Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplaian 15 (Id., za pol leta 8 grld., za četrt leta t «14., m j*d«* mesec 1 gld.10 kr. V administraciji projeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 ffld., za četrt leta 3 gld., ta jedeu neteč 1 ffld. V Ljubljani na dom pošiljan relja l gld. 20 kr. voč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in*erate) Tiprejema upravniStr > in ekepedlclja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. is^tev. 167. V Ljubljani, v četrtek 23. julija 1896. Letnilt XXIV. Shod v Št. llupertii. „Dolenjsko politično društvo" je minulo nedeljo popoludne v St. Rupertu priredilo shod, ki je bil prav mnogoštevilno obiskan. Prostor pred župniščem je bil lično okrašen z zastavami in zelenjem. Društveni predsednik, veleč. gosp. šentjernejski župnik Fettih otvori zborovanje s primernim nagovorom točno ob 7,4. uri. Prvi govornik, gospod državni in deželni posl. Fran P o v š e poroča o delovanju državnega zbora. Sklicevaje se na svoje lansko poročilo v Mokronogu, govornik obširneje pojasni davčno reformo. Skrajni čas je že bil, da se preosnujejo davki, bremena olajšajo nižjim stanovom ter ualože na močnejša ramena. Novi prihodniuski davek zadene le bogate kroge. S tem novim davkom pa hoče vlada na drugi strani znižati zemljiški, hišni in patentui davek, okroglo 3 milijone pa razdeliti na posamezne de žele. Na to ob kratkem pojasni volilno reformo in revizijo zemljiškega katastra. Po dolgih obravnavah se je vlada udala, da se za prihodnjih 15 let zemljiški davek zniža za S1/» milijona, ob jednem pa je finančna uprava pooblaščena, da sme vsled raznih uim in nesreč zemljiškega davka odpisati do 1J/, milijona. Istotako je 10 let davka prosta vsaka po trtni uši uničena parcela, ki se obnovi z novim nasadom. Govornik obrazloži zakon proti ponarejanju živil in zlorabi trgovine na obroke. Rešitve pa še čakajo velevažni načrti zakonov, kot: domovinski zakon, kmetijske zadruge in nova nagodba z Ogersko. — Popolnem opravičeno je, pravi govornik, da se avstrijski prispevek k skupnim stroškom zniža od 70 vsaj na 58 odstot., ogerski pa zviša od 80 na 42 odstot. Ako državni zbor tega ne doseže, bode zopet naša drž. polovica trpela škodo na korist Ogrom. Konečno omenja državne podpore deželi Kranjski povodom lanskega potresa ter prihodnjih volitev, po katerih bodo skoraj gotovo prišli v državni zbor mnogi radikaluejši življi ter prinesli v zbornico svežega zraka in duha. Koncem zanimivega govora je govorniku odmevalo živahno odobravanje, v dokaz, da so bili zboro-valci popolnem zadovoljni s poročilom. Drugi govornik, gosp. dr. Ig. Žitnik je govoril o kmečkih razmerah, pojasnil razne vzroke, vsled kateiih propada kmečki stan, ter navel najnujnejša sredstva, da se ohrani ta steber države. — Govornik odločno naglaš a, da se mora sedanji čas tudi priprost kmet več ali manj pečati s politiko to je, on mora vedeti, kaj drugi delajo ž njim. Ker kmet sam nima časa ali denarja, da bi redno čital časnike, zato se mu mora na shodih pojasnjevati njegov položaj. In to ne zaradi tega, da bi mu budili obupnost, zavist, jezo, upornost, kakor nameravajo rudeči socijalisti, temveč da našemu kmetu vzbujamo samozavest, da ga opozarjamo na razne napake in razvade, ob jednem pa s kmetom jednega duha in srca povzdigujemo glas do onih faktorjev, ki morejo in tudi morajo pomagati kmečkemu in sploh nižjemu ljudstvu, ako žele blagor države in dežele. Za to pa je zadnji čas, kmetom gre že voda v grlo. Govornik s številkami dokazuje, da od 1. 1868 groino propada kmetiški stan; to dokazujejo rastoči dolgovi, množeče se prisilne prodaje zemljišč in po-nekodi že nepopisna revščina. Pomoči vredni so sploh vsi delavski stanovi, pravi govornik, toda največji revež je kmet, on je podoben svetopisemskemu človeku, ki je pal med razbojnike. Bjdi mu usmiljen Samaritau vsakdo, kdor mu lwče iu more pomagati; sicer propade prva opora države, podlaga in korenina naroda slovenskega. Ce ta vsahne, kje je naš narod ? Narod še nismo mi duhovniki, advokatje, notarji, učitelji, uradniki ; n^rod naš živi večinoma pod slamnato streho ter strahom zre v bližnjo negotovo bodočnost. Ne pustimo, da se ga polastita obup in žalost, temveč olja tolažbe vlivajmo mu v njegove duševue rane; ne sramujmo se njegovih žuljev in podkovanih čevljev, saj smo vsi le njegovi sinovi. Vredni njegovi sinovi pa smo, če mu kažemo pot iz bed in nadlog do boljše prihodnjosti, do zagotovljenega obstanka na domači, na slovenski zemlji, katero oratar sedaj moči s solzami žalosti. Glejmo, da ne zabredemo v irske razmere, ter da zastavimo pot socialističnemu duhu, ki se širi od zunaj v deželo. To ni dolžnost le duhovnikov, temveč vseh domo- in rodoljubov, če jim ni rodoljubje le prazna fraza. Dolžnost pa je tudi vlade, da ne gleda malomarno na socijalno gibanje. Tudi njej kličemo: principiis malis obsta ! Govornik konečno našteva razna sredstva, s katerimi bi se pomoglo kmečkemu stanu, tako so: kmečki domovi, zadruge, zalaganje vojske brez židovskih in požidovljenih prekupcev, boljši dedni zakon, omejitev beraških ženitev, prememba poselskega reda, posojilnice, gospodarska naprednost v živinoreji, sadjereji in vinoreji, manjša bahatost pri dotah itd. Govornik konča med živahnim odobravanjem, da hoče po svoji vesti tudi v prihodnje po skromnih močeh delovati v blagor največjega reveža med delavci, to je, za kmeta brez ozira na polena od leve in desne. Kot zadnji govornik pojasni veleč. gosp. Ivan S o 1 n c e, misijonar v St. Pavlu v severni Ameriki, v jako zanimivem govoru razmere ameriških izseljencev. Govornik naglaša, da so Američani preskrbeli že marsikaterega Slovenca ob času bolezni, a doslej še niso pošiljali računov oskrbnih troškov domačim občinam. G. misijonar pravi, da je živel več časa med Irci, videl njih bedo in revščino. Irci neradi zapuščajo svoje domovje, a če so prisiljeni, jemljo saboj v tujino kos domače zemlje, katero poljubljajo pred odhodom. Tudi Slovenec ljubi svojo rodno zemljo in zapušča jo le v sili. Sedaj niso najboljše razmere v Ameriki za izseljence; naši ljudje naj so torej previdni, če pa že gredo v daljno Ameriko, naj se ogibljejo raznih domačih in tujih agentov, ki preže na raznih kolodvorih na izseljence, kakor izstradani pajki na muhe. Vsi narodi imajo že svoje agenture v Novem Jorku, le za Slovence se drugi ne zmenijo, ko brezvestni agentje. Tudi temu govoru je sledilo živahno odobravanje. Okoli 6. ure predsednik zaključi zborovanje s trikratnim slavaklicem na sv. očeta in presvetlega cesarja. Politični pregled. V L j ubij ¡.ni, 23. julija. Nova nemško - liberalna napredna stranka provzroča snovateljem že pred rojstvom neznosne preglavice. Liberalni vodje bi radi vide// da bi odobrili njihov nekoliko zakrpan program vsi avstrijski Nemci, ker le tedaj bi imela nova, v resnici pa stara stranka kaj veljave v parlamentu. 2i-dovsko-liberalnim korifejam je dobro znano, da v to svrho ne zadostujejo samo deški ali nižje-avstrijski Nemci, marveč da je treba iskati si zaveznikov na vsi črti od severa proti jugu in od vzhoda do za-pada naše Avstrije. Ideja je bila zares krasna in vodniki so si že predstavljali celo vrsto mož v poslanski zbornici, ki bodo neustrašeno trobili v njihov rog. Toda delali so račun brez oštirja. Štajersko razumništvo, ne priprosto ljudstvo, jim je pokazalo pot nazaj, od koder so prišli. „N. Fr. Presse" prinaša vse dni od znamenitega poraza članke proti štajerskim razumnikom, v katerih se v obilni meri huduje nad njihovim „nečuvenim" počenjanjem in z največjo žalostjo konštatuje, da so razcepljeni štajerski Nemci v pet strank in torej ni možno računati na kak vspeh. Ta trditev je vrlo resnična, toda akoravno razcepljeni, bili so vendar jedini v tem, da niso hoteli razpravljati o programu, ki ni ugoden za štajerska tla. Te jediuosti pa ni nikakor prezirati, tembolj, ker tudi kolovodje čutijo, da postane za-nje pogubonosna. Sedaj, ko so uvideli, da jim taka snubitev ne donaša nikakih koristij, bodo poskusili sami z snovanjem nove stranke. Toda prepričani naj bodo, da sama nova obleka ne bode privabila novih pristašev v njihov tabor, ako bodo uvideli, da v novi obleki tiče samo stare, znane osebe, potomci nemško-liberalne levice, ki se je prelevila v nemško napredno stranko. Uverjena naj bo, da ne bode vživala niti toliko veljave, kakor jo je imela poprej. Moravski namestnik baron Spens-liooden se je v obilni meri zameril ondotnim Cehom. Brnski in praški češki listi ostro napadajo namestnika radi njegovih ponemčevalnih idej in sovraštva nasproti Cehom. Očita se mu nadalje, da je pri volitvah v Gayi osebno posredoval za nemške kandidate in se potegoval za nemške in židovske trgovce, katerih se Cehi pri kupovanju popolno ogibajo. Kakor se vidi, bi se ga Cehi najraje iznebili še pred deželnozborskimi volitvami, ker dobro vedo, da jim bode tudi tukaj kolikor možno nasprotoval. Vspeh, kakoršni so dosegli Cehi v boju z grofom Thunom, daje moravskim Cehom pogum, da bodo vstrajali do zadnjega. Potovanje državnega fitiančnega ministra Kailay a po Bosni in Hercegovini zasledujejo posebno židovski žurnalisti s posebno pazljivostjo, dobro vedoč, da se v takih slučajih odpre pogostokrat kak vir za njihovo obrt. Minister je prehodil minule dni velike bogate pragozde ob bosniško srbski meji, kjer je našel skritih mnogo zakladov. To je židovskim špekulantom izvrsten migljej in že delajo proračune, kako bi se ti zakladi spravili na dunajski in budimpeštanski trg. Najbolj čudno pa je to, da nadzoruje minister samo gozdne kraje v okupiranih deželah. Ker bode našel tukaj zakopanih še mnogo zakladov, katerih pa domačini radi slabih komunikacijskih zvez ne morejo brez velikih stroškov spraviti na dan, bode zopet primerjal te dežele z onimi, po katerih se cedi mleko in med, in vendar se ne bode prepričal o ne preveselih razmerah ondotnega prebivalstva. Mesto po pragozdih, naj potuje minister po obljudenih krajih, opazuje poljedelstvo in živinorejo, obrt in trgovino, ter se poda v razne zavode, potem se bode prepričal, da vsi skriti milijoni ne> morejo pomagati ljudstvu iz žalostnih razmer, dokler se jim ne preskrbi najpotrebnejše. Črnogorski kne* se v zadnjem času mnogo trudi, da bi povzdignil svoje ljudstvo gmotno in duševno ter preobrazil deželico kolikor možno po vzgledu zunanjih severnih držav, katere je v minulih dneh obiskal. Le škoda, da se njegovi načrti večkrat izjalovijo, ker mu provzročajo velikanske ovire neugodne financijelne razmere, poleg tega pa tudi ljudstvo samo ne kaže nikakega posebnega veselja za preobrazbo. Knez namerava odpreti s prihodnjim šolskim letom celo vrsto novih Šol, posebno še obrtnih strokovnih učnih zavodov, in skrbeti za zdatno zboljšanje slabe komunikacijske zveze. Te misli niso napačne, toda gotovo ni, da bi bile izpe-Ijive v sedanjih razmerah. O sudunski ekspedicijl so v zadnjem času utihnila vsa poročila. Angleško • egiptske čete so se utaborile blizu Košeha in mirno opazujejo svoje nasprotnike, ki menda niti ne mislijo na boj, dokler jih pusti sovražnik pri miru, Toraj od nasprotniške strani se Angležem ni bati ničesar, pač pa jim preti sedaj drug sovražnik, namreč kolera. Minulo soboto je umrlo v taboru, koder je dosedaj kolera še prizanašala, šestnajst vojakov, vsled česar se je tabor moral premestiti proti jugu od Nila. Najnevarneje se kolera razširja mej Sudanci, ki imajo pred to boleznijo tudi največji strah. Po onih krajih, kjer je bolezen še prizanesla, se marljivo gradé železnice in pripravljajo vožne ceste. Potem se še le namerava večja akcija, ako namreč ostane še zadostno število vojakov. Cerkveni letopis. Vlaganje vogelnega kamna. Iz Vodic, 12. julija. Veselo praznuje vsaka iara god svojega pa-trona, dvakrat veselo pa smo obhajali preteklo nedeljo, dne 12. julija v Vodicah god farne patrone sv. Marjete. Ta dan je mil. gospod ljubljanski stolni prošt dr. Leonard K1 o f u t a r blagoslovil vogelni kamen za novo farno cerkev v Vodicah ob asisten-ciji 1? sosednjih in daljnih gg. duhovnikov in bo-goslovcev. Mej njimi mi je omeniti veleč. g. častnega kanonika in dekana Janeza Oblaka iz Kamnika in veleč. gosp. dekana in deželnega poslanca Tomaža Kajdiža iz Moravč, ki je bil 18 let tukaj za župnika in se še sedaj rad spominja priljubljenih mu Vodic. Izmej druzih udeležnikov slavnosti so se odlikovali: gosp. okrajni glavar iz Kamnika Gott-fried Friedrich, kot zastopnik deželnega predsednika okrajni komisar Haas ; direktor „kranjske stavbinske družbe" Rudolf Gobel in nadzorujoči arhitekt Franc Kaudela. Slavnost se je pričela s sv. mašo v mali leseni kapelici ob 9. uri. Po sv. maši se je zbrana duhovščina podala iz prenovljenega, pa še nedodelanega farovža v procesiji na cerkveni prostor, ki je bil bogato dekoriran z mlaji, zastavami in venci. Na sredi je bil postavljen šotor za govornika in duhovščino. V lepem govoru je veleč. gosp. kanonik in dekan Janez Oblak razložil pomen te slovesnosti in spodbujal farane, naj vstrajno pomagajo svojemu trudoljubnemu gosp. župniku sezidati cerkev v čast Božjo in slavo sv. Marjete. Na to je sledilo blago-slovljenje. Ginljivo je bilo videti, ko je mali deček, sinko gosp. arhitekta Kaudele, podal kelo premil. gospodu proštu in je ta mej pokanjem topičev in slovesnim zvonenjem in popevanjem psalmov, z roko zazidal vogelni kamen in s kladvom vanj zarisal križ na vsaki strani. Vzidal se je vogelni kamen v steno ravno za velikim oltarjem, 75 cm visoko od tal. Na njem je vsekan križ in dan vlaganja: 12. VII. 1896. V kamen sam smo vložili bakreno pušico s pergamentno spominsko listino, na kateri je napisanih ob kratkem nekaj za prihodnjost zanimivih podatkov. Zraven smo pridejali še te le slovenske časopise : „Slovenec", „Zgodnja Danica", „Glasnik", „Dom in Svet", „Domoljub", „Vrtec", „AngeljCek", „Kmetovalec", „Slov. Gospodar", „Primorski list", .Učiteljski Tovariš" ; jeden nemški list „Reichspost" in jeden laški: .Ricreazione"; razun tega tudi še sedaj veljavni denar po jednega za 1 vinar, za 2 vinarja, za 10 vinarjev, za 20 vinarjev 1 krono in 1 srebrn goldinar. Slovesnost se je vršila pri lepem vremenu v veselje vseh navzočih. Hvala Bogu ! Srčna hvala pa tudi vsem, ki so pripomogli, da se je slovesnost tako sijajno izvršila. Srčna hvala v prvi vrsti premil. g. stolnemu proštu dr. Leonardu Klofutarju. Hvala vi-sokočast. gosp. kanoniku in dekanu za lepe in spodbudne besede, ki so nam jih v pridigi polagali na srce; hvala gosp. okr. glavarju, da se je prijazno udeležil slovesnosti, kateri je on s svojo naklonjenostjo postavil že prej temeljni kamen ; hvala tudi g. stavbinskemu mojstru Luki Schranzu, ki je oskrbel vso olepšavo stavbinBkega prostora ; hvala sploh vsem sosednjim in daljnim gg. duhovnikom in drugim vdeležencem, ki so pripomogli, da se je slavnost zares sijajno vršila. Hvala vodstvu „Katoliške bukvarne," ki je darovalo puščico in pergament za spominsko listino. Jedna želja se je izražala v več napitnicah in te tudi jaz še nisem pozabil, čeprav je že jeden teden pretekel, želja namreč, da bi se obhajala čez jedno leto še lepša in veselejša slavnost posvečevanja nove cerkve! Ker se „kranjska stavbinska družba", ki je delo prevzela, trudi, da bi stavbo hitro in dobro izvršila, in res zidanje vrlo napreduje, upamo, da se ta želja vresniči. V to nam daj tudi Bog svojo pomoč! Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) m) C. kr. deželna vlada je poslala v pripisu nastopni na deželni odbor kranjski naslovljeni dopis : „Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je, rešuje tu-uradna poročila o zadevi nameravane pomožne akcije za prebivalstvo v Kropi z ukazom z dne 17. junija 1896, št. 22.896 naznanilo sledeče : Svet za obrtno - pospeševalne zadeve se je v svoji 11. seji izrekel proti dovolitvi podpore iz obrtno pospeševalnega zaklada v svrho uvedbe izdelovanja čevljarskega blaga v Kropi. Priporočil pa je dovolitev podpore v znesku 200 gld. v izobrazbo vajencev v izdelovanji kovanih verig. Z ozirom na razloge, s katerimi utemeljuje obrtno-pospeševalni svet te predloge, smatra trgovinsko ministerstvo, da v prvoimenovano svrho ni dovoliti podpore. Pač pa daje deželnemu odboru kranjskemu v izobrazbo vajencev v izdelovanji kovanih verig znesek 200 gld. s tem pogojem na razpolago, da dovoli isti v ravno ta namen jednak znesek. Prošnji „Prve zadruge za žrebljarsko obrt in druge izdelke iz železa v Kropi" za podporo trgovinsko ministerstvo ne more ugoditi z ozirom na načela glede uporabe obrtnopospeševalnega kredita. O tem se usojam slavni deželni zbor z ozirom na cenjena dopisa s to uljndno prošnjo obveščati, da isti semkaj naznani, če je voljan v svrho izobrazbe vajencev o kovanji verig napominani znesek dovoliti, da se nakaže jednak znesek iz državnih sredstev v roke slavnega deželnega odbora. nj Na prošnjo zborničnega predsedstva je naznanil gospod postajni načelnik južne železnice v Ljubljani, da se stavbeni materijal za po potresu porušene, prenovljene ali novo zgrajene stavbe prevaža po južni železnici po izjemni tarifi XVII. v smislu pogojev propisanih pod točkami 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8 z nastopnimi premembami: Olajšava se dovoli le dotičnim stavbenim gospodarjem samim in sicer na njih lastno prošnjo in mora dotični vlogi priloženo biti potrdilo ljubljanskega mestnega magistrata, iz katerega je razvidna kakovost in približna teža pošiljatev, ime in stanovališče prejemnika ter železniška postaja, od koder blago prihaja, in postaja, kamor je namenjeno. — To znižanje voz-nine dovoljuje se tudi za pošiljatve v kraje političnih okrajev ljubljanska okolica, Kranj in Kamnik in sicer na podlagi potrdil c. kr. okr. glavarstev v Ljubljani, Kranji in Kamniku, ki imajo obsezati prej omenjene podatke. Razveljavljenje poprej navedenega in uvedba ravno navedenega znižanja se bo v kratkem objavilo. o) V smislu zakona z dne 26. dec. 1893, poročalo se je o podelitvi dopustil za zidarski, tesarski in kamnoseški obrt, ki se raztegajo na dela na stavbah, kakor so v dotičnem kraju navadne, in sicer: 1. Na c. kr. deželno vlado, da naj se vsled rekurza Matija Pirmana iz Jarčjega vrha, občine Studenec v Krškem okraju, ki se je izkazal z najmanj 4letno praktičuo uporabo pri tesarskem obrtu, temu podeli tesarsko dopustilo za politični okraj Krški. 2. Na c. kr. okr. glavarstvo t Kranji, da naj se Janezu Spacapanu is Stare Loke podeli zidarsko dopustilo za občine Stara Loka in Škoija Loka. 3. O. kr. okr. glavarstvu v KoČevji, da naj se podeli Janezu Erčul-u iz Podpeči tesarsko dopustilo za sodnji okraj Velikolaški in zidarsko dopustilo Lovrencu Podlipec - u iz Kompolj za občine Kom-polje, Podgora, Videm, Velike Lašče, Sv. Gregor, Ribnica, Dolenja vas, Kočevje, Struge in Mala gora, potem Josipu Siirge-ju iz Kožarjev za sodni okraj Kočevski. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 23. julija. (Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Včeraj je mestni zbor končal dnevni red zadnje seje. Odbornik dr. Krisper je stavil predlog, naj se pri zidanju javnih stavb mestni odbor ozira na Križevniški mestni okraj, ki bo 8 preselitvijo sodišča veliko izgubil. Odbornik Gogola je predlagal, naj se ta predlog izroči šolskemu in stavbenemu odboru. Ta predlog je bil vsprejet, dasi je odbornik dr. Krisper govoril zato, naj se o predlogu takoj razpravlja. — Odbornik dr. Krisper je jako umestno predlagal, naj se razveljavi sklep mestnega zbora, vsled katerega se morajo tudi v trnovskem predmestji zidati vsaj jenonadstropne hiše. Ta predlog je večina odklonila. — Odbornik dr. vitez Bleivveis je stavil predlog glede trnovskega pristanišča, ki naj se nemudoma vredi in popravi, ker je sedaj z ozirom na mnoge stavbe oa&i velik promet. — Odbornik dr. Požar je stavil predloge glede ustanovitve prvega razreda višje dekliške šole. — Odbornik dr. vit. Bleivveiss je tožil, da deželni šolski svet ni naklonjen višji dekliški šoli. (Gimnazijska kapela v Kranja.) Kakor je že znano, zida se pri nas nora gimnazija. Stala bo na prekrasnem prostoru na severni strani mesta ob državni cesti v Celovec, nasproti Franc Jožefovemu drevoredu. Danes radostno naznanjamo cenjenim Slovenčevim bralcem, da dobi naša mladina z novo gimnazijo vred tudi posebno šolsko kapelo. Oddaljenost od glavne mestne cerkve, ali od rožnovenske cerkve, v kateri imamo do sedaj nedeljsko službo božjo, do nove gimnazije je znatna; ob slabem vremenu, ali na kak tržen dan, ko privro okoličani v mesto, bila bi zelo neprijetna pot za dijake iz cerkve v šolo. Zaradi tega in dalje tudi iz disciplinarnih in pedagogiških uzrokov je bilo umestno, da ne rečem kar naravnost potrebno, pri snovanju gimnazije misliti tudi na kapelo. Toda kako naj uresničimo lepo misel ? Tako smo se popraševali. Mestna občina nosi že tako občutno breme : kupila je prostor za gimnazijo, proračun za njo znaša 88.000 gl., vseh stroškov bo imela gotovo nad 100.000 gl. — Torej nismo mogli pričakovati, da mesto postavi na dnevni red tudi zidanje šolske kapele. Ali ker je sedaj najugodnejši čas in bi se pozneje vsa stvar inorda za zmerom pokopala, zato se nismo dali opla-šiti po raznih pomislekih iii zaprekah. — Potrkali smo pri znanih plemenitih dobrotnikih in pospeše-vateljih cerkvenih naprav, skušajoč jih uneti za nameravano podjetje. Nismo se varali. Ce tudi nam primanjkuje še visoke svote — samo za zidavo brez notranje oprave znaša proračun 8900 gl., vendar smo pogumno začeli, upajoč, da se nas spomnijo in nam pridejo na pomoč še drugi mladinoljubni dobrotniki. Mestno občino smo prosili, naj nam da potrebnega prostora. Ugodno nam je rešila prošnjo in c. kr. okrajno glavarstvo je dalo že dovoljenje za zidanje. Delo bo izvršila v renesančnem slogu kranjska stavbena družba, ki zida gimnazijo. Kje bo stala kapela in kako velika bo ? Nad telovadnico bo, ob levem prizidku gimnazije, torej spojena s poslopjem. Visoka bo kakor prvo in drugo nadstropje 9 m, dolga 20 m in široka 9 80 m. Imela bo tudi pevski kor, na kateri se bo prihajalo iz naravoslovne sobane v drugem nadstropju. Glavni uhod v kapelo bo vodil z dvorišča po kamenitih stop-njicah. Prostora bo za kakih 500 učencev. Vsa gimnazija se bo jako polepšala s kapelo. Levi, južni prizidek v enaki visokosti z vsem poslopjem bo mnogo impozantnejši nego bi bila pritlična telovadnica, in če se pokaže kedaj potreba, podaljšati še desni, severni prizidek, dobila bo stavba popolno simetrijo. Kako bomo mogli kapelo znotraj okrasiti, o tem če Bog d&, poročam pozneje, ker vse to je odvisno od naših prijateljev in dobrotnikov. Končno naj še omenjam, da nam je došel te dni prvi dar za kapelo izven Kranja od preč. prelata dr. Cebaška v Ljubljani. Bog mu plačaj 1 — Vivant sequentes! Dr. Perne. (li Vrhpolja pri Moravčah) 22. julija. Sedim pri pisalni mizi proti jugu obrnjen, kar naenkrat čujem topotanje bobnenju podobno, od vzhoda prihajajoče in v hipu za tem se poslopje zmaje in v zidu pioti zahodu zaškriplje. Zgodilo Re je ob 11. uri 4 minute dopoldan. 2e nekaj dni popred sem čul v šoli slično bobnenje, tako da so otro m a j s k a borz a. Dn6 23. julija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4», 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... NemSki dri. bankovci za 100 m.nem.drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 101 , 123 „ 101 „ 122 „ «9 . 976 , 363 , 119 , 58 „ U . 9 H 44 . 5 „ 65 kr. 70 , 90 . 20 . 50 „ 60 . - e 25 . 75 . 72'/,. 73 . 51 „ 45 „ 64 „ Dni 22. julija. 4« državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke. 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke .4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 * kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zera.-kred. banke 4 f> Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% . , , dolenjskih železnic 4% 144 gld. 50 kr. 157 25 190 — t 99 35 i 139 50 « 126 25 »♦ 109 r — rt 112 m — •» 99 R 35 n n 225 — 171 10 * 128 90 it 99 n 50 n Kreditne srečke. 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gid. Rudolfove srečke, 10 gid...... Salmove srečke. 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld. ..... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokai. železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. Trboveljska preraogarska družba. 70 gid. Papirnih rubljev 100...... 200 gld. 137 . 18 , 50 kr. . 22 50 . 69 50 „ 69 50 ., . 60 — . 22 — 156 50 . K 3405 — . 418 — . 103 50 . 61 _ . 81 — . 158 50 . . 1¿6 50 BTakap ln prodaja "JM5 riakovrstnih driavnlh papirjev, »račk, denarjev itd. j Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izireb&nj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na boril. Menjarnična delniška družba „M E R C U ffoliziilB it 10 Dunaj, Ririihilfirttraiii 74 B. éé JSJT Pojasnila TtXS. v - seli gospodarskih in finančnih (Warth, j potem o Kursnih vrednostih vseh ipekulauljtkih vrednostni j papirja« in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče vuoeega »urestovanj* pri pr.poini varnosti ay naloženih glavnic. 'VB