Postffleziia številka Di» !• Pcštsiaa plačana y gotavini. MKMt«HU •'.vjt W NARODNI DNE izhaja VBak aan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina:. V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO I« UPRAVNIBTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STE V 551. Rokopisi se n# vračajo. — Oglasi po tarif u Pisaaeuiin vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Kaču n pri poštnem ček. uradu štev. 18,638. 9 politični lojalnosti. N V isti številki, ko pripoveduje »Slovenski Narod«, kako bo zmanjšano *t*viiu opozicionalnih poslancev, ker bo cela vrsta Radičevih poslancev ob-^■jena, v isti številki povdarja »Slo-' oneki Naroda, da mora opozicija voditi lojalno borbo. In ne samo toi >*JSoveuski iNiirod< tudi zahteva, da opozicija odreče vsakemu impulzivnemu delu in da omeji svoje delovaje na kritiko vladnih zakonskih načrtov. Enako ne bi smela opozicija raeviti nobenih državno - pravnih \pcnsauj, temveč bi se morala omejiti agolj na debato o gospodarski in modalni zakonodaji. Nae veseli, da je končno tudi ^Slo-vt*u*ki išarod< moral priznati potrebo Jojulne borbe in to kapitulacijo mu štejemo v dobro. Ampak v ostalem za- \ racamo ves njegov članek, ker je poln zmot, neiskrenosti in naivnosti. Je »taro pravilo v politiki, da se ničetar ne stori zaradi lepih oči nasprotnika. ('e omili opozicija način svoje borbe, potem je jasno, da more to storiti le tedaj, če ve, da ji bo to v korist. Z drugimi besedami: Opozi-more omiliti borbo le, če so jo omilile vladne stranke. To tem boij, ker je opozicija že vsled tega, ker je vladni aparat proti njej, itak prisiljena, da vodi neprimerno lojalnejšo borbo od vladnih strank. Ali pa je mogoče govoriti o lojalni borbi vladnih strank tedaj, kadar se izvoljeni poslanci internirajo, kljub temu, da je sodišče odredilo njihovo izpustitev? Ali pa se moro govoriti o lojalni borbi vladnih strank, kadar se pridigajo lojalnost onim, ki niso volili nacionalni blok«? Ne in stokrat ne! ^nto gospodje: Če ste za lojalni boj, b‘daj z dobrim vzgledom naprejl Vi imate nioč, vam pripada iniciativa in vaše dolžnost je, da kot prvi popra-'‘de svoje grehe. Storite to, ali pa je za javnost vaša neodkritosrčnost do-kJueana. i’a tudi vaša naivnost, če mi->lite, (i^ na očitno neodkritosrčne l’e*edfi kaj dal! državno vprašanje treba i«lstuviti z dnevnega reda, je nadaljna zahteva 'Sloveritikega Naroda*. Pravilno in če ‘Slovenski Narod« spominja, smo mi to zahtevo Ze davno preje postavi-!*• lodu iti zahteva velja za oba dela ni samo dolžnost opozicije. Kdor nof-p državni »prav nih prepirov, Ui ne s,,t0 sam razgrinjati državnopravno Ta mora pustiti vsa sporna vprašal*« nedotaknjena in skušati iz-\ a jati samn program, na katerega lah-pristane tudi opozicija. Opustitev dr Javnopravnih vprašanj je mogoča le, ro M' \se stranko združijo za go t< v deknen program. I)g govorimo konkretno: samo koncentracijska Vladu nit n> doseči odložitev drigvjio ■ pravnih vprašanj. Ikidi k< nstatirano, da je samo g©. spoda okoli Slovenskega Nnroda* riftttoplin proti koncentracijski vladi, d« j;- ravno ta pospoda našla misel o koncentracijski vladi za smešno. In ta gospoda jo odklanja še danes 1 Pu / not>otdh idealnih ozirov, temveč ker d« bi bila koncentracijska vlada l'rw. njih. Pri goupndih okoli sSlov. Naroda- pa je tul važne|Jio ko v»»-drugo! Rastoča zahteva po sporazumu. Beograd, 24. februarja. Med radikali obstoji proti samostojnim demokratom močno nezaupanje, ki izvira odtod, ker hoče SDS preprečiti, da pride do potrebnega izmirjenja v državi. Položaj samostojnih demokratov je zelo nesiguren in težak. Oni žive samo od milosti Pasica, katerega skušajo izkoristiti v teh trenutkih, ko se ne more hitro in lahko najti načina, kako pomirili dva nasprotna politična tabora in uravnati državno politiko v splošno zadovoljivo smer. Skupina disidentov demokratske stranke, ki še niso mogli najti terena, na katerem bi pred očmi vlade in radikalov udejstvovali svoje delovanje, izgleda kot skupina zabredlih politikov. Dejstvo, da so demokrati izšli iz volitev pojačani in tako odvzeli SDS vsako možnost, da bi se SDS ponašala kot nositeljica demokratske ideje, je mnogo pripomoglo k temu, da je vph samostojnih demokratov zelo padei. Dandanes se jasno vidi, da more SDS životariti naprej le še s tem, da poostru-,ie spore med tremi narodi, Srbi, Hrvati in Slovenci. Vse bolj se čuje-jo glasovi po izmirenju teh dolgoletnih sporov in po spremembi situacije. Samostojni demokrati in njihovi listi pa skušajo s sleherno besedo, čeprav z osludno in nelepo, očrniti idejo miru in preprečiti vsak poskus konsolidacije razmer v državi. Nikdar ni bilo toliko slabo obiskanih 'm strogo tajnih konferenc vlade, kakor ravno v tej dobi. Vzrok temu je želja vseh pametnih politikov, tla se napetost v državi zmanjša in polagoma odstrani in se prične s pripravo tere-| na za konsolidacijo razmer. Nov volilni red dobimo. Beograd, 24. februarja. Deputacija 30 radikalov pod vodstvom poslanca Laloševica je posetila Pasica in izrazila prošnjo, da se Baranja v bodoče smatra kot en volilni srez. Pasic je povdaril, da bo skoraj izšel nov volilni zakon. PRED IZPUSTITVIJO DR. MAČKA IN TOVARIŠEV? Zagreb, 24. februarja- Sinoči so se razširile vesti, da bodo danes dr. Maček in njegovi tovariši izpuščeni na svobodo. Predavec je dobil poziv za zaslišanje pri sodnem stolu. Tudi zaslišanje Radiča in svedokov se bo naibrže vršilo že danes. Pred sejo opozicionalnega bloka. PRFDKONFKRENCE SE JE UDELEŽIL DR. MARINKOVIČ Beograd, 24. februarja. Včeraj ! zjutraj so dospeli v Beograd vsi za- j stopniki opozicionalnega bloka, ra- | zen dr. Korošca, ld je najavil svoj prihod za danes zjutraj. V Beogradu so že nahajajo dr. Polič, Pavle Radjč in dr. Hrasnica. Včeraj dopoldne se je vršila predkonferenca v predsed- i ništvu demokratskega kluba, kateri : sta prisostvovala tudi dr. Kosta Ku-manudi in Voja Marinkovič. Službe-na konferenca šefov opoz. bloka prične danes zjutraj, čim dospe dr. Korošec. Na predkonferenci so razpravljali o vesteh, ki so se razširile v zadnjih dneh o sklenitvi sporazuma in n stališču, ki bi g« zavzel blok v tem slučaju. PRITOŽBE RADIKALNIH POSLANČEV PROTI SDS. Beograd, 24. februarja. Dan za dnem prihajajo v Beograd novo izvoljeni radikalni poslanci. Večina njih prinaša težke obtožbe proti SDS radi preganjanj, ki jih vrše samostojni demokrati nad radikali. 0 tem obveščajo Pašiča, ki je očividno indisponiran. Poslanci zahtevajo od Pašiča, da prekine vse odnošaje s samostoj. demokrati. Vko se bodo razmere uredile, treba na vsak način računati s spremi mbo današnje vlade in politične situacije. ki za visi v glavnem od vedenja Zagreba. OKOLI PRODAJ i; TIPOGRAFIJE«. Beograd, 24. februarja. Včerajšnja i beograjska Reč« prinaša senzacionalne vesti o bivanju Dežmana (glavnega urednika Obzora«) in Schlegla (glavnega urednika Zagre-ber Tagblatta« \ Beogradu)- Kakor izgloda, akcija obeh ne bo uspela, ker zahtevata oba za tiskarno -Tipografija 30 milijonov. Nasprotno pa poročajo beograjske Novosti«, da je kupčija uspela. Ravnatelj Jugoslovanskega tiska Schlegel pa danes demantira vse vesti o kaki prodaji Jutar-njjega Lista-, Večeri«, Novosti« in Zagreber Tagblatta«. Tako si lahko razlagamo poročila Jutamjega Usta* s pristavkom Sa naročite strane«, s katerih vidita Zajednica in HRSS zastopano stališče radikalov. Samo*toj-i-i demokrati pa pravijo zopet, da list zastopa stališče blokašev. ČIČKRIN (»RK V VARŠAVO-\ aršava, 24. februarja. Kakor poročajo, bo prispel v Varšavo čičerin radi vzposlave dobrih diplomatskih odnošajev med obema državama. POGAJANJA Z MADŽARSKO. Beograd, 24. februarja. Včeraj popoldne sla se sestala šef naše in madžarske delegacije dr. Perič in NVodianer. Razpravljala sta o nadalj-iiom delu obeh delegacij. Sinoči se je »ršila interna konferenca naše delegacije, a danes ali jutri bosta pričeli delegaciji z delom. OkOLT NOVEGA TISKOVNEGA ZAKONA. Beograd, 24. februarja. Na ministrski konferenci, ki se je vršila sinoči poti predsedstvom Pašiča, so razpravljali o tiskovnem zakonu. Pregledali so že prvo polovico zakona, ki obsega obče odredbe, kvalifikacijo glavnega urednika, odgovornost *i-ska, o cenzuri in o politični zaplembi. Po konferenci so bili ministri zelo rezervirani. Srskič je izjavil, da bo pojutrišnjem dal novinarjem obširen ekspoze. OMSFDNO STANJE NA BOI/rAR- SKE.M. še ena druga pol je, da se likvidirajo držama vprašanja. To je pot bratskega sporazuma. Treba samo ustvariti sporazum, ki ga hoče večina Srbov, Hrvatov in Slovencev in našo državo bodo takoj zanimala satno gospodarska in socialna vprašanja. Todu kdo je tisti, ki jo proti misli bratskega sporazuma? Ravno gospodje okoli Slovenskega Naroda« so na to svoje nasprotstvo celo ponoanil In sh beneda o večini! >Slovonsl«i N n rod hoče, da opozicija opusti vsako konhpiriranjo proti vladni višini. Moramo priznati, da ne razumemo, kako si misli --Slovenski Narod« kon-spiriranje proti yt>(Mni, Zakaj večina je bi ali pii jo ni. Vsako konspiriranje pa jo nomogoče. V danem slučaju je stvar taka, da ima vlada vefi. mandatov, sa mo širši opozicionalni blok po okoli 100.000 glasov več ko vse vladne stranke! Kdo torej sme govoriti o večini v narodu! Zakaj Slovenski Narod’ lojalno tega dejstva ne prizna! Lojalnost v politični borbi je potrebna in mi jo zagovarjamo. Toda lojalnost mora biti obojestranska, ker saruti ona stranka je ne more izvrševati niti prt najboljši volji. Zato smo govorili dosledno za skupnost v političnem boju, zato smo govorili proti bojkotu in nasilnostim in zato smo bili za politiko srednje poti. • Pa ravno tisti, ki bi hoteli dane* slepomišiti z oznanjanjem« lojalno borbo.ravno tisti so bili proti nam! >?i zato od skupVine odvisno, če postane borba lojalna, temveč od vladnih strank. Te Lmajo tu prvo besedo, kakor so imeli nrvo in zadnjo besedo v nelojalnem ooju. • Beograd, 24. februarja. Po poslednjih vesteh iz Sofije izgleda, da namerava Cankova vlada proglasiti obsedno stanje v vseh onih krajih, ki j mejijo na našo dnžavo. j ■"»* 1 ——ai—mmi—I nun ,tJ- FRANCOSKI l>0Ui0Vl AMERIKI. Pariz, 23. februarja. Newyork He-rald« poroč-a iz Washin^tona: Da ^e vnese jasnost v vprašanje francoskih dolgov Ameriki in da se razčistijo vesti o novem posojilu ameriških hun kirjev Franciji, je sklical senat javno anketo, na kateri se naj obravnavo lo vprašanje. Namen ankete je, da s«* dobi gotovo mnenje o oportunosti novih posojil Franciji. Po raznih poročilih so se ameriški bankirji že poga jali s francoskimi finančniki glede novega posojila in se tudi že obvezali, da to posojilo dovolijo. O teh pogajanjih pa ameriška vlada ni bila obveščena. Ni sicer nobenega zakona, ki bi določeval, pod kakimi pogoji smejo zasebniki dovoliti posojila v i tujino, toda običaj je, da pmi zaključkom p(>sojil bankirji konferirajo i z vlado, Vsled tega običaja je tuefi sklicana anketa senata. TATARSKA VEST. Dunaj, 24. februarja. Tukajšnji ifc-vostitelji londonskih listov so prejeli vesti, ki so bile razširjene v Londonu, da jo Bolgarska napovedala Jugoslaviji vojno. t*r. H. Tuma: Vprašanje vojne odškodnine_za Primorce. Dr. Otokar itibaf v st. 84. od 12. t. m. -Slovenskega Naroda1? z vso pravico odklanja -d sei>e očilanje, da ue bi bil sto-i ti po svoji dolžnosti kot delegat države slfcS pri pogajanju z Italijo vsega, kar i>i bilo v njegovi moči, da bi med Italijo m Jugoslavijo giede odškodovanja lastnih državljanov SHS prišlo do ustrezne-■«« dogovora. Z vso pravico trdi, da je skrij vsake n» podlagi mirovnih pogodb nastale država odškodovati svoje lastne državljana. Netočen in pieojsek pa je le izraz, da je to le ikri) vsake države, marveč moralo bi se reči, da je na podlagi mirovnih pogodb in iz stališča evidentnih nagibov pravičnosti in narodne solidarnosti dolžnost vsake države odškodovati svoje državljane po meri. kakor je bila ustanovljena v mirovni pogodbi. Po St. German--ki pogodbi ima v smislu čl. 178 priloga I. odst. fl država SHS pravico zahtevati »d Avstrijo in nje zaveznikov plačilo vse Jkode, katero ao utrpeli nje državljani na lastnini vsled vojnih dogodkov, kjerkoli naj si bo ležeča ta lastnina. Tolmačenje jasnega določila mirovne pogodbe ne dopušča nobenega dvoma: škoda vsacega državljana SHS, ali Srb ali Hrvat ali Slownec, ki je trpel vsled sovražnosti ali vojnih dejanj škodo na osebi ali lastnini, naj si bo kjerkoli ležeča, mora biti popravljena. Ni nobenega dvoma, da se oškodovane države ne smejo polastiti odškodnine, katera je bila od obvezanih držav plačana pod naslovom odškodnine, namenjene državljanom na korist lastne državne uprave. Vojna odškodnina, katero ima država SHS zahtevati, se izračuni na podlagi vse dejanske škode, katero so nje državljani utrpeli na celem ozemlju države SHS in ne le v Srbiji in Črni gori. Kako so sploh mogli zastopniki držav-jjanov SHS v državnem zboru skleniti le zakon glede odškodnine, ki velja le /a Srbijo in Crno goro, je naravnost nerazumljivo. Zastopniki slovenski in hrvat->ki niso izpolnjevali svoje dolžnosti, zastopniki ozemlja predvojne Srbije pa so se težko moralno zagrešili proti čustvu pravice in narodne, solidarnosti, da prihajajo edinole sorojakom pravico do vojne odškodnine. Italija, kakor je bila vedno v zgodovini polna visokodonečih fraz, je še pred končano vojno z odlokom od 8. junija ■1918 ter Še pred odobritvijo mirovne pogodbo r. zakonom od 24. marca 1919, .1. 426 obečala polno odškodnino vsem svojim državijauom. V motivih tega zakona se proglaša: *Je dolžnost države, da iz nagibov pravičnosti, narodne solidarnosti in političnega uvidevanja ^odškoduje vse svoje državljane za vso škodo, ki je bila povzročena neposredno po vojni. < Cleu I. zakona od 24. maja 1919 določa: »V svrho, da se vzpostavi narodno bogastvo in produktivno m ožji ost krajev oškodovanih neposredno vsled vojne, se priznava polna odškodnina vsem državljanom.« Enako visokodoneče je [talija priznala v smislu Čl.*70. in 71. St. Germanske mirovne pogodbe državljanstvo vsem onim, ki so bili pristojni v Beneško Julijo še pred vojno ali pa, ki hi vsled opcije dobili državljanstvo, ter je izrecno določila, da dejstvenost zakona nastopi s polnim pravom enako za bivše italijanske državljane po namenu St. Germanske pogodbe. Po tem zakonu bi italijanska uprava smela krčiti v smislu' čl. 70. in 71. pravic« državljanstva iz posebnih vzrokov le onim, ki so bili pristojni v Beneško Julijo že pred vojno, a ne tam rojeni, ter bi jim morala priznati odškodnino enako, kakor vsem ostalim italijanskim državljanom izpred vojne. Mo, plemenita Italija, je skoro po tem zakonu pozabila svoje plemenite obljube ter je proti jasnemu določilu lastnih zagonov odredbeiiim poiom odrekla pravico do vojne odškodnine, vsem onim, ki niso postali s trenutkom mirovne po-gouue St. uermanske ipso jure iiaiijun-»ui ctrzavTjani. Vsa priglašena škoda optantov je oosežeua v svoti, katero je tivii-ua plaeaii biv»a Avstrija in nje zavezniki. Italija ima pravico inkasirati dotič-no odškodnino, priznala je z zakonom pravico, da so odškodnine deležni tudi vsi novi državljani, odredbenim potom pa jim je to pravico zaplenila, Res je, da je luilija giede onih optantov, ki so italijan&ke narodnosti, to opcijo takoj priznala in vojno odškodnino dejanski že nakazala, optantje slovenske narodnosti, oe so bili še tako oškodovani in so vsled družinskih ali gospodarskih razmer vezam na italijanski teritorij, pa kljub jasnim določilom St. Germanske pogodbe in zakona od 30. decembra 1920,' št. 1890 ničesar ne dobe. Italija je ostala le toliko plemenita in velikodušna, da bi raznim optantom zaupnim potom priznavala državljanstvo, ako bi se odpovedali zahtevi po vojni odškodnini. Ko bi se privatna oseba obnašala tali* , reklo bi se ji lahko, da je snedla miško besedo. Ako pa se je Italija vsaj bombastično pred Evropo proglasila za velikodušno, pa se ne more kaj takega niti očitati državi SIIS. Z zakonouj o izplačevanju vojne škode od 29. novembra 1922, priznala je vojno odškodnino le državljanom predvojne kraljevine Srbije in Črne gore, izplača pa se priznana vojna odškodnina tako, da dobe tudi ti državljani obveznice, za vsako predvojno krono celili 14 para odškodnine. Res izdatna pomoč. Dočim Si Germanska pogodba jasno govori, da se morajo odškodovati vsi državljani, za vso škodo na lastnini, kjer koli si bodi povzročena po vojni, je državni zbor v Beogradu omejil pravico do vojne odškodnine le na bivše državljane predvojne Srbije in Orne gore. Vsi državljani Jugoslavije so po tem zakonu obvezani enako plačevati davke. Iz teh davkov naj se obnovi gospodarstvo cele države SHS in gotovo je, da bivši deli A vstro-Ogrske absolutno plačujejo na davkih mnogo več, nego obubožana bivša kraljevina Srbija in Črna gora na korist cele države. Ako ima država SHS po St. Germanski pogodbi pravico dobiti vso vojno škodo ua lastnini svojih državljanov, ako vsi državljani SHS prispevajo s svojimi davki za vzpostavitev gospodarstva države SHS, potem je ne-dvojno, da je z zakonom od dne 29. novembra 1922 o vojni odškodnini žaljeno čustvo najelementarnejše pravice in solidarnosti državljanov SHS. In gre menda le za okoli 100 milijonov dinarjev! Kos je, da g delegata dr. Otokarja Ri-bar-a ne zadene nobena odgovornost zato, da je neopravičeno vsako očitanje proti njemu, zato pa tembolj upravičeno očitanje onim ljudem, ki so imeli in imajo dolžnost zastopati pravice državljanov proti državi in vršiti dolžnosti države proti lastnim državljanom. Koliko Primorcev se je izgnalo, koliko jih je pribežalo iz opustošenih krajev : bivše njih ožje domovine, kjer so pustili svoje mrtvece, kjer so pustili razrušene ; svoje domove, pod okrilje nove domovine, polni vere in zaupanja, pa se danes potikajo kot berači po njej in Čakajo milosti. In morda so ravno ti novi državljani SHS najbolj pokorni novi državi in nje vladam! Novi režim se hoče lotiti resno koristnega dela. Mislim, da bo dolžnost tega, toliko obečajočega državnega zbora in tako mogočne vlade, da obrite vsaj nekoliko skrbi na pomoč pomoči potrebnih po vojni oškodovanih državljanov. Program francoske levice. le potoni medsebojnih koncesij. 'Toda taka poiHika je potrebna, 6e se hoče obvarovati civilizacijo pred polomom. U lede Alzacije - Lotaringije je vedno poudarjal, da morata pripadati obe provinci Franciji. Va pa »e to doseže, sta bili uve metodi, .uetouo sovraStva in sile so zahtevali ljudje, ki so klečali pred vestfalskim in utreiitskim mirom, ki pa se za moderno narodno gospodarstvo niso brigali. Druga metoda pa se je ozirala na gospodarske odvisnosti sedanjosti. Metoda sile je mogla povrniti izgubljeni provinci, toda cena je bila previsoka. Smatral sem za važnejše, da se Franciju razširi po afriških kolonijah, nego da se cela stoletja porabi za prepire na kontinentu. Bil je prepričan, da na mednarodnih nasi-ijin zgrajena stavba nemške države ne more trajno obstati. Oškodovani narodi bi morali priti do svoje pravice. Ko pa je vojna izbruhnila, tedaj je bila dolžnost vodilnih politikov, da obvladajo javno mnenje in ga oo-varujejo pred šovinističnim hujskaštvom. Samo tako je uilo mogoče doseči hiter mir. Toda še po vojni ni prestala hujskaška politika. Vladajoči niso niti poizkusili s sporazumno pouuko do premaganih. In vendar bi bila samo taka politika koristen zaključek vojaške drame. Poudarjalo se je sicer dostikrat, da ue more trajati vojna tudi po zaključku mira in da ni mogoče • ničesar trajnega zgraditi na sovraštva, toda nikdar se ni upalo teh misli uresničiti. Nasprotno se je vodila politika, katere ni mogoče niti spoštovati, ker ji je manjkala vsaka določena smer. Tudi napram Rusiji niso bili prejšnji mogotci srečnejši. Ko ni bila več caristična, so pretrgali vse vezi. Pozabilo se je, da je zgodovinska naloga Rusije, da zadrži Azijo. Vse prmke, da bi postala Rusija zopet zaveznik Kvrope so bile zavrnjene. S tem je bil pospešen razkol med zapadom in vzhodom. Skoraj je izgleoalo, kakor da so imeli vladajoči namen Francijo izolirati in da niso imeli niti namena, da bi se tesno zvezali z Anglijo. In vendar je bila ozka zveza z Anglijo, pa tudi z drugimi narodi bolj potrebna kakor kdajkoli. Politika bi tako prišla zopet na veliki pot bodočnosti, ki ga je nastopila leta 1914. Mnogo časa, neizmerno veliko takta, potrpežljivosti in prilagodljivega dela bo treba, da se izbriše sledove frivolne politike, ki je slonela na bahavosti, izzivanju in veselju na neumnih pustolovščinah, kakor je to dokazili renski separatizem. Toda pretirani nacionalizem ni vnesel nereda samo v politiko, temveč tudi v finance. Zgodovina vseh časov dokazuje, da so vojaške zmagovalce pokopale finance. Zgodovina postavlja danes pretirani nacionalizem pred sodišče. Noče govoriti na široko o vojnih Škandalih, toda konatatirauo bodi, da bi so moglo marsikaj preprečiti, če r.e bi necu-■ orni politiki naložili na dižavo pole<>, vo.1-n h izdalkov še breme medravezniških dolgov. Za obnovitev Francije je država že izdala 57 milijard frankov in nadaljnjih 25 milijard je še potrebnih. Davčna moč dežele pa je izčrpana in majhni oškodovanci niso prejeli še nobene odškodnine. Niti tega se ue ve, koliko bo Francija in Nemčija pjcajtla in če ne bo morala to izročiti upnikom Fra*»ij« Vseeno pa se ni treba ustrašiti notranjega finančnega položaja Francije. Tudi valovanje frankovega tečaja ni vzrok za strah. Te je usoda vseh dežel, ki še nimajo urejeaill li-nanc. Toda francoski proračun se bliža ravn« vesju in treba je skrbeti samo za to, da bo«* davki pravično razdeljeni. Bega kapitala ai mogoče omejiti, dokler ne obstoje toaade^ai mednarodni dogovori. Narod sme ohJraaiti svoje zaupanje, če nauči svoje zastopnike, ia razumejo svojo dolžnost in se varujejo pred demagogijo. Premoženjskega davka pa oe priporoča, ker je združen s prevelikimi f*žk«-čami. Vse te nade pa ne morejo biti urejteiiea«. če bi izgubila Francija svobodo gibaaja i« postala tributamo obvezna tujini. Neoprostljivo je, da ni Francija zvezala svojih vibracijskih zahtev z medzavezniškimi vojaimi dolgovi. Danes presegajo dolgovi zahtev« Skrajno krivično bi bilo, če bi morala Fr»»-cija več plačati, kakor bi pa prejela. Zavezniki morajo spoznati, da Francija oe »or« plačati vsega, kar dolguje. Pred Jaso* i« pisal nek praški list: >Evropa je prišla pred vrata jetnišnice za dolžnike in na tej trdnjavi vihrajo anglosaške zastave.« Preveč cenim plitičen čut tega velikega plemena, da bi se dal prepričati, da se hoče to prorokovanj« uresničiti. Žalostno pa je, da smemo to samo upati. To stanje pomeni uničujočo obsodbo onih, ki so vedno trdili, da imajo monopol na patriotizem in ki so v resnici privedli Francijo pred vrata vazalstva. Vlada levice ima sedaj nalogo, da vse ostrašljive napake popravi. Vsi odkritosrčni republikanci so brezpogojno za načelnikom vlade, čegar volja, plemenitost in sposobnosti so uspele, da se je evropsko ozračje zjasnilo, ker je bila pregnana strahotna prikaze« vojne. Treba videti položaj tak, kakršen je. Bedna posledica vojne sta korupcija in brez-moralnost. Ta dva greha; ki sta bila pred desetimi leli skoraj nepoznana, obvladujeta javno življenje. Da zavlada zopet red. i« predvsem potrebna reorganizacija državne uprave. Državni uradniki se morajo zavedati, da bodo njih prestopki kaznovani, njih zasluge pa nagrajene. Treba dalje organizirali voljo naroda do varčevanja. Reakcija skuša razširiti mnenje, ko da bi socialen red vsled boljševiškega strahu ogrožen. Naredila je mnogo hrupa za mah« revolucionarno agitacijo, ki sicer obstoji, katero pomen pa se ue sme pretiravati. Ta agitacija bi postala resno nevarna šele tedaj, če bi se kapitalizem neločljivo zveza I s periodičnimi vojnami. Velika stranka, ki skrbi za demokracijo, mora tudi gledati, da obvelja suverena volja ljudstva. Oua je dolžna, da si pribori brezpogojno sodelovanje vseli. Mora imeti pogum, da pove resnico in da so njena dejanja v skladu z besedami. Javno mnenje treba prosvetiti. Vedno znova je treba ponavljati, da se more odpraviti sedanje zlo samo na ta način, da se »velike apetite« pobije In uresničuje nacionalno sodelovanje vseh. kar je predpogoj evropske solidarnosti. „0vako ne može da ide, tako!" Na velikem banketu radikalne stranke je imel Caillaux, katerega splošno označujejo kot bodočega voditelja Francije, velik govor, ki je izzval burno odobravanje vseh navzočih in kateremu posveča ves francoski, pa tudi ingleški tisk največjo pozornost. In po pravici! Zakaj v Calllaux-ovem govoru je ostro poudarjeno vse, kar loči Herriotovo vlado od Poincarčjeve. Smatramo zato zn potrebno, uh seznanimo z glavnimi mislimi Calllaux-ovega govora tudi nafie bralce. Uvodoma se je Anilinu* spominjal svoje obsodbe. N'egov edin Jutar njega lista< je napravila v vsej jugoslovenski politični javnosti senzacijo. Silno se ugiba, kdo da jo ta »naročita st ra na <. Splošno se misli, do mora biti informant za te vesti eden od aktivnih brvatskth ministrov. 0e je vest ? Jutamjega Usta« v vsakem oziru točna, ni mogoče dane« konstatlra-ti. Gotovo pa je, d« je nad vse značilna. Politične vesti- Kvaliteta vladne retine. Ugledna revija »Nova Evropa« piše o skupščinskih vplitvah med drugim tudi sledeče: Kar se tiče vobče valitev r Južni Srbiji, bile so — glasom poročila našega sodelavca, ki se je o vsem prepričal na licu mesta — »sprovedene« tako-le: Volilni kraji »e tam dele nu dvoje: na kraje, kjer ni niti enega pismenega človeka, in na Utaje, kjer so pismeni čuvarji skrinjic in so ludi pismeni volilei. Nu onih prvih krajih j« predsednik volilnega odbora (navadno •Ud učitelj ‘20 let) prejel, preden se je poda! na volišče, že gotovi zapisnik o rezultatu glasovanja, opremljen z občinskim pečatom, »a katerem je bilo samo še potrebno podpisati kakega nepismenega iuvurja skrinjice, a ko je slučajno smel priti. Deset dni pred S. lebruarjem je policija točno vedela, koliko volilcev bodo dali ti kraji in kakšnih. Pismeni čuvarji skrinjic sploh niso smeli priti na volišče, ako so pripadali opoziciji, ker so jih kontračetniki in žaudarji enostavno držali iuiernirane. Toda oni so vilic temu glasovali, to je njihova imena so redno zapisana v zapisnik, a kroglice »o biie vržene v policijsko skrinjico, tako da so pri takem prepisovanju volilnih imenikov v zapisnike »glasovali« večkrat i oni, ki so umrli (a še niso izbrisani iz volilnih imenikov) i odsotni, 'ii preusedrn.,1 — »patrioti« res ne vedo, na »jinov zločin (falzificiranje zapisnikov) ne zastara v 30 letih in da morejo občutiti posledice zakona še v letu 1955, ako jih ne občutijo taaoj ali ko pride do oblasti vlada, ki spoštuje zakone ... 0 terorju v Makedoniji in v Južni Srbiji je težko govoriti brez primesi korupcije, to je, v teh krajih dostikrat ni mogoče razlikovati, kje prestane bako,š in kje prične teror. 0 pravem terorju se more govoriti poglavitno v Hrvatski in v Voj-v odi ni, a tu so gospodje kompetentni in nekompetentni ministri in viceministri v resnici mogli sebi prihraniti trud in udium, kar se jim, kakor vidijo, ni izplačalo. — Tako »Nova Evropa«, ki je resen časopis ter ne postavlja Irunev lahkomiselno. Ugotavlja še dalje, da bi bila opozicija, ki je na volitvah izkazala faktično večino, to večino tudi formalno dosegla, ako bi bila nastopila z eno listo. »Ci-lamo, da ie opozicionalni klub sklenil, da nastopi v skupščini kot en klub in da se temu klubu pridruži tudi zemljoradnička stranka. Kasno ali vendar. Vsaj nekaj! Ako ta režim ostane leto dni, more še priti tudi do skupne opozicionalne liste pri prihodnjih volitvah..!; ~ Na »preganjane radikale« so izdali radikalni disidenti proglas, v katerem ostro nastopajo proti taktiki radik. vrhovne uprave in pozivajo vse nosilce in kandidate odvrženi., ali izključenih radikalnih list na skupen sestanek, ki se vrši na stanovanju inž. Pere Jovanoviča-Komite. Onim radikalom, ki nastopajo skupno s federalisti in ki delujejo skupno s protivniki radikalne stranke na spremembi Vidovdanske ustave brez njene uvedbe v življenje, je dostop na sestanek prepovedan. Proglas so podpisali bivši poslanci: Nikodije Miletič, ivnlan Nedeljkovič, Ceda Koatič, Pera Jovanovič-Koraita in bivši mi-, uister Jovan Gi. Jovanovič. r- Pet tisoč volilcev sc pritožuje. Opozicionalne stranke v mibotiškein okraju so se- stavile tožbo proti volilnim nerednoatim, ki so se vršile v tem okrapu To tožbo so stranke predložile vonlcem v podpis in je dosedaj ii) 5000 volilcev podpisalo tožbo. = Razkol med češkoslovaškimi komunisti. Vodstvo češkoslovaške komunistične stranke i je hotelo svoje zadnje neuspehe naprtiti na | njemu neljube desničarje. Izjavilo je zato, j da je neuspehov kriva samo nedisciplimra- | uost nekaterih poslancev, kr da nočejo lepo ; sledili poveljem iz Moskve, kakor bi glasom ! znanih ‘21 moskovskih točk morali. Poslanec 1 Babnik je bil celo izključen iz stranke. Ker | pa je bil poslanec Bubnik eden najbolj delavnih agitatorjev stranke, je povzročila njegova izključitev velik odpor in med desnico in levico je nastal popolen razkol. Zlasti se je to opazilo v Brnu, kjer so se desničarji polastili strankinega glasila. Daljna posledica izključitve posl. Bubnika je bila, da je izstopil iz stranke tudi posl. Warmbrunn. Pri tej priliki je pismeno obrazložil svoj korak. Dejal je, ua vlada v stranki popolen nered. 21 moskovskih točk služi vodstvu stranke samo v to, da terorizira vso stranko. Godile so se dalje grde sleparije. Končno pravi posl. Warmbrunn, da je v stranki vse polno policijskih »špicelnov« in da je znala policija za vsak korak stranke. Govori se, da bo še 6 drugih poslancev izstopilo in da se bo tako število komunističnih poslancev znižalo od z8 na 16. Razkol čeških komunistov bo torej tudi pričetek njihovega konca. Drobne vesti. Nemške koncesije v Anatoliji. Po vesteh lista »Rotterdamsche Courant«, so prejele nemške družbe od Turčije znatne koncesije. Tako bo ena družba, pri kateri je udeležena tudi »Deutsche Bank :, eksploatirala velike bakrene rudnike Argano-Maden. Druga druž-j ba pa bo zgradila železnico v Diabekr. ; Celo zalogo bomb so odkrili na nekem 1 posestvu v Paswastu v Estoniji. Bombe so j bile ruskega izvora. Prizadevanja Farinaccija, glavnega tajnika ! fašistov, da bi likvidiral razne disidentske skupine, so rodila prve pozitivne rezultate. Tako sta vstopila disidenta Barbiellini in Edoardo Torre zopet v oficielno fašistovsko stranko. Na kongresu holandske delavske stranke je bilo konstatirano, da se je število članov zmanjšalo za 3000. Mesto popularnega Troel-stra je bil izvoljen za predsednika stranke inženir Albarda. Beg kapitala je tudi na Holandskem. Finančni minister je v zbornici ugotovil, da je v preteklem letu 582 davkoplačevalcev odšlo s 79 milijoni holandskih goldinarjev v tujino. Švicarske železnice so imele lota 1924. 144.2 milijonov šv. frankov dohodkov in 127.5 milijonov izdatkov. Prebitek znaša torej 16.7 milijonov švic. frankov. Rumunska vlada je sklenila, da izda z ozirom na konflikt z Nemčijo posebno zeleno knjigo. Bolezen princa Gjorgja se je nalalmo zboljšala. Temperatura pa še ni padla. . Velikanski štrajk je izbruhnil na Uralu, fttrajka okoli 100.060 delavcev. Vsi člani ta-»nosnjega sovjeta so bili aretirani. - Kakor so govori, je bilo devet od njih brez sodbe ustreljenih. Belgijska vlada poda demisijo, ker so nastale v njej nasprotna mnenja glede ženske volilne pravice. Tudi na Poljskem je prišlo do razkola v komunistični stranki. Zmerni komunisti so nastopili proti terorju ekstremistov. Beloruski komunisti pa so izstopili iz poljske komunistične stranke vsled nacionalnih sporov. Dnevne vesti. — Žilica jim vendar ne da miru in tako : se je včerajšnji »Slovenski Narod« zopet en- \ krat spomni! na dr. Ravniharja. Za občinske j volitve v Ljubljani malo reklame res ne bo \ škodovalo. ! — »Polemika naj zavzame kulturne obli- | ke,« pravi »Slovenski Narod«. Papir je v j resnici potrpežljiv in prenesel bi tudi to, če bi j »Slovenski Narod« zapisal, da naj bo pole- ' mika tako kulturna, kakor je njegova. Potem j bi bili vsaj listi polni bojkotnih notic, očitkov " o »lopovskih žumalistih«, »Iškariota« in j sličnem, kar si je »Slovenski Narod« v tako . obilini meri privoščil med in po volilnem bo- ; ju. Gospodje, postanite sami vsaj malce j kulturni in potem šele govorite drugim o j potrebi kulture. j — Značilno. Te dni so priobčili vladni i listi članek angleških »Times« o naših volit- i vah. Ker je bil prevod povsodi dobesedno ! enak, je jasno, da so dobili članek od na- j šega dopisnega urada pri zunanjem ministr- j stvu. Prevod pa ni bil vseskozi točen in i zlasti eno stvar bi omenili. Dočim naziva j člankar »Timesov« našo državo redno le kot j Jugoslavijo, je v prevodu Jugoslavija redno j kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. »In- j tegralno jugoslovenstvo« torej na gotovih j mestih ni posebno v čislih. — Ob slabem vremenu se zlasti neprijetno občuti nevljudnost in brezobzirnost ne- ; katerih ljudi. Tako je že skoraj udomačen običaj, da se ustavi na hodniku družba prijateljev ali prijateljic in da se ji mora vsak pasant umakniti in stopiti s hodnika — v blato. Drug nevesel pojav je, da je silno padlo spoštovanje do žene. Skoro bodo izjema olikanci, ki se ženi umaknejo in ne puste, da bi stopila ona v blato. Redki postajajo enako oni, ki ponudijo v prenapolnjenem tramvaju dami mesto. So vse to samo malenkosti, ki pa so merilo za kulturo vsakega mesta. Uljudnost je vedno vplivna, surovost nikdar. Naj bi si to zapomnili oni, ki mislijo, da so junaki, če so — brezobzirni. — Določitev spola mogoča. Voditelj univerzitetne klinike v Halle, prof. Sellheim je odkril novo metodo, po kateri je mogoče s pomočjo kemične rakcije določiti spol pričakovanega otroka. Njegova metoda se naslanja na odkritja učenjaka Abderholdena, ki je dokazal, da je reakcija krvi pri materi pozitivna, kakor hitro se poraja v materinem telesu novo bitje. To odkritje je nato prof. Selheim s pomočjo kemičnih procesov tako izpopolnil, da se more v krvi matere s sigurnostjo ugotoviti gotove izpremembe, če gre za porajajočega se otroka moškega spola. Pri ženskem otroku teh sprememb ni. Seel-beim poroča, da je bila določitev spola po njegovem načinu v 99 odstotkih slučajev pravilna. Prof. Selheim opozarja na praktične posledice novega odkritja, ki bi moglo imeti nevarne posledice za popularizacijo ljudstva. ; Moglo bi se namreč dogoditi, da bi stariši : zatrli plod, če bi vedeli vnaprej, da bo nete ženskega spola. Zato je treba, da bo upo-raba novega odkritja omejena. — Iz državne službe. Za nadkomishrja pri oddelku socialne politike v Ljubljani je imenovan vpokojeni nadkomisar iRtega oddelka dr. Mate Suhač; premeščena sta pomočnik komisarja železniške policije Fr. Petričič iz Dravograda v Gruž, pomočnik komisarja žel. Umor. Krvava predpustna farsa v eni sceni. 8pis.il A. Remec. Osebe: Prau Cloveknr Miljuta Temarnik Fran Kostisnel Zvonimir, komedijant; Lenka, ciganka. razbojniki. Glas tss občinstva in glas gospoda Antona. Godi »e na kritičnem domačem odru, na sater«n, ^ pojavljajo eksperimenti, ki tvo-, ž\vUeuja slovenske drame. Iz ska-i,??1*,1!"",slepa ulica, v katero je zašla j; , j, da pade v roke razbojni- •i^ j p tem teni jasnejša postane prava (Razbojniki čakajo pred wlepo ulic0.) (•■lov. kar: Z- osem mesecev čakamo v z-sedi. Nocoj i>riHpe skozi t0 slepo ulico. Tomarnik: (Kostisnelu): Tl j0 zab0de* prvi. Kostisnel: Premlad sem Še in roka se mi trese. Za to je treba študija, zmožnosti in inteligence. Tomarnik: Samo gorjače, ljubi moj. Za enkrat ti pokažem jaz to delo, da se privadiš. Zamahnem, treščim — in bo že kadaver! (Clovekarju): Tega Se ti ne znaš tako, moj Francelj! Clovckar: O, včasih sem bil strelec z lokom .,. Zdaj lok Je zlomljen, rokn brez moči, samo puščica mi je še ostala. In prav zu prav se mi ta Lenka smili. Temarnik: Kaj bo ta jokava sentimental- j noat? Baba je baba, najboljša je slaba, je i dejal Gregorčič. Kakšnega hudiča si počel Dri i tisti Veroneli! Njen zlati plašč, nje čeveljčke j srebrne in pus in krono biserno vse to si j hvalil, a sunil nisi. j Clovekar: Saj nisem tvoje sorte. Li nisi videl, da že drug eb''estnik jo zabodel je v srce že prej ko mi? Haha in ti si šel in rezal še počasi ud za udom nje telo! Kostisnel (si tišči ušesa): Molčite za Boga! To bila hči je viteškega očeta! Temarnik (Kostisnelu): Zato si ti prepeval bilje ji tako sladko, da rekel bi vsakdo: zdaj. zdaj ho oživela. Kostisnel: Saj živi in bo živela. Kri plemenih! ne usahne nikdar. A to ciganko z rdečim prejnisnikom, to bomo ua mah končali! (Posl ubile): Tiho, že gre! (Po ozki slepi ulici prideta Lenka in Zvonimir.) Zvonimir (v pogovoru); Torej ni ustvaril Bog fanta in dekleta za to, da se ljubita? Lenka: Ne govori o ljubezni, ko preže razbojniki krog naju! (Skozi zrak švigne puščica proti Lenki.) Clovekar: Jaz sem opravil! (Temamiku in Kostisnelu): Zdaj vidva na delo! Temarnik (zavpije): To ni nič, božja štrn-fenga! (Zamahne z. gorjačo nad Lenko.) Tako! (Kostisnelu): Zdaj ti pokaži, kaj znaš! Lenka (se pod Temarnikovim udarcem zgrudi.) Kostisnel (jo sune z. nožem v prša): n. Izis. vodi mojo roko! Zvonimir: Svo to je le v SlovenaČkoj mo-guče! Tačno! Kostisnel fZvonimira): Boš tiho? Da nisi molčeč ko oče te ciganke, bi rjul ko lev in bil na boben veliki tamtam in takrat bi te kaj obrajtali... Glas iz občinstva: Kje je morala? Kostisnel (proti občinstvu): Ta je ueod-kntosrčna, če ni pogumnega stališča. Sicer občutili ste nedostatke igre ... Iemarnik: Kje so tisti junci, ki se veselo krohotajo? Sicer »e instiktivno ljudje s sedežev že dvigajo... Clovekar: Igra proti koncu pada in padlo je tudi zanimanje občinstva. Glas gospoda Autona( ki sedi med pen-z.ijomsti): Diese Weisheit liaben Sie sich aus metnem Soulfleurkasten goholt, inein Lieber. Lenka (si je tačas opomogla in vstane živa in zdrava). Glasovi i/, občinstva: Saj je niste ubili! To J*' konjederstvo! Zajdk, razbojnik! (Žvižgi in sikanje. Na oder lete gnila jajca, jabolka in krompir. Zenske vrešče. Razbojniki pobegnejo.) Lenka in Zvonimir (zaplešeta pojoč): Slovenski pesnik, čuj in dobro vedi: ne piši nam tragedij in komedij, At Kranjce tuhtaj pravljice otročje in po gorenjsko včasih trobi v rog, potem t>o slave polno ti naročje in boš junak od temena do nog. Lenka (ta ciganka neugnatika še doda): V trop kritikov domačih se zapiši, študiraj umetnost, če bi ustvarjati ne znal, in po vseh poljih lovi slepe miši, ■la za umetnakarja boš vsem povsod veljal! (Zastor pade. Ljudje se razhajajo. Nezadovoljni-Bell Kranjec še brunda zn nameček): Komar muho mlati z. dčVetimt Rčnpi: Ti boš, muha, znal«, kaj je moška glava! policije Vinko Trumbič pa iz Krka v J>iav«-grad. — invalidski zakon. V ministrstvu sozial ne politike se je sestavila komisija, ki ima proučiti zadnje korekture invalidskega »tona. Člani te komisijo so: A. Angjelkovič,sodnik kasacijskega sodišča, dr. Sima Karanovit, polkovnik-invalid, dr. N. Godjevae, načelnik invalidskega odelenja in M. Petrovič, aek-cijaki šef. Kakor znano, bo invalidski »ato« eden izmed prvih zakonskih predlogov *t prihodnjem zasedanju skupščine. — Radiotelefonski aparati. Po pravilniku 0 zasebnih radiotelegrafskih in telefonskih aparatih se smejo radioaparati prodajati samo takim osebam, ki se iz kažejo z dov»-ljenjem ministrstva oziroma poštnega ravnateljstva, da si smejo postaviti prejemni ra-diotelefonski aparat. Z odredbo št. 81.3© z dne 15. decembra 1924 je ministrstvo omočilo, da se smejo tudi posamezni majhni deli in pritikline radiotelefonskih aparatov prodajati samo takim osebam, ki se izkažejo % dovoljenjem poštne uprave. Nadalje je ministrstvo odredilo, da mora vsak uvoznik oziroma prodajalec radiotelefonskih aparatov in njih delov voditi zaznamek prodanega radiotelefonskega materiala in oseb, kateri« je ta material prodal, prepis tega zaznamka pa koncem vsakega meseca predložiti ravnateljstvu. — Himen. Poročil se je v soboto na Viču gospod Ludvik Wohinz z gospodično Mini Iljaš. Čestitamo! — Izgon Bolgarov is Sarajeva. Kakor se poroča iz Sarajeva, je tamošnje okrajno glavarstvo pozvalo vsem bolgarske državljan«, ki žive v okolici mesta kot vrtnarji, da s« zglasijo pri glavarstvu, nakar jih je trideset izgnalo iz Sarajeva. Vzrok izgona trenutno še ni znan. — Z dinamitom je hotel ribe pobijati, pa je ubil samega sebe. Ribič Marko Nikoli« v Mostaru je šel na ribolov. Da bi prišel hitro in sigurno do bogatega plena, je vzel dinamit seboj. Po neprevidnosti je vrgel gorečo cigareto v dinamit, ki je eksplodiral ter ribiča raztrgal. — Strašna smrt starke. V petek ponoči '»• je zgodila v Subotici velika nesreča. Iz dosedaj neznanih vzrokov je eksplodiral v hiši Rozalije Teleki, 60 letne vdove, sod bencina V hipu se je starkina obleka vnela in ženska je begala kot živa baklja po sobah. Preduo so prihiteli sosedje in požar v stanovanju pogasili, je njeno truplo že popolnoma zaglje-neto. Uvedla se je preiskava, da se ugotovi pravi vzrok nesreče. — Ljubavna drama v Starem Bečeju. V petek ponoči se je odigrala v Starem Bečeju krvava ljubavna drama. Aleksander Kolovič, železniški uradnik je hodil že nekoliko mesecev za vdovo Nagy, ki je imela zlatarsko trgovino v mestu. Te dni je Kolovič zaprosil vdovo za roko, toda dobil je »košaro«. V petek zvečer je prišel v Nagyno stanovanje, zaklenil vrata ter presedel par ur pri trdosrčni vdovici, neprestano ji preteč, da jo ubije, če se ne poroči ž njim. Okrog treh zjutraj j« hoti la Nagyjeva že vsa obupana skočiti »kozi okno. V tem hipu je potegnil zaljubljeni železniški 'uradnik samokres ter oddal nanjo več Btrelov. Težko ranjena je padla vdova z okna na dvorišče. To pa pobesnelemu zaljubljencu še ni bilo dovolj. Skočil je za njo ter divje teptal po njej. Pri zaslišanju jo izjavil, da je izvršil svoj čin iz prevelike ljubezni. — češkoslovaška vlada za kragujevažko vojno siročad. Češkoslovaška vlada je naklonila kragujevačkim vojnim sirotam po svojem poslaniku na našem dvoru, gosp. Sebi. 20.000 Din v znak priznanja za požrtvoval- j nost in bratsko ljubav kragujevačkega pre- 1 bivalstva, ki je postavilo Čehoslovakom, ki 1 so bili za časa vojne v Kragujevcu ustreljeni, : ginljiv spomenik. j — Velika goljufija s ponarejenimi žeki. ' Družba regnicolov je ogoljufala v par dnevih več zagrebških bank s ponarejenimi čeki za preko 600.000 Din. Glavni kolovodja družbe ; Giuseppe Peruzzi, trgovec z živino iz Udine in Martin Grakalič iz Pole sta že pod ključem. Ujela ju je policija na Sušaku. . “ ~ " '' Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA dne 23. februarja. Vrednote: T% invest. pos. 1921 bi. 65; 2'/» % drž. renta zn vojno škodo den. 164; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 214; Ljublj. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 100; Prva hrv. šted. den. 897, bi. 900; . Slavonska banka bi. 78; Stroj. tov. in liv. den. 138, bi. 140; Trbovelj, prem. dr. den. 415, bi. 435; Združene pap. Vevče den. 100, bi. 110; Stavbna družba den. 275, bi. 285. Produktna borza: Bouls hrastovi, 29, 36, 43, 56, 60, 80, 100, 130, 3 m dolž., fko meja den. 11G0; deske 20, 25, 30, 40 in 50 mm, I. in II. vrste, fko meja den. 580,? bi. 600; Trami od 3/3 do 6/8, monte, fko meja den. 850; remeljni 0/6, 7/7, 8/8, pričeljeni, fko meja bi. 630; bukova drva, okroglice, fko nakl. post. den. 17, bi. 18; kostanjev les, okrogel, fko nakl. post. bi. 27. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 74/75, 2 odst., par. slavonska postaja, bi. 530; pšenica domačo, fko Ljubljana den. 460, bi. 490; otrobi pšenični, drobni, fko vng. slav. post. bi. 205; otrobi j>šen. drobni, pol papfr., pol juta vreče, fko Klenak bi. 210; koruza nova, prompt., fko Ljubljana bi. 255; koruza nova, prompt-dobavitev sukces. do medio marec, fko Postojna tranz. bi. 280; koruza nova, dobav, april, fko Postojna trans. bi. 290; koruza nova, dob. maj, fko Postojna trans. bi. 295; oves srbski par. Ljubljana bi. 385; oves bački, rešetam fko Ljubljana bi. 360; oves bački, zdrav, suh, rešetka, fko Ljubljana bi. 870; laneno seme, fk« Ljubljana den. 700; krompir beli fko gor. p«st, bi. 156; krompir rdečkaati semenski, fk« itajerska postaja den. 175, bi. 185; fiiol ritoiian, čišč., fko Ljubljana den 350, bi. 415; 'ifial koks, fko Postojna tramt. bi. 510; slanina slama, trodelna, fko Vukovar M. 2*. BORZB. rad, ‘23. februarja. Curm 11.98, Praga 1SS.88, London 297.28, Parii 826.80, Trst 3*4.70, Berlin 14.873, Dunaj 0.0877. Budiia-»i-4ta 0.0876. •arih, 23. februarja. Beograd 8.40, Paria 27.», London 24.765, New York S20.50, Milaa 21.27, Berlin 1.238, Praga 16.4i, Dunaj • 0#7«2, Budimpešta 0.00731. Bebave. Uprava karata«« v Kamnik* 4(H*a|«Kia do 2. marca t. 1. ponudbe glede 4«)»av« 100.000 do 150.000 komadov plomk iz pločevine, do 4. »area t. 1. glede dobave It.OM vreiie iz manila-kartona ia pakovanje smodnika. Dne 4. marea t. 1. se bo vršila pri ujtfavi barutane v Kamnika ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg olja xa mazanje »ti«|«v. — Direkcija državnega rudnika v Bi'Wh sprejema do 10. marša t. 1. ponudbe •1*4« dobave osovin olje. — Dne 21. marca t 1. i« bodo vršile pri direkciji državnih že-lejaue v Sarajevu naslednje ofertalne licitacije: glede dobave bukovega lesnega oglja tei koksa, glede dobave bakrenih pefi in glede dobave glicerina. — Predmetni oglasi z eataafcejSimi podatki so v pisarni trgovske i* obtmiški zbornici v Ljubljani interesente) n a« vpogled. Anekdote iz življenja A. France-a. PUHLA LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA. J. J Brusson je izdal po smrti Anatola Fr*u»**-a debelo knjigo zgodbic, ki jih je doživel z znanstvenim pisateljem kot njegov tajnik. Evo vam ene zoper nadmte ieiiike. ki hodijo beračit za knjige, za posvetila v prid tkzv. dobrodelnim društvom: »Služkinja Jožefina je spustila davi po stopnicah nekako kljuse, od sile grdo babu-ro, prevzetno, kričavo ter oblečeno nalik vili Ravijojli. Ta nesramnica mi je vstopila v sobo, pa da še potrkala ni. Postavila mi je pod nos, kakor samokres, ne vem že katero mojih knjig in se spakovala: »Dragi mojster! dragi moj mojster! Čisto majčkeno posvetitev. prosim vas, pa prav duhovito, kakor so ; sploh vse vaše stvari. Gre sa loterijo.* Odgovoril sem ji: Niti peresa, niti šmila nimam pri roki. Ali ta babavs vam je imel samotežnik (sti-. lograf). Tedaj pa sem brezobzirno napisal na ovojni list: »Za gospo X-ovo, žlovekoljubko: Nii ue daš Sloveku, Je mu ne daš samega ' sebe.' A-D. iz »A. France »n pantoufle*.. i OBJEMANJE. A. France sii^r zaničuje naslove, vendar jih rabi jako točno in prikladno. Tudi objame vam gosta kaj naglo. Ce kdo pozvoni pri vhodu, zabevska s hodnika strežnici Jožefini: »Ne dajte mu vstopiti, to je nepridiprav. Umorili me bodo!« Če pa se je pritepencu posrečilo valoma vdreti, se mu vrže za vrat: »-Ah, kako me veseli, da vas vidim. Koprnel sem po vas. To je dan, ki ga je‘treba zaznamovati z belim kamenom. Vaša navzočnost me pomlaja.< In objema ga po_ stari šegi, zanosito, kakor se ljudje stiskajo v tragedijah. To so objemanja velikega sloga. Na ta način se poljubljajo samo še pri Moliere-u. Najprej prižme osuplega posetnika z dolgimi razvnetimi rokami. Nato si ga pritisne na srce, prekipevajoč od ganutja. Obrsne mu lica s svojo srebrno brado. Zatvori oči, kakor bi hotel pridržati sol-% ze, ki silijo na dan ... K voka ... človek bi mislil, da bo omedlel... Kar opoteka se od nežnosti, še enkrat objame prišleca. S težavo razklene roke od čuvstvenega prijema. Slednjič izpusti vsiljivca, da enako pozdravi še poslednjega prlhajača. Ohrabren spričo tolikega laskanja, smatra ta nebodigatreba za prikladno, da izreče svojo prošnjo. Iz žepa svojega površnika potegne dragocen Thaido: To je prva izdaja. Na velikem papirju. Po tolikerih objemih ponižno meloduje, naj se mu za nameček dodeli 4« čisto majceno posvečenje. Mojstrov obraz j* ves prepadel. S tesnobo me gleda. Kakor da mi hoče reči: »Kako je temu bedaku ime?« Opravičuje se, češ, da nima ne peresa niti imila; kriva pa je Jožefina. Ali poljubljencu je do njegovega posvetila. »Niš ne de: tu je moje nalivno pero.« Tedaj ga France: -Dragi prijatelj, bodite tako prijazni in narekujte ni natanko pravopis svojega imena. A. D. iz A. France pantoufles.» UKROČENI SATIR. A. France se pomenkuje s svojim tajnikom Broussonom o svoji priletni dami. Kaka se vam zdi?< s Veličastna.« j Posebno vnet niste. No, prijatelj, naj si bo še tako zastarela, vendar še vzbuja strasti. Ono jutro je v Bouloguskem le3u ostavila svojo kočijo. Hotela se je nekoliko izprehoditi po stranskih drevoredih. Kar zapazi, da gre proti njej — moral bi reci nadnjo — Satir, saj razumete! oni, o katerem je toliko govorjenja in ki že sam po sebi vzdržuje sloves favnov in ilvaucv. Bližal se je z razpetimi jadri in sicer v stanju emfaze... Kaj bi bili vi naredila na gospejinem mestu? Ako bi bili seveda ljubeznivega spola?« >Pa vi, dragi mojster?« sEj, še sam ne vem... Ne uvedi aas r izkušnjavo, pravi krščanska molitev. Ta molitev je absurdna! Ako bi še mogel moliti, bi jaz neprenehoma ponavljal: Usmili se. Gospod! Uvedi me v iz- kušnjavo! Vendar tu ne gr« zame. Sabi je stopal proti gospe, oborožen s svoji* pohotom. Gospa se je pa zagnala prsti mamfestantu oborožena s svojo lornjet«. Ko j« bila tik njega, je velela prezirljivo: •Čuvajte se; prijatelj, nahod l»ost» debili. Ali ni bolje storila, kakor da bi bila počela vpiti: Stražnik, na pomo«! sram«-ta? Na mah je ta Priap postal aopet meščan. Pospravil je napeta jadra. Nii ▼«« ni bilo luksorskega obeliska. Gosp« *u je iglico zavozlala.«' lik. Izdajatelj: dr. J«sip Haaia. •larai ia edgevtrai uredaik: Žale/nikar Aleksander. Tiska tiskarna »M«rkur« v Ljnbljaui Najboljši šivalni stroj fe edino le Josip Peteiinc-3 znamka Gritener in Adler za rodbino, obri In Industrijo Ljubljana “S Ptuk i »Menili brezolaten. VeJletm garanciji. Deiavnica za popravila Na »lika Talefon SIS Na malo -"V** Jack LondoB: (20.) Burni doživljaji- Roman }uisr»c>oa morja. Sheldon je zarudel in ni odgovoril. — Vem, kaj si sedaj mislite, — se je zasmejala \©»eio. — Da bi mi zavili vrat za te besede, fe bi bila moški. Saj bi tudi zaslužila. Zelo mi je žal. Vaših občutkov ne bi bila smela tako žaliti. — Bojim se, da sem ta spor deloma sam izzval, — je dejal in odleglo mu je, ko je opazil, da nevihta pojenjuje- — Sem že našla izhod, — mu je oznanila. — Poaodite mi za danes četo delavcev- Na drugem koncu dvorišča si postavim kolibo iz bičevja — seretla na koleh. Drevi se že tahko tja preselim. Mo$i Tahičani pa me bodo menjaje stražili, kakor so to delali na palubi ladije. Potem pa pričnem študirati, kako se goje kokosove palme. Za povračilo pa bom oskrbovala vaše gospodinjstvo in kuhinjo in gledala bom, da boste imeli pošteno hrano. Va&ih ugovorov pa nočem več poslušati. Vem že vae, kar mi hočete povedati in ponuditi. Svoj buogalow* mi hočete odstopiti in zase hočete postaviti kolibo iz bičevja. Tega ne maram. Smatiajte lo Radevo za končano. Kajti, če ne boste soglašali, pojdem čez reko in postavim tam, kjer se nehajo vaie pravice, zase in za svoje pomorščake celo vas * Cituj: baiiflfilou. Vzhodni Indiji. Običajna enonadstropna hišica ter jih odpošljem z ribiškim čolnom na Gavutu po zaloge. Sedaj pa želim, da me naučite igrati biljard. VII. POGLAVJE. Uporna četa delavcev. Joana se je s krepko roko lotila gospodinjstva ter je obrnila vse narobe, tako da je Sheldon komaj še spoznal svojo hišo. Kar je bilo glavno, bungalow je bil sedaj očiščen in v najlepšem redu. Zdaj se služabniki niso mogli valjati in lenuhariti; kuhar je celo tožil, da mu glava, ki je njegova last, gre mnogo preveč naokrog^. — To je bila posledica trudapolnega kuharskega tečaja, s katerim ga je Joana trpinčila. Tudi Sheldonu ni prizanesla z dolgo pridigo o njegovi lenobi, ker je venomer jedel le konzerve iz zaloge. Dejala mu je, da je nemaren in len možak in mu je z ozirom na njegovo brezbrižnost glede zdrave hrane postregla se z nekaterimi drugimi zlobnimi priimki. Poslala je svoj ribiški čoln vzdolž obale dvajset milj daleč po pomaranče in citrone ter je hudomušno vprašala, zakaj tega sadja že davno ne goje na Berande.; obenem je s prezirom ugotovila, da nimajo vrta za zelenjavo. Podolgasta jabolka, ki jih je Sheldon smatral za plevel, so se po njeni zaslugi izkazala kot okusen ■ priboljšek k zajutreku in pri obedu jih je pomešala med puddinge, ki so si zaslužili Sheldonovo neomejeno priznanje. Banane, ki so jih našli v gozdu, so prišle na mizo v kuhanem in surovem stanju; pripraviti jih je znala na najraz- ličnejše načine in vsak nov način je moral Sheldon proglasiti za boljši od prejšnjega. Dalje so Joana ali pa njeni mornarji sleherni dan-1 ubijali ribe z dinamitom in domačine iz Balesune je plačevala s tobakom, kadar so prinašali ostrige iz mangrovih močvirij* Iz kokosovih orehov pa je znala delati prave čudeže. Naučila je kuharja, kako »e delajo iz njihovega mleka drože in s temi je pekla potom lehak in tečen kruh. Iz cvetov, ki se nahajajo na vrhovih kokosovih palm je pripravljala zelo okusno solato. Iz mleka in jedra orehov je delala razne* kisle in sladke omake in juhe, ki so jih prinašali iui mizo z ribami ali puddingi. Sheldona je naučila ceniti smetano iz kokosovih orehov ter ga prepričala, da je boljša od kondenzirane; naravno smetano sta odsihdob vedno uživala s kavo. Iz Btarih in izsušenih orehov je jemala gobasta; trda jedra ter delala iz njih solato. Sploh je bilo videti, da se je posebne dobro razumela na solato in Sheldon je bil ves navdušen za izvrstno in okusno solato, ki jo je pripravljala iz mladih bambusovih brstičev. Krompir slabše vrste, ki so ga bili dosihdob spravljali za seme ali pa brezbrižno metali na gnojišče, so sedaj uporabljali za solato, juhe in omake. Kure. ki so hodile v grmovje in tam odlagale jajca, so dobile svoje kurnike. Joana je sama hodila streljal divje race in golobe. To delo me sicer bogvekako ne zabava, — je pripovedovala o svoji kuhi, — toda nočem pozabiti vaje in spretnosti, ki jo imam od svojega očeta. — (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene O{jlo»onti do 2* b«sed Din 5‘ 50 para. vsak« nadaljna besedo Inštrukcije 1* Matematike in flxik« daje »lad profesor. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«. ____ Sprejme se f iattrnkcijo niij«simnaiijf« V v teh predmetih. 1‘onudbe n« upravo lista pod ftifro: »Temelji« ia rerea dijak«. Kupi se STELAZA ia kajige. dobre ohranjena, tudi iz mehkega leta. l’o nudbe e navedbo cene na sprav« listu poti: »TAKOJ« Vezilja iifec dela aa na dom, Poaudbe a* upravo lista pod >L*po delo«. Išče se staaovanje v Ljubljani abstajeie iz 1 sobe in kuhinje. Plata se od 100 de 400 Din mesefae najemata*. IV nudbe aa uprav« Usta ped »Tek« j«. Proda ia makulaturai papir pa i Dta 1*. kje, pav« npr. »Naroda. DaevaOta Kupi se •aodruiikuka hiiica v sredini al okolici mestu Ljubljane. Ponudbe t navedbo kraja in uene na upravo lista pod »DOM*. Dijak-sedmošoiec lite kakoršnekoli popoldanske zape-ditve. Ponudbe na upravo liata pod »Vesten in energiieu«. Gospodične v starosti 25 let, dobra in mirna, ieli aaesU k boljii rodbini ut sobarico, pemoi v gospodinjstvu ali varuhinj« k etrekem. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Poltena ia marljiva«. Din 300 - nagrad« eaema, ki preskrbi bivšemu •kladiMaikn mesto pisaraiike slnge i paaatka ali skladiMaika *a takoj ali pezaej«. Ponudbe na upravo lista pod Mfro: »DEL« 700« Oglašujte Narod. .Dnevniku. ^>«««»»»< »»«»»»»»♦♦♦»♦♦»♦♦♦*■ Pisalni stroj rabljen, dcbio ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo lista pod »PISALNI STROJ". 5 NATEČAJ 5 za idejne načrte stanovanjske in trgovinske hišne skupine na Kralja Petra trgu v Mariboru se podaljša na dan 22. eiprilei 1925. V plombiranih vrečah po SO kg rMKpofillJa najceneje la angl, kovnžkl premog Ia angltifiki kok« Ia nnplečhl premog trgovino s kurivom DOM. ČEBt«, LJubljuno Wnlfova ulJco Clev, i/U. Skladi kit* MefelUf« 19. DORA VI. J A : *»« domač*. pr«n»o ga. drva in aglje najuaadiieje. N« 4r«kn». N« nimiPM' Fakture inkasira opomine iavriefu In terjatve vriov-'Hije s oediranjem Oospodantka pl-naaaa. draiba i «. t. v Ljnbljaai, Wel!ev« a lira l/n. Splošna knjižnica" nudi sledeče najnovejše zvezke: D. Feigcl: Domače Sh ali, humorističen spis, 72 strani, brošura ................' ‘ ' ......... H Murger : La Boh^mc roman. 402 sirarn.... A. Remec: Magda, tragedija, 85 strani..... Dr. F. G6»tl: Misterij duSe. poljudni pregled pslhijatrlje. ^ ^ 276 strani, .......................r_ ” ” qv Dr. A. Gosar: Socijalna ekonomija, 500 strani . • - ” " T. Zielinski: Antični in moderni svet, 101 strani . . - NAROČILA SPREJEMA: ZVEZNA KNJIGARNA, Ljubljana, Marijin trg St. S Din 10’ ve«. Din 15 35-— „ „42‘ . 14- .. .• 20'