoda je čez milijon dinarjev.
Zagreb, 18. febr. b. Na nadašnjem občnem :.lvoni Jadranske straže v Zagrebu je bil izvoljen : a predsednika mestni župan g. Mate Starčevič.
SK Ljubljana. Občni zbor kluba bo v ponede-':k, dne 19. t. m. ob 20 v restavraciji pri »Sestici«. /abljeni v»i člani in simpatizerji kluba. — Odbor.
Organizacija je bila zelo dobra. Proga je bila dovolj markirana. Občinstvo je bilo ves čas tekmovanj po zvočnikih obveščeno sproti o rezultatih. Tekmam je sledilo z največjim zadovoljstvom.
Tehnični rezultati:
1. štafeta 3:00.43 (Bratstvo, Jesenice: Zemva 46.54, Ranzinger 46.52, Knific 43.49, Smolej 43.08).
2. štafeta 3:14.45 SK Ilirija: Andrej Rožič 48.29, Istinič 51.52, Janez Rožič 49.49, Petrič 44.35.
3. štafeta 3:16.10 (SK Ljubljana: Rus 49.40, Ilovar 52.29, Korenini 47.27, Starman 46.33).
4. štafeta 3:31.32 (ISSK Maribor: Fanedl 49.09, Suhic 54.80, Skočir 56.22, Legvart 51.31.
5. štafeta 3:47.50 (SK Rapid: Smiderer, Kara-sek, Wolfgruber, Heller).
6. štafeta 3:48.53 (SK Železničar: Kuhar, Kra-maršič, Kranjčič, Herič).
7. štafeta 4:0043 (ISSK Maribor II: Burnik, Sončič, Škerget, Stante).
8. štafeta 4:0132 (SK Maraton I: Kralj, Sodec, Ozvald, Sojč).
9. štafeta (SK železničar).
10. štafeta (SK Maraton II),
V našem smučarskem športu je prišlo v zadnjem času do tako silovitih nasprotij, da se nam zdi več kakor potrebno, da te stvari osvetlimo, da pokažemo nanje in da povemo, da po tej poti ni mogoče več iti naprej. Naš smučarski šport, ki se je zadnja leta tako lepo in uspešno razvijal, stoji pred krizo, ki utegne vsemu nadaljnjemu razvoju samo škodovati. Po tej poti ni mogoče iti več naprej. Čuvarji in voditelji našega Zimskega športa naj se končno zavedo, da padajo v prepad in da s seboj vlečejo še tekmovalce. Z vsemi temi nepravilnostmi je treba končno in določno obračunati.
lovo sijajno smučišče.
SK Ilirija je v letošnji sezoni napravil novo sijajno progo za smuk. Iznad Macesnovca pa v dolino Rateč tik ob železniški progi je izsekala do 30 m široko izseko in tako napravila odlično progo za smuk. Proga je dolga približno 3500 m in ima višinske razlike ca. 500 m. V prvem delu najstrmejša proga preide nato v manj strmo, toda ne nevarno zaseko. V drugem delu je proga položnejša, mestoma hribovita in ravna, ki se v prostem in odprtem smuku nato izteče proti železniški progi, ki pelje v Italijo.
Otvoritev takega novega smučišča pri nas je prav gotovo dogodek prve vrste v našem zimskem športu. Kdo more biti tega bolj vesel kot tekmovalci. Spet imajo lepo pripravljeno smuško progo, kjer bodo lahko trenirali in tekmovali. Pa tudi v propagandnem oziru je taka proga nad vse pomemben dogodek: počasi toda zatrdno se bližamo organizaciji zimskega športa za našimi m^iami. Tudi s tega vidika je bil torej današnji	'	>
pomemben dogodek.
Spletke na obzorju.
Toda tako kakor je vedno pri nas, iukv. tudi danes niso mogli smučarji proslaviti skupno tega prvega dogodka. Le čemu? Zakaj se ne bi spet rajši malo prepirali? In tako se je dogodilo tudi v tem primeru.
SK Ilirija je hotela seveda svoj praznik proslaviti. Zato je povabila k prvemu smuku na novi progi vse klube. Da bi pa bila vsa reč še bolj slovesna ,je prireditelj poskrbel še za mednarodno udeležbo. Niso sicer prišli v goste kaki znameniti kanoni iz Ua-Pa, prišli so pa štirje dobri tekmovalci iz Koroškega, ki so se tega smuka tudi udeležili. Bil je to torej prvi mednarodni smuk letos v naši smučarski sezoni. Toda vsem to seveda ni bilo všeč.
Uvod v današnje mednarodne tekme v smuku je bil že pretekli teden. V časopisih smo najprej brali kratko objavo, da je Gorenjska zimskošportna podzveza soglasno sklenila, da se tega smuka ne sme udeležili niti en tekmovalec iz področja GZSP. Tej objavi je dan kasneje sledila druga. Jugoslovanska zimskošportna zveza je sistirala gornji sklep Gorenjcev in soglasno odločila, da se smejo tega smuka udeležiti vsi tekmovalci — torej tudi člani gorenjske podzveze. To pa seveda Gorenjcem spet ni bilo všeč. In tukaj se je začelo na drobno. Ta čas je prišel v Planico Tržičan Slavko Lukane z namenom, da bo seveda tekmoval. Zvan Lojze, ki je vodil desetdnevni tečaj SK Ilirije « olnski kombinaciji, je bil že v Planici. Uprava
 _ »3 podzveze se je seveda poslužila vseh
mogočih sredstev, da bi le dosegla, da ne bi nihče od Gorenjcev startal. Zadnji pritisk je bil še zadnji večer pred tekmami. To je torej bolj zunanji okvir predgovora k današnjim tekmam.
Za vso stvar smo se seveda malo pozanimali. Take prepovedi v našem športnem življenju do sedaj še nismo poznali. Prepričani smo bili, da mora sklep imeli prav posebno utemeljitev. Izvedeli smo pa naslednje. Gorenjska zimskošportna podzveza stoji na stališču, da ne sme biti dvoje prireditev istega značaja v teku enega in istega dne. Ker je torej SK Bratstvo priredilo danes tudi tekmo v smuku na Markljevi planini, Ilirija ne Si smela imeti svoje prireditve v smuku v Planici. SK Bralstvo, da je prvo prijavilo svojo prireditev jugoslovanski zimskošportni zvezi in zato ima za ta dan samo ono pravico prirediti tekme v smuku.
Kaj je jedro?
Tako razlagovanje je za gornji sklep Gorenjske zimskošportne podzveze daleč premalo utemeljeno, da ne rečemo naravnost smešno. Gornji sklep namreč pravi, da isti dan ne smeta biti na vsem Gorenjskem dve prireditvi istega značaja. Ali naj tak sklep morda koristi razvoju našega smučarskega športa? Vsi gorenjski tekmovalci seveda niso bili istega mišljenja in so zato danes kljub najrazličnejšim intencijam tudi tekmovali. Zanima nas le, kakšno kazen bo proti tem tekmovalcem izrekla Gorenjska podzveza, ker so tako »grdo* kršili »postave«, ki jih piše Gorenjska podzveza. Upajmo, da kazen ne bo preveč huda, saj je po našem najboljšem mišljenju tudi zaslužili niso...
Toda napačno bi mislili, če bi verjeli, da je Gorenjcem samo zato tako hudo, ker sta bili dve prireditvi isti dan. V tem ni iskati pravega odgovora; tako Gorenjci kot mi smo prepričani, da to ni prav nič hudega. Nasprotje, ki je ta sklep povzročilo, je povsem nekje drugje. Vsa ta nasprotja tudi niso stara morda šele teden dni, ampak se ta nasprotja vlečejo že dolga leta ra vsak občni zbor JZŽZ ima s temi rečmi opravka. S temi stvarmi je treba končno v interesu razvoja
priznani smučar Franc Smolej
Razdelitev daril.
Popoldne ob 4. so se tekmovalci in funkcionarji zbrali v dvorani hotela »Orel«, kjer je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. V imenu prireditelja ISSK Maribora je vse navzoče pozdravil g. Guštin. Pozdravil je zastopnika pokrovitelja prireditve, župana dr. Juvana, ravnatelja Rodoška, okrajnega glavarja Eiletza, zastopnika Tujskoprometne zveze inž. Šlajmerja in druge. Nato so bili prečitani rezultati. Prvo darilo, pokal pokrovitelja župana dr. Juvana, je dobilo Bratstvo z Jesenic, druga darilo, pokal Putnika v Mariboru, je prejela SK Ilirija, tretje darilo, pokal Zveze, SK Ljubljana, in četrto darilo, pokal prireditelja ISSK Maribora, prva štafeta ISSK Maribora. — Smolej je dobil za najboljši čas dneva od Zveze zlato plaketo, člani zmagovalne štafete Bratstva z Jesenic pa so dobili srebrne plakete, darilo ISSK Maribora. Najboljši klub s področja Maribora pa je prejel pokal maribor. zimskošportne podzveze. Popularnemu državnemu reprezentantu g. Smoleju je čestital predsednik mariborske podzveze gosp. Zorzut v lepih verzih.
Smučarske tekme SK »Korotana«
SK Korotan je včeraj priredil na Golovcu pri rakovniških rihnikih tradicionalni smuk na progi 1 km z najvišje točke Golovca do prvega ribnika. Tekem so se udeležili tile klubi: Korotan, Ilirija, Planina in Reka. — Dojioldanskega tekmovanja v smuku, ki je trajalo od 10 do 13, se je udeležilo 40 tekmovalcev od omenjenih klubov. Rezultati:
1.	seniorji: Bernot Bogdan 1,16, Jarc Drago
1.20.1, Porenta Anton 1,21; 2. j u n i o r j i: Branek Franci 1,17.3, Šušteršič 1,22.3, Čepon Fran 1,27.3. Izven konkurence: 1. seniorji: Jeločnik Anton
1.15.1, Stare Josip 1,17, Ferjan M. 1,22.2; 2. j u-n i o r j i : Jeločnik Jože 1,22, Loborec Zvonko 1,32, Ham Jože 1,40. — Popoldanski slalom od 14 do 16: seniorji: Bernot Bogdan 2,41.3, Kasesnik Fran 2,41.3, Blaznik Fran 2,46.3, Porenta Anton 3,3.2; juniorji: Megušar Janez 2,15.5, Nežmah M. 2,33.2, Kahne Davorin 2,46.3, Friškovec Josip 3,10.4. Tekme v slalomu se je udeležilo 25 tekmovalcev. — Skoki na novourejeni skakalnici (20 tekmovalcev): Jarc Drago 19.75, Šurk Stane 18, Čepon Al. 17.25, Megušar 16.25 in Prpar Viktor 16 točk.
Prireditelj SK Korotan se iskreno zahvaljuje gg. akademikom za tehnično vodstvo, zlasti dr. Dobovšku in Pezdircu. Zaradi lepega, sončnega vremena je dopoldne in popoldne z velikim zanimanjem sledilo lepim tekmam do 500 gledalcev. Teren je bil prav ugoden, sneg izboren.
Zemunska vremenska napoved za 19. februar: oblačno s slabim snegom, v Primorju uci, temperatura sc .tio znatno spremenila.
tOtrtukl dMK MmJ*
Za JatMlnvanubn riokarn« « Ljubljani: lole Rramarf*. - l«da|at«IJ: Inl lo*e Sodja - flredDlk: Mirko la.ornfk - RoknpUot n« »rsčamo Ja ruk	»h	12.	Meeetna	aarotaiu	U	rila.	M	ianeoutrt	25	din.	UredaUtTOi	Kopitarje?«	ollca	l/lli Telefon 1001 do 1005, Upratat
Uprava; Kopitarjeva Blica
Rezultat mednarodnih smuških tekem, ki so bile danes na novem smučišču SK »Ilirije« v Planici:
V smuku je zmagal Tržičan Lukane Slavko
našega zimskega športa prenehati. Gorenjci naj končno vendar točno in določno povedo, kaj jim ni všeč. Ni se treba skrivati za take navidezne razloge.
Ko vse to opazujemo, nam je žal 1e to, da zaradi nekaterih ljudi naša smučarija ne gre naprej, če seveda celo ne nazaduje. Želimo, da se vse s-tvari pojasnijo, ker po tej poti ni mogoče iti več naprej.
Današnje tekme.
Dopoldne ob pol 11 so bile na novem smučišču otvoritvene tekme v smuku. Tekem se je udeležilo 25 tekmovalcev.
Med tekmovalci smo, kakor smo že zgoraj omenili, pogrešali nekaj najboljših jeseniških tekmovalcev. Današnjih ilirskih tekem so se pa kljub temu udeležili poleg štirih Nemcev še Žvan Lojze in Klein Bruno z Jesenic ter Lukane Slavko. Na cilj je prišlo 23 tekmovalcev. Zmagal je zasluženo s precejšnjo prednostjo pred ostalimi odlični Tržičan Lukane Slavko. Lukane je s svojo današnjo zmago ponovno potrdil, da je eden naših najboljših tekmovalcev v alpski kombinaciji. Sledil mu je Jeseničan Žvan Lojze, ki se je po končani tekmi predvsem jezil na dile, češ da jin je slabo mazal, sicer pa je vozil prav dobro. Dobro se je plasiral tudi Klein Bruno. Tehnični rezultati prvih desetih tekmovalcev so naslednji:
1. Lukane Slavko (SK Tržič) 3:-1S in tri petine.
2. Žvan Lojze (AS Gorenjec) 3:56.
3. Wieser N. (Nemčija) 4:06.
4. Klein Bruno (Skala) 4:07 in dve petini.
5. Mulej Miloš (Ilirija) 4:13 in ena petina.
6. Egger Otmar (Nemčija) 4:14 in tri petine.
7. KOrner Karl (Nemčija) 4:17.
8. Mulej Tine (Ilirija) 4:35.
9. Russ Karl (Nemčija) 4:42 in tri petine.
10. Magušar Marjan (Ilirija) 4:48 in štiri pet.
11. Mežik Janko (Ilirija) 5:08 in ena petina.
12. Gradišnik Dušan (SPD Celje) 5:09 tri pet.
Popoldne ob pol 4 so se začele na standardni
slalom progi pod Cipernikom tekme v slalomu. Vozili so vsi tekmovalci, ki so se dopoldne plasirali v smuku. Izven konkurence pa je vozil tudi Praček Ciril, ki je v svojih obeh tekih pokazal, da je v odlični formi. V drugem teku je imel z zmagovalcem Lukancem natančno isli čas. Nemški tekmovalci se tudi v slalomu, kakor dopoldne v smuku, niso plasirali na prva mesta. Zaradi slabe telefonske zveze nismo mogli dobiti točnega vrstnega reda in zato navajamo samo neuradne rezultate, ki smo jih tik pred koncem tekem dobili na kraju samem. Tekmovalci so tekli po dva teka. Tekme so se odvijale v redu in hitro, kar gre predvsem na račun inž. Bloudkove »potegavščine«, ki je sproti zvozila tekmovalce s cilja spet na start.
Po dovršenem pregledu rezultatov navajamo povsem neuradno naslednje rezultate, ki bodo pa večinOm držali:
1.	Lukane Slavko (SK Tržič) 1:06.
V šiški so se poskusili naši najmlajši
Ljubljana, 18. februarja.
Kdor jo je danes mahnil proti Zg. šiški, da bi se navžil svežega zraka in se oddahnil od živčne vojne, se je presneto zmotil, ker tam je že stala na travniku za cerkvijo v Kosezah »bela armada«, oborožena s smučkami in drugim potrebnim orožjem, da se spusti v tek in borbo za prva mesta. Kajti obetale so se lepe nagrade in veljalo se je potruditi. Je pa le imenitno, če jo primahaš domov ne samo rdečih lic in poln zdravja, ampak tudi z novimi smučkami ali lepo pisanim puloverjem, rokavicami ali podobnim. Te bele junake, ki so bili nekateri tako veliki kakor dobro odraščen hren in si jih na belem prtu komaj opazil, je zbral na »junački mejdan« Smučarski klub »Ljubljana« na klubski prireditvi. Zadnja štiri leta smo bili brez denarja in snega, letos pa imamo vsaj sneg in lahko smučamo. Kar šestdeset se jih je prijavilo. Polovica jih je bilo članov »Ljubljane«, ostali pa drugih klubov ali pa sploh niso nikjer včlanjeni, ampak nekaki »angeli garjevih lic«.
Organizacija je bila brezhibno urejena in Je progo v soboto označil neumorni g. Zupan, tehnič ni referent. Treba je priznati, da imajo šiškarji več smisla za šport kakor Vičani ali Rožnodolci ker ni zmanjkala niti ena zastavica, s katerimi j|J bila označena proga. Ne pa kakor na Viču, ko so Vičani porabili zastavice za »tihožitje«. Start in cilj je bil na travniku za opekarno v Kosezah in tekmovalo se je na progi v dveh zankah po dva in štiri kilometre. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: 2km do 14 let, 4 km 14—16 let in 6 km od 16 let naprej. 4 km proga je šla za opekarno, ob Večni poti in v drugi tretjini v smeri proti Brdu. Nato pa v loku za podutiškim gozdom nazaj proti cilju. — 2 km pa je šla po travniku do podutiškega gozda, nekaj časa po gozdu in nazaj. 6 km pa je bila obe progi skupaj.
Tekmovanje je šlo hitro od rok in v dobri uri je bilo vse končano. Predsednik g. Gnidovec je z očetovsko avtoriteto krotil mlado razborito kri in jo uravnal v kolesnice. Drugi odborniki so mu pri tem pomagali in tako je bilo kmlau konec. Proga je bila večinoma ravna, samo 6 km je imela malo vzpona. To se nam zdi prav in vzgojno, ker ni, da bi mladega in fizično nedoraslega človeka naprezali tako, da ko pride res njegov čas, mora med
2. Žvan Lojze (ASK Gorenjec) 1:10
3. Klein Bruno (Skala) 1:11.
Popoldne je prireditelj po končanem smuku razdelil nagrade. Zmagovalec v mednarodnem smuku Lukane Slavko je dobil za nagrado kolo in pa lepo sliko planinskega slikarja Eda Deržaja.
Tekme SK »Bratstva« v smuku
Včeraj, dne 18. t. m., so *e vršile medklubske tekme v smuku v izvedbi SK Bratstva na Jesenicah. Tekme so bile v odličnih rokah izkušenih starih sodnikov, kateri so po večini tudi člani uprave GZSP.
Progo je trasiral znani športni delavec Miha Pogačnik, brat prvaka GZSP v klasični kombinaciji. Proga je potekala iz lepega hrva preko Kočne, nato preko Markeljnove planine v cilj pri novi koči SK Bratstva pri Savskih jamah. Dolžina proge je bila 2500 m, višinska razlika približno 450 m. Tekmo je vodil in odlično izpeljal načelnik smuške sekcije SK Bratstva g. Drago Ažman. Vodja nastopa je bil Zupan Jože, zapisnikar na nastopnem mestu pa g. Herman Valentin.
Na cilju pa so bili naslednji gg.: Ažman Drago, Razinger Ignac, Balanč Aleksander, Vovk Pero in Brum Viktor.
Nastopilo je vsega 23 tekmovalcev, eden izstopil, na cilj jih je prispela 22. Na prvo mesto se je plasiral državni prvak v alpski kombinaciji Kobler Stane, član TK Skale v času 2.23 sek.
2. Moderc Stanko (SK Bratstvo) 2.36.
3. Saksida Ivan (SK Bratstvo) 2.38.
4. Štumpfel Tone (TK Skala) 2.40.
5. Bertoncelj Jože (ASK Gorenjec) 2.41.
6. Micili Milče (SK Bratstvo) 2.45.
7. Ropret Ivo (SK Bratstvo) 2.48.
8. Medja Franc (SK Bratstvo) 2.49.
Tekmovanja se je udeležil tudi znani tekmovalec v alpskih disciplinah Žnidar Emil, član ASK Gorenjca, četudi si je že pri treningu močno poškodoval nogo in se je moral zaradi poškodovane noge zadovoljiti z 11- mestom.
Tekme Bratstva so športno, kakor tudi organi-zatorično odlično uspele. Na tej progi se je tekmovalo pred tremi leti za državno prvenstvo in ta proga spada tehnično v eno izmed najboljših prog na Gorenjskem. Želimo, da bi SK Bratstvo organiziral še več takih tekem na teh lepih terenih, ako-ravno spadajo med težka smučišča.
Kerštein—smučarski prvak Hrvaške
Delnice, 18. febr. b. Danes so se nadaljevale smučarske tekme za prvenstvo banovine Hrvatske in Gorskega kotorja. Slovenec Andrej Kerštein (Maraton, Zagreb) je dosegel prvo mesto v prvenstvu banovine Hrvatske v klasičnih disciplinah smuka.
staro železje. Pri tem moramo omeniti, da so vsi tekmovalci od prvega do zadnjega, tudi mali >hre-narji«, pokazali veliko voljo in vztrajnosti, ter ni nihče odnehal, čeprav je videl, da ne bo med prvimi. Tako je prav! e
Ko je privozil zadnji na cilj, je tudi žirija odšla s »skrivnostnimi listinami« za ostalimi, ki so si pri »Martinu« privezovali duše s čajem. Sedli so za mizo in kar brez privezane duše začeli z delom. Radovednost je bila pa taka, da nič tega. Se ključavnico so zamašili, ker »hrenarji« so bili neugnani. Ko pa je g. Zupan rekel, da kdor ne bo Sel ven, ne bo dobil nič, so jo pa ucvrli. Ko je žirija končala, so delili nagrade. Vsem so žarele oči, vsi so napeto pričakovali. Darila so bila praktična: smučke, puloverji, rokavice, nogavice. sOh, ko bi malo bolj stisnil, pa bi kaj dobil. Drugič pa gotovo!« je rekel mali Janez. To je fant, ki ima srce na pravem mesiu.
Rezultati
Na 6 km progi:
1. Bem Boris (Ljubljana) 29:" L
2. Vrhunc Stanko (Ljubljana)
3. Jenko Dušan 32:16,
4 Razbornik Franc 32:21,
5.	Rogel Peter 32:49.
N a 4 km progi!
1. Špacapan Franc (Ljubljana)
2. Bizjak Lado (Ljubljana) 2_ :o4,
3. Klasinc Tugo (Reka) 22:o7,
4. Tarman Janez (Ljubljana) _3:02.
5.	Pirc Ciril 23:17.
N a 2 km progi:
1. Nebec Ivan 9:57,
2. Požar Janez 10:45,
3. Seljak Anton 11:35,
4. Vidmar Ciril 11:38,
5. Rancinger Tomo 12:02.
ZAGREB: Gradianski — Slavija (Va^^In) 6:1 (4:0)