Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuja države 4 K 60 v. — Spisi In dopisi se pošiljajo : Uredništvu „Domo'''iba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa t Upravnlštvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice St. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna i etltvrsta (Šestina „Domoljubove" širine 34 mm) stane zaenkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne Številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnega urada Stev. 824.797.------------ [oj dole kmet državi? Kmet vzdržuje državo. Brez jega ne more obstati. Pojdimo po rsti! Država potrebuje vojaštva, [je ga dobi, če ne od kmeta? Vojna |oč države je oborožena v zvestobi lečkih src in v krepkih mišicah lečkih fantov. Se na Nemškem, [er je kmečkega prebivalstva le še odstotkov vseh državljanov, daje indar kmečki stan 53 odstotkov, [rej nad polovico vseh vojakov, ri nas je 80 do 90 odstotkov vseh |)jakov kmečkega stanu. Državi je iba davkov. Nosi jih največ kmet. ^mljiški davek res ni v naši državi Jsebno velik, toda v primeri z do-)dki od zemljišča je še vedno premik. Ta zemljiški davek je pa naj-anje, kar plačuje kmet državi. Pride hišni davek, pridejo pristojbine raznih uradnih opravil, pride vsa |>lga vrsta nenaravnostnega davka: meso, pivo, vino, žganje, vozne |rte, prideta tobak in sol in nazadnje loterija. A to še ni vse. Obrtniki, )rikantje plačujejo sicer davek, ia to kar plačajo, zvale na kupce. Isti, kateri kupujejo njihove izdelke, ičujejo pravzaprav njihov davek, tu pride na vrsto najprej kmet, je kmečkega ljudstva največ. Če se slabo godi kmetu, ne more kupovati, kar mu je treba, in kar bi rad. S tem pa obrtniki in fabri-kantje ne morejo spraviti svojih izdelkov v denar in zato sami hirajo. Država, ki v nji propada kmečki stan, propada sama. Država potrebuje raznih stanov. Stanovi pa ne smejo pozabiti, da izvirajo vsi iz kmeta. Kmečki stan je tista korenina, ki iz nje poganjajo mladike duhovniškega, uradniškega, delavskega in obrtnega stanu. Naša mesta so vsa nastala iz kmetov. Zavoljo nevarnosti proti Obrom in pozneje proti Madjarom in Turkom, so kmetje ustanovili mesta. Na Bavarskem, v Dolenji in Gorenji Avstriji so n. pr. proti Madjarom pred tisoč leti vadljali po vaseh; vsak deveti mož je moral v mesto, da je branil domovino. Dandanes sicer več ne vadljajo, toda svoj davek na ljudeh še vedno oddajajo kmetje v mesto. Kaj bi bilo z mesti, ko bi se vedno ne pomlajala s kmetov? Kaj bi bilo s fabrikami, ko bi ne nadomestovala tistih moči, ki jih fabriško delo izrablja, z novimi krepkimi kmečka korenina. Amerika se dviga. V veliki večini se ima to zahvaliti evropskemu kmetu, ki pošilja svoje majboljše moči, da se tam izrabijo. Mnogo amerikanskih fabrik noče sprejeti nobenega nad 35 let starega delavca. To dovolj glasno vpije, kaj hoče Amerika od evropskega kmeta. Daje mu pač nekaj dolarjev, a zato mu izsesa srčno kri in izžema njegove sinove, dokler je kaj soka v njih. Pa čemu segati v Ameriko ? Saj imamo vzgledov bližje več nego dovolj. Kdo pa drži po koncu naš Trst, kdo povečuje našo Reko, Ljubljano, Gradec, Dunaj ? Ko bi s kmetov ne prihajala vedno in vedno nova frišna kri, bi ta mesta kmalu propadla. Sama iz sebe se ne morejo vzdržati. Življenje po velikih mestih ubija moč, tretji, četrti rod že nima več potomcev. Delavske rodbine, ki imajo izprva mnogo otrok, uničuje pomanjkanje. Jetika zapiska kmalu v taki rodbini in jo spravi brez sledi v zemljo. Gosposke rodbine pa z neumnim življenjem, z razkošnostjo, z umazanostjo ugonobe svoje moči. Zato si pa morajo pumpati mesta svojih človeških sil s kmetov. Država potrebuje pa pred vsem pridnosti in zvestobe. Ti dve sta pa domala samo še na kmetih doma. Brez pridnosti ni nič. In vendar je čimdalje več ljudi, ki bi radi živeli brez dela na stroške drugih. Kmet je še priden. V svojem delu išče svojega poklica in svoje časti. Dela, da more živeti; toda živi tudi, kar bi ga lahko poučilo v njegovi da dela. S pridnostjo pa združuje stroki. Posebno velja to za gospo- zvestobo in poštenje. Bogu je zvest darsko berilo. Koliko je med nami in mu daje, kar je njegovega; zvest sicer ne napačnih mož in žena, ki je pa tudi domovini in človeštvu. ! jim za žive in mrtve ne gre v glavo, Pridnost in zvestoba sta dva nujna kako da more kdo izdati za kako stebra, na katerih sloni država. Ho- kmetijsko knjigo ali časopis počen gastvo nič ne pomaga, če ni prid- groš! Na drugi strani so ljudje, ki nosti, ki ga nadomestuje, kar se ga radi in mnogo bero — toda ne izrabi. Zunanje omike lesk nič ne vprašajte me kaj! Za seboj imam izda, če ni poštenja in zvestobe, že lepo število let in ker sem bil Država mora biti hvaležna, da ima vedno ukaželjen in mi je vedno ti dve lastnosti še v svojem kmetu, smrdel vsak špirit in tobak, oskrbel Dokler ju ima, je še ozdravljiva. Ce sem si za prihranjene novce tekom pa tudi kmet propade v tem oziru, pol stoletja lepo številce knjig, ki potem je sama izgubljena. Resnoben opomin stanovskim tovarišem. jih hranita dve veliki omari. Toda poslušajte g. urednik, kakšne skušnje | imam. Pred časom sem razglasil, da j si more izposoditi pri meni vsakdo ; iz domače fare knjig pod pogojem, da mi jih vrne neomadeževane v določenem času. Ljudje so prihajali. Toda četudi sem razne kmetijske knjige (imam še stare iz časov lju-Iz kmetskih rok smo prejeli beznjivega očeta Bleiweisa, večino sledeče pismo, ki nas je jako raz- vezanih njegovih »Novic", potem veselilo : razne strokovne liste, vse čedno ve- , . v, , zano in ohranjeno), četudi sem take Precastito uredništvo! knjjge ,judem za b0Žj0 voljo vsi_ V prvi številki letošnjega „Do- ljeval, nič nisem opravil ; večinoma moljuba" nas vabite, češ: „Pogum so ležale in še leže pozabljene na velja, le pero v roke, četudi je žu- policah, zato pa ni nikoli konca po- ljava in neokretna... Iz kmečkih vpraševanja po raznih „črnih Jurjih", vrst samih mora priti živa beseda „tisoč in ena noč"; raznih roparskih o tem, kje kmeta čevelj žuli, pa tudi pripovestih in podobnih rečeh. Ce pameten nasvet, kako popraviti ta dobe ljudje na novo tako brošuro v čevelj, da ga ne bo več žulil itd. roko, ki jo je zanesel v našo hišo Gospod! Jaz nisem tako koraj- kak umazani židovski agent, tedaj žen, kot oni slavni mož iz Sodra- gre taka svinjarija iz roke v roko, žice, ki je vzdignil pretečene dni posebno mladina kar požira to blato, toliko prahu okoli Kočevja in ki ni da se mi vzdiguje v želodcu Koliko bral v naši vasi povsodi znane Jur- strašne škode povzroči pač taka čičeve povesti „Med dvema stoloma", umazana knjižura, koliko ljudi je že ampak zagrabil sem vseeno za pero. telebila v popolno nravno propast, (imam še gosje iz boljših starih ča- ; Res je kmečki stan zapal po sov) in zaupajoč zdravim očem in večini brez lastne krivde v sedanjo mislim prebivalca moravskih hribov bedo. Toda, ko vidim in slišim, načečkal nekaj misli. Vzemite jih za kako trdo glavo in krčevito se držč ljubo! mnogi svojih starih predsodkov in Zopet je šlo v morje večnosti so gluhi za vsako boljše podučenje, eno leto in vsak pameten gospodar zraven pa javkajo nad slabimi časi mora dobro pretehtati in prevdariti, potem mora pa človeku izginiti vsa kaj mu je pretečeno leto prineslo potrpežljivost, dobrega, kaj zlega, premisliti mora Kako malo da pozna večina svoje napake, ki jih je storil in se naših ljudi glavna vodila in načela iz njih učiti za prihodnjost. • umnega gospodarsva, to dokazuje Hvalevredno je, da precejšen . med drugim n. pr. njihovo zanikrno del nas srednjih in malih kmetičev ravnanje z gnojem, pri katerem hrepeni po napredovanju na polju vsako leto izgubljamo na stotisoče kmetijstva, ah če se moje stare oči kron. In vendar bi človek mislil da ne motijo, opažam z žalostjo, da se ga dandanes ne bo več dobiti kmeta velik, ja večji del našega stanu ne ki ne bi znal hoditi v caker z gno- bnga prav nič, ja odteguje vsemu, jem. Pa jih večina ne zna Le pojdite pogledat k nam, gospod urednik ! Koliko je hiš, pri katerih leži gnojni kup ob bregu, vsa dobra gnojnica se odteka, Bog ve kam in gnoj se segreva, da ga p0| zgori, drugo pa splesnuje. Ce pa ja-mete gospodarju prigovarjati, kako mora biti gnojišče uravnano, da mora imeti posebno gnojnišno jamo, daje treba gnoj močno poteptati in ga ohraniti s pomočjo gnojnice vedno vlažnega, da je slednjič zelo koristno potresati na svež gnoj nekoliko prsti, da se ne izkadi vse najboljše iz njega. | veste kaj nam bo v plačilo? Prebri-' sani domačin se Vam bo pomilovalno smejal in rekel: Veste kaj, prijatelj, zame je gnoj že itak dovolj težak : nisem neumen, da bi še prst vozil gori! Zraven si bo pa še več mislil, kot je povedal. Ravno tako rabijo ljudje .še po večini gozdno steljo za v hlev Na ta način leto za letom odirajo gozdove do mozga, ob letu pa vozijo zopet suho resje na njive, ki nima v sebi nobene gnojilne vrednosti, kvečjemu, da težko ilovko majčkeno porahlja. — Tako imajo ljudje še v marsičem narobe svet — nazore. Kot klopje se držč starih izročil, to pa zato, ker večini smrdi strokovno berilo — kmetijska knjiga in kmetijski listi. Zato pa se tudi pri nas gospo darske razmere ne bodo še zlepa zboljšale. Naša velika napaka je ta: Kmetje se preveč trapimo z rokami, premalo pa delamo z — glavo, premalo mislimo. To zanikrnost velikega dela na j šega ljudstva za strokovni poduki moramo globoko obžalovati. Kmetje" v drugih deželah imajo za kmečka' vprašanja vse drugače veliko smisla kot pri nas in se drugače zanimajo za samopomoč, za kmetijske zadruge kmetijska izobraževalna društva ko mi. To pa tudi ni nič čudnega! Kajt drugodi je ni vasice, skoro ne boljši hiše, kjer ne bi imeli kmetijsko po dučnega lista. Vse ga težko pričakuj* in ko pride, kroži od hiše do hiše ob nedeljah in praznikih ali zvečei po storjenem delu pa se sosedje po razgovorč o tem, kar so brali. Našim stanovskim tovarišem p« svetu je napredek in strokovna iz obrazba nekaj resnobnega, ne sam« prazna puhlica kot našim hribovskin liberalcem po mestih in na deželi zato pa tudi opažamo po dri ffr krajih lepe posledice takega resnega prizadevanja. Bog daj, da bi te besede ne bile „glas vpijočega v puščavi!" Političen pregled. Položaj v državnem zboru. Prihodnja seja državnga zbora bo dne 23. t. mes. Dnevni red za prvo sejo državnega zbora Se sicer ni določen, a bo najbrže obsegal zakon o starostnem zavarovanju zasebnih uslužbencev in zakon glede manjših uradnikov. Vladni zakonski načrt o volilni preosnovi, ki se predloži potem državnemu zboru, še ni izdelan, a v minister-stvu delajo na vso moč, da ga izgotove, ko se prično posvetovanja z voditelji strank. Seveda se oglašajo tudi nasprotniki. Dalje predlože državnemu zboru trgovinske pogodbe, predlogo o vojaških novincih in mo-ravsko vsoučiliško predlogo. Baje predloži vlada tudi predlog o italijanskem vseuči lišču. Vse stranke soglašajo, da pride predloga o volivni izpremembi zadnja na vrsto. Preosnova obrtnega reda. Odsek poročevavcev obrtnega odseka je dopolnil svoje dele ter je v mnogih točkah dosegel sporazumljenje z vlado. Nekaj točk bo rtšl skupni odbor, ki se sestane takoj po zasedanju meravskega deželnega zbora. Še nekaj glasov o volivni preosnovi! Sedaj ugibajo poslanci različnih strank o bodočem položaju v novem državnem zboru, ki bo izvoljen že na podlagi splošne in jednake volivne pravice. Nekteri mislijo, da utegnejo Slovani dobiti komaj večino za dva ali tri glasove. Italijani imajo namreč 19 glasov in Rumuni 5, katerih v strogo narodnih vprašanjih ne morejo prišteti slo vanski večini. Dalje pride v zbornico morda do 30 socijalnih demokratov, ki bodo v narodnih vprašanjih jeziček na tehtnici. Ko bi pa bili volivni okraji razdeljeni strogo le po številu prebivalstva, izgubili bi Nemci do 60 glasov, in Slovani sami bi tvorili skoraj dvetretjinsko večino. Vsenemci se jeze, da si hoče vlada po volivni izpremembi zagotoviti trajno večino in sicer slovansko. Pravijo, da bedo nemški poslanci nasprotovali tej volivni preosnovi in poizkušali, dajo preprečilo. V tem času se posvetuje mini-sterski predsednik Gavč z voditelji raznih strank v zadevi volivne preosnove. Pred kratkim je bil zaslišan načelnik mladočeških poslancev poslanec Pacak in načelnik »Slovanske zveze" poslanec dr. Šušteršič Neverjetno se nam zdi, kar poroča nekli list, da namerava vlada razpustiti zbornico in razpisati takoj nove volitve, če bi spoznala, da ne dobi potrebne dvetretinjske večine za volivno izpremembo ali če se pojavi obstruk-cija. Vlada bi takoj razpisala nove volitve. Nova zbornica bi imela nalogo, izpeljati volivno preosnovo, nakar bi sledile volitve po novem volivnem redu. Poljaki in volivna preosnova. Poljski poslanci se zbirajo te dni na Drnaju v stanovanju svojega načelnika in brezdvojbeno obravnavajo vprašanje o vo livni izpremembi. A izključeno ni, da raz-motrivajo tudi, kako razširiti gališko samoupravo. Poljski poslanci se tudi pripravljajo na slučaj, da bi prišlo pri razpravi o volivni izpremembi na površje vprašanje o samostojnosti Galicije. Poljaki hočejo, naj razpravlja o volivni izpremembi nova zbornica in ne sedanja, ki že umira. Dalje zahtevajo za Galicijo 118, za Šležijo pa štiri poslance. Svojo zahtevo utemeljujejo z številom vo jaščini podvrženih oseb. Poljaki ugovarjajo, da bi upoštevali pri razdelitvi volivnih okrožij davčno moč prebivalstva V Krakovu je dejal na nekem shodu nek poljski poslanec, da morajo dobiti gališka mesta najmanj 30 poslancev več kakor jih imajo sedaj, ko se izvede splošna voPvna preosnova. Gališki judje so pa priredili 100 sho dov, na katerih so zahtevali priznanje judovske narodnosti in ustanovitev posebne judovske volivne skupine. Volivna preosnova za gosposko zbornico. Pravijo, da bo imela gosposka po volivni preosnovi tudi gotovo število izvoljenih članov. Volivni skupini bosta dve, namreč veleposestniška in pa trgovskih zbornic. Pomnožiti nameravajo tudi število virilistov. Člani postanejo vsi deželni glavarji in njihovi namestniki. Tudi župani onih mest, kjer so cesarski gradovi, postanejo člani gosposke zbornice. Dedni in po vladarju imenovani člani gosposke zbornice ostanejo še nadalje. Tudi ostane vladarju pravica, da imenuje nove člane za gosposko zbornico. Italijanski oddelek na vseučilišču v Inomostu odpravljen. Naučno ministerstvo je odpravilo z 31. dec m. 1. italijanski oddelek na vseučilišču v Inomostu. Od 1. januarja nadalje ni več italijanskih izkušenj na inomoškem vseučilišču. Nekateri listi sodijo, da nameravajo ustanoviti italijanski oddelek vseučil š5a v Trstu, kar je seveda kaj malo verjetno. Italijani trde, da namerava vlada umakniti napovedano predlogo o ustanovitvi ital janskega vseučilišča v Roveretu Izključeno pa ni, da ustanove začasno italijansko vseučilišče v kakem južno tirolskem mestu. Poslabšan položaj na Oger-skem. Pred kratkim je bil zopet pozvan o-perski ministerski predsednik na Dunai, da ga vladar zasliši. In o tem zaslišanju Fejer-varija pri vhdarju poročajo, da mu je poročal samo o položaju. Baje vlada ne namerava sklicati ogerske zbornice v zasedanje 1. marca, ker namerava večina združenih strank preprečiti nadalnje odgodenje ogerskega državnega zbora." Ftjervari je tudi predlagal vladarju, naj imenuje kraljeva komisarja za glavno mesto Budimpešto in pa za peštansko stolico. Iz Debrečina poročajo, da je prebivalstvo zelo razburjeno, ker so zaprli povzročitelje napada na nadžupana Kovača. Kovač pa namerava baje kljub temu ostati debre-činski nadžupan, ako to zahteva minister. Menda je cesar zapovedal, da se Kovačev odstop ne sprejme, ker je prisiljen. Za neodvisnost Poljske. Poljaki, ki vedno sanjarijo o svojem nekdanjem kraljestvu, še niso bili nikdar dobri ruski državljani. To nam priča zgodovina minolega stoletja, to nam priča zlasti zadnji čas, ko smo brali o neštetih nemirih in revolucijah v Ruski-Poljski. Jasno je, da ta narod veliki Rusiji več škodi nego koristi. Ona mora vzdrževati tu mnogoštevilno vojaštvo, da vzdržava red. A tej škodi preti še nevarnost: Rusi stoje danes nasproti veliki Nemčiji. Kakor znano, ima * emčija jezo posebno na poljske zemlje v Rusiji, nikakor pa ne na ruske. Ko bi Rusi ne vladali nad poljskim kraljestvom, bi mogli živeti z Nemci v popolnem prijateljstvu in ne bilo bi treba vsako uro čakati napada in treba bi bilo manj vojske. Vse to so začeli v zadnjem času razmišljevati trezni Rusi in prišli do zaključka, da je najboljše, če dajo Poljski neodvisnost nazaj. Kajti če se Poljakom posreči urediti samostojno državo, ne bodo Rusi imeli odkritosrčnejših prijateljev, zvestejših sosedov. Rusi pa bodo lahko razdrli različne trdnjave in vzeli iz dežele svoje vojaštvo. Gotovo se tu navedene misli ne bodo še tako hitro uresničile, če se bodo sploh kdaj, lahko pa postanejo velikega pomena za Slovane. Kajti le na ta način se bosta pobratila zopet dva slovanska naroda, ki sta si sedaj tako v laseh. V Rusiji. Zadnja poročita iz Rusije kažejo, da je malodane konec krvavim plesom v slovanski državi. Stavke in upori večinoma pone-havajo. Stavka poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki je trajala nad en mesec, je udu-šena. Voditelje stavke so malone vse zaprli. Vkljub temu se poroča še iz mnogih krajev o različnih bombnih napadih in manjših uporih. Tako je v Samari ustrelil neki top-ničar generala Sergjeva. Na progi Varšava — Dunaj je napadlo petdeset oboroženih mož osebni vlak, da oproste jetnike, ki so se peljali v vlaku. Dalje se poroča, da je med železniškimi uslužbenci na Ruskem zopet silno razburjenje. Baje se je'med njimi zopet začela živahna agitacija za železn ško stavko. Poroča se iz mnogih krajev o vstaji kmetov. Tako narod. In vlada skuša z vsemi mogočimi tudi nasilnimi sredstvi udušiti upor. To svoje ravnanje upravi čujč s tem, da zato zap;ra revolucionarje, da prepreči napade na mirno prebivalstvo. Pri prijetih preku-cihih so našli take množine orožja in streliva, da bi lahko pomorili tisoče in pognali v zrak cela mesta. Vlada je prepričana, da odobrava prebivalstvo nastop vojakov. Vatikan in Kvirinal. Papež in italijanska vlada se zadnji čas vedno bolj približujeta. Dalje poročajo, da se je udeležil nekega dvornega sprejema bivši državni t«jnik apostolske stolice, kardinal Rampola z dvema kardinaloma. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastopniki italijanske vlade. Za vzdrževanje inozemskih misijonov bo plačevala italijanska vlada vsako leto 200 tisoč lir. Italijanska vlada je tudi priznala, da dolguje v ta namen 3 milijone lir, od katere vsote bo plačevala italijanska vlada Vatikanu letne obresti 5 odstotkov v visočini 150 tisoč lir. Škandal v Debrečinu. Že zadnjič smo poročali o nečuvenem dogodku v Debrečinu, ki kaže dovolj jasno ogrsko surovost. Da osvetlimo še bolj ma-žarsko neolikanost, povemo danes še par podrobnosti o tem res nečuvenem dogodku. Napad na nadžupana Kovača je bil jako dobro pripravljen. Pri vsakem vlaku čaka nanj mrtvaški voz, vreden tega človeka. Prvotno so nameravali peljati Kovača z osli, a ker oslov niso mogli navaditi na zvonenje pri vlaku, so se odločili za dvoje grdih kljuset. Policija ni nikdar zapazila tega voza. Kovač je izjavil, da je povedal samo svoji ženi, kdaj odpotuje v Debrečin. Z njim ni potoval nihče. Ko je došel na debrečinsko postajo, kjer je hotel prenočiti na kolodvoru, je deset dijakov prijelo Kovača in ga vleklo j ven, kjer so ga vrgli med^množico. Tepli so ga s pestmi in palicami, pljuvali vanj in ga nazadnje vrgli na pripravljen mrtvaški voz. Časa ni imel govoriti besedice. Vzeli so mu uro, verižico, denar, klobuk, ščipal-nik, rokovico in palico. Slovanski jug. Vse zemlje, v katerih žive Hrvatje, Srbi, Bulgari in Slovenci, obsegajo 420 tisoč kvadratnih kilometrov. To je ravno toliko, kakor Japonska, malo manjše, kakor Francoska. Bosna vstaja. Bosna je dobila svoj brvsški dnevnik. To je velika in važna novica iz Bosne, ki kaže, da se je začelo hrvaško prebivalstvo v Bosni gibati in da hoče napredovati. Seveda je v Bnsni delo težavno. Tu je šele doba prehoda in vse javno življenje je še v povojih. Vlada je hotela ustvariti poseben bosenski narod ki ne bi bil ne hrvatski, ne srbski, ampak ločen od drugih. Zdaj so pa ustanovili hrvaški domoljubi v Sarajevu ^Hrvatski dnevnik", ki je začel izhajati z novim letom. List mora seveda računati s posebnimi bosenskimi razmerami in že ta koj v začetku se mu stavijo težke ovire. List stoji na čisto hrvaškem stališču in hoče zbuditi hrvatsko Bosno. Gospodarsko vpraša nje bo glavna točka, kateri bo »Hrvatski Dnevnik* posvečal svojo glavno skrb. Priporočal bo delo za ljudstvo in z ljudstvom, ter bo bosanskega seljaka klical na delo gospodarske samopomoči. Italija pomnoiuje vojaštvo ob italijanski meji. Ko je nastopila nova italijanska vlada, so trdili listi, da nova italijanska vlada ni avstrijska prijateljica. In res je nova italijanska vlada že pokazala svojo veliko naklonjenost, ki jo ima do Avstrije, v dejanju, ki gotovo ne bo všeč avstrijskim politikom in tudi morebiti ne berolinskim politikom. Italijansko vojno ministrstvo namerava namreč pomnožiti svoje posadke ob avstrijski meji. V Palmanuovi namestijo cel pehotni polk v Kjuzaforte pa cel bataljon. Kjuza-forte dobi tudi nove utrdbe. Vojaško skladišče v Vidmu pa nameravajo premestiti v Sacile, ki je bolj oddaljeno od meje, kakor je Videm. Ženitev španskega kralja. Tačas se ženi španski kraljič. Mlad je še in mati ga je poslala po svetu, da si kaj ogleda. In res si je svet tako dobro ogledal, da je našel nevesto tam na Angleškem. — Pravijo, da ni prav kraljeve rodbine, pa je lepa in strašno bogata. Pred kratkim je __Čf S1 » odpotovala v Rim, kjer prestopi v katoliško cerkev. Potem se sestane v Kap Martinu s španskim kraljem. Bilo srečno! LISTEK. O d e p u h. (V. Kojmak). V mestu J. v Dolgi ulici je stal na pragu svoje prodajalne zlatar Repin. Opravljen je bil v star in že oguljen suknjič in velike sivkaste hlače. Na glavi je imel obnošeno čepico, pod čepico dvoje zaspanih oči, ped očmi rdečkast nos, pad nosom nekaj brk in pod temi široka usta. Tako upam da sem ga opisal dovolj natančno, da ga bode lahko vsak spoznal, ko ga zagleda. Zlatar Repin torei je stal na pragu svoje prodajalne. Pozabil sem dozdaj omeniti samo še to, da je kadil smodko. Sedel sem v istem času na nasprotni strani ulice v gostilni pri oknu. ^Gostilničar, kdo je ta zlatar na pragu ?" vprašal sem radoveden kot vedno. „To je zlatar Repin. On je krščeni Žid, hodi tudi v cerkev — vendar škoda je bilo vode za njegovo glavo !" „No, no, to pa menda ne bo pravo rečeno. Saj poznam več krščenih Židov, ki pa žive prav krščansko." .Mogoče", zmignil je gostilničar z ramami, .mogoče da so tudi take bele vrane med njimi a tale tamkaj gotovo ni tak. Samo ko bi ga poznali! Krstiti se je dal samo zato, da se je lahko bogato oženil. Cez malo časa pa je ženo pognal in se polastil njenega premoženja." ,Morda ga še kaj natančneje spoznam, neka žena me je prosila, da bi ji kupil srebrn križek za na vrat, ga bom šel pa nalašč k Repinu kupit." Nato sem plačal in odšel k zlatarju na nasprotno stran ulice. .Kaj bi radi ?« vprašal me je ne posebno prijazno, ko sem vstopil. .Srebrn križek bi rad kupil za okras, če jih imate?" .Križek? Seveda jih imam, pa kake! Čakajte, jih bom pokazal, da bote videli. Glejte tu so! Ali jih ni veselje pogledati? Na primer tale — ali ni to nekaj krasnega? Sam škof bi ga s ponosom nosil. Kateri se vam najbalj dopade ? Ne res —vsi so lepi? Eden bolj kot drugi." „Meni se tale najbolj dopade", dejal sem, pregledujoč križek za križekom. Zlatar Repin ga je vzel v roko, pogledal nanj s pobožnim pogledom, ga poljubil in dejal: .Zares, vi imate okus! Verjemite da ste si izbrali najlepšega in meni najljub šega. Verjemite, imam dražje, večje, a ta mi je najljubši, sam ne vem zakaj." „Koliko stane?" »Kolike stane, to je težko reči. Ko bi ne bil trgovec, bi rekel da ga za noben denar ne dam, ker se mi tako dopade. Dajte mi samo tri goldinarje, pa je vaš." „Kaj ? Tri goldinarje, tri krene pa dam." Zlatar je izbulil oči. „Odkod pa ste vi vendar ?" „Cemu to vprašate?" „Rad bi vedel, če morda pri vas srebro na cesti pobirate, ker ga tako malo cenite." Med tem je stopil v prodajalno bled, siromašen mož in ponižne obstal pri vratih. »Kaj bi radi?" vprašal je zlaiar. „Bom malo počakal, imate ravno kupca." „Le kar povejte, temu gospodu se ne mudi." »Cenjeni gospod Repin — ponižno bi prosil —" .Jaz nisem nikak „cenjeni gespod" — zavrnil ga je zlatar. „Jaz sem samo ubog zlatar, dober kristjan, ki sem dal tukajšnji samostanski cerkvi zastonj kadilnico iz čistega srebra, iz takega, kot je ta križek." .Oprostite torej — gospod Repin — ponižno bi prosil, če bi mi mogli posoditi —" .Kaj? Posoditi? Jaz ubogi revež, ki komaj toliko dobim, da se sam preživim, naj pa še posojujem ? Po cele tedne ne pride nihče nič kupit, in če pride — pokazal je pri tem z roko name — hoče, da bi mu v lastno škodo prodal." „Škode pa vam ne mislim napravljati", dejal sem hladno. Pa z Bogom." „Ne, no, saj nisem tako mislil. Koliko pa date — same da bo nekaj kupčije?" .Dva goldinarja." „Pa naj bo, da bote še drugič prišli, toda to vam rečem, tako poceni ne dobite takega blaga nikjer na svetu." Vzel sem križek in odšel. Malo dalje )a sem se usedel ped košatim kostanjem ta klop in bil zelo radoveden, kako bo kaj )ni prosivec opravil pri zlatarju. Ko sem nalo počil, mahnem jo počasnih korakov iopet po oni cesti mimo zlatarjeve proda-alne. Vrata so bila na stežaj odprta in čulo le je vun glasno govorjenje. »Kaj vendar mislite, Svoboda, — saj nora te danes plačati 50 goldinarjev z ob-estmi vred, zdaj hočete pa, naj vam zopet losodim. To vendar ne gre." »Lepo vas prosim, gospod Repla, usmi-ite se me; ko bi vi poznali mojo bedo, bi am srce počile." »Ne govorite tako neumno! Koliko src i neki moral imeti, ko bi mi vsakokrat očilo, kadar bi videl kakega reveža. Kaj lorem jaz zato, če nimate denarja? Pa de-»jtt!" »Saj bi rad delal, delal noč in dan, samo če bi imel kaj — toda povsod iščem dela zaman. Vendar trdno upam, da me Bog ne bo zapustil. Morda žena kje dobi delo. Saj cele dneve bega po mestu in išče zaslužka." »Ali vam krojač Gričar še ni plačal rakve, ki ste jo naredili njegovemu otroku?" »Ne še, saj je revež kot jaz. Za zadnje krajcarje sem kupil desk, misleč da bo plačal zanj njegov brat, zdaj pa ni plačila ne za deske ne za delo." »Vidite, tako se godi lahkomišljenim ljudem. Če bi jaz posojal na tako negotovost, bi bil kmalu sam berač in komu bi se potem smilil? Živi duši ne. Nič vam ne posodim, dokler prejšnjega ne plačate." »Toda, gospod Repin, glede mene ne bodite v skrbeh, vsaj imam vseeno še nekaj denarja med ljudmi in moje mizarsko orodje je tudi še nekaj vredno. Usmilite se me vendar ! Otroci doma jokajo gladu, trske bi grizli, če bi jih imeli. Počakajte me za enih petdeset goldinarjev še četrt leta in pa tale dva prstana kupite od mene. S težkim srcem jih prodam, poročna prstana sta, pa kaj hočem ? Lakota je huda in vedno jokanje otrok mi trga srce." »Veste kaj", dejal je zlatar čez nekaj časa, ko je pregledal prstana, »nisem vam mislil posoditi, ker zadnjič niste držali be sede, pa vidim da niste mogli držati besede in ker ste pošten človek, vas vseeno še počakam, toda podpišite mi menjico, da ste mesto petdeset dolžni petinsedemdeset goldinarjev." »Petinsedemdeset!" vzdihnil je mizar, »to je veliko!" ,No, če nečete, pa ne, silim vas ne. Plačajte torej takoj petdeset goldinarjev pa imate mir." Nekaj časa je bilo v prodajalnici vse tiho. Čtz nekaj časa je zaropotal predal, zarožljal ključ in zopet sem čul zlatarja: .Torej sva gotova; če ne prinesete jutri petdeset goldinarjev, vas izročim sodišču". »Bom pa podpisal novo menjico", dejal je mizar z drhtečim glasom. Zopet je zaškripal predal in zažvenke-tali so na mizi srebrni goldinarji. »Tukaj podpišite in ker sem vam ska-zal to dobroto, mi bote tamle vrata malo popravili." »beveda, seveda, kadar bote hoteli. No koliko pa mi date za ta dva prstana?" .Pet goldinarjev." .Nič več ?" »Če bi bila vredna petdeset, bi dal petdeset, ker sta pa vredna samo pet goldinarjev, jih dam same pet. Ali ne razumete tega?" »Pa sem ju kupil za deset goldinarjev." »Zakaj se pa date goljufati? Tu imate petak, vzemite če hočete, če ne pa pustite. Kdaj pridete vrata popravit?" .L&hko takoj jutri." »Dobre, toda pridite gotovo in kaj starih žrebljev prinesite seboj, vem da jih imate kaj doma, da mi ne bo treba novih kupovati. Zdaj pa z Bogom in na veselo skorajšnje svidenje!" Zadnje besede so se čule nad vse zbadljive in zasmehljive. Mizar Svoboda je stopil na cesto bled kot stena, pet mu je stal na čel j. »Revež", dejal sem sočutno na glas. Ustavil se je za korak in me bolestno pogledal. »Da, zares revež ! Revež sem, Bog vas varuj takega življenja ! Odkod me pa poznate ?" Stopil sem bližje in sva šla skupaj po cesti dalje. .Slišal sem vaš razgovor z zlatarjem." »Da bi ga! Kje pa stanujete?" »Tam v predmestju." »Ali imate svojo hišo?" »Ne, plačati meram drago stanarino. Dela nimam, kruha nimam, denarja ni, ljudje pa so trdi kot skala." »Toda ne vsi." »Res je, vsi niso taki, marsikdo bi rad dal pa sam nima. O moj Bog! Zakaj so nebesa tako visoke in ti tako daleč?" .Ne obupajte, prijatelj, Bog ni daleč. On vas ni zapustil, ampak vas samo skuša." »Saj nisem še obupal. Vsak dan grem v cerkev in molim, molim, toda nič ne pomaga." »Zdaj sem pa doma, tu notri stanujem", dejal je moj spremljevavec, ko sva prišla pred precej veliko dvonadstropno hišo. Šel sem ž njim v hišo. Na dvorišču so se igrali otroci, deček in dve deklici. »To se moji otroci. — Ali še ni mame domov?" vprašal je deklico. »Ne še", odgovorila je žalostno in bolj tiho. »Kosili še nismo nič", pošepetal mi je spremljevavec na uho. .Ata, lačna sem", oghsil se je mali deček, ki je bil po zgledu svojih sestric še »ona". Mizar ga je pegladil po glavi. .Takoj boš dobil jesti, ljubček moj, takoj, samo malo še počakaj, da pridejo mama domov." Segel sem ▼ žep in mu dal desetico. .Na, boš kupil žemljo. Kako ti je pa ime?" .Francek", odgovoril je hitro in veselega obraza stisnil desetico v žep. .Le pojdi po žemljo", prigovarjal mu je oče, nakar so vsi trije odhiteli z dvorišča. Šla sva v mizarjevo delavnice, ki je bila obenem tudi njegovo stanovanje. Bilo je tamkaj snažno a žalostno. Dleta, obliči, kladiva in drugo orodje je ležalo v kotu kot mrtvo. Nikjer ni bil* videti nobene trske, vse pometeno, prazno, tiho. Samo kanarček je poskakoval v kletki in zdajpazdaj malo zažgolel. .Usedite se nekoliko", ponudil mi je stol, „Hvala, se mi mudi. Žslim da bi imeli kaj več dela, ko se zopet vidimo. Z Bogom!" „Bog daj, da bi bilo tako!"--- Približala se je jesen. Ozimino so večinoma že posejali, na polju je bilo vse prazno in tiho. Le tupatam se je čul strel; zajci so se potili, imeli so „skušnje", in vsak se je bal da ne bi „padelu. Pot me je zopet zanesla v mesto. Nebo in celi svet okrog mene se mi je zdel podoben očesu umirajočega človeka. Listje po drevju je rumenelo in bilo podobno licu jetičnega človeka. Lastovke so se zbirale za odhod. Bilo je lepe zunaj, toda neveselo, vse drugače kot spomladi. Take tudi v mojem srcu. Prišedši v mesto sem se spomnil mizarja Svobode, šel sem ga obiskat Bil je na dvorišču in ravno izgotavljal majhno rakev. „Dober dan", pozdravil sem ga kot dobrega znanca. „Imate veliko dela?" Dvignil je glavo, me žalostno pogledal in na ustih mu je zaigral hladen smeh, ki mi je segel v srce Tako se nasmehne solnce na vernih duš dan velim cvetlicam na grobovih naših rajnkih. Bil je bled in suh da je bilo groza. Podal mi je roko in dejal: .Imam dele, da, toda kakšno! Pojdite pogledat!" Peljal me je k odprtemu oknu in pokazal v sobo: .Poglejte notri8, zašepetal je in si zakril obraz z rokama. Domoljub 1906: Na klopi je ležal mali Francek mrtev Truplo je bilo blede kot vosek in podebno angelčku. Pri glavi je gorela oljnata svetilka, pri nogah je sedela mati, šivala malo oblačilce in solze so ji kapale druga za drugo na belo platno. „Pemilujem vas, ubogi človek, toda privoščite nedolžnemu otroku nebeške veselje! Teda kake vam pa drugače kaj gre?" Zamahnil je z reko in odvrnil: „Slabo. Da sem mogel kupiti desk za dttetovo ra kev, je morala žena zastaviti pri zlatarju Repinu svojo praznično obleko. Še na kolena je morala pasti pred njim, da jo je sploh maral. Bal sem se zanjo da obupa ker se ni dala utelažiti." „ln dela nimate nič?" .Nič. Iskal sem ga po mestu in v tovarnah, pa brez uspeha." Žilosten sem zapustil nesrečnega siromaka. # Prišla je z;ma, minili so veseli božični prazniki in nastopil je veseli predpust. Prišel sem zopet v mesto. Pred hišo, kjer je stanoval mizar Svoboda, je bil naložen voz pohištva. Kdo se neki v tem času seli od tod? mislil sem si sam pri sebi. Grem bližje in z dvorišča sem zaslišim glasove razja-renih žensk. V tem prileti skozi vrata na ceste ves rasopihan zlatar Repin in vpije na ves glas: .Po policaja, po policaja!" .Me ti bomo že pokazale policaja, gr-doba oderuška", kričale so ženske in mahale po njem z metlami. „Mirujte, ženske, mirujte", svaril jih je neki uradnik, ki je videl ta prizor, .drugače vas še zapro." „Le takoj naj nas zapro, takoj, če hočejo", kričale so vse vprek in par se jih je mogočno postavilo pred uradnika, ki je videl, da je najbolj varno če kmalu zgine. Radoveden vprašam neko žensko, kaj vse to pomeni in kaj se je zgodi'o. St. 3 „Ubogi mizar Svoboda ni mogel plačati oderuškega zlatarja Repina in zato se mu izpraznili danes stanovanje skoraj do golega. Ali ste morda poznali tega reveža?" „Seveda sem ga poznal." „Tedaj pojdite malo noter pogledat, vse so mu vzeli, on pa leži bolan na smrt." Vedla me je v sobo, kjer je bilo fa-lostneje kot v grobu. Da, žalostneje! V grebu ni lakote, ni mraza, ni bolezni, ni solz, a v mizarjevem stanovanju je bilo vsega tega v obilici. Svoboda je ležal v kotu na nekih cunjah in stokal. Žena je sedela zraven na klopi in krčevito stiskala k sebi jokajoče dete. V sobi je bilo drugače prazne in za puščeno, da je bilo groza. Med tem so se ženske zunaj pomirile in prišle druga za drugo v sobo. Pogled na ubogega siromaka je vzbudil v njih splošno sočutje. Začele so po tihem med seboj govoriti, odšle za par trenotkov in začele znašati skup, kar so ravno mogle utrpeti: oble ko, drva, jedila in skušale utolažiti ženo, ki je na pel mrtva gledala pred vse v zid. Stisnil sem starejši deklici nekaj de narja v roko in žalosten odšel. Zvečer sem v gostilni blizu te hiše večerjal. Zlatar Repin je sedel v družbi lepo oblečenih gospodov, jedel in pil da je bili veselje ter govoril sladko in medeno s svojimi tovariši e splošnem svetovnem napredku. • razsvetljenosti današnje dobe, o človeko ljubju itd. Večerja mi ni teknila, dasi sem bil la čen. Srbelo me je v rokah prav pešteno ko sem čul take pogovore. Mislil sem si če bi bil jaz vladar vsaj en teden — takim bi hotel pokazati!!-- Razgled po domovini. Našim naročnikom. Današnjo številko pošiljamo še vsem starim naročnikom, četudi še niso naročnine obnovili. Kdor nam lista ne vrne, ga bomo smatrali za naročnika, mu pošiljali list naprej in seveda zahtevali naročnine. Obenem prosimo vse stare in nove naročnike blag< hotnega potrpljenja, ako se pripeti semtrtja kaka ne-rednost, ker je vsled listove izpremembe v tednik sedaj v začetku leta veliko sitnosti in težav. Potrudili se bomo, da bo kmalu vse v redu! Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so bili: č. g. L o v r o Lah iz Žtov za župn. upravitelja na Goro pri Idriji; č. g Anton Žnidaršič iz Škocijana pri Dobravi v Smlednik (namesto č g. Frančiška Zaje, ki ostane še v Koprivniku); č. g. Janez De-b e v c mestni kaplan v Kranju za župnega upravitelja v Budsnje; č. g. Ivan Barle kaplan v Tržiču v Kranj; č. g. Frančišek Vovko, kaplan v Starem Trgu pri Ložu v Tržič. Stalni pokoj je dovoljen preč. g. župniku in duh. svetniku IvanŠkrarca v Budanju. Začasni pokoj je dovoljen č. g. Ivanu Zupančič, bivšemu kaplanu ▼ Dolenji vasi. — Umrl je v ljubljanskem Leenišču č. g. vpokojeni župnik m a t e v Pintar. Rojen je bil v Zalilogu 1. 1859' mašnika posvečen I. 1883. Deloval je dal časa na Trati, nekaj časa v Št. Gotardii Nedavno pa je vsled bolezni stopil v peko) Naj počiva v mirul C. kr. uradniki in kmet. Nedavni so se posvetovali T Ljubljani uradniki shodu, katersga nameravajo v kratkem skii cati. Na tem shodu bodo zahtevali, da se ji< zvišajo plače. Ni še dolgo temu, ko so urad nikom zvišali plače, a sedaj zopet zahtevaji povišanje. Med temi uradniki jih je mnogo ki imajo po 3000, 4000 in Se več letne pla& Št. 3 a tudi ti zahtevajo zboljšanje. — Kako vpitje i pa je zagnala nedavno ljubljanska gospoda, | ko so kmetje zahtevali, da se jim plača liter mltka za par vinarjev dražje nego doslej. Huda ploha psovk in tudi marsikateri udarec je p&Jei na ljubljanskem trgu na hrbet ubogega kmeta, ki se je potezal za svoje pravice. Ubogemu kmetu, ki se trudi dan za dnevom, da si prisluži vsakdanji kruh, ne privoščijo ničesar ravnoisti ljudje, ki zahtevajo za se vedno več denarja. Ali je to pravično? Podpirajte katoliško časopisje ! Še vedno je čas za naročevanje časopisov. Velikega pomena je dandanes časopisje. Kolike dobrega učini pošten katoliški list, nasprotno pa so nepregledne žalostne posledice, ki jih učinijo liberalni listi. Ne naročajte, ako hočete dobro sebi listov, ki zagovarjajo puhli liberalizem. Širite med seboj dobre liste, v prvi vrsti „Domoljuba". Zgled naj vam bodo katoliški štajerski Slovenci! Njihovo glasilo „Siovenski Gospodar" ima že okoli 10 000 naročnikov, „Naš Dom" nekaj nad 18 000. Samo pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah, ki ni posebno velika župnija, imajo nad 130 Slov. Gospodarjev in mnogo drugih katoliških listov. — Apostolsko delo opravlja, kdor razširja in naroča poštene, katoliške liste. Liberalci — sovražniki kmeta. Jako lepo deluje „Zadružna zveza", pri kateri je vpisanih največ posojilnic in kmetijskih zadrug. To pa ni všeč liberalcem. Začeli so je napadati in ovadili so jo državnemu pravdništvu, češ, da je goljufala — Državno pravdništve je kajpada na ovadbe „Slov. Naroda" začelo takoj preiskavo, a se je prepričalo o neosnovanosti napadov in vstavile postopanje. Vsa javnost se je zopet prepričala, da liberalna stranka in nje časopisje živi od same laži. Iz vlaka je skočil realec Franc R upnik. Naveličal se je šole in pobegnil iz Idrije v Trst. Ko so ga peljali po odgonu domov je med Logatcem in Borovnico skočil iz vlaka. Zlomil si je levo nogo in desno ramo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnice. Slovenski obrtnik se imenuje novi list, ki je začel izhajati z novim letom v Ljubljani. Namenjen je našim obrtnikom; ki doslej niso imeli nikakega stanovskega glasila. Cena listu je za celo leto 6 K. Krščansko socialno delavstvo je imelo na Dunaju velik strankarski shod, ki je določil, kako naj se drže delavci, če pride do splošnega štrajka. Shoda se je na povabilo udeležil tudi profesor in deželni poslanec dr, Janez Ev. Krek. Razvoj krščanskih društev v Ljubljani. Lepo se razvijajo vsa krščanska društva ljubljanska. Najživahneje de- luje gotovo krščanska socijalna zveza v svojih prostorih v novem hotelu „Union". Tu se vrše vsak torek ob pol 8 uri zvečer jako zanimiva predavanja o najrazlič nejših predmetih. V istih prostorih se vrše shodih raznih strokovnih društev, prav dobro obiskane shode prireja zlasti katoliško delavsko društvo. Tudi krščanska ženska zveza ima tu svoja predavanja. Poleg tega ima krščansko socijalna zveza vsak teden svoje pevske vaje, poučuje se tu v knjigovodstvu, žensl v šivanju i. dr. Skrbi se pa tudi v društvih za pošteno za bavo. Nedavno je priredil moški oddelek kršč. socijalne zveze tu zabaven večer, pre-tečene nedelje je proslavljal ženski oddelek svojo obletnico z jako izbranim sporedom A tudi v drugih duštvih se živahno gib Ijejo. Pohvalno nam je omenjati društva katoliških rokodelskih pomočnikov in katoliškega mladeni-škega društva. Njiju napredek mora vsakega poštenega človeka razveseliti. Kake sta obe društvi priljubljeni spričuje dejstvo, da je obširna dvorana »rokodelskega doma" pri vseh prireditvah teh društev prenapolnjena. Enako lepo deluje „ k a t o 1 i 5 k o društvo za delavke", ki so nas pre-tečeno nedeljo razveselile z zabavnim večerom, pri katerem so se vse točke programa v vsestransko zadovoljnost občinstva izvršile. Dva imenitna bratca sta Malovrh in Seliškar. Prvi je urednik .Slovenskega Naroda", drugi njegov marljivi dopisnik in sotrudnik. Verjetno je, da dr. Tavčar tudi Seliškarja spravi še v uredništvo. Oba sta »poštenjaki" od nog do glave. O prvem trdijo hudomušni ljudje, da se vrle dobro razume na žlice in površnike. O Seliškarju pa trdijo zlobni jeziki, da se je pokazal zlasti pri vojaštvu, kjer je služil, za poštenjaka skoz in skoz. Ta mož s cer skuša spraviti druge poštene ljudi ob dobro ime, v svojem glasilu „Narodu" obrekuje tudi dr. Šusleršiča. A v .Slovencu" smo čitali, da ni imel dr. Šusteršič drugega zasebnega opravka s Seliškarjeve osebo, nego to. da si je na njegovo prošnjo kot poslanec prizadeval doseči, da mu milostnim potem izpregledajo nasledke kazni, ki jo je imel pri vojakih zaradi tatvine. Ta mož je izdal kmete ljubljanske okolice pri zadnji mlečni aferi, ko se je šlo za po« draženje. Najprvo je kmetom svetoval, naj mleko podraže, ko so to sklenili a niso mogli tega doseči, je pa isti Seliškar obžaloval, da je imel s kmeti opraviti. Taki ljudje torej dopisujejo v „Narod", in potem naj jim kdo verute! Velik polom liberalnega podjetja. Liberalci so se spravili zadnji čas nad .Zadružno zvezo", ki se vedno lepše razcvita in razširja. To pa radi tega, da bi odvrnili pozornost od velikanskega poloma, kije doletela delniško pivovarno Žalec Laški trg. Bilanca tretjega upravnega leta 1905. kaže strašno izgubo 265.000 kron. Ubogim delničarjem se bode od delnic, ki znašajo 600.000 kron polovica to je tristo tisoč kron odpisalo. Razburjenje med odškedo-vanimi delničarji je uprav velikansko in na štajerskem utegne ta polom, ki so ga zakrivili naši kranjski liberalci, imeti žalibog slabe nasledke v narodnem oziru. Trpela bode kreditna banka ljubljanska zelo veliko izgubo. O tem strašnem polomu naj poročajo liberalci, ki so take v skrbeh za vsak konsum, za vsako kmetijsko društvo na deželi. Pometajte raje pred svojim pragom vi, ki ste s tem faliranim podjetjem prizadeli več škode, nego vsi propadli konsumi skupaj. čebelarske vesti. Podružnica v Gorjah pri Bledu ima dne 21. januarja ob 3. uri popoldne v prostorih bralnega društva občni zbor. Po zboru predava tajnik osrednjega društva g. B u k o v i c. Podružnica v Bohinjski Beli ima dne 21. januarja ob 10. uri dopoldne v ljudski šoli občni zbor. Čebelarji, vdeležite se mnogobrojno! Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Občinske volitve v Šmart-nem pri Litiji. — Ko se j« „Narod" že iz vest lil nad v resnici nepričakovane zmago pri občinskih volitvah dnč 28. decembra 1905, hočemo tudi mi resnično in nepristransko poročati o celi zadevi. Narodna katol ška stranka si je po posvetovanju z zaupnimi možmi postavila v večini stari odbor, ker je isti modro in prem šljeno gospodaril, e kaki duhovniški stranki tukaj ne more biti govora, saj je med 21 možmi odbora bil samo 1 duhovnik. A liberalci so hoteli občine dobiti na zvit način nase s tem, da so kmete preslepili z novo .ljudske stranke'. To tudi priča brzojavka, ki so jo liberalci poslali po volitvi in ki se doslovno glasi: Bonaventura je vedno za-f u r a. Navzlic škofovim pooblastilom pri današoji občinski volitvi sijajno zmagala narodnon&predna stranka v vseh treh razredih . . . Živela svobodna napredna kmečka stranka. Kaj se to pravi ? Da imajo liberalci tudi poštene katoliške može za 1 i b e r a 1 c e. In tako je postala Kostrevnica, čez katere je „Narod" še lani rjul, da je najbolj klerikalna vas na Kranj- skem, kar čez noč liberalna in možje puste, da se v njihovem imenu tako sramoti sveti in vneti naš škof. Ali sedaj sprevidite, kako s« vas liberalci v svoj tabor zavedli?! Sicer se o kaki sijajni zmagi ne more govoriti, kajti če je podžupan prišel v edbor po žrebu in tako tudi dva moža v II. razredu, to vendar ni tako silno sijajno! Toda pri liberalcih je tako vse sijajno, pustimo jim to veselje. Tako so „Narodu* telegrafirali. A ustrašili so se, in v dopisu v „Narod" ne go vere več o liberaleih, ampak o „ljudski stranki", kar je seveda pesek v oči katoliškim možem. Dopis so naslovili: ljudski glas — božji glas. Mi pa pravimo: gostilničarjev glas bo odslej v obiini odločevalen glas, kajti vsi gcstilničarji od Krznarja do Robavsa so odborniki. Nadalje laže „Narod" tako le: „Namen duhovništva in njenih (!) privržencev je bil: proč s sedanjim županom, na stol našega kimovca." To je čisto navadna laž dopisnika, kajti sam župan Hostnik in njegov brat in odbornik Strah in mnogo drugih lahko spriča, da je še dan pred volitvijo poslal kaplan Kralj listino mož katoliške narodne stranke, kjer je bil postavljen v I. razredu: Leopold Hostnik. To listino je poslal bratu Antonu Hostniku. To lahko oba spričata, čemu torej dopisnik tako nesramno laže? Ravno tako je laž da se je čez noč vstanovila prava ljudska stranka. Čez noč se ne dado tiskat v Ljubljano glasovnice, ampak delalo se je že dolgo dolgo prej. Namen liberalcev je bil pa la. Da je prvi razred njihov, t« smo mi vsi vedeli že naprej: prijatelji in neprijatelji, zato bi morali z nami vred voliti skupne kandidate: Hostnik, Zore, Knaflič, Izgovšek, P/aninšek. A prvi razred so hoteli obraniti zase, da pridejo notri strastni liberalci, katere bi ljudstvo nikdar ns volilo v 3. ali pa v 2 razredu. Zato so postavili v III. razred Zorela in v II. Hostaika, katerima tudi kmetiški možje zaupajo. Poleg nju pa so postavili nekaj odločno katoliških mož, pomešanih s kimovci. In na ta način so zmešali naše ljudstvo. To je resnica in nič druzega. In tako je šmartinski podžupan prišel po žrebu v odbor in v 3. razredu so se glasovi tako cepili iz osebnih ozirov, da so liberalci zmagali, dasi izvoljeni možje niso liberalci. V drugem razredu so 3 katol. stranke, dva liberalne. Laže tudi »Narod", da če bi se Šmartno samo količkaj potrudilo, bi dobili tudi ta razred v roke. Pojdite lagat drugam, če vam bo kdo verjel. Povejte samo enega Šmarčana, katerega bi bili še lahko dobili?! Ali niste vse zbobnali ? Saj je prišel še celo učitelj Mlakar od doma, da vas je reševal poloma. Ali ni isti Mlakar celo moral iskati pooblastila pri svoji gospodinji, da ste dobili s katoliško stranko enako glasov: 35 ?! Ali ai prišel liberalizem reševat celo pl. Wurz- bach iz Gradca in to na davek 2 kr, in Jenko in Slane iz Litije? Torej vendar ni šlo tako gladko in sladko liberalcem. Prvi razred je res prišel popolnoma v roke liberalcev, ne pa „ljudske stranke", kakor smo omenjali. Z ljudstvom imajo to zvezo, da jim v gostilne ali pa v štacuno nosijo denar. Ali je mar „ljudska stranka" — nadučitelj Debelak in trgovec Janez Kazboršek ali pa gostilničar Ivan Vozelj ali pa tovarničar Franc Knaflič ali pa čevljar Fr. Hauptman? No, če so ti „ljuiska stranka", potem bo res v odboru se dul pravi — ljudski glas. V celoti se torej stranke razdele sledeče: 6 odločnih katoličanov; 5 zagrizenih liberalcev; 1 je socialni demokrat; 6 jih bo pa pokazalo, kaj so. To je slika volitve; vrednost in zasluge mož pa bomo sodili po njih dejanjih! d Vaške novice. Nov gasilni dom je dobila tuk. požarna bramba. — Cerkveno petje pod vodstvom g. organista prav vrlo napreduje. Posebno krasno poje moški zbor. Fantje in možje, le korajžo ! — V gozdu posestnice Marije Knez so proti koncu lan zdaj najbolj vesele praznike je bilo najved hinavščine in nevoščljivosti med ljudstvom, in sicer zato ker smo imeli izvoliti Pakižu namestnika. Katoliški zaupni možje so si izbrali za kandidata moža, kateri kaj velja, in je obenem za naš okraj že državni po slanec, dvorneg* svetnika France Šukljeta, nasprotniki pa Juriji Drobniča iz Sodražice, To je bilo agitovanje, da še ni bilo tako hudega pri nas. Tako so se trudili naspr«t niki, da bi šli gorki v nebesa, ko bi bili tako vneti za božjo čast. Svojo zverinsko oliko so pokazali najbolj na javnem shodu v Ribnici, ki sta ga sklicala Šusteršič io naš kandidat Suklje. Ko so se sešli skupaj in je bila dvorana polna, so zahtevali, da naj govore go/orniki zunaj na trgu, češ da je v dvorani premalo prostora. Ko tega niso dosegli, so začeli zmerjati govornike na vse mogoče načine, in jim niso pustili spregovoriti. Ko niso nič več vedeli, s čim bi sramotili govornike, so začeli tuliti, žvižgati, na roke tolči, in sicer tako, da kdor ni bil navzoč, mu ni mogoče ne popisati ne do- Carski grad Pctrovskoje pri Moskvi. skega leta grabili listje in kosili travo za nastiljo. Na sredi pota so zakurili ogenj. Popoldne so na voz naložili in peljali ravno čez ogenj. Pri tem se naenkrat voz užge in zgori. Voli so rešili. Cel gozd je bil v veliki nevarnosti. Bodite bolje previdni! — Trobentice že lepo cveto po solnčnatih krajih pod trgom. Z ribniške zemlje. d Kako sodi naš kmet o liberalcih. Naslednje vrstice smo prejeli iz kmetiške roke : Preljubi „Domoljubovi« bravci po širni slovenski zemlji! Zalim vam sporočiti, kako smo v Ribnici in njeni okolici Božične praznike obhajali. Vreme smo imeli prav spomladansko, težko bomo imeli velikonočne praznike tako prijazne, ali pri vsem tem ni bilo nič kaj veselega in tudi nikake zadovoljnosti. To je povzročila smrt našega deželnega poslanca Primoža Pakiža. Sicer bi se bili prijateljsko pozdravljali, toda povedati. Bil je vrišč in šum, teptali so i nogami, da se je vse treslo, da niso se drug druzega razumeli. Bili se podobni sami zverini. Ravno s tem zlobnim obnašanjem so se tako pristudili vsem navzočim, in mnogo mož sem slišal da so rekli: .Mislil sem voliti Drobniča, zdaj pa ne bom, ker ima take divjake za svoje prijatelje in pomočnike." Človek si tu ni bil življenja svest, tudi norci po norišnicah niso taki. Ali se more takim razbijačem kaj zaupati, niti krav bi jim ne dal pasti, ne pa ljudstvo zastopati. Zmagali so pa le na shodu in bili so ponosni na svoje divjanje, češ zdaj smo pa že gotovi, da zmaga naš Jur. Shod se je vršil na tov župnišču in ko so se možje razšli na svoj dom, je bil vsak tako razburjen, da, ko bi bil tisti čas, ko smo te zverine poslušali, katerokoli opojno pijačo pili, bi se ne bilo tako vsacega prijelo kakor to počenčanje, Celi čas, dokler nismo storili svoje dolžnosti, je nekaj ležal* na srcu, kot bi se za življenje. Toda hvala Bogu, vse smo z mimo vestjo prestali, in mi tihi in mirni zmagali. Zdaj lahko vprašamo: kričači, kje je vaša zm?ga? kje so vaše zasluge? s čim bodo vaše agitacije poplačane? Jaz mislim, da ste s tem zadovoljni, kar ste dosegli v Ribnici na shodu. Mislim pa tudi s svojo kmetiško pametjo, da mora vsacega, kateri je divjal v Ribnici „v oči zebsti", če tudi najbolj solnce pripeka Ziaj bo oni vaš zastopnik v deželnem zboru, ki ste ga v Ribnici tako sramotili, ki ste mu vse rekli, sama človek ne, zdaj vam bo ljub in naklonjen, tako kakar nam drugim, ki smo mu dali iz svoje volje zaupanje. Pa kaj hoče druzega naš poslanec g. Suklje, kakor odpustiti vam, ki ste usmiljenja vredni, ker ste se tako surovo obnašali. Mari naj bi se bilo to zgodilo milnim potom, bilo bi lepše in ljubše Bogu in ljudem. d Blago delo. Gospčda v Laščah se je na plemenit način odkupila od novoletnih voščil. Za neko ubogo, bolno mater, katero d »Zreli možje« I Na drugem kraju piše zopet volivni oklic: „ . . . pokažima tudi mi 4. januarija 1906, da smo zreli možje ..." No liberalci, vi niste čakali 4. januarja, ampak pokazali ste še svetega Štefana dan v Ribnici, da ste »zreli", zreli za — divjake. d Gasilno društvo v Dobre* poljah se oživlja. Prvo nedelja t. m. je. bil občni zbor. Obljubili so, da bodo spravili potrebno društva v red in skrbeli za boljše hranjenje gasilnega oradja, kakor je bilo minuli dve leti. Za načelnika je bil izvoljen vpok. železniški uradnik g. Ivan Čelofiga njegovim namestnikom posestnik gosp. Fr, K a p 1 u n, tajnikom župan g. Fr. M u s t a r in blagajnikom župan g. Jos. Štih. d Česa še nimamo v Dobre-poljah ? Prav zadnji sicer nismo, a nekaj, kar imajo že naši sosedje in skoraj vse večje fare v deželi t. j. izobraževalnega društva nimamo. Naša dekleta so sicer zelo gosposko oblečene, v rokavicah so po Samostan Troicki pri Moskvi. je pozabil njen maž v Ameriki, nabrali so čez sedemdeset kron. Pohvalno maramo omenjati našega gospoda davka rja, ki je prvi leapisal na nabiralno polo lepo številko, po j kateri so se ravnali naslednji darovalci. d »Na prašnici jim je pogorelo.« Naši liberalci so pisali v volivnem »klicu: „4. januarja 1906 napočil bo naš iraznik, ki naj bo tudi kmetskega ljudstva 'staj en j a dan!" Malo prezgodaj je vsta-enje po zimi, na spomlad ga kaže rsaka poštena pratika. Ker so liberalci hoteli meti vstajenje pred pustom, zato jim je pa mrznilo njihovo vstajenje. Nekaj so se res rzdigovali, ali bili so preslabotni in so padli znak na ... t ... ! Torej liberalci, po-tavite prihodnjič svoje vstajenje na gor-ejši čas. zimi in po leti, fantje so tudi kar po najnovejši šegi, a tega, kar bi se k gosposki obleki kaj dotro prileglo, pa nimajo — izobraženosti duha in srca. Prav primernega prostora res ni na razpolago, a z dobro voljo se bo pregnala tudi ta zapreka. Naj bi se vendar kdo lotil društva! Belokranjske novice. d Umrl je v Metliki gospod Franjo Schonbrun, bivši učitelj star skoro 81 let Škoda ga je še kljub njegovi visoki starosti. — Ker pokojni Š bil je vse. „Vse je naredil, in kar je naredil, je dobro naredil" dejali so gospod prošt sami. Bil je dolgo let cerkveni ključar, poprej učitelj in sicer dober slovenski učitelj; načelnik požarne brambe in tudi občinski tajnik. Oče njegov je prišel s Francozi 1. 1809. v Metliko iz Nemškega. Ljudje so ga spoštovali vsi brez izjeme, ker pomagal je vsakomu, s svetom in tudi dejansko posebno s home-opatičnimi zdravili. Našli so nekaj gotovine pri njem še, katero je hotel dati v dobre namene, a ga je smrt prej ugrabila. Pogreb je bil jako lep. Bil je dober katoličan in vnet Slovenec Sveti naj mu večna luč! d Poročil se je pismonoša Martin Starec iz Čuril s Katarino Šuklje iz Trnovca. Blagoslovi Bog! d Vino pokradli so v Drašičih posestniku Martinu Pečariču. Izrezali so ključavnico, odprli vrata in se napili dobrega vina povrh ga pa še precej odnesli za „tri kralje." d Gospod dekan v Semiču so se vrnili domov še dovolj zdravi. Bog dodeli popolno zdravje! d V Črnomlju je umrl poštar Fr. Šusterš č Pogreb je bil lep. d Za „Trifare" sta poslala č. g. Frančišek Česarek, župnik, v Zagradcu in g. M hael Koželj v Podbrezju vsak po 10 K. Bog plačaj! d Novega brivca imamo v Črnomlju že nekaj Časa. Obrije vsakega izvrstno. Kdor bi se morebiti zanimal zanj, lahko vpraša v pisarni gluhega črnomeljškega notarja. d Moške podružnice sv. Cirila in Metada spite v Metliki in Črnomlju že par let. Uspavala sta ju Burnik in Ščelina, ki sta oba privrženca onih, kateri so hujskali proti družbi ob učiteljskem zborovanju v Pulju. d Novo trgovino je otvoril z novim letom v Starem trgu g. M helič. Ljudje močno kupujejo pri njem, ker ima dobro blago in zmerne cene. d Umrl je v Črnomlji tukajšnji poštar Šustaršič. d Pete je brusil v Nemški loki za propadlega Drobniča ondotni poštar Meditz. Ker uganja ta možicelj tudi ob drugih prilikah svojo premadro politiko, mu hočemo v bodoče obračati več pozornosti. Heil! Iz raznih krajev Dolenjske. d Šmarije. S o 1 s k i v r t. Pred enim mesecem ste poročali resnico o žalostnem stanju našega šol. vrta. To je bilo hudo Nekdo, — pa menda ne g. nadučitelj, je zaradi tega v »Slovenskem Narodu" ozmerjal vse vprek in zapisal na koncu svojih otrobov : Sramota vsemu »blagoslovljenemu" stanu! — Vprašamo n. pr. „našo šolsko vodjo": Kakšen hrup bi vstal, ko bi kdo zapisal zaradi njegove neprevidnosti: sramota vsemu učiteljstvul Z zmerjanjem se resnica ne spravi s svetal d Iz Boštanja. Izobraževalno društvo v Boštanju sklicuje na 21. t. m. (nedelja) društveni shod s predavanjem in občnim zborom. Shod se vrši po poldne po litanijah v diuštveni sobi. Vspo-red: 1. Predavanje (g. Vidmar). 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev odbora. 5. Raznoter-nosti. — Odbor. Gorenjske novice. g Št. Vid nad Ljubljano. D o- mača podjetja. Velik korak naprej v mizarski obrti je naredila tukajšnja mizarska zadruga. Postavila je praktično urejeno mehanično mizarsko delavnico z najnovej širni stroji te stroke in tako ji bo mogoče konkurirati z velikimi tovarnarji. Stroje postavlja tehnologični ebitni muzej z Dunaja po svojem inženirju g. Sommerju. Vlada je dala zdatno podporo za stroje, za kar sije posebno prizadeval profesor Apitsch. V so boto 13. t. m. je pod n; dzorstvom inženirja Srmmerja prvikrat stekel 20 konjskih sil močan parni stroi v veliko veselje naših mizarjev. — Istotako je postavil moderno mehanično delavnico z bencin motorjem tu kajšnji mizarski mojster Franc Šušteršič. Njegova delavnica je že nekaj tednov v najlepšem tiru. Bog daj srečo tem domačim podjetjem. g Čitalnica je priredila preteklo nedeljo javno podučno predavanje. Predaval je g. dr. Lampe. Prt.v zanimiva in podučna, sem in tje tudi šaljiva so bila njegova izvajanja iz medsebojnega razmerja modernih velevlastij. Prav všeč nam je bilo tudi, da nam je razložil, kaj namerava liberalizem z novo postavo o zakonu. Poslušalcev je bilo izredno veliko. — Opomnili pa bi radi nekaj, kar naj odbor čitalnice blagovoli upoštevati: 1. Vidi se, kako se tudi ženske, zlasti tovarniške delavke, katerih je tukaj precej nad 100, zelo zanimajo za predavanja. Ali bi ne bilo dobro in koristno, da se za ženske morebiti enkrat na mesec priredč posebna predavanja? 2. Odločno naj se gleda na to, da šolski otroci nimajo dostopa k tem predavanjem, ker niso za drugega tam kakor za nemir. — Prihodnje podučno predavanje se bo naznanilo v „Domoljubu" in v .Slovencu" v pravem času. V nedeljo 21. t. m. popoldne ob 3. pa ima čitalnica svoj reden društven shod v svojih prostorih. Vsi člani in prijatelji dobrodošli. g Občni zbor prostov. gasiln. društva v nedeljo 14. t. m. ni bil sklepčen, zato se skliče še enkrat in sicer bo v nedeljo 21. t. m. (opoldne ob 3. v pisarni načelnika. Ta občni zbor se bo vršil brez ozira na število navzočih članov. Iz kranjskega okraja. g Splošna volilna pravica — in ,,Gorenjec". V uvodnem članku predzadnje številke konštatira „GorenjecH z žalostjo, da se splošna volilna pravica ne da več preprečiti. Gre mu zdaj edino zato, da stranka ne izgubi dosedanjih mandatov. Žito že naprej zahteva tako volilno geometrijo, da bo ugajala liberalnemu potepu Pa le počasi gospoda! Razven Ljubljane in industrialnib krajev mesta na Kranjskem sploh nimajo pravega mestnega značaja in se le malo razlikujejo od velikih vasi in trgov. Da so imela mesta svoje zastopnike, to so jim naklonili svoj čas Nemci, ker so mislili, da bodo vedno nemškutarska. Če se pa že ločijo mesta od kmetskih okrajev, naj dobd zastopstvo, ki je primerno njih šievilu in velikosti. Temu bo pritrdil tudi vsak pošten meščsn. g Gospodarskega vprašanja naj bi se lotila tudi liberalna stranKa — po »Gorenjcu" — in zavzela nasproti njemu konečno stališče. Kako odkrita in britka beseda! Ali ste jih čuli, vi takozvani .neodvisni" kmetje! Liberalna stranka je vas doslej .farbala", ker še sama ne ve, kako stališče naj zavzame nasproti vprašanju, ki ga vi popravici smatrate za nfjvažnejše. Liberalna stranka je stranka nasilja, terorizma, osebnega tiranstva, — ne pa socialna, niti ne gospodarska ali ljudska! Hvala »Gorenjcu" za to odkrito besedo! g Javno predavanje društva »Kranj" predzadnjo nedeljo je bilo jako dobro obiskano. G. predavatelj je podal poslušavcem jasno sliko o postanku srednjeveških mest, o njih zunanjem licu, o življenju stanovništva in mestni upravi. Oziral se je posebno na razmere v Kranju in drugih demačih mestih Za nadaljevanje je ob ljubil v kratkem predavanje „o obrtih in trgovini v srednjem veku in začetku novega veka, posebnim ozirom na Kranj." g »Demokratsko srce" sta odkrila čez n»č »Čitalnica" in .Gorenjec". Doslej so se zbirali v Č. samo „ta boljši", za ljudstvo so osnovali .Bralno društvo", da jih ne bi motilo pri njih zabavah. Radovedni smo, ali bo tudi .Gorenjec" še kvasil o »zabitih" množicah, ki so zbrane v društvu »Kranj", ki je danes tako kakor ob ustanovitvi — strogo demokratiško, ljudsko in mu ni bilo treba obleke preminjati. Vederemo! g Ljudsko gibanje v Kranju v letu 1905. Rojenih je bilo 111, umrlo je 114 oseb, poročenih je bilo 21 parov. g Senčurčani so pretekli teden pokazali, kako zelo ljubijo svojega duhovnega očeta in župnika, g. svetnika Antona Ku-keljna. Ko so se g. župnik vračali po prestani operaciji domu, prišli so jim farani na- St. 3 proti notri do Kranja. Pred domačo vasjo pa ste čakali za sprejem obe Marijini družbi z zastavama in izobraževalno društvo, Ob slovesnem zvonenju se je šel g. svetnik v spremstvu g. dekana iz Kranja najpreje zahvalit pred Najsvetejše, kjer je potem podel 1 sv. blagoslov. Bog ohrani še mnogo let dobrega in blagega g. župnika in velikega dobrotnika našega izobraževalnega društva. g Iz Mavčič. V torek dne 2 t, m je prišel v tukajšno gostilno na »P-mptž" posestnik L. J. kakor že večkrat poprej; mislil ga je izpiti samo en frakelj po navadi Toda slučaj je nanesel, da je bil tukaj tudi njegov — prijatelj Š. kateremu je rekel J.: če ga plačaš en liter, pa ga izpijem Š. je bil zadovoljen. Prvi se je malo ustrašil, toda besede ne snem je rekel, in krčmar ga je prinesel. Ko je bil liter prazen, se mu js seveda začelo kmalu vrteti po glavi! Nekoliko pozneje je rekel: Za nekaj časa grem tja v šupo na listje malo poležat. Bilo je okoli treh popoldne. Krčmarjevi so si mislili, naj bo zdaj nekaj časa tukaj na prostem, dokler je gorko. V mraku sj prišli ponj; ker je ves mrzel in višnjev, so ga hitro nesli v hlev na gorko. Tu so ga šele dobro pogledali — bil je mrtev. Nesrečno žganje je napravilo konec njegovemu življenju. g Iz Predoselj. Novo tovarno za izdelovanje lanenega olja postavlja Blaž Zabret v Britofu. Te dni bado postavili stroj, ki pride iz Amerike. Up. ti je, da potem naša okolica ne bo več za lanene tropine tako v zadregi, kakor je letos. Lanene tropine (preše) so namreč najboljša krma za prešiče in govejo živino. Več o tej novi tovarni domačega podjetja bomo še spregovorili, kadar bo že v tiru. g Na Kokrici pri Kranju pa bo] njegov brat Ivan Zabret svojo veliko ope karno (Ringofen) opremil z najmoderne,š mi stroji, katere bo gonil parni stroj oziromi elektrika, ki jo bo proizvajal parni stroj: g Na sv. treh Kraljev dan iii naslednjo nedeljo pa je pnšel v Šenčur g. župnik iz Zapog, Ivan Kalan. Skoraj bilo odveč omeniti po kaj je prišel k nau ta odločni in vstrajni gespod. Ker pa gi morebti še vsi bralci »Dcmoljubovi" Kj poznajo, zato jim povem, da je prišel vsta-novit družbo treznosti. V svoji, ganljivih in prepričevalnih govorih, ki j'1 je imel na praznik sv. treh Kraljev in v bi deljo, je tako ganil poslušalce, da se takoj drugi dan videlo, da njegove niso bile padle na kamenita tla. Sedaj ima® že vpisanih v to družbo okoli 15 moških u nad 30 žensk. Le pogumno naprej! G. žuf niku Kalanu se še enkrat iskreno ljujemo. zahval Iz kamniškega okraja. g Iz Mengša. Izobraževalno društvo je imelo 7 jan. svoj letni občni zbor. Izvoljen je bil predsednikom zopet F. Ru-čigaj, župin iz Dobena. V pretečenem letu se je prebralo 773 knjig; dekleta so jih prečitale 637, fantje 236. Društvo je pr redilo več predstav in predavanj. Za „D >m" je splošno navdušenje. Ta teden je bilo pri peljanih okoli trideset vozov peska, in de narja se je nabralo v 14 dneh toliko, da je nabranih že 43 kron čez drugi tisočak. Koliko jih je, ki bi lahko darovali če več ne vsaj po pet kron, drugi pa darujte lesa. Enemu se nič ne pozna par smrek, skupno pa le veliko pride. Najbolj nasprotuiejo »Domu" gostilničarji. Ti že ved<5 zakaj. Pravijo, da p tem ne bo noben vtč v gostilno hodil, da btdo le .cajtenge" bra i. »Dom" je potreben, da se osamosvojimo od gostilničarjev! — V letu 1905. je bilo tukaj poročenih 26 parov, rojenih 232, umrlo jih je 158. g V Trzinu je pogorelo v petek zvečer županu Florjančiču vse gospodarsko poslopje. Kdo je zažgal, se ne g Dol pod Ljubljano. .Narodov dopisnik" je postal v novem letu silno bojevit, Iz ponižnega jagnjeta se je prelevil v grabežljivega volka Zmedenost » a 1 i * konfuznost, pa ne .in" konfuznost, ki jo očita našim dopisom, naj išče dopisnik v svoji glavi, pozna se mu, da ni dovršil srednjih šol, in da mu je logika »španska vas." Da se »napredna" misel prične šele pri kozarcu, dopisnik naivno prizna, uganil je tudi, da mi klerikalni poleg kozarca hočemo še »ajmohta", ker odkrito povemo, samo vlivati vase, kakor delajo liberalne žolne, ne znamo in nočemo. Glede rekurza proti občinski volitvi pa liberalci več vedo nego oni, ki so ga vložili — morajo že sami tako hudobni biti, da nas take sodijo. Sicer pa tista tretjina večine v tretjem razredu, katero dopisnik že drugič povzdiguje, kaj kla-verno izgleda, če pomislimo, da so vse volivce iz tujih fara iz Ljubljane in Logatca zvlekli skupaj, da so pripeljali na volišče slepe in hrome revčke, ki pač niso imeli pojma o napredni misli, potem še, da je skero vsak liberalen volivec privlekel iz žepa pooblastilo žensk, katerih mnoge so se pozneje jezile, da so šle na liberalni lim. Volivni zapisniki so bili tako popolnoma v redu, da je imel župan dosti opraviti, predne je po reklamacijah prisiljen popravil vsaj nekaj napak, druge so se prikazale šele pri volitvah. Dopisnik si je privoščil tudi pred sednika tukajšnjega »Katol. izobraževalnega društva" kaker da je on pred tremi leti na »umeten način" znal pridobivati volivnih glasov. Ta laž se je že v javni občinski seji na podlagi volivnih listov ovigla, a resnicoljubni dopisnik tega noče vedeti, čeravno je bil, kakor sodimo, takrat sam zraven. Da so se naši liberalni prvaki že več krat »na umeten način" .zmotili", so morali obstati že sami v javnih sejah. In mi »kle rikalci" naj liberalni stranki zaupamo, da bo kupila cerkveno uro, če jim doka^emo v celem obsegu kot resnico, kar je pisal »Domoljub* ? No pa saj morajo še tisto nedolžni plačevati, kar so naši liberalni prvak' zakrivili po svoji neumosti pri, brodu". Če Vam je »Domoljub" s svojimi »resničnimi lažmi" res pripomogel do zmage, ag:-tirajte vendar zanj. Vam bomo hvaležni, boste vsaj enkrat storili .bgoljubno" delo. Pravite, da so neodvisni kmetje nastopali samostojno in hodili z roko v roki s ka pitalisti. Ta izjava nas veseli — dasi je le deloma resnična — ker Vas razkrinka kot liberalno kapitalistično stranke. A tajiti se le ne da, da se je pritiskalo na delavce in te še od gospodov, ki pri občini nimajo nič govoriti. Ti Vam dajejo slabo spričevalo, da se ž njimi bratite, ker so že večkrat očitno pokazali svoje brezvestvo in jih zato ljudstvo nič ne spoštuje. Dopisnik nam je tudi razodel, zakaj so liberalni agitatorji bili nam vedno za petami »v skrbel so bili, da mi duše ne zgubimo." Ker bi dopisnik silno rad zvedel za onega, ki se je predrznil cele v župnišču agitirati za »neodvisneže" mu svetujemo, naj vpraša Johana iz Beriče-vega in njegov bicikelj, ki je ob volitvah strašno trpel. Kar se tiče hvalisanih .neodvisnežev", ki mimogrede povedano v f a r i sami niso v večini, povemo javno, kar itak ve vsa fara, da so z županom vred popolnoma odvisni od g. nadučitelja, ki jim daje ukaze, ta pa je popolnoma odvisen od .Slov. Naroda". Take »neodvisnosti" nas pa Bog varuj! To se vidi pri sejah in čuti marsikdo, ki pride k županu po opravkih; skrajno neolikano ga sprejme.....gospod nad- učitelj! Krono svoji liberalni pameti je postavil dopisnik ob sklepu. .Katoličanstvo mora nastopati proti katoliški duhovščini, te je Bogu najljubše delo. Se priporočamo še za več takih konfuznosti, ker je sedaj ravno predpust. Torej na svidenje! V Delu pri Ljubljani dne 8. prosinca 1906. Novice iz Zagorja ob Savi. g Smrtna kosa je pretrgala nit življenja kar po vrsti 2 poštenima in zel* spoštovanima ženama: M. Drgan in M. U če s a n e k. N. v. m. p.! g V letu 1905. se je pri nas redilo 237 otrok, poreCilo se je 57 parov, umrlo pa jih je 144, med temi 11 otrok že pred rojstvom. g Zastopstvo „Vzajemne zavarovalnice" za Zagorjem okolico je pie»zel g. Fran Rajnar, gostiničar v Zagorju h št. 68 e Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju je imela v prvem upiavntm letu t. j v 9 mesecih prometa nad 126.000 kron. Pridobiva si čedalje večje zaupanje. Natančnejše poročilo izide potem, ko bodo računi potrjeni g Da ne bo več pomot, opozarjamo slavno občinstvo, da naša nova Ljudska hranilnica in posojilnica po Rajfajzenovem načinu, ki smo jo ustanovili 12. sušca 1905., ni v nikaki zvezi s staro zagorsko posojilnico, in da ima svoje stanovanje pri g. Antonu Grčarju v Zagorju. Načelstvo deluje popolnoma brezplačno, le v skupno korist ljudstva. Hranilne vloge sprejema od vsakega in sicer že od 2 K dalje ter obrestuje po 4'/,%. Posoja pa prebivavcem, ki stanujejo v župnijah: Zagorje, Pelšnik, Št. Lambert, Sv. Gora, Čemšenik in sv. Planina in sicer po 5'/4 % bodisi proti poroštvu ali na vknjižbe. - Uradni dan je vsaki četrtek popoldne od 2-'/,6. ure. Ce je tedaj praznik, se ura-duje v srede. Na načelstvo »Ljudske hran. ia pesej. Jakob Hrastelj, načelnik. Jeseniške novice. g Liberalci begajo, zlasti kmečke volivce na vse mi goče načine, da ne bi pri občinskih volitvah volili z župnikom. Zlasti ?g tirajo z lažjo, da hoče župnik Luckmanu pomagati, da bi dobili vse oblast v občini Nemci, in da se fara premesti z Jesenic na Savo. Verjamemo, da se jeseniška plat fare boji tega. Po pravici! Kdo bi jim zameril to ? Ali da nekateri verjamejo tako hitro take trditve o župniku, ko ga vendar poznajo od blizu in tudi pozneje. Schreya in Trevna, Ahčina in Rajmunda, Fabinca in Humerja, ki to trosijo okoli, je pa le čudno! Le pojdite jim na limanice in volite njih pristaše, — potem pa kar tihe bodite, če vam ne bodo všeč gospodarili. g Občni zbor katol. delavskega društva bo v nedeljo 21. t. m. zvečer v društvenih prostorih, občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Jesenice-Kor. Bela pa v nedeljo 28. t. m. pop. ob pol 4. v vrtcu na Savi. j Ob noge lahko pride človek, če hoče iti po peti, ki drži od šole k cerkvi. Iz korila pri šoli teče voda na pot in zmr-zuje. Ker je pot strma, si v vedni nevar nosti, da padeš in si nogo zlomiš. Pot drži k cerkvi in zato jo veliko ljudje rabijo, ni pa menda na celem svetu tako slabega do-hoda k cerkvi k« na Jesenicah. Naš slavni občinski odbor mora pač imeti drugih skrbi preveč, da bi se mogel pobrigati za dobra pota, Notranjske novice. n Poštenost gozdnih čuva* je* : Na novega leta dan pride v neko selo blizu St Petra čuvaj župne lože, ki je bila ravnotakrat prodana. Premčlt mu pravijo. Ta .vestni" čuvaj je p«nujal proti mali napitnini kmetom drva iz župne lože za celo zim«. „Župno posestvo in loža", tako je molroval, „bo prodana. Ljubljanski škof bo vse to kupil in ta nam bo že dal odvezo, če mu kaj polomimo." Kmetje so se seveda z velikim veseljem odzvali tej ponudbi. Prihodnji dan je bilo slišati v župni loži gromenje, pa ne vojaških pušk in topov, kakor meseca avgusta, temveč sekir. Ni čuda, saj so vsi kmetje iz vseh sosednih vasij, ki so vedeli za ono velikodušno Premčkovo ponudbo in so imeli dovolj kosmato vest, vdrli v župno ložo, sekali ter vozili z največjo hitrostjo — vedeli so namreč, da bode kmalu odzvonilo — drva domov ali pa v svoje lastne dele lože, »dkoder so jih pozneje z nekoliko mirnejšo vestjo spravili na varno domov. —■ In kaj čudnega se prigodi v neki vasi! Neki drv potreben .kmet", ki pa nima nič manj kosmate vesti napreže ponoči ob 11. uri svoji dve borni kravi ter jo vdari v ložo svojega sovaščana ter odpelje drva, katera je poslednji v potu sVojega obraza zavlekel prejšnji dan iz župne lože meneč, da bodo v njegovi loži varna ter da jih bo prihodnjič enkrat odpeljal domov. Pripoveduje se po vasi, da je zelo škripal z zobmi ter se trdo praskal za ušesi in da bi „kmeta" gotovo naučil kozjih molitvic, ako bi ga zalotil pri delu. Pa glejte čudo. Ko pride prazen domov, ga ni šel niti ozmerjat s tatom, kaj še le tožit v Postojno. Najbrž mu je tisti notranji glas, ki mu pravijo Bvest" povedal, da je tat okradel tata. No sedaj je že vsem odzvonilo, kmetom in najbrž tudi Premčku. Pripomnimo le, da čuvaj ni nikakor prav storil, če je to storil na svojo lastno roko ali po nasvetu kake višje instance. Krasti je namreč prepovedano po božji in posvetni postavi, pa naj si bo škofu ali liberalcu ali pa prav Št. Mihelski zadrugi. n „Notranjec" leta 1905. Kakšen je bil v letu 1905., to smo pokazali v predzadnji »Domoljubovi" številki. Rekli smo: Skoda popirja, škoda črnila in škoda ' tako milih prošenj na notranjsko prebival- ! stvo, naj se naroči na ta list. Kaj bo vse naredil, je obetal. Ce pa pogledaš ob koncu leta, pa ne vidiš ničesar. Ljudje so pa tudi pametni. Kst ni nič, to tudi ni vredno denarja; kjer je sama bahava hvala, pa nič dejanj, to ni vredno zaupanja; kjer je pa grda in umazana hinavščina, se vrže iz hiše. Tako so delali ljudje z .Notranjcem". Kdor ga je lc hotel, dobival ga je zastonj. Ce je tudi parkrat zapisal, da ga ne sprejme, poslali so mu ga zopet v hišo. Sedaj pa hočejo denarja. Toda ljudje se jim smejejo in pravijo: „Saj nisem naročil." Prav tako! Iz hiše prodano dušo! n „Notranjec" 1906 vabi na na-ročbo. Tam pravi v prvi številki, da bo veljal 4 krene. Ne pove pa, ali bo vreden 4 krone p o p i r , če se bo branjevcu na vago prodal, ali bo pa kaj vredno tudi berilo, katero bo prinašal. Mi se zaenkrat vz držimo sodbe. Zasledovali ga bomo pa celo leto in vselej povedali, kolike je vredno njegovo berilo. Rečemo pa že lahko naprej, da mu ne zaupamo, ker je prodana duša ! n Pove, kaj bo prinašal. Pravi: Gospodarske in politične vesti, domače in tuje, ter deloval za gospod, in kulturnr) po-vzdigo Notranjske. Tako pravi „Notranjec". Mi pa pravimo tako le: „Notranjecu b» iz kušal širiti po Notranjskem liberalizem, katerega so zavrgli že povsod drugod. Zadnje volitve na Dolenjskem so to pokazale, kaže pa tudi vsa do kosti izmučena liberalna stranka. Se na N«:ranjskem bi je radi obdržali, da bi jo imeli za vzorec, kakšna je kedaj bila ta stranka na Kranjskem. Toda, že ji zvoni mrtvaški zvon in „Notranjecu ne bo ustavil njenega pogina. Kdo bo zaupal prodani duši ? n Vzklikne pa tako-le: Zato naj bi ne bilo Nutranjca, ki ne Di imel našega lista v svoji hiši. Vprašamo vas: Zakaj naj bi pa imeli ljudje vaš list? Če kdo bere našo politiko, vidi, da samo liberalni poslanci kaj znajo, iz izkušnje pa ve, da se je treba obrniti lc na katoliške poslance, če hoče kaj doseči. Tu vidi, da farbate. — Ce bere vaše uvodne članke, m«ra ga prebrati parkrat, predno ve, kaj hočete povedati. Tu vidi, da imate zmedene pojme. — Če bere vaše novice, vidi da najraje poročate, kako se je na tej ali oni veselici plesalo do jutra. Vsak oče in vsaka mati izprevidi iz tega, da vabite na ta način mlade ljudi k veselicam, mesto k varčevanju. — Ce bere vaše gospodarske članke, vidi kmet, da je to zdavno znal, da torej pišete le, da je list poln. — Edino nekaj so vredne vaše s m e š n i c e , to pa zato, ker jih tudi po dvakrat poveste^ ali pa so take, da smo jih že večkrat sli-Sali. — Največ so pa vredni i n s e r a t i. Ali veste zakaj? Zato, da mi vemn, kateri so tisti, ki se bratijo s prodanimi du. šami. Kdo bo torej imel vaš list? Tak ki je sam prodana duša! n Kdo pa je prodana duša? Prodana duša je tisti, ki podpirali. beralce, ki so že vse zaigrali, Prodana duša je tisti, kateri se dela prijatelja ljudstva, pa mu jemlje vero. Prodana duša je tisti, k i zaničuje duhovnike, kateri mu še niso nič žalega storili, Prodana duša je tak, ki farba p r i-prosto ljudstvo. Prodana duša je vsak, ki podpira take ljudi in take liste n Kaj je storiti s takimi ljudmi? „Nutranjec-> lo sam pove. Pravi: Manjka jih napoditi s palico Ker je pa „Notranjec" sam taka predana duša, zato: Manjka ga napoditis palico. n V Brazilijo namerava cdri-niti več družin iz hrenoviške tare. Iskat gredo tja boljšega kruha, toda veliko je vprašanje, če ga bodo res našli. n Kaj jih čaka v Braziliji? Ljudje, ki so že biti tam, spltšno pnp.ive-dujejo, da v Braziliji ni zaslužka. Na velikih kavinih nasadih žive popolnoma ločeni od sveta, v ceikev gredo malokdaj ali pa sploh mk*li, ker je predaleč do cerkve, k spo-vtdi sploh nikdar ne gredo, ker ni slovenskih duhovnikov. Hrana je slaba, jedo navadno samo riž in ližol. V Evropi živimo gotovo bolje v dušnem in telesnem oiiru. n Neki rojak piše pred kratkim iz Brazilije, da sa se ondi letos pojavili velikanski roji kobilic, ki ustavljajo kar cele vlake. Kamor pridejo, vse uničijo; posebno trpe kavini nasadi. Draginja je vsled tega velikanska, en liter riža velja že 80 krajcarjev, ljudstva se polašča obup. -Potemtakem naših Brazilcev ne čaka v Ameriki nič dobrega. c Ljudje govore, da bodo Por-cijev grad v Sen.žecah kupile redovnice in da bodo odprle potem šolo za deklice. n Sicer so to sedaj samo ljudske govorice, a dobro bi bilo, da bi se »resničile. Že pred par leti ste 2 redovnici prišli kupovat grad, pa je bil pre-dr?g Prosimo sedanjega g. lastnika, da bi prodal redovnicam, ki naj bi odprle dekliško šolo. To bi blagodejno vplivalo na vso okolico. Iz vipavske doline. n Stranka ljudskih slepar' jev. Kmalu po novem letu je zagledal v »Slov. Narodu" dan dopis dolg 34 cm i« 7 cm širok; in na tem 238 cm1 velikem prostoru se nahaja celih devetkrat beseda Jaršk", kar jasne priča o veliki omiki do-tF pisnikovi, laži pa m v omenjenem dopisu Bič manj in nič več ket — štirinajst ! Fa kakšnih gorostastnih laži, obrekovanj in naj-podlejših sumničenj ! Ko je bil skrpucal .doktor" tam gori na Pivki, nahujskan, na-lagan in nafarban od stranke ljudskih sleparjev "na Vipavskem omenjeni nestvor v potu svojega trhlega obraza, je najbrž si zadovoljno pomel roke in vskliknil: Vstrelil fem, počilo je in — zadel sem .... Ia eksminister Giovanelli, slavna vlada in drž. pravdnik že kupujejo potne liste, da se popeljejo na Vipavske kaznovat in strahovat „farško bisago". Gorje ! Zadel si „doktor" mahnil si, toda mahnil si v zrak. — Pa govorimo resno. Stranka ljudskih sleparjev se je spravila na naše izberno in popolno na trdnih nogah stoječe kmetijsko ijruštve, da bi ga uničila. Pa saj stranka ljudskih sleparjev druzega ne znd, kot pobrati. kar prijatelji ljudstva zidajo z največjimi trudi in težavami. Razbobnali so po deželi in po „Narodu", da preti zadrugi po-lOm in da tudi obroči posojilnice pokajo, ki j« z društvom v zvezi. Vse sama gola laž ia podlo, satansko obrekovanje I „Da ljudje kar trumoma jemljejo sedaj denar iz blagajne .farških' rok" ... To bi seveda vi radi videli, ker vam je izvrstno zadružno delovanje ojster in debel trn v peti; in morda ste res to videli, pa samo v sanjah. „Da so glavni „klerikalni" stebri jeli prvi jemati svoj denar iz „farškega" zavoda"... Kateri stebri pa pokažite, imenujte nam jih rendar ! .Polom je neizogiben ... v vi-pavski dolini poka . . ." Seveda poka na Vipavskem, toda kje ? V stranki ljudskih lleparjev poka; ljudstvo vstaja in obrača hrbet stranki ljudskih pijavk, in od tod obupni poizkus z lažje in podlim obrekovanjem izpodkopati ugled prijateljem ljudstva Inj rešiti zase, če se še kaj rešiti dnah uporabljajo več let in ki se povsod obnaša kar najbolje. Vso je druije, conejši jc le cn predmet pristna Roskopf-ura T»rdka Maks liohncl, Dunaj. IV., Murgarethenstt asse 38 prodaja to seda) po 3 50 gld. Ne /aiveniti prave Koskopf patent / ceno sistem Roskopf-uro. V Friedbergovi reklamni akademiji »e je vrSila minuli mesec zopet ustmena glavna izkušnja za inženerja Od 21 kandidatov so 3 odlič-njaki, vsi ostali so dobili povoden red. llCores">jedilna mast jc izmed vseh maščob t/ kokos orehov najbolj priporočljiva. Zaradi i»borne, vedno iste kakovosti se jc udomačila ne le v bogatih, marveč radi nizke cene tudi v najrevnejših rodbinah. Padavica se lahko ozdravi. Sicer sc /dravi ta bolezen vedno s tem, da uživa bolnik le izbrane jedi ter, da so nahaja vedno v čistem, svežem zraku, a vendar ne smemo zametovati tudi drugih zdravil. Med temi Jc najboljši preparat iz bukove smole Sirolin Kochc, izvrsteu in okusen ter prav blagodejnega vpliva za bolno živčevje. Dobi sc v lekarnah. Skrt \ jjke jospo-dinj* Je posvečeni drul-.ntk' b ifinji! Kathreinerjeva Kneippova sladna kava t po KAthrr nerievem tva£tatt $v»* p?o x i-va okusni, sirav a \ t pi*dno*t: Zi > pM^^IjtVfl' irii tf pri (ukvpo\aniu "t Kithrtin^r • tiM*-:virv t*vo*t x vju^t-»♦no srjr*'o ■ \ ' vT V Prihodnji* številka „D0M0LJUBA" i/Jde din'' 26. januarja 1906. »Katoliška Tiskarna" priporoča kuverte s firmo in trgovske račune. Š31I0 Loterijske srečke. Dunaj, 13. januarja 81 65 47 Oradec, 13 januarja 81 22 8 Trst, 5 januarja 39 82 80 Line, 6. januarja 12 32 37 45 25 66 46 10 20 29 77 Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si cementne plošče katere dobite po nizkih ccnah, kakorSnih niste va|eni, v raznih barvah In vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za t m". Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom rpmpntnp rpvi (6 - 40 cm notranje svetlobe^ cm. k-cmcilllic levi posebno kot nadomestilo za drage železne in lesene ccvi pri vodovlh In drugo cementno blago. Andrej Zaje cementarna na PeSati. foita Dol Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo 1 Šivilje za slamnike na stroju za gornji in spodnji šiv d >bč trajno delo pri Emilu Kohane, tovarna za slamnike in klobuke, Dunaj VI. Kszierhazvgasse 25. 100 D 1—1 Prepričujte se! Najboljše In najnovejših vrst ge-peljnemmotore, mlatilnice in slamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču Fran Zemana, Ljubljana Poljanska cesta 24. 1778d 12-10 p Apofag a __odstrani zanesljivo v O dl>eh brez bolečin kurja očesa, ™ bradavice in žulje. Proti vpo-slatu 1 krone pošlje takoj lekarna .Einhorn- v \Velsu na Gor. Avstr 2715 D 6-3 V najem s« dasti dva mlina stresaj oddal; ena eden od dra* Zfs» s stanovanjem in icmlfl-Uem ta reio 2 kriv » vasi Sent Jur, pol ur« od Litije. Natančni pojasnila daje Fran-ilika Slmonilf t .t junu pn Litiji it. 11. i D 3— J Kraljestvo Salko - TttAoltum Hatot< b#n S:-o;ni in tlektro • iaienerji. tet-n-ki in poslov od e. Novodobni Uboret Prosp rast L 'ne tvva; de'i»nice O i o j! Prava Roskopf Patent gld. 3 50, gld.: f 3-50. Tvrdka Rog. kopf Krer v Švici mi je naroČila, naj prodajam njene prave Koskopf pa-tent anker uremontoir re s sidro, ki je stala do-slej Se enkrat toliko,zaceno gld. 3"5<>. Ta prodaja traja le kratko dobo, dokler je kaj zaloge in ima namen, cenjenim odjemalcem pokazati razloček me.i pravo Koskopf. patent in ta- kozvano „sistcm Roskopf-uro". Prava Roskopf. patent-ura gre 36 ur, ima s stekl pokr. kolesje s sidro, teče v rubinih 111 služi lahko 35—30 let; nasprotno postane „sistcm Roskopf ura" nem na po nekaj letih. V^aka prava Roskopf-patent ura ima plombo, pism. jamstvo s tvrdko ..Roskopf Krer" v Chausc de Fonds (Švica) v zadnjem plašču na 5 Itt. Ako ura ne ugaja, se zavežem, da tekom .0 dni vrnem celo svoto. 1'oiilja proti povzetju glavno za-stopstvo za Avstro-Ogrsko 102 D 1 Maks Bobnel. Margarethcnstrasse 38. Zableiajti- rastonj to franko moj rellkl ecolk z nad 100« illkaml o >M'h vr.Ub ur, tliUla. in »rcbrnln.. največji napredek noue dobe! it Neobhodno potreben v pralnici je sloviti Neobhodno potreb« v kuhinji ^vfašelr/^ \ ^aoprijem^ Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kol« jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z mi'01! Na debelo pri L. Minlosu na Dunajd Molkerbastei 3. 391) ^ . Zaduiil „,, b , hudi kaicljl Proti kašlju, hrlpavo-sti in zlezi naglo In gotovo učinkujejo iCEE 1996 za prsa. d 9 Izboren okus imajo in ne motijo teka. škatljica 1 K in 2 K. Škaf. za poskus 50 v. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah. Hura! EM.rieve P"'''« H naglo osvobof^J Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih vojaških kocev za konje za ceno le gld. 2 20 komad In gld. 4 20 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topil kot ko-iuhovina, temnosivi, okolu 150 200 veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila, ki se izvše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Stelner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrassc 27. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. 2716D 4—3 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja, Noisterniga, Malnitza, župn. Bradyn, Lang, Rotter, Suchodoli, Lilgoyeve tovarne itd. Noyo dvojno snaženo posteljno perje iz Češke. Razpošllj. puštn. prosto do vsake poŠte po povzetju ali naprej plači v zelo rabnem novem ovoju (ta zastonj) ceno, dobro blago, skub-Ijeno ali neskubljeno po naročilu: 10 luntov sivo, jako mehko posl pene K 9 20, tO- , 12—do K 14 -; 10 funt. boljše belo gosje perje K 16 — 18 -, 20 —, 24 —, 30 — do K 40 —; 10 luntov posebno mehko perjiče najf. vrsi K 20'—, 24"—, 30'—, 40 —, do k 52 —. — Gotove postelje i luhnja in 2 blazini v rudeiih blaz. od K 14 —, 16—, 18 —, 20—, do K 80 —. — pošiljatve pod 10 luntov franko le pri lin. mal perju Strogo 10'idna postrežbo zajamčena — A. Flclschl & sin, prej Ant, rielschi, razpošiljalec post. perja, Neuern št. 74 (Češko). Zamena ali vrnitev dovoljena, če se plača poštnina Raz-prodajalcem primeren popust. 2713 D 5—3 Izvirne tovarniške cene, reelno jamstvo. Za vse vrste od najcenejše do najfinejše precis. ure zlatnine in srebrnine itd. Novo izboljšana sist Koskopf-patent natančno idoča K 4 —. Zelczn. Roskopf K 5-—, izvirna prima-Roskopf K T—, s sekund. K 8'—, nikelnasta Roskopf z dvojnim plaščem K 6'50. 1't istne srebrne remontoir-ure za gospode, dame in dečke K 7-— stenske ure K 9 - iste z godbo, vsako uro en komad igrajoč K 12 50, budilke z bitjem K 8'—, z godbo K 10 —. Zamena lovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju izvozna trgovina Ivan Žiwny, Dunaj XV/6 MariahilfergUrtel 37. 2318 D 6-5 taepoSiljajo se le dobre, regulir. ure s dobro sapirajoi. pokrovi. Velik cenik saStonj. 378 D 20-20 Samo 6 dni! Iavre-New-York vosljo zanesljivo najhitrejši brsoparnlkl francoska prekomorska družba. Edina najkrajša črta čez izel, Pariz m Haure u Ameriko. Jjavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED, ŠMAllDA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". t Edino Izborno krepilno In okrep. sredstvo, porablj. od mnogih zdravnikov glasom sprič. v lasln. rodbinah z Izbornim učinkom Je Demoiogen krepllna In redilna moka, ako se hoče doseči prejšnjo debelost izredno dobro sredstvo. V šestih tednih 30 luntov konst. Z II najvišjimi odlikami, tudi .Orand l»rlx" odlikovan. Strogo reelno, prekosi dokaz, vsa druga redilna podob, sredstva. Vel. Izv. zavoj okolu 250 gr. le kron 2'50. — Razpošilja centrala: llalzar, Dunaj III, Hauptstrasae SO. Tudi v lekarnah In drogerijah zahtevaj izrecno Demotogen, vs drugo enako odločno zavrni. - V Ljubljani naprodaj v drogerij Anton Kana, Šelenburg. ulice. 1904 D (8) 14 kar. zlata ura sil Z'50 nadomesti vendar le moja pristna „14 karat" zlatopl. Goldin sistem Roskopf-patent-remont ura s sidro s priznalno plombo. Ta švicarska ura vzbuja splošno začudenje že radi zunanje oblike. Kolesje je masivno izbor, konstr. Švicar, izdelek in za dober tek jamčim pismeno 3 leta. I'a ura stane le gld. 2*50, 3 kom. gld 6'75 Ista s 3 masivnim zlat. plošč, goldin plaščem in z avtom, pokro* vom, zajamčeno v rubinih tekoča gld. 3-50, 3 kom gld. 9 75 Primerna zlatopl Ooldin dvojna verižica gld 150. Zamena dovoljena ali dt-nar nazaj. Ra(). Vsaki url je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Razpošilja le proti povzetju Josip Spiering Dunaj I. Postfj. 2 15. 1905 D 10-9 ^emensba trgovino edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovrstnih poljskih, ze-lenjadnih in cvetličnih semen, katera so zanesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago sveži venci in šopki s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1906 brezplačno na razpolago. 2614 D 10-2 Z odličnim spoštovanjem Alois Korsika v Ljubljani. Lepa t Krasna darila za raz. prilike kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgoveo v Ljubljani, Pre&ernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. Novi ceniki tudi po poitl brezplačno. 256 32—49 r Prešernovih ulicah štev. 3 v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12 ure dopoldne In od 3 do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4". ter pripisuje nevzdignjene ob-resll vsacega pol leta h kapitalu. Rentnl davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da hi ga zaračunila vlagateljem Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv, nega zaklada mestna občina liubl|anska z vsem -volim premoženjem In vso svo|o davčno močjo l)a j« varnost vlog popolna, svedočl zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča maloletnih otrok in va-rovancev. Denarne vloge se sprejemno tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11—to Posoiule se na zemljišča po 4«/4«/o n« leto. Z obrestm. vred pa plača vsak dolžnik toliko izposojenega kapital,. DoUnlku ]« ». prosto vo»o dano, ,»», dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.__ „Slava Mariji" ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v rKatol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod. 9MT Gramoza 1® za cesto imam okoli lOOOm" napraviti. Kdor ?eli tu delo prevzeti, naj se oglasi pri Janez Steblaj, Studenec-lg, h. št. 18. 99 D 3-1 ooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o o doz »log 30. nov. 1905: Preje: QradiJče 1, sedaj: Denarni Prom8t od M"- do I milijonov kron. Kongresni frg 2, I. 30. nov. 1905: žoz 50 milj. K. Lastna glavnica K 214.843*38. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- ■ ii m brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po [L L L sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po ^ It I« 100 K čistih 4 K 50 h na leto. St&Dje vlog 30. nov. 1905: K 11,173 979 02. Denarni promet od 1. Jan. do 30. nov. 1905:50,407.689-5*. Hranilne knjišice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilniine poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. novembra 1905. 2617 D 26-2 Dr. Ivan Susteršič, predsednik. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad I,|ubljano, josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik _ v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zborih niče v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice. Ivan Pollak, V tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik na Rudniku. O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ooooooocooooooooooooooooooooooooo o* PoveCuJe slast do jedi in teio telesa, odstranjuje kaielj, Izme-tavanje gnoja, nočno potenje. 2209 D 44—7 , Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci mnogoštevilni profesorji in zdravniki. £ Moehe Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Roche". F. Boffmami — La Roche & Co., Basel (Švica). Dobiva ue t zdravniškim receptom po 4 K steklenica.