Enostolpna peUtvrsta (72 nun): sa enkrat , . . . po 15 T aa dvakrat . . . . „ 13 m aa trikrat . . . . „ 10 ■ aa večkrat primeren popnst.
Poslano in rekL notice:
enostolpna petltvrsta (72 sm) 30 vinarje*
vsak dan, isvsemil nedelje la
praznike, ob 6. ari popoldne.
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: s=
Za celo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13--za cotrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ fl'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prcjeman mesečno K 1-90
SfET, Zli.	? L|nbl!anL ¥ soboto, 16. septembra 1911.
uar Uredništvo je v Kopitarjevi oUol itev. 6/IIL Rokopisi se ue vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teieiona itev. 74. <=
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol itev. I. te* Avstr. poštne bran. račnn it 24.797. Ogrske poitne bran. račun št 26.511. — Opravnlškega teieiona it. 188.
J*" Današnja številka obsega 18 strani.
Liberalna mladina.
Zadnje čase sem opažamo v slovenski javnosti nek prav poseben tip mladih večinoma študiranih ljudi, ki se odlikujejo po neki apatiji, popolni brezbrižnosti do narodnega dela.
To so liberalni študentje, neke vrste kosmopolitje, ki so večjidel sedeli ob nogah očeta Masafyka in njegovo »Boga iskajoče« modroslovje študirali. Najdete jih povsod po Slovenskem in Hrvaškem. Splošno se je že »Omladina« z njimi pečala, na Štajerskem je »Straže« nanje opozorila, v Istri jih jc »Naša Sloga« izmila, posebno ostro pridigo jim pa je napravila tržaška »Edinost« dne 12. septembra. List piše sledeče:
»V Trstu imamo danes že številno mlado inteligenco: absolvirane pravnike, privatne, državne, — bančne uradnike itd. Človek bi mislil, da bodo ti mladi gospodje ne-le oplojevali naše socialno življenje, temveč tudi sicer pomagali na našem kulturnem, gospodarskem in splošnem narodnem snovanju. Temu pa — z malimi častnimi izjemami — žal ni tako. Večkrat že smo imeli priliko, da smo čuli bridkih pritožb, kako je naša mlada inteligenca brezbrižna in indolentna. Ti mladi gospodje se imajo sploh le narodni ideji zahvaliti, da imajo danes dobre in udobne službe. V zahvalo za to pa se jih ne vidi pri nobenem narodnem delu. Mi si tega postopanja naše mlade inteligence absolutno ne moremo drugače tolmačiti, kakor tako, da ta mladina nima nikakih idealov.«
Nas veseli, da je začelo tudi nam nasprotne politične stranke skrbeti, kaj bo s tako mladino brez idealov. Večkrat smo poudarjali, da je ozračje praškega Masafyka, okoli katerega se naš liberalen študent v Pragi suka, še strupenejše in kvarljivejše od Dunaja iu Gradca. Liberalen študent z Dunaja ln iz Gradca je sicer liberalec, poln sovraštva proti duhovnikom, v cerkev nc hodi, a ohrani vendar vsaj iskrico krščanskega svetovnega naziranja in vsaj mrvo spoštovanja do religioznih čutstev našega ljudstva. Kar pa pride iz Prage, to je pa gol cinizem.
Poglejte jih samo te ljudi! Mladi ljudje brez vsake višje politične izobrazbe, brez vsake skušnje in vendar hočejo v javnosti prvo besedo imeti in naši politiki pravec dajati! Kdor hoče politiko voditi, se mora znanstveno izšolati. Pri vseh narodih se je zahtevala
LISTEK.
Nesreča.
(Francoski spisal Frangois Copže.)
Župnik Faber se je nek zimski večer napotil z odprtim dežnikom po pariških ulicah v staro cerkev sv. Medar-da na Montmartru, da bi ondi izpovedoval. Vselej se je napotil tja z neko bojaznijo, in zlasti danes, v soboto, ko mnogi delavci zapravljajo svojo mezdo po žganjarnah, ker ni nič redkega, ako žganja siti potepini duhovnika zasmehujejo, ako ga srečajo. Danes pa zaradi slabega vremena skoraj nikogar ni na ulici, in tako je prišel župnik v cerkev brez vse ovire. Pomolivši pred glavnim oltarjem vstopi v spovednico, kjer ga je že nekdo pričakoval.
Spokorjenec! Tak je malokedaj sem prišel. Po obleki je župnik takoj spoznal, da tu kleči delavec.
»Gospod župnik . . .« pošepeče plaho delavec.
»Nisem župnik, dragi prijatelj . . ., začnite svojo spoved in imenujte me očeta.«
Delavec, čegar obličje duhovnik v somraku ni mogel dobro videti, jame se počasi spovedovati.
za politiko in javno delovanje gotova izkušena starost, kar že imena »starešine«, »senatorji« značijo, samo slovenska liberalna politika boleha na tem, da jo hočejo voditi premladi, neizkušeni a tudi teoretično neizobraženi ljudje. Zato pa žanjejo slovenski liberalci tudi take sadove. Vsa politična in gospodarska mizerija slovenskih liberalcev datira od tistega časa sem, odkar so ti mladi možje dobili upliv na vodstvo liberalne stranke.
Na Štajerskem so mladini stare liberalce popolnoma ob steno pritisnili in zavzeli njih sedeže; rezultat žalosten, da si ga žalostnejšega ne moremo misliti. Zadružništvo v razsulu, politične ideale starih narodnih liberalcev, osamosvojitev slovenskega Štajerja so pa te dni vrgli med staro šaro. Na Kranjskem je pa postala pod vplivom te struje liberalna stranka vegasta tako, kakor stara šajterga, ki odskakuje ocl kantona do kantona od ene strani do druge. Enkrat za ministra, potem proti ministru, enkrat za trializem, drugič proti njem, enkrat za složnost vseh Jugoslovanov, potem proti nji, enkrat za opozicijo proti vladi, potem zopet za vlado in tako dalje. Specielno delo mladih so pa septemberski kravali in pa »zadružno delo«. Na Primorskem se pa odlikujejo možje tega kalibra po »narodni brezbrižnosti in indolenci«, kakor bi se »Edinost« izrazila. Mi bi še to dostavili, da se merodajni gospodje okrog »Edinosti« motijo, ako mislijo, da se bodo ti mladi možje prilagodili njihovim načelom, ampak bodo skušali vajeti »narodne stranke« sami v roko vzeti. Tudi zadnji izstop državnih poslancev Rybafa in Gregorina iz »Hrvat-sko-slovenskega kluba« je bila posledica mladinske gonje.
Ta mladina brez izdealov! Ti ljudje, ki dajejo sedaj takt, slovenski mladini, so brez vsake pozitivne misli; v njih glavi ni druzega kakor nespravlji-vo sovraštvo do cerkve in do Boga. To ni več verski indiferentizem, verska brezbrižnost, ampak popolno brezbo-štvo, to ni nobena »laična etika«, ampak sploh nobena! Na kake znanstvene dokaze sploh nič ne dajo in si tudi ne belijo glave, kako bi temelje krščanskega svetovnega naziranja izpodbili; namen je, krščanstvo iz slovenskega naroda iztrebiti, pa ne z znanstvenim in umskim delom, z dokazi, z delom na socialnem polju, z idealnimi stremljenji, ampak z ironijo in zasmehom. Krščanstvo hočejo tako osmešiti in slovenskemu ljudstvu kot tako zelo neumno in trapasto vero pokazati, da bi
»Gospod župnik . . . a ne . . . oče, odpustite, ako ne bom vse tako povedal, kakor ima biti, nisem bil namreč pri spovedi že nad dvajset let, odkar sem šel z doma v Pariz ... Vi dobro poznate življenje v Parizu. Nisem bil slabši od drugih in rekel sem, saj jc Bog usmiljen. Toda kar imam danes na vesti, to je pretežko, da bi sam prenašal Morate me, gospod župnik, poslušati . . . ubil sem človeka! . . .«
Duhovnika strese. Morilec! Spovedovati ima morilca. To čelo tako blizo njegovemu prešinja uboj. Te sklenjeni roki pri spovednici bili ste oskrunjeni s krvjol Duhovnika nehote strese ter de:
»Spovej se, sin moj . . . božje usmiljenje je neizmerno . . .«
»Poslušajte torej vso zadevo,« pravi grešnik bolestnim glasom. »Zidar sem in prišel sem pred dvajsetimi leti z našega kraja v Pariz s svojim rojakom. Doma sva hodila vkupe v šolo in živela ko brata. Ime mu je bilo Filip ... meni je pa ime Jakob. Bil je velik in lep mladenič . . . nasprotno sem bil pa jaz čmeren in — grd ... Bil je najboljši zidar, jaz sem pa ostal navaden delavec, toda s srcem na pravem mestu. Ponosen sem bil, da mi je prijatelj in da hodim ž njim . . . Stanovala sva skupaj, zvečer me ie na vedno pustil
se moral vsak sramovati s to vero imeti količkaj skupnega.
Zato vlači »Jutro« in »Svobodna Misel« dan za dnem najbolj trapaste in najbolj smešne storije po listu, brska po cerkveni zgodovini in kjer kaj gnjilega najde, pa brž krščanstvu naprti, kakor bi bilo krščanstvo krivo, da je toliko človeške zmote in zla na svetu.
Najbolj neumne vraže prinaša in pristavi porogljivo: glejte, to jc »krščanska vera«! En sam primer: Kot »katoliške relikvije« našteva neverjetno fantastične stvari kot: lasje Matere božje, več Kosov mane, kos kameni-te plošče, na katero je napisal Bog zapovedi, kapljo Kristusovega pota, kos okna, skozi katero je prišel angelj Gabrijel k Mariji, Kristusove solze, njegov popek in druge še hujše nespodobnosti. (»Jutro« 8. septembra.) Tako in-fernalno se smeši katoliški kult in to od strani ljudi, ki so »študirali« že na gimnaziji katoliško dogmatiko in etiko in torej prav dobro vedo, kako cerkev o tem sodi.
Da se taki ljudje ne morejo povzpe-ti tudi na drugih poljih, je jasno kakor beli dan. Človek, kateremu je smoter le razdiranje, uničevanje, negacija, kateri hoče vse prevreči, ne bo tudi nikdar znal kaj boljšega namesto starega postaviti. Ta liberalna mladina, ki prihaja iz naših vseučilišč, osobito iz Prage, ni prinesla domov nobenega impulza, nobene nove misli, nobene ideje; prišla ni domov zidat, ampak podirat, oproščevat ljudstvo »klerikalnega vpliva«.- Razen dr. Lončarja, ki se je na dr. Bleivveisa spravil in išče »politične ideje« za slovenske politike, so misli svobodomiselne slovenske mladine samo plagijat najodurnejšega češkega husitstva.
Da nimajo ti mladi ljudje nobene ljubezni tudi do narodnokulturnega dela, se samo po sebi razume. Kjer vlada sovraštvo in strast, tam ni mogoče tudi narodnih idealov imeti. Potem je tudi razumljivo, da ni več one vneme za Ciril-Metodovo družbo, da je vladala zadnjič v Tržiču tudi na občnem neka nenavadna hladnost, ki je vsem v oči padla. Liberalna mladina ne najde nobenega predmeta več, za katerega bi se navduševala. Celo gledališče ji preseda in če bi ne bilo srednjih slojev, bi ostalo čisto prazno. In kake velike reklame je treba, da se zbobna nekaj ljudi skupaj, kadar se prirede narodne prireditve! Liberalna mladina je postala prenasičena; za njo je še kinematograf, najnovejša moda in najbolj ekscentrični športi, za druge
samega, da se zabava s svojimi tovariši. Lahko je to delal, ker je bil sam, jaz sem pa moral štediti za svojo staro mater. Filip ni jedel doma, kajti ta hrana jc bila zanj preslaba . . . toda najina gospodinja je imela hčer, in to sem imel rad.
Tri leta sem prikrival te čute, kajti kakor sem že rekel, priprost delavec sem, in vse, kar sem prištedil, pošiljal sem materi. Končno umre mati moja, in štedil sem zdaj, da si založim svoje gospodinjstvo. Nato sem spregovoril z Mari ... ni rekla niti nc, niti da. Toda vedel sem, da mi ne bo takoj pala okrog vratu, saj nisem bil lep. Mari se posvetuje s svojo materjo in ker jc vedela, da sem pošten in reden delavec, je privolila in poroka je bila določena za nekaj tednov. Oh, ti tedni! . . . Videl sem, da Mari ne mara dosti zame, vendar sem mislil, da sc bo sčasoma vse premenilo. Povedal sem vse to Filipu ter ga predstavil Mari. Vse drugo lahko uganete, gospod župnik . . . Filip je bil zal, vesel in vrl. Mari se jc vanj zaljubila in bila je tako odkritosrčna, da mi prizna, da njeno srce bije za — Filipa! Tega trenotja nikoli ne pozabim! Bilo je v dan njenega godu, kupim ji v spomin zlato verižico ter jo ji vročim zaijedno z iskrenim voščilom. Ko po-gloda vezilo, udero se ji solze.
stvari nima ne smisla, ne srca. Mlad človek, ki mu je vseučilišče vero vzela, je kakor ptič, ki je padel iz gnezda. Ne razume ljudstva ne njegovih idealov, zato mu je vse to tuje. Tistega nežnega čuta in navdušenja za ljudstvo, katerega je vsak star liberalec vsaj nekaj ohranil, pri liberalni mladini ni vež najti, ker ne pozna več stare tradicb je, v kateri so stari liberalci zrastli Nek konkretni reprezentant tega du-Cevnega nihilizma, ki se pojavlja v liberalni mladini, je list »Jutro«, katerega čenče so tako značilne za neplodnost mladinov.
Ej stari liberalci! prav nam boste dali, ko boste to brali, a resnice javno ne boste smeli povedati. Za nič, res čiste za nič so vaši mladi! Če vam tega vaši listi ne povedo, bodite saj »Slovencu«, hvaležni, da vam odkriva reči, ki bi jih morali vi sami boljše videti.
Na pravi poli?
Zadnje zborovanje nemškega društva »Sudmarke«, ki se je vršilo v Celju, je tudi iz političnega stališča za nas Slovence jako zanimivo: sprejeli sc se namreč nekateri predlogi, ki kažejc na to, da se je začelo tudi v nemških glavah nekaj svitati.
Najprej so se otresli nekaterih los-vonromovskih kričačev in jih iz vodstva vun vrgli. Med temi je znani na-selniški agitator Fraiil, ki je rogovilil tam okoli Št. Ilja in se trudil na vst mogoče načine, ondotne slovenske prebivalce iz domov pognati. Vrh tega sc sklenili, da sc nima za nemštvo v Št IJju nič več izdati kakor kar je za vz drževanjc sedanjega posestnega stanja neobhodno potrebno. Za Št. Ilj je namreč Stidmarka nad pol milijona kron žrtvovala, a zelo malo dosegla. Ravno nasprotno, domače slovensko prebivalstvo je svoje vrste strnilo in se nemškega navala ubranilo, dočim so nemške krone Nemce samo korumpirale in vanje demoralizacijo zanesle. Tako nima Sudmarka od Št. Ilja prav nič kakor množico nikdar sitih Švabov, ki kakor lačne vrane zmerom za nemškimi kronami vpijejo. Morda bo ta žalostni izid germanizacije Šentilj škili Slovencev vendar enkrat Nemce iz-brihtal, da se slovenska zemlja ne da kar tako čez noč ponemčiti.
Drug predlog, ki se je stavil na tem zborovanju, je bil še zanimivejši. Vsenemci so predlagali, naj občni zbot vsem onim poslancem, ki so se za laško vseučilišče zavzeli, namigne, da
»Odpustite, Jakob,« de ona, »obdržite darilo. Jaz ne morem biti vaša žena
. . . ljubim drugega . . . Filipa.« * * *
»Gospod župnik, nepopisna je bila bolečina moja. Toda kaj mi je bilo početi, imel sem oba rad. Pomagal sem obema do sreče, in ker je bil Filip vselej vesel, pa brez denarja, posodil sem svoje prištedke, da si založi in uredi gospodinjstvo.
»Vzela sta se, in vse je šlo v dobrem redu. Ko se jima porodi fantek, bil sem mu kum, in v spomin na mojo mater je dobil ime Kamil. Toda kmalu potem je začel Filip živeti veselo. — Vi poznate, gospod župnik, delavci, ki vedno globlje padajo, domov vedno manj prinašajo novcev, ter mučijo ženo in otroke. Tako je počenjal Filip dve leti. Iz-početka sem ga svaril, in sramežljivo mi je obljubil, da se bo poboljšal . . . . Toda videč, da se tožno oziram po mučeni Mari in po prazni sobi, ker je bilo vse zastavljeno, je pričel divjati... Da, nekega dne mi je predbacival, da držim z njegovo ženo, s tem angeljem, katero sem imel žc prej rad, ter je izzval prizor, katerega nečem opisati... Skoro bi se bila zadavila. Od te dobe nisem več obiska val Mari in malega Kamila, in s Filipom sva se sestala tedaj, ko sva vkupe delala pri eni in isti stavbi.
naj vsi iz Siidmarke izstopijo, ako nočejo biti sami iz Siidmarke izključeni. Ta predlog ni prišel niti na glasovanje. ampak so ga kratkomalo zavrnili, češ, to je stvar poslancev in ne spada pod delokrog obrambnih društev. Da, ako bi Nemci dosledno tako postopali, bi bil že zdavnej v Avstriji narodnostni mir sklenjen.
Komu ni znano, da so nemška obrambna društva in nemški »Volks-ratl«, največja ovira narodnostne spx'a-ve? Ravno ta društva so ognjišča nemškega fanatizma in narodne prenapetima. Kolikokrat so že bili nemški poslanci na tem, da s Čehi mir sklenejo, h še vselej pridejo nemški »Volksrati« zraven in vse podero, kar se je po dolgih pogajanjih skupaj zvarilo. Zadnja čoškonemška pogajanja so se ravno ob tem razbila, da je začel znani Titta, član nemškega »Volksrata«, rogoviliti in je tako vse skupaj pokopal. Okoli teh »Volksratov« se zbirajo večjidel ča-stilakomni prenapeteži, ki se drugače ne morejo skazati, kakor s tem, da so zmerom za hrbtom nemških poslancev in imajo neko kontrolo nad njimi. In dokler bodo imeli ti možje kaj besede v politiki, je izključen vsak narodnostni mir med avstrijskimi narodi.
Prvič je škandal za nemške poslance, da si puste ukazovati od takih društev; poslanec je odgovoren svojim vo-lilcem in pa vodstvu stranke, pa ne takim ljudem, ki si večinoma od teh narodnih preklarij denar delajo. Drugič je sramotno za poslance, da imajo v podobi »Volksrata« vedno neko kontrolo, biriča nad sabo, kakor da bi sami ne imeli toliko zaupanja, da bodo nepristransko koristi nemškega naroda varovali. Če morajo pri pogajanjih od svojih zahtev odnehati, jih je pač modrost in razumnost do tega privedla, ampak da morajo za svoje prizadevanje nazadnje od »Volksrata« za izdajice proglašeni biti, to je že višek nesramnosti, katere bi se ne smel poslanec nikdar dopasti pustiti.
Veliko krivde ima pri tem vlada; ali ne bi lahko vsa taka hujskajoča društva razpustila? Krivi so pa tudi veliko poslanci, ki potrpežljivo ta terorizem prenašajo, namesto da bi se enkrat za vselej vsako umešavanje takih krogov v njih politično delovanje prepovedali. Mogoče, da je letošnje zborovanje Siidmarke prvi korak k osamosvojitvi nemških poslancev iz te suž-nosti, v kateri nemški poslanci ječe.
Bil bi tudi že zadnji čas, da se enkrat v Avstriji tem večnim zmedam konec napravi. Koliko milijonov, koliko truda, časa in energije se zgubi v teh bojih, državni zbor nikamor naprej ne more, naše gospodarstvo zastaja in ljudstvo boža. Ali bi ne bilo bolj pametno. ko bi se vse sile, ki jih v narodnih bojih zgubljamo, obrnile v prid gospodarskemu delu avstrijskih narodov? Ljudstvo, naj bo že nemško ali pa slovansko, tarna, se izseljuje, a tega nemški hujskači ne vidijo, tem se sploh ne gre za druzega. kakor za to, da se narodi med seboj koljejo. Kakor da bi gospodarsko hiranje narodu manj škodilo, kaor če se ped zemlje zgubi ali par ljudi ne germanizira.
In slednjič, ali je za Nemce res tak dobiček, če nekaj ljudi šiloma germa-nizirajo? Ali nima nemški narod več
Toda popolnoma nisem mogel pozabiti teh ubožcev. Ko je Filip v soboto s svojimi tovariši popival svojo mezdo, šel sem k Mari ter ji pomagal iz zadrege, kakor sem mogel. Zdi se mi, da je Filip, ta nečimurnež, o tem vedel, in da se je na to zanašal. Toda rajši molčim o teh žalostnih letih.
»Vzgajal sem z Mari Kamila in je torej danes zal, vrl mladenič. Ni delavec, temveč dela pri nekem arhitektu in ima dobro službo. Srečavši ga včeraj zvečer ... on ni kot gospod ošaben ... ustrašil sem se njegovega tožnega obličja, vprašam ga takoj, kaj se je pripetilo.
»Bože, vzdignil sem včeraj pri naboru žreb štev. 10 in zaradi tega me bodo poslali v kako pi*ekomorsko naselbino, kjer razsaja rumena mi*zlica. — Ostati bom moral ondi pet let, mati bo sama, brez podpore z očetom . . . Ah, ona bo izvestno umrla med to dobo.«
Ta noč je bila zame strašna. Pomislite, gospod župnik, dvajset let miru in dela uniči glupi naključek v eni minuti, ker mladenič potegne slab žreb. Zjutraj sem moral zgodaj na delo, in ko zlezem na oder v četrtem nadstropju nove stavbe, potrka mi nekdo na rame. Obrnem se in ugledam — Filipa. * * *
Dolgo že nisem videl Filipa in skoro bi ga ne bil spoznal. Obličje njegovo je bilo od žganja vse zabuhlo, brado je imel razježeno in roke so se mu Iresle; izgledal je lik starec.
škode od takih ljudi? Vzemimo n. pr. tiste učitelje na Koroškem ln vsejltistij nemčurje, ki jih za drage groše nemški nacionalci kupujejo, ali so res tako dragoceno blago, ali niso to samo kupljene duše, ki gredo za grošem in za denar poštenost na naših ljudeh ubijajo? Ali bi nc bilo za Koroško stbkrat boljše, da ima nekaj tisočev poštenih, slovenskih kmetov, ki množe deželno blagostanje, kakor nekaj tisočev duševno in telesno propalih nemško govorečih ljudi? Kako strašna demorali-zacija mora vladati na Koroškem, če oblast poštene kmete šikanira, pregal nja, podpira pa demoralizirane in sprijene nemčurje, ki samo neznačajnost in demoralizacijo po Koroškem širijo!
Ali bodo prišli Nemci kdaj na pravo pot?
Idrijske novice,
i Draginja. Kjer je draginja, tam so špekulantje, kjer so špekulantje, tam so mešetarji špekulantov in kjer so ti, tam se govori vede in nevede samo zato, da se govori, seveda v prid špekulantov. Tak vtis je napravil na nas nedeljski shod pri Didiču. Še ni dolgo, ko so se ravno tam osmešili socialni demokrati, ker so ropotali proti sabljam, v občinskem odboru so pa sami glasovali zanje. Na shodu v nedeljo je poslanec Gostinčar poudarjal, da se z enim sklepom parlamenta ne da draginja odpraviti, temveč je treba draginjo tam prijeti, kar jo povzroča, to je pri špekulantih — zaveznikih socialne demokracije. In kaj je odgovoril župan Štraus? Rekel je, da ako ne zamore parlament proti draginji nič skleniti, ga sploh ni potreba. Počasi, gospod Štraus! Kakor ima država parlament za celo državo, tako ima tudi Idrija parlament istega vzorca za Idrijo samo. Nastane sedaj vprašanje, kaj je storil idrijski pariament za Idrijo proti draginji? Da navedemo par slučajev, povemo, da je naša stranka delala in se trudila, da je dobila 8. razred za dekleta, da bi tudi v tem oziru pomagala občanom. In kaj so naredili združeni liberalci in socialni demokrati, v idrijskem parlamentu? Protestirali so proti temu razredu na ministrstva, to pa zaradi tega, ker sami niso kaj takega storiti zamogli in dosegli razpust privatnega razreda. Ip kaj vidimo te dni? Starši pošiljajo svoje hčere večinoma v Maria Saal k šolskim sestram v 8. razred. Vsaka učenka pa stane na leto najmanj 500 kron, in kaj se pravi ta znesek za družino v tej draginji? Kdo je kriv teh nepotrebnih izdatkov? Kdo dela draginjo? Ko je bil ta razred že ustanovljen, takrat je bilo v tem oziru delati proti draginji, ne pa za draginjo. Po čemu sedaj tako vpitje?
Štraus se je tudi pritoževal, da je žito in moka draga; ali ni znal povedati, da so ravno socialni demokrati na znanem shodu zahtevali, da naj dobi rudar mesto žita denar, našemu zastopniku so se pa takrat smejali, ker je izjavil, da naj se žito rudarjem še naprej ohrani, češ, niti mesa ne privošči rudarju, ampak samo polento. Sedaj v tej draginji bi bilo žito prava dobrota in pri moki bi se ne občutila prav ni-
»Kamil,« pravim, »je potegnil slab žreb.«
»Torej tudi ti me dražiš?« zareži name. »Kaj nimam žc dosti od Kamila in Mari? .... Naj fant služi domovini kakor drugi . . . Toda jaz vem, kaj jo grize ... Da bi bil mrtev, ostal bi Kamil doma . . . Toda tem hujše zanjo! še sem dečko — Kamil ni sin vdove.«
»Sin vdove! . . . Oh, gospod župnik, zakaj je spregovoril te besede. Ves dopoldan, ko sem delal poleg njega, nisem se mogel znebiti te misli. Mislil sem, da se bode hudo godilo Mari, ako ji sina vzemo v vojake, ona bo pa ostala sama s pijancem, ki jo bo pretepal. — Ura je bila enajst in vsi tovariši so šli na kosilo. Jaz in Filip bila sva zadnja; ko stopi na lestvo, ozre se srdito name in blekne:
»Vidiš, da še vedno plezam kakor pomorščak . . . Kamil še dolgo ne bode sin vdovo!«
Šine mi v glavo pri teh besedah grozna zloba. Z obema rokama zgrabim lestvo, katere se je Filip trdno popri-jemal, nagnem jo in spustim doli.
Filip se jc ubil; zgodila se jo nesreča. Zdaj ie Kamil sin vdove in ne bo vojak. To sem storil jaz in to sem se moral vam, gospod župnik, in gospodu Bogu spovedati. Kosam se in prosim odveze! . . . Mari več nc bom videl, kako srečna, dasi v črni obleki, koraka poleg svojega sina . . . moglo hi se pripetiti, da bi ne obžaloval svojega zločina . . . Da so temu ognem, izselim«se
kaka draginja. Štraus z njegovimi sodrugi naj bode o dragi moki kar tiho.
Zadolžil je idrijski parlament občino skoro za pol milijona kron prav po nepotrebnem, ker srednja šola na državne stroške je bila Idriji že zagotovljena. Kupec in hišnik pritiskata radi velikih doklad na davke, katere smo šole potom rekurza proti občini nekoliko omilili, ln kdo mora sedaj plačevati ta dolg? Celo mesto z ubožci vred, saj je priznano, da je najrevnejši človek največji davkoplačevalec. Tukaj naj bi bili delali proti draginji v Idriji, a še sedaj jim niti na misel ne pride ter šo vedno računajo z večjimi dolgovi. In sedaj vpijejo proti klerikalcem, ki so svarili proti tej draginji.
Pa eolnina jc županu všeč. V Idriji pa pobira občina od vsake Vipavke, ki prinese par čošpelj na trg, štantnino in od vsakega Žirovca, ki pripelje malo špeha in becler naprodaj, eolnino, da nam odjemalcem draži živila. — Ali je to dosledno, gospod župan?
In z ulico je grozil g. štraus. — Se jo dobro naučil svoj govor za drugi dan, ko so povsod socialni demokrati sklicevali shode proti draginji, a premalo je pomislil na Idrijo. Klerikalci so šli na ulico proti draginji takrat, ko je pretila nastati, demokrati pa hočejo šele takrat, ko jih bo že stlačila. S tem se nič ne doseže. N. pr. letos je bilo toliko svinjskega, zaroda, da so bili mali prešički nenavadno poceni. Tudi nismo nič slišali o kakih boleznih, kakor druga leta. Sploh smo menili, letos bode toliko špeha in mesa, da bo cena za polovico padla, ako bo le piče zadosti. Suša je pritiskala, bati se je bilo pomanjkanja hrane živini. Kaj smo storili mi? Na ulico smo šli, v procesiji k sv. Antonu dežja prosit, socialni demokrati so pa doma ostali. Morda bi bila skupna prošnja le kaj dosegla. Sedaj pa, ko prodajajo napol rejene prešiče radi pomanjkanja krme in bode nastala draginja vsled tega, groze pa z ulico. Narobe svet, gospod župan!
Veleindustrijci naj se obdačijo, je predlagal Štraus. Bi ne bilo napačno, samo socialni demokrati na Dunaju ne bodo za to, ker so ravno ti špekulanti dobili pri zadnjih volitvah socialne demokrate na svojo stran. In zaveznika si vendar ne bosta škodovala. Pred malo časom sta bila kar do komolca prijatelja, sedaj naj pa se ta prijateljska vez razdere? Nič ne bo iz tega, gospod Štraus!
Naš shocl je bil Štrausu ugodna prilika, da je poskusil, ako že zna poslano mu nalogo za drugi dan. Res se je bil že precej dobro naučil, mu je žc gladko šlo. A videlo se je, da se je le naučil, a nič ne premislil, ali je za naše okoliščine primerno ali ne. Domačih idrijskih razmer ni vpošteval. Namen govora je bil, kakor sploh pri tej stranki, razburiti duhove, vpiti: vse jc za nič, le socialna demokracija bo rešila človešvo. Kako bi so pa dejansko pomagalo, na to se ne dela, ker potem bi bilo socialne demokracije konec.
i Veselico na korist Vincencijevi družbi priredi v nedeljo, 24. t. m., dramatičen odsek katol. delavske družbe. Vincencijcva družba je že veliko dobrega storila v našem mestu. Koliko je podpore potrebnih, ki si ne upajo prositi, zašli so v bedo, a jih je sram nad-
v Ameriko. V pokoro vzprejmite, gosp. župnik, to-le verižico in medaljon, katere Mari ob svojem godu ni hotela od mene, ker je imela rada Filipa. Shranil sem ga v spomin na nekoliko srečnih dni v življenju . . . Vzprejmite to, prodajte, novec pa razdelite med uboge.« * * *
Je-li dobil Jakob odvezo? Izvestno je samo toli, da duhovnik Faber ni prodal verižice z medaljonom. Obesil jo je kot darilo na oltar Matere božje, pred katerim je često molil za nesrečnega zidarja.
U kavarn, ke so ji je preh rekel »Europa«, zdoj ko ni več nubenga na-
legovati druge ljudi, ker tega niso prej znali. Koliko zopet bolnikov, ki potrebujejo malo lažje ali boljše hrane, kakor jim jo zamorejo dati domači. Drugod si kateri pomaga kam drugam, a pri nas mora pa vsa beda v našem kotlu ostati. Zato je Vincencijeva družba v Idriji še bolj na mestu kakor drugod. To spoznavajo tudi taki, ki sploh za katoliške naprave ne marajo, a to družbo pa le še podpirajo. Zatorej v nedeljo, 24. t. m., ob pol 8. uri zvečer k Didiču. Igrala se bode narodna igra »Domen«. Zabave torej obilo. Ako bi pa kateri ne mogel priti, ali bi se mu zdela naprava preveč katoliška, pa lahko ravno tako pošlje kak dar družbi, saj ta ne vpraša, kateri stranki pripada kak bolnik ali revež, temveč vsakemu po potrebi in po obilnosti svoje blagajno postreže. Da je temu resnica, priča vsakoletni račun, ko sc par sto kron več izda, kakor je došlo. Torej družba vedno le na nove dobrotnike računa, kor drugače bi si ne upala delati dolga.
jeseniške novice.
j G. urednik! Danes Vam pošljemo pa prav zanimive novice. Zadnjo nedeljo je bilo blagoslovljeno novo poslopje konsumnega društva na Savi. Lepo poslopje! Čast delavcem, ki tako požrtvovalno delajo za splošno korist! Ob tej priliki je govoril g. dr. Podobnik iz Ljubljane. Veselica na dvorišču konsumnega društva je bila prav animirana. — Jutri, v nedeljo, ima jeseniško okrožje Orla javno telovadbo na Javorniku. — Golica je imela letos toliko posetnikov, da še nobeno leto ne toliko. Okrog tisoča se vrti število. — Na rožnovenško nedeljo popoldne bo blagoslovljeno znamenje, ki so ga tovarniški delavci postavili v gozdu »na Kalvariji«. — Na Koroški Beli bodo imeli v kratkem o b-č i n s k e volitve, pa so začeli pozneje pripravljati kakor na Jesenicah. — Kar se pa občinskih volitev na Jesenicah tiče, so gospodje od glavarstva v Radovljici postali jako pridni; posebno g. glavar se čvrsto gibljejo. V par letih bodo občinske volitve za Jesenice že končane. Kakšno diplomo bi jim dali za to pridnost? — Jeseniški š o 1 s k i v r t še ni bil letos prvič pokošen. Pravijo, da se bodo jeseni otroci učili v njem, kakšno je zrelo travno seme. Kosili bodo pa drugo leto za dve leti, bo več skupaj.
j Soc. dem. shod se je vršil dne 16. t. m. na Javorniku, na katerem je nek govornik dve resnici povedal, ki so jih naši sociji vedno tajili, namreč, da je njihova stranka revolucionarna in zvezana z judi. Govoril je o draginji in argentinskem mesu tako, kakor je poslušalcem bolj ugajalo, iz česar se razvidi, da morajo biti sociji še strašno nevedni, da se dajo s takimi budalost-mi pitati. Dobro ga je zavrnil domači g. župnik, ki je spravil govornika v tako zadrego, da se ni mogel drugače iz nje rešiti, kakor da je zaklical, da župnik laže. Napadal se je na shodu z zelo zaničljivimi izrazi kmečki stan. Domači posestniki, zapomnite si to dobro za občinske volitve! Nek drug govornik je pa povedal, da bo morala domača občina zidati delavcem hiše, napraviti
pisa gor, ji prauja pa nahter Azija, Afrika ,Amerika, nahter pa tud kavarna »Australija«, kokr se glih kermu zdi, je sedou unkat pu kusil Mulavrhu Fricl. Kufe je že zdauni spiu, kokor se je vidi, le prazna kufešala je še stala pred nim na miz in ene par stu muh je balanciral pu šal in pu talarčke pud Šala in se mastil iz cukram, ke ga je Mulavrh, st ush dubrot, pustu na pu stajanga u šale.
Tam zraven Mulavrhove mize sta se pa zverala ukul bilarda dva gulu-roka gespuda in bezala iz tistem prek-lam namest kugle, druh druzga ke čez bilard u trebuh.
»Dobr dan, gespud Mulavrh! Sej drlaubaš, de prsedem tlela h toj miz?« naguvuru sm ga in se usedu nasprut nega na žametasta zofa.
»Sej je jaun lukal; pol se ja lohka usedeš kamer te je vola, čc je prostor!« Udrezu sc je Mulavrh in me pugledu čez špegle tku grdu, ket sam Buhnas-vari iz krugle.
»Kaj se uš zadiru name; sej sm lepu prašu, astn je doužnost toja, de m tud lepu udguvuriš.«
»Kokr znam, tku pa udguvarjam. Lepu pa jest že douli časa nism iz nu-benmo čluvekam guvuru, lepu prjazn pisu pa še mn; astn pol tud pr teb na um delu izjeme. Če t ni ušeč, de tku guvarim iz taba, pa pejd preč, sej je drge tud še zadost prustora.«
»Kaj t na misu na pride! Do b jest zavle to j ga guvarejna pubegnu? Ki pa je tu zapisan?«
kopaliSCa itd., kar ima delati dolžnost le tovarna. Ako boste posestniki volili v občinski odbor socije, tedaj le odprite svoje mošnjičke, ki bodo pri delovanju takega odbora kmalu prazni. Premljevale so se tisočkrat omlačene stare fraze, ki jih morajo ubogi sodrugi vedno .poslušati, akoravno jim to za zboljšanje njihne plače prav nič ne pomaga. Na ta način čakajo svojega re-šenja še lahko celo večnost, če bodo takim čenčam verjeli. Konstatirati se tudi mora, da se od strani soc. demokratov nastopa pri taki priliki z toliko surovimi besedami, da za količkaj omikanega človeka v taki družbi ni obstanka.
Vrhniške novice.
v Kdo bo na Vrhniki župan? To
vprašanje dela vrhniškim liberalcem nemirne ure. V »Narodu« se žc oglašajo: Tršar ne sme biti župan! Ubogi reveži! Njihova politična moč na Vrhniki je tako zvodenela, da se občinskih volitev niti udeležiti niso upali, zdaj pa se drznejo pri vsej svoji onemoglosti samozavestno se oglašati, kdo bi ne smel na Vrhniki županovati. Svetujemo našim liberalcem, ki se po »Narodu« tolažijo, »da se klerikalcem na Vrhniki že tla majejo«, naj kar mirno čakajo do nedelje popoldne. Jutri pa naj gredo ob pol 4. stat pred občinsko hišo, pa bodo videli, kdo bo prihodnji vrhniški župan. Naj bo že ta ali ta, tak gotovo ne bo, da bi se liberalcem metal pod noge.
v Obrtno - nadaljevalno šolo dobimo na Vrhniki s prihodnjim šolskim letom. Dokler so bili liberalci na krmilu, so imeli samo polna usta o napredku, za dejanski napredek so pa bore malo storili. Kdaj bi že lahko bila na Vrhniki obrtna šola, ki je krvavo potrebna! A liberalci — bivši gospodarji v občini — ne le, da niso ničesar storili za ustanovitev obrtne šole, temveč so se je naravnost branili. Še - le pristaši S. L. S. so izposlovali to potrebno napravo.
v Petmesečni tečaj mlekarske šole
se je končal te dni. Tečaj je obiskovalo 14 mladeničev, ki so z dobrim uspehom dovršili šolo. O letošnjih učencih mlekarske šole moramo še posebno povda-riti, da so se ves čas prav hvalevredno obnašali in povsod prav dostojno nastopali.
v Tndi šestmesečni tečaj gospodinjske šole za notranje gojenke bo kmalu pri kraju. Prihodnji — zimski i— šestmesečni tečaj se prične v drugi polovici prihodnjega meseca. Sprejme se do 8 gojenk v internait. Morebitne poizvedbe naj se naslavljajo na vodstvo gospodinjske šole na Vrhniki.
v Ženska podružnica »Slovenske Straže« priredi jutri t. j. 17. t. m. ob 3. uri popoldne veselico v Ligojni pod vodstvom tamošnje gospodične učiteljice, ki je predsednica vrhniške ženske podružnice. Najprvo se bo blagoslovil kip za novo vaško kapelico, nato se Iprične veselica s tamburanjem in predstavo igre »Najdena hči«.
»Kokr čš! Pa tle ustan, če s res tku kurajžen. Toj prjatli tam ud »Sluven-ca« punavad nisa tku kurajžn, kokr se delaš ti. Kedr se če držaun praudnk iz kermo teh tojeh prjatlu kej pument, jh gvišn nekol duma na najde.«
»Tu je res mal narodn; al kua pa Sma: mal urlauba s usak rad prvoš, če s ga more. Če je pa kašn ud mojeh prjatlu slučajn tekat na urlaube, kedr b mu kašn leberaln špicl iz pumučjo dr-feaunga prtudnka in porotnku rad urat fcaviu, tu pa ni za pumagat, se holt glih tku trof; kaj čma?«
»Kaj pa; glih tku se u zmeri tru-ftl? Kc maja pred Žabjakam, tu je.«
»Kc pustma kar pr gmah, pa gu-vorma tku, kokr guvareja muže. Kokr veš, Fricl, sma že u šol tacga poba, ke nas je pr učitele špeclou, souražil usi. Nubedn ni tou mt iz nim nč za upraut in zaničval sma ga ket mrhuvina; na konc leta pa, ke je bla šula vn in nas učitelu štaberl ni več dusegu, sma tacga špiclna naluftal in premekastl, de sma mu use kusti preralilal. In prou sma naredi. Špicl, al kokr prauma mi izubraženci: denunejant, na zasluž druzga, kokr zaničvajne in pa prekla pu grb. Iz puštene družbe b sc mogl tacga čluveka vn vržt in ugibat b se mogl tacga, ke s na zna drgač pumagat kokr de tož, kokr kuge. U štari b mogu mt soja miza in soj korc iz ker-ga nej b žlampou, in ta korc b mogu bt h miz prklcnen, de b se ja nubedn druh gost na zmotil, de b zajn prjeu in iz nega piu, kokr je biu u prcjšneh časeh prštiman za frajmana. In fraj-man, če uzamema, je še desetkat več ureden kokr špicl; frajman izvršuje Boj puklic prot dobrem plačil in zavija
v Neki celjski Sokol je minulo nedeljo na celjskem kolodvoru s »čukom« počastil enega izmed naših Orlov, ki so se vračali iz Petrovč. Pa kmalu je prišlo kesanje za junaškega Sokola. Takoj drugi dan je milo prosil g. dr. Pegana v Celju, naj se ga ne zasleduje sodnijskim potom. Ko je udano sprejel pošteno pridigo, podpisal je častno izjavo ter rade volje za vrhniškega Orla plačal mal denarni prispevek.
Tržiške novice.
t Telovadni odsek Orel sc je udeležil v večjem številu telovadbe, ki jo je priredil odsek v Podbrezju; po odposlanstvu je bil odsek zastopan pri otvoritvi društvenega doma v Sostrcm; jutri v nedeljo se udeleži polnoštevilno javne telovadbe gorenjskega okrožja na Javorniku.
t Slovenski stariši, pošiljajte svoje otroke v slovensko šolo! Ljudska šola trižška, ki je priznano ena najboljših šol gotovo nauči saj toliko nemškega šolarje kakor tukajšnja nepotrebna po-nemčevalnica.
t »Sv. Vid« se zove zgodovinska igra, katero so ponavljali naši dijaki minolo nedeljo v prid ženskemu odseku Društva sv. Jožefa. Tudi to pot je bila dvorana polna občinstva.
t Vojaška godba je svirala v nedeljo od 5. do 7. ure zvečer na trgu. Vojaki so se vračali od vaj in počivali v nedeljo v Tržiču. Zvečer je godba kon-certovala v hotelu pri pošti. ■
t Zaloška gora gori že tri tedne. Veliko mož iz Gorič in Loma gasi ogenj, ki se vedno bolj širi. Nevarnost je, da začne goreti gozd na Kokovnici. Tudi orožništvo tržiško se udeležuje gašenja.
t Velika skupščina sv. Cirila in Metoda se je vršila preteklo nedeljo v Tržiču.
t Izdajalsko početje tržiških klerikalcev. Pod tem naslovom prinaša »Zarja« notico, v koje boljše umevanje hočemo Jožefu Bukovniku, nekaj iz preteklosti poklicati v spomin. Rdeči »Žlebačev Joža« naj se namreč spomni, da so ga soc. demokrati, sedanji njegovi tovariši in prijatelji, pred leti izključili iz Podpornega društva čevljarskih pomočnikov. Gotovo mu bodo še znana imena Debevec, Ročnik itd. Ti nekdanji njegovi sovražniki, ga danes pomilujejo radi zadnje izključitve kot rdečega mučenca iz Tržiča. Kje je tukaj doslednost? Pozneje je Bukovnik pred razsodiščem imenovanega društva pretakal bridke solze kesanja in mu s tem priznal pravico izključitve, sedaj pa očita razsodišču ignoranco, ker ga je izključilo. Zopet: kje je tukaj doslednost? Sploh naj si pa zapomnijo vsi pristaši mokraške stranke, da v imenovanem društvu ni treba nobenih soc. demokratov in da najbolje store, če pobero kopita in gredo.
: naročajte ..Slovenca".:
uratove samem lumpem in gaunar-jam; takla denunejant pa sprau večkat u nasreča desetkat bi puštenga čluveka kokr je on sam in na izvršuje iz tem soj ga dobr plačanga puklica, ampak ga sam dvumliu negau značaj zapele h takmu maščvajn. Lepu te pro-sm, Fricl; kua pa more en redehter za tu, če dubi tak in tak puručil čez tega in tega? U časnk ga holt dene kokr je treba, če če, de je časnk tak kakršen more bt. Če se je pa iz tem kermu kr-vica zgudila, je pa usak redehter pr-praulen ta peru neresničn puručil pre-klicat. in pupraut in tku krvica pugli-hat. Zatu na zastopm, kuku b mogu en pusten člouk špeclat, en člouk, ke kej nase drži, ke ma vnder drgačn prpu-močk de iz nim soja čast upere, če mu ja jc ker pu nadoužnem umazu, špeclat. Puglej, Fricl; douh časa sm že na svet; velik sa me že pu časnkeh upralila! in m čast kradl, pa men še na misu ni nekol pršlu, de b šou špeclat. Ampak jest s mislem na tihm: piš kar čš, kedr uš mou čas, prid pa še mene pihat, in tku sma kvit.«
»Ti prou lepu vorglaš, Pepe, tu je res; in mal maš tud prou, tu t rnorm prznat. Al kokr veš; usak holt bran soja čast kokr ve in zna.«
»No, ker s ja iz špeclajnam bran in tud ubran, je taka čast že precej dvurn-liva in za taka čast se jest lepu zahva-lem. Le pušluši me, Fricl; jest t um neki puvedu, de uš vedu, kuku se iz špeclajnam čast ubran. Douh je že ud tistga časa in na uredniškem stol »Slu-venskega Naruda« jc sedou tekat še rank Zeleznkar. Tekat se teb šc sajnal ni, de uš tud ti enkat sedou glih na ti-stmo stol, scvede če nisa zate že druz-
ZmoiioS.L.S.vSl. Petru pri Novem meslu.
i; "
o Z ogromno večino so zmagali pri-.^tafi S. L. S. pri občinskih volitvah v i^t. petru pri Novem mestu v vseh treh razredih in vseh podobčinah. Udeležba ;je bila ogromna, vseh glasov oddanih nad tisoč, izid pa za znanega Florjanči-ča in njegove zapeljane ovčice naravnost uničevalen. Njegovi pristaši so dobili, v I. razredu komaj eno petinko glasov, v II. in III. pa šc tretjine ne, najmanj izmed vseh pa slavni Florjančič sam. Nič ni izdala vsa agitacija z lažmi, češ, farški bodo doklade zvišali — Florjančič sam jo svoj čas ravno radi tega odlctel z županskega slolca —, nič ponočna in dnevna romanja njegova od koče do koče, nič njegov divji lov za legitimacijami in pooblastili. Kaj bi bilo sedaj z izposojenim tisočakom, ko bi bil kdo hotel staviti, g. Florjančič? Šentpeterčani so se izkazali može in rekli: Letd nam županil ne bo! Izid volitev jc pa tudi za našega odločnega pristaša g. B. najboljše zadoščenje za napad v »Jutru«.
Občinske voliive v Novem meslu.
Ako bodo priprave za občinske volitve iztekle brez ovir, bomo imeli občinske volitve sredi oktobra. Kljub temu, da niso vse predpriprave gotove glasom volilnega občinskega reda, jc liberalna stranka razvila na celi črti pravcati lov za pooblastili. Zdaj so jim volilke, »breške babe«, kakor jih navadno nazivlje »stari agitator«, zopet dobre ter jih imenuje »blagorodne«. Zunanje kmečke A7olilce pa časti z »Vašim blagorodjem«, medtem ko jim je preje dajal pridevek »zabiti kmet«, »nerazsodna masa« itd. V sili res hudič muhe žre, stari agitator pa kadi ono maso, katere njegov okus preje nikoli ni prenašal. Posebno zanimiva pa je kandidatna lista, med katero je par ne-volilcev in tudi nedavkoplačevalccv. Nekaj izbranih kandidatov je stari agitator moral črtati na zahtevo dotičnih, ker se baje sramujejo biti v družbi »starega agitatorja«. Prozoren jc namen, kaj hoče stari agitator doseči s svojimi kandidati. Ni sc oziral na zmožnost kandidatov v gospodarskih zadevah, pač pa hoče imeti v občinskem odboru kliko, katera naj bi plesala kakor bode on godel. Prvega in največjega davkoplačevalca P ... č je postavil za namestnika na zadnje mesto v III. razredu, med tem ko je B., kateri plača 9 K obrtnega davka, postavil za odbornika na prvo mesto v III. razredu. Gospod P . . . č, kako ste bili ponosni na svoj virilni glas pri občinski seji, sedaj pa kar naenkrat tako ponižanje! Pristaši »starega agitatorja« slepe volilce tudi s tem, da je S. L. S. na čelu s profesorjem Jarcem postavila v to določene kandidate. Resnici na ljubo bodi pojasneno, da dosedaj se niti o tem sklepalo ni, ker je še časa dovolj. Vsi oni, ki so oddali pooblastila liberalni stranki, naj zato ne bodo v skrbeh, dotična pooblastila so neveljavna, če ni poleg legitimacija. Legitimacije se
ga ufremal. Tekat sc je »Sluvensk Narud« skopu na enga gvišnga Jonketa, tam nek iz Guriškega. Use mu je reku »Sluvensk Narud«, sam člouk ne. Iz lumpem in sleparjem je metu ukul, kokr sa metal tiste čase za svetmu Kri-štufam u ta zelena jama jabuka in pu-maranče utrocem na Velk pundelk. Jonke je douh tu putrpou, nazadne s je pa le najeu enga dohtarja in pustu »Sluvensk Narud« zašpeclat. In kua je dusegu iz tem? Purotnki sa sklenil iz večina glasou, de lump in slepar nisa razžalive besede in urednik Zeleznkar je biu upruščen, špicl je pa plaču ene par taužentarju strošku. In prou se mu je zgudl. Kdur je tku naumen, de gre zašpeclat kašn list, pa nej u že ker-gakul, ne sam »Sluvensk Narud«, ta nej jh dubi pu parkleh in plača nej, de u vs črn. Med klerckalcem ni takeh dvumlivch značaju, de b tužil kašnga urednika in s iz špeclajnam soja čast branil; tak mužakari sa sam še med leberalcem in če b biu jest na tojem meste in urednik »Sluvcnskega Naruda«, b že zdauni nad takem ldmi zagr-mou, de b se use putresl in skrbou b, de b se takeh ugibal usi puštenaki. No, pa škoda, de b velik guvuru. Leberalci ste že tku dcmuralizcran, de že več za-pupast na morte, kuku je špeclajne ena nagraužna reč; ampak se Še iz tem pustaulate in poudarjate: »sej i um tožu!« Le pumisl, Fricl, iz kašr u priimkom pitate vi u »Sluvenskmu Narude« in »Jutre« zdej tega zdej unga mu-žaka. Če be le usak ta deset teh muža-kArju tožu urednika tistga lista, b de-loifi ukul Iblane na biu nubene sence vdč, ke vs dreuje, kar ga rase nauku! Iblane, b mogl žc zdauni pusekal in za
l>odo morale volilcem v roke dostaviti, glasom 8 18 obč. vol. reda, nikakor pa ne, da bi osnovalni odbor razpolagal po svoji volji ž njimi. Že sedaj imamo postavno razloge v rokah za pritožbo, pazili bomo pa šc bolj, da stopimo vsakemu sleparstvu na prste. Večina meščanstva iioče imeti res delaven in za gospodarski napredek našega mesta zmožen občinski odbor, ne oziraje se na to, so li »staremu agitatorju«, nuno-žrcu in kulturobojnežu všeč. S kričanjem se ne osreči volilcev, pač pa a treznim delom! — V o 1 i 1 e c.
Zaloška sera v plamenu.
Izpod Storžca. 14. sept. zvečer.
Velik del kranjske dežele, nosebno pa gorenjska stran, lahko v gorenjskih Karavankah nocoj opazuje velikanski kres, kakoršnega sc vidi malokedaj: čaroben venec ognjev, ki sežejo z vrha Zaloško gore (ali Tolstega vrha) globoko v dolino, na zapad proti Križam, na vzhod proti Grcbencu in Storžcu. Iz daljave se vidi gotovo vsa stvar lepa, krasna — tukaj iz naše bližine jo pa čez vso resnobna.
Že tri tedne jc minulo, odkar je jela na Zaloški gori goreti suha gorska trava in resje, nizko pogorsko drevje. Ze 27. avgusta zvečer je bila videti gora kakor kak ognjenik; z vrha so švigali v zrak visoki plameni. Od tistega časa je dež parkrat nekoliko pogasil, tako da resne nevarnosti ni bilo. Ker pa je bilo dežja premalo in vsled vročine zemlja tako izsušena, se je ogenj zmeraj iznova pojavil. Ker ni bilo vetra, se je ogenj držal vrhov in tistemu dimu, ki je delal kopo vrh gore, niso domačini pripisovali nobenega pomena. Orožniki so prigovarjali ljudi, da naj gredo gasit, pa vsakdo je menil, to bo ugasnilo samo od sebe. Dne 13. in 14. septembra pa je veter razpilial ogenj, da se je razširil rapidno v velikanski gozdni požar, ki ga bo le z največjo težavo mogoče omejiti — če bo to sploh mogoče. Dne 13. septembra dopoldne so se jeli goreči drevesni paroblci in razbeljeno kamenje valiti navzdol po bregovih, vsled česar se je hkrati na več krajih vnemala suhljata trava. Ogenj je zavzemal vsako uro večje dimenzije. Na posredovanje c. kr. okrajnega glavarstva so na lice mesta px*išli orožniki iz Kranja in Tržiča, ker domači niso več zadostovali. Celo noč je pod vodstvom c. kr. okr. gozdarja g. Ferjančiča gasilo 120 Goričanov. Delo je bilo naporno in nevarno. Zjutraj sc je bil ogenj znatno lokaliziral. Veliko gasilcev je šlo domov po opravkih, misleč, da je nevarnost odpravljena.
Drugo jutro je šlo v goro nekaj Trsteničanov. Odšli so pa gasit večinoma na rovtarsko stran-. Medtem ko so delali na severu, je zopet na južni strani vzplapolalo ognjeno morje. Bilo je kar naravnost strašno gledati, kako so se skoro uro dolge sikajoče ognjene kače ovijale gorskih čeri in gozdovja, za trenutek izginjale pa se zopet na levo in desno prikazovale izza gostega dima. Ljudje so začeli s strahom gledati v goro, ker kaj takega še niso vi-
gauge za leberalne redehterje punucat. Al našm mužakem ni treba iskat časti pr purotnkeh; ta čast prepušaja rad leberalcem, ampak ubnašaja se naprej tku, de jm vest na more nč naprej metat, leberaln listi pa nej čvekaja kar čja. Viš, tu jc mužatast, ne pa tist vaš: »um pa zatožu«!
Ke sm Mulavrhumu Friclne to bilo prebrau, mu je kar sapa zaprl. Pusebn tekat, ke sm ud gaug truvuru, je tku debel gledu, kokr de b že čutu štrk ukul urata in kar nubenga ubstanka ni mou več na žametast zof. Kar na ura je začeu gledat, in nekam se mu je začel medit, sam de b pršou hitr iz tacga kraja, ke se ud gaug guvari. Jest sm tu dobr viclu, pa sm ga nalaš pustu en čas caplat u strahe; šele ke je ustou in začeu ceha plačvat, sm ga prjeu za ru-kau in ga nazaj na zofa putegnu:
»Nč so na boj, Fricl; sej tku hedu še ni, de b začol prec leberalne urednike ubešat, mal uja že še putrpol. Jest sm pa tud, kokr videš, na plat uredniku in se zajne ulečem, nej me že ube-raja kokr čja---«
»Je že dobr, je že dobr, Pepe! Sej vem, de s ti en fejst fant; sam tu te prosm, ud gaug m nekar na guvor nekol več, če um jest zraun. Tu te prosm, druzga nč, pa uva u stala na use večno čase prjatla. Kokr jest ud gaug šlišem, pa ratam tku nervozen, kokr moj ku-lega, če šliš ud kasne fane guvort.«
»Ta prjaznast t pa že strim, če žo nč druzga na želiš; sam zadrž se vomk in deli na tu, de se uja tud druh leberalci vornk zadržal in tist nagra.užen špeclajne žc enkat upustl, pa na u nekol več bleknu ud gaug
Boltatu Pepe iz Kudeluaa
deli nikdar. Obenem so se jeli bati za svojce, ki so šli na pogorišče.
Ob 6. danes zvečer je došlo na Trstenik nekaj domačih fantov s c, kr. gozdarjem in jednim orožnikom. Pripovedovali so, da so bili velikokrat na tem, da jih pobije valeče se kamenje, da jih zaduši dim ali zajame plamen. Mnogim je zgorela obleka, katero so odložili. Zemlja gori jeden črevelj na globoko. Za desetletja bo vsaka rašča uničena. Poleg tega preti velika nevarnost Tržiču in spodaj ležečim vasem in gozdovom. Z gore — sedaj ob 10. uri — slišim krik gasilcev, ki bodo celo noč na delu. Jedno krilo ognja je prišlo že globoko v nižavo — severno pa se pomika proti Zaloški planini in Greben-cu. Za jutri je alarmirana tudi pred-dvorska fai ■a. Ako se ogenj kmalu ne ustavi, bo potrebno, da pride na pomoč vojaštvo.
Dodatno dne 15. septembra. Gašenje je bilo včeraj popoldne nemogoče. Gasilci so bili povsod v smrtni nevarnosti; trpeli so veliko žejo in lakoto. Sinoči so pogrešali cerkovnika iz Zaloga; govori se tudi, da se pogreša orožniškega stražmojstra g. Bašca. Prav nič čudnega ne bo, če bo ogenj zahteval kako človeško žrtev. Pota v gori so že itak nevarna. Kaj šele zdaj, ko se ne vidi, od katere strani se vali dim in ogenj, še v večji nevarnosti so tujci, ki ne poznajo gorskih čeri. Danes zjutraj se vidi plamena manj — prišel je pa že močno v nižavo. Navsezgodaj so šli možaki v goro. Na vrhu se bliža ogenj Grebencu in precej zaraščeni Planinšici. Bog daj skoro dežja, ki bo najzanesljivejše ustavil pot razljuče-nemu elementu.
Iz Sodrazice.
iz Sostreos.
K nedeljskemu slavlju smo dobili Še sledeči dopis: V nedeljo 10. septembra se je vršilo v Sostrem blagoslov-Ijenje novega Društvenega doma. — Fantje in dekleta so se že več dni prej trudili, da bi kolikor mogoče slovesno praznovali ta dan. Res lep je bil pogled na Dom, obdan od visokih mlajev. Na slovesnost so prihiteli Orli od blizu in daleč. Zastopanih je bilo nad 20 odsekov, med temi so se udeležili slovesnosti skoro polnoštevilno sosednji odseki Devica Marija Polje, Sv. Helena, Dol, Prežganje, Polica, Hrušica itd. Iz bolj oddaljenih odsekov so bili častno zastopani Orli od Sv. Petra v Ljubljani, iz Domžal, Dobrove, Viča-Št. Vida. Celo iz daljnega Tržiča in Koroške Bele smo opazili več telovadcev. Do-Šlim gostom so domača dekleta v krasnih narodnih nošah pripenjala šopke na prsi. — Ob %10. so odkorakali Orli v sprevodu izpred Doma v cerkev k cerkvenemu opravilu. Po maši se je razvil slovesen obhod Orlov in Bogomil mimo Dobrunj in Zadvora nazaj pred Društveni dom. Lep je bil pogled na dolgo vrsto naše mladine: bilo jih je čez 200 Orlov, še več pa Bogomil iz domače, šentpeterske, poljske in drugih Supnij; mnogo v narodnih nošah. — Po blagoslovljenju pozdravi domači župnik g. Molj, predsednik tukajšnjega izobraževalnega društva, ki je gmotno in moralno največ pomagal, da stoji ta krasni Dom, došle goste in predstavi slavnostnega govornika dr. Kreka. V kratkem, krasnem govoru navdušuje dr. Krek množico za dom in domačo zemljo. Vse kar more dandanes ohraniti edinost med ljudmi, je velikanske vrednosti. To moč, da bo držal ljudi skupaj, ima ta Dom. Ima jo ?ato, ker se bodo ljudje v njem učili in se vednobolj zavedali, da je tudi doma lepo; da je delo za domačo zemljo, kmečko delo, nekaj lepega, veselega, zdravega. Ena največjih sleparij današnjega časa jp, da hoče spraviti ob kredit kmečko delo. To delo daje kri in denar. Fantje in dekleta se bodo navzela v Domu duha, da je častno, ko vihti cepec, suka koso, orje zemljo, ki mu rodi potrebnega kruha. Ta Dom Ima torej namen, da vzgoji dobre fante, dobra kmečka dekleta, ki imajo rada svoj dom, ki imajo voljo, da ga izboljšajo in lepšega prepuste potomcem. — Popoldne je bila javna telovadba Orlov na župnijskem travniku ob Društvenem domu. Razpoloženje med telovadci je bilo izborno, niti dež in toča, ki se je usula začetkom telovadbe, ni mogla vzeti dobre volje; šc drugič so Sli na telovadišče, ko je ponehala toča. Izvajali so pod vodstvom g. Kržana s spremljevanjem sl. domžalske godbe proste \;aje v občo zadovoljnost. Se bolj je ugajala ljudem orodna telovadba: na drogu, bradlji in kozi. — Naj bi se uresničile besede slavnostnega govornika: Želim, naj ponos, ki ga imate danes, ko gledate novozgrajeni Dom, živi v vas in pa prepričanje, da ni zastonj. To kar ste tukaj dali: kamen, les, opeko, svoje delo: to se bo bogato izplačalo pri vaši mladini.
Dne 10. t. m. se je tu blagoslovllk lepa, nova brizgalna, katere je drdštvo že dolgo želelo in pričakovalo. V<»Ji-tru« se je nekdo prav ostudno ob to obregnil, zato vsem trcznomislečim sl< -deče: Gasilno društvo stoji nad strar -kami — je nevtralno — zato je pii občinstvu splošno priljubljeno. V smislu solidarnosti je priredilo veselico ob priliki blagoslova brizgalne po običaju vseh gasilnih društev in odločilo, da se brizgalna blagoslovi po duhovščini, ne pa morda, da jo blagoslovi kak »Jutro-vec« z alkoholom na primer. Vsled tega smo tudi mi povabili preč. g. župnika Franca Travna, da izvrši ta blagoslov z astistonco g. kaplana Viktorja Kragla. Rade volje nam je ustregel in imel pri tej priliki prav primeren govor, v katerem je tudi poudarjal, da mora biti vsako gasilno društvo nad strankami in da sc v društvu ne sme nikoli žaliti oseba radi nasprotnega političnega mišljenja. Priznanje temu govoru so izrekli takrat vsi navzoči, tudi gg. J. Petrič, podnačelnik deželne gasilno zveze in Ignacij Mrhar, odbornik iste. — Da se slavnost poveča, je prišlo tudi pevsko in izobraževalno društvo »Glas« iz Sodražice, da nas razveseli s par lepimi pesnimi. Mesto je imelo na odru, kakor tudi tamburaši iz Ribnice. G. župnik kot pevovodja je bil pri njih, da bi vodil petje. Ker pa ni bilo nekomu všeč, da se ne vrši vsa veselica v popolnem liberalnem tonu, je intrigral, da so tamburaši zaigrali »Sokolsko koračnico«. To ni bilo umestno, ker se je že kazala politika. Ker pa še to ni zadostovalo, so začeli nekateri nahujskani fantje kar med petjem na odru plesati. Obenem so naskočili pevce in jim s surovo silo vzeli mizo in stole. Nato se je brez dovoljenja gasilskega odbora začel ples na odru. Ker je bilo nemogoče napraviti red, odšli so pevci z gospodom župnikom. Grdo in nesramno je od teh fantalinov, da so nam skazili vso veselico in napravili sebi sramoto, še več pa tudi nam veliko gmotno škodo. — Gasilno društvo pa ostane — kakor je bilo do danes — nad strankami po geslu: »Bogu v čast, — bližnjemu na pomoč!« Zahvaljujemo se pa najiskreneje vsem, ki so drage volje prihiteli v dobrem namenu na našo veselico, osobito gg. župniku in kaplanu, zboru »Glas«, gg. Petriču in Mrhar-ju in vsem slav. gasilnim društvom. Prav lepa hvala tudi gospodom in igO-spodičnam, ki so z vso svojo trudo> Ijubivosti pomagale pri veselici.
Gasilno društvo v Sodra-žici, 15. septembra 1911.
Obenem s to izjavo smo pa prejeli še sledeči dopis:
Nečuven škandal so uprizorili pri gasilski veselici, ki je bila ob priliki blagoslovljenja nove brizgalne v So-dražici, sodraški Sokoli in njihova pri-tiklina. Dokazali so enkrat za vselej, da Sokol, ki zauživa »Našo Bodočnost«, ne more ostati dober, dasi se še tolikanj za to prizadeva. Naravnost značilno pa je za naše razmere, da so očetje silili svoje hčere k plesu, svoje sinove pa k pretepu. Razni mladiči so se pokazali v taki luči, da bi jim novo-pečeni učitelj ček, ki je nasproti nekemu našemu somišljeniku trdil, da Kristus ni Bog, ampak je bil le nekak filozof, lahko napravil spričevalo za portugalske kravale. Koliko je odbor s svojo obzirnostjo pripomogel k škandalom, ne bomo poudarjali, več kakor to pa so krivi razdivjanosti ribniški sokolski tamburaši, ki menda ne znajo drugega udarjati, kakor znano sokolsko koračnico in par polk in valčkov. Za prireditev koncerta, v obliki katerega bi se bila morala cela veselica vršiti, so popolnoma nezmožni. Splošno govore, da bi bil godbo za ples gosp. Krača bolje oskrbel, kakor ti »dragi« tamburaši. — Počitniški dopisnik liberalnih listov — med šolskim letom imamo namreč drugega, — kateri te dni zapusti Sodražico, je v »Jutru« namazal nekaj papirja, na katerem se zadira v gospoda župnika in g. Franceta Pa-kiža. Iz Vsega dopisa se pa vidi, da v srcu sam obsoja počenjanje svojih učencev, katero je gasilnemu društvu mesto dobička prineslo zgubo. Ako še omenimo, da je razgrajačem prvačil nek član jurjeviškega gasilnega društva, smo izpolnili svojo dopisniško dolžnost.
Nov dom.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Heleni vabi k slavnosti blagoslovljenja novega »Društvenega doma« pri Sv. Heleni, ki se vrši v ,ne-deljo, 24. septembra 1911.
Spored bo sledeči: Dopoludne: l. Ob 9. uri sprejem slavnih društev, Orlov in drugih dobrodošlih gostoy v Kamnici. — 2. Ob :H10. uri odkorakajo
društva s si. orlovsko godbo iz D. M. v
Polju na čelu v župno cerkev, kjer bo ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša. 3. Po cerkvenem opravilu pred »Društvenim domom« govor. — 4. Blagoslov-Ijenje »Društvenega doma«. — 5. Obhod sl. društev z zastavami in godbo na čelu od »Društvenega doma« skozi Dolsko nazaj v Kamnico h g. Zupančiču. — Po končani dopoldanski slavnosti obed v gostilni g. Zupančiča v Kamnici.
Popoludnc pa: 1. Ob pol 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovoma. — 2. Ob pol 4. uri začetek javne telovadbe. — 3. Po telovadbi veselica z godbo in petjem.
Vstopnina k telovadbi in veselici 30 vinarjev. Orli v kroju vstopnine prosti. — Udeleženci shoda naj se blagovolijo prijaviti »Kat. slov. izobraževalnemu društvu« pri Sv. Heleni (Dolsko pri Ljubljani) vsaj do 21. septembra.
Odbor.
Gautsch o draginji.
Ministrski predsednik bar. Gautsch je včeraj v seji klubovih načelnikov več časa govoril. Izjavil je, da sc je rad udeležil seje, ker gre vladi, da zbornica redno dola. Povedal je tudi, kakšno stališče da zavzema vlada. Zbornici namerava poročati, kaj da jc delala vlada ob času, ko ni zboroval državni zbor. Deželne načelnike je vprašal, če bi ne kazalo sklicati deželnih zborov ob parlamentarnih počitnicah, ker pozneje zato ne bo čnša. Z ozirom na poziv vlade bodo zborovali štirje deželni zbori. Glede na draginjo je izjavil, da bo hvaležen, če se zbornica peča s celotnim vprašanjem o draginji, s katerim se je vlada pečala vseh 45 dni, ko ni zboroval državni zbor. So ljudje, ki trde tudi po shodih, da je vlada kriva draginje, a pozabljajo na vse činitelje, na katere se je treba glede na draginjo ozirati. Javnost se n. pr. niti ne dotakne vprašanja o prekupcih. Ne pove se tudi ljudem, da gre danes že za svetovno kalamiteto. Navadno se zavzema stališče, ki je lahko nasproti prebivalstvu, ki ne pozna položaja. Govori se, kakor da bi ne imeli nobenih trgovinskih pogodb z Orgsko. Zahteva se n. pr. da se ne sme izvažati krma. Na eni strani se zahteva, otvorite meje, na drugi pa, zaprite meje. Prebivalstvo za to ne ve, kaj je resnica. Ministrski predsednik se noče izogniti tozadevni razpravi v zbornici. Z vprašanjem se bomo temeljito pečali, a boji se, da ljudstvu razprave ne bodo koristile. Druge poti ni, ko da se stori z odredbami, kar se sploh more storiti. Nadalje se še pogaja z ogrskim min. predsednikom, o katerih pogajanjih pa ne more ničesar poročati ,ker sta se zavezala, da bosta o pogajanjih molčala toliko časa, dokler ne bodo končana. Toliko pač o smeri pogajanj lahko povem: Doma moramo imeti toliko mesa, kolikor ga potrebujemo. Mi ne smemo postati odvisni od nekega ameri-čanskega trusta. Ko se zanimamo za vprašanje mesa, se čisto nič ne oziramo na to, katera podjetja bi imela dobiček glede na to vprašanje. Ozirali smo se pri naših dosedanjih pogajanjih v prvi vrsti na potrebščine in na bedo prebivalstva. Obžaluje, ker se je opisovalo razburjenje prebivalstva tako, kakor da smo pred revolucijo, hočem tudi o tem izpregovoriti. Prav dobro je znano, kako se gotove stvari napravijo. Mi smo popolnoma poučeni in kljub temu, da gre za resno zadevo, moram ob tej priliki izpregovoriti resno svarilno besedo. Zelo bi obžaloval, če bi se pridružile draginji in bedi prebivalstva še v posameznih slučajih tiste posledice, do katerih bi moralo priti, če bi se prekoračile meje, ki jih stavi postava in oziri na javen red. Ob takih prilikah žal ne zadenejo te posledice redno moralnih povzročiteljev, marveč večinoma nedolžne ljudi. Ko je min. predsednik Gautsch tako odkrito in odločno razkrinkal soc. demokraške ljudske sleparje, je glede na dr. Ivoroščevo vprašanje o liški železnici izjavil, da hoče to zadevo v zbornici nojasniti. Ostro Gautsclievo svarilo je rdeče voditelje zelo poparilo. Daszynski je nekaj žlobudral in izjavljal, da Gautsch pač ne bo pustil bajonetom korakati proti množici in povedal, da bodo socialisti, delali revolucijo s pasivno resistenco in s podobnimi stvarmi in pravil, da voditelji strank ne. delajo za revolucijo, marveč preprečujejo z vsem svojim vplivom izgrede. Das«zyii»kemu se je vse muzalo, ker še vse zna, kako krvavo da so govorili rdeči voditelji na Dunaju, ko so grozili, da bodo pobesili agrarce in krščanske socialce, češ da na Dunaju je zdaj več drogov nlinovih svetilk, kakor jih jo bilo leta 1848. Per-nerstorfer se je tudi zvijal in trdil, da
socialisti niso povzročili sedanjega gibanja in trdil, da Gautsch ni dobro informiran. Balial pa je, da se nahajajo soc. demokraški voditelji vedno na najnevarnejših mestih in končno rekel, da se dandanes ne grade več barikade. Naglašal je, da voditelji socialne demokracije gibanje zavirajo, a beda da je prevelika. Pernerstorfer ni seveda tudi nič opravil, ker ves svet zna, kdo danes demagoško draginjsko vprašanje izrablja in ljudstvu neizpe-ljive stvari obeta. Nihče drugi, kakor ravno tisti soc,. demokraški voditelji, ki govore drugače v seji klubovih načelnikov, kakor govore po shodih. Po končani razpravi se je šc Gautsch pošalil s soc. demokracijo, češ, da v svojih izvajanjih ni imenoval nobene stranke in nobene osebe. Zbornični predsednik dr. Sylvester izjavi končno, da 3kliče državni zbor 5. oktobra.
SOCIALNODEMOKRATIČNI MINISTRI.
Splošno je znano, da socialni demokrati, če postanejo ministri, izpre-mene korenito tudi svojo nazore. Pozabijo na svoje bojevite govore proti meščanski družbi in proti vladi in državi. Ne dovolj, bivši socialni demokrati, če postanejo ministri, ostro nastopajo proti tistim, na katerih ramah so splezali kvišku. Klasične zglede za to nam nudi Francoska, bivši sodrugi, poznejši ministri Millerand, Viviani in Briand. Sedanji minister za javne zgradbe, Angagneur, je tiSfeLizšel iz socialne demokracije. Nedavno je govoril ob otvoritvi neke šole v Lyonu in je izvajal, da se radi nekaterih stavk stavba ni pravočasno zgradila. Pristavil je, da se sicer mora računati z možnostjo stavke, a da delavstvo nima pravice stavkati, marveč da so stavke nesreča s posledicami, ki so slične posledicam vojske ali neurja. Doslovno je rekel:
»Če že delavcem ne moremo prepovedati, da pasejo lenobo v množicah, se ne sme nikdar priznati državnim uslužbencem in nastavljencem v obratih, ki služijo javnosti, moralne pravice, da smejo stavkati.«
Minister je nadalje govoril o ugodnostih, ki jih uživajo državni uradniki, a naglašal je, da imajo tudi dolžnosti in je dostavil glede na sabotažo: »Vlada mora proti sabotaži (poškodba lastnine) nastopiti z najostrejšimi sredstvi, s katerimi razpolaga. Ne sme poznati nobenega usmiljenja.«
Ravno tako ostro je sedanji minister, nekdanji socialni demokrat, obsodil socialno-demokraško postopanje nasproti armadi. Naglašal je, da se mora naslanjati država na močno armado in mornarico, ker brez teh čini-teljev ne more nobena vlada resno rešiti vprašanj, ki jih mora rešiti. Za vojsko moramo biti pripravljeni.
Nič drugačni bi ne bili tudi naši socialni demokrati, če bi postali ministri. Prej obetajo delavstvu zlate gradove, zagovarjajo najširšo svobodo in oznanjajo boj na nož militarizmu, ko pa dobe zlatoobrobljene frake in hlače in vidijo, da se svet s socialističnimi puhlicami ne da vladati, pa govore in delajo ravno narobe kakor prej, ko so mase farbali.
STRANKE IN JESENSKO ZASEDA-NJE POSLANIŠKE ZRORNICE.
V včerajšnji seji nemškonarodne zveze je dr. Waber prosil agrarce, naj bi glasovali za predlog, po katerem naj bi smela vlada glede na uvoz preko-morskega mesa samostojno postopati! Glasilo nemško narodne zveze »Die Deutsclien Nachrichten« izvaja, da bo morala zbornica izpremeniti poslovnik, ker ne gre, da se pred dvema letoma sklenjeni začasni poslovnik zopet podaljša. Iz Prage se poroča, da upajo na zedinjenje čeških radikalcev z ostalimi češkimi strankami glede na spravna pogajanja z Nemci.
VELIKE VOJAŠKE VAJF V KARPATIH
so bile 15. t. m. ob 10. uri dopoldne končane. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je posebno pohvalil načelnika generalnega štaba, ker so bile vaje najlepše med vsemi, ki se jih je udeležil.
MAR06ANSK0 VPRAŠANJE.
Francoski poslanik Cambon je izročil včeraj ob 5. uri popoldne von Ki-derlen - Wfichterju spomenico francoske vlade. Poroča se, da se s spomenico Francoske še ni izpregovorilo zadnje besede. Nemški bogataši so pozvali nemško vlado, naj ne opusti Maroka. Položaj je kljub vsem pomirjevalnim vestem še zelo opasen, kar dokazujejo poročila iz Belgije, ki je pozvala pod orožje črno vojsko letnikov 1906, 1907 in 1908, 40.000 mož. V Belgiji je zdaj mobiliziranih 80.000 mož. Belgija je tudi ostro zastražila belgijsko nemško mejo.
REVOLUCIJA NA ŠPANSKEM.
Po Portugalski Španska, za Špansko Italija, so kričali zmagoslavni re-publičani, ko so pregnali portugalskega kralja. Svoj načrt zdaj dosledno izvajajo. V Barceloni se je osnoval osrednji odbor, ki vodi revolucijo na španskem. Vlada je že sklenila, da proglasi v Barceloni oblegovalno stanje. Hude stvari se dogajajo v Bilbau, kjer so razdrli gtavkujoči tračnice. General Weyler je dobil obširna pooblastila. Zaprli so v Barceloni in drugod veliko anarhistov.
BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL.
Iz Peterburga se poroča, da so prekinjene vse zveze s Perzijo. Armada bivšega šaha je oddaljena zgolj 40 km od Teherana. Severno in vzhodno od mesta so že vojaki razpostavljeni, tako da bo mesto kmalu popolnoma oblegano.
Orlovski izlet na Nanos.
Orlovski rog naznanja odhod mla-fciih turistov na Nanos. Zbralo se nas .,e fee v vipavskem trgu 24, druge smo pa Idobili šele na potu iz Št. Vida in pri (cerkvici sv. Hijeronima, kjer je opravil jpresv. daritev in molitve za dež šent-Ividski g. župnik Globelnik. Med seboj smo imeli tudi vipavskega gospoda dekana in podraškega g. župnika, ki sta ppravila v gorski cerkvici sveto mašo, Sbudanjskega g. župnika in g. Janeza iz (Senožeč. Med drugimi naj omenim še e. Uršiča, župana v Št. Vidu, g. Kopa-lina iz Št. Vida, ki nas je znal dobro eabavati, in še mnogo drugih. Po končani službi božji smo se posedli v zatišje pri cerkvici, si olajšali nahrbtnike in tudi pozabavali. Eno šentvidsko idekle je deklamiralo dve deklamaciji in govor g. iur. Natlačena, ki ga je imel pred dvemi leti v Mančah ob ustanovitvi tamkajšnjega društva. Vsi smo občudovali njen dober spomin. Ko smo jjili še par zapeli, smo se podali k krneli u Porenti, kjer se je vršila po dveur-liem čakanju pojedina na ražnju peče-inega janca. Dve uri smo čakali, a se nismo dolgočasili. Kuplet »Krojač in Čevljar« nas je zabaval, petje je razveseljevalo in šale tudi ni manjkalo. Ko ftmo janca obrali, smo odšli med veselim petjem po nanoški planoti, da smo Isi ogledali hleve in da smo spoznali, kako kamnit je Nanos. Proti večeru smo odšli v Vipavo, kamor smo dospeli v mraku. Zahvaliti se moramo za Sta izlet, da je bil tako dobro uspel, g. 'dekanu in drugim gg. župnikom vipavskim, ki bivajo tako radi med mladino. Zahvaljujemo se pevcem in vsem, ki so pripomogli na katerikoli način k tako veselemu dnevu. Razšli smo se, dasi trudni in izmučeni, a vendar veseli in v nadi, da se drugo leto zopet vidimo na Nanosu.
S. K. S. Z.
Dnevni red skupščine,
ki se vrši v nedeljo, 17. septembra od 3. clo 5. ure bo sledeči:
1.	Poročila Zvez za Kranjsko (tajnik); Štajersko (č. g. dr. Hohnjec, prof. bogoslovja); za Goriško, Koroško (gosp. Vajncerl).
2.	Poročilo Zveze Orlov (g. dr. Pogačnik).
3.	Poročilo o »Slovenski Straži«, (g. Jež).
4.	Organizacija: a) pevskih odsekov, (g. A. Svetek); b) gledaliških odsekov (g. prof. A. Robida); c) ženskih odsekov (č. g. Fr. Vovko, Vrhnika) in d) odsekov za pi'irodoslovne zbirke v društvih S. K. S. Z. (g. dr. Mantuani, Ljubljana).
5.	Jugoslovanska Strokovna Zveza (g. dr. Iv. Zajec).
6.	Slučajnosti.
Udeležencem
skupščine naznanjamo, da se udeležimo skupno svete maše ob 9. uri dopoldne v stolnici.
Takoj po sveti maši se zberemo vsi v »Ljudskem domu«, ki jc in bo glavno zbirališče vsega našega gibanja. Tam bodo na razpolago gg. visokošolci S. D. Z., ki bodo drage volje prevzeli razkazovanje ljubljanskih zanimivosti po želji in volji posameznih skupin.
Skupno kosilo (50 v), se bo dobilo v »Ljudskem domu« v Ljudski kuhinji za tiste, ki se v soboto ali pa vsaj v nedeljo do 9. ure oglase v tajništvu S. K. S. Z. v »Ljudskem domu«.
Režiserski tečaj.
Včerajšnji dan je bil posvečen predvsem pouku v šminkanju in pre-
davanju o kostumih. Udeleženci so imeli priliko tudi praktično se vaditi v šminkanju in umivanju šminke. Podala so se jim hkrati praktična navodila, kako treba postopati režiserju pri skušnjah, kaj je dolžnost vsakega igralca in igralke ter kako si treba v različnih slučajih pomagati, da se prikrije nedostatek odra ali drugih priprav. Vse to se jim je pokazalo zvečer, ko so prisostvovali vsi skupni vaji »Ljudskega odra« za »Divjega lovca«.
Volezanimivo je bilo popoldanšnje predavan;e g. dr. Robide o recitaciji. Klasično izklesani so bili izgledi, ki jih je recitiral g. doktor z umetniškim zanosom.
Danes dopoldne jc gosp. Terseglav predaval: »Kulturni in izobraževalni moment prirejanja predstav«. Predavatelju, ki je osobito naglašal potrebo dobrih tendenčnih iger, je občinstvo burno pritrjevalo.
G. prof. Dolenec pa jim je orisal kratko razvoj gledališča in giedališke umetnosti od prvih zgodovinskih po-četkov clo danes. Predavanje, podano v priprosti, lahkoumljivi obliki, je bilo velezanimivo in občekoristno. (Burno odobravanje.)
Zvečer prisostvujejo vsi udeleženci sklepni vaji »Divjega lovca«.
(Glej včeraj.šne brzojavno poročilo.)
Slavnosti v Kijevu ob odkritju spomenika Aleksandru II., carju osvoboditelju, ki se jih je udeležila tudi carska dvojica, bi imela zaključiti slavnostna predstava v mestnem gledališču. Gledališče je bilo napolnjeno s povabljenimi gosti. Do drugega dejanja se je vršilo vse v redu. Naenkrat sta se začula hitro drug za drugim dva strela. Ministrski predsednik Stolipin se je dvignil v svoji loži in se nato zgrudil v roke svojeea tovariša ministra. Nek mlad mož je streljal nanj. Napadalec je poizkušal pobegniti, toda prihiteli častniki in policijski uradniki so ga obdržali in ga le s težavo obvarovali pred občinstvom, ki ga je hotelo ubiti. Mnogi zdravniki, ki so bili v gledališču navzoči, so hiteli k ranjenemu Stolipi-nu. Poklicali so voz kirurgične klinike. Igralci so razburjeni klečali jokaje na odru. Občinstvo je priredilo patriotične ovacije carju in Stolipinu. Demonstracije so se nadaljevale tudi na cesti. Nekatere vesti trdijo, da je rana Stolipi-na smrtno nevarna, druga pa, cla je upanje, da bo okreval.
Štalerske novice.
š Velenje. Nameravanega protisho-da proti nemški izzivalni prireditvi 17. septembra torej ne bo. Slovenjegra-ško okrajno glavarstvo je potrebno uredilo, da ne bodo mogli Nemci uganjati take divjosti, kot lansko leto.
š Duhovniške spremembe. Za nemškega pridigarja v Celje pride g. dr. Je-liart Anton, beneficiat v Petrovčah pri Žalcu; za beneficiata-kaplana v Žalcu je imenovan g. Ivan Dobcršek, kaplan v Vojniku.
iš V Slov. Bistrici se vrši v nedeljo, dne 17. septembra, ob pol treh popoldne v hotelu »Avstrija« velik shod. Govorijo: poslanec Pišek, dr. Leskovar in Pušenjak.
š Za železnico Maribor — Zeleni Travnik (Wies) se vrši v nedeljo 24. septembra, v Arvežu (Arnfels) veliko zborovanje. Priredijo ga skupno vse občine, ki leže ob tej nameravani progi. Poročal bo nemško - nacionalni poslanec Neger. Ropotati misli tudi proti slovenski obstrukciji.
Dnevne novice.
'-f Politično društvo za Slovence na Koroškem oživljeno. Kakor je znano vsemu slovenskemu svetu, niso koroškim Slovencem tla z rožicami nasuta. Med clruge ljubeznjivosti, s katerimi je koroški vladni šef baron Hein koroške Slovence počastil, spada tudi razpust »Katoliško - političnega društva za Slovence na Koroškem«. Baron Hein, ki se najbrže nad koroškimi Slovenci maščuje, ker smo Kranjci brata iz dežele zapodili, je razpust društva s tem utemeljil, da si je društvo s tem, da je po par občinah zasebno ljudsko štetje izvršilo, prisvojilo oblastno veljavo. Društvo je bilo 8. januvarja razpuščeno; a proti razpustu se je društvo na ministrstvo pritožilo. In današnji »Mir« prinaša že odlok, s katerim je notranje ministrstvo pritožbo ugodno rešilo in razpust društva ovrglo.
-+- Socialne demokrate je v včerajšnji konfcrenci načelnikov imenitno pogodil ministrski predsednik baron Gautsch, ko je dejal, da so draginje krivi karteli in prekupci, ne na tisti,
katere dolži rdeča intemacionala,
agrarci. Kar se pa tiče žuganja s kra-fvali, je Gautsch odločno povedal, da jih bo vedel preprečiti, žalibog pa ima-1 jo take demonstracije to posledico, da i tripe tisti, ki so več ali manj nedolžni, pravi krivci se pa skrijejo. Obenem pa je Gautsch povdarjal, da draginjski nemiri draginjo le šc povečajo, kakor kaže to zgled na Angleškem in Francoskem. Kako so se sociji na to razburili! Gautsch jih je zadel v živo. Daszynski je protestiral, da socialni demokrati mislijo na kravale in Pernerstorfer so je ustil, da se voditelji socialne demokracije niso nikoli skrivali, ampak so vsi že »stali pred bajoneti in puškami«! O ti rdeči hinavci! Dan na dan ščuvajo ljudstvo k izgredom, ko jih pa vlada prime, sc potuhnejo kakor kužki. Rdeče delavstvo zdaj lahko uvidi, kakšne voditelje ima. Najprej jih nahujskajo in nakurijo, ko pa res pride do demonstracij in pridejo delavci v nesrečo, vpijejo sociji, da niso provzročili izgrede oni, ampak »temni elementi«. Pred ministrom za žive in mrtve zagotavljajo, cla so oni proti revoluciji, v svojih listih pa naravnost k revoluciji pozivajo! Ta igra je jasna: Na zgoraj se hoče socialna demokracija oprati, da nima s temi rečmi nobenega opravka, drugače pa k izgredom hujska in se le veseli, če vojaštvo par delavcev ustreli in prehode, ker potem sociji stavijo ne-broj bombastičnih interpelacij in predlogov. Taka hinavska banda je rdeča intemacionala.
-f- Kongres za varstvo spomenikov in domovja je zboroval od 13. do 15. septembra v Solnogradu. Izmed Jugoslovanov so se ga vdeležili: monsignor Bulic iz Splita; prof. Jaroslav Foerster iz Ljubljane; stavbni svetnik Ivekovič iz Zadra; državni poslanec profesor Evgen J are; muzejski ravnatelj dr. Mantuani; cesarski svetnik Franke; muzejski asistent, Žnidarčič iz Splita; dež. vlade inženir Čapek iz Ljubljane. Poročilo o kongresu sledi. S kongresom je združena razstava ministrstva za javna dela, ki ima namen, opozarjati stavbenike na moderna stremljenja glede ohranjevanja spomenikov in varstva domačije. Med državnimi obrtnimi šolami, ki so razstavile — zlasti tudi češke — jako lepe stvari, pogrešamo skoraj popolnoma ljubljansko, ki bi pa imela ravno pri nas za tako delovanje jako hvaležno polje.
+ Podružnica Slov. dijaške zveze «a Gorenjsko ima svoj občni zbor v četrtek dne 21. septembra ob 10. uri dopoldne v salonu g. A. Gabrijelčiča na Brezjah s sledečim sporedom: 1. Čita-nje zapisnika izrednega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Po občnem zboru je predavanje. Občni zbor je za člane obvezen. Vabljeni so vsi prijatelji podružnico.
+ Podružnica »Slovenske dijaške zveze« za Dolenjsko ima svoj občni zbor definitivno določen na 24. t. m. ob priliki blagoslovitve kapelice novomeške dijaške Marijanske kongregacije. Občnega zbora se morajo udeležiti po društvenih pravilih vsi redni člani S. D. Z., vabimo pa tudi druge, predvsem tov. bogoslovce, ki niso še člani, in abiturijente, kakor tudi ostale tovariše iz drugih krajev slovenske domovine. Ta naš sestanek mora pokazati, da je dolenjsko dijaštvo v katoliško-narod-nem taboru in da je »Prosveta« izgubila vpliv med dolenjskim dijaštvom. Spored: V soboto, 23. t. m., zvečer pozdravni večer, ki ga priredi podružnica v gostilni pri Štemburju v Kandiji. V nedeljo, 24. t. m., se prične občni zbor ob pol 9. uri dopoldne. Poleg običajnih točk obsega dnevni red tudi dva referata: a) tov. cand. phil. J. Šile »Pomen Dolenjske« in b) cand. iur. J. Uc »Na-rodnoobrambno delo na Kočevskem«. Prihod v soboto popoldne; odborniki podružnice in pododborov naj pridejo že v soboto dopoldne, ker se vrši popoldne skupna seja. — Prenočišča se preskrbe. Zglasila na naslov I.adko Mlakar, bGg., Novo mesto, Sodnija
'+ Nekaj za očeta Masaryka. V Frankfurtu na Meni nameravajo ustanoviti novo vseučilišče. Seveda so se takoj nekateri puhloglavci oglasili in zahtevajo, da se na bodoči univerzi bogoslovna fakulteta opusti. O tem vprašanju so izrekli svoje mnenje tudi rek-, torji vseh pruskih vseučilišč, in sicer tako-le: »Od štirih fakultet, ki jih obsega vseučilišče, se hoče bogoslovno izločiti, češ, da ni potrebna in da se tudi iz krajevnih vzrokov ne da opraviti. Naj bo prepričanje o Nepotrebnosti bogoslovne fakultete še tlako razširjeno, mi moremo reči. da je ta misel obžalovanja vredna zmota. Organizacija znanstvenega dela, ki bi l-tiziskavanje krščanstva in njegovih Virov iz svojega učnega reda izbrisala, bt ne imela nobene pravice do znan* 'stvenosti, temveč bi bila škodljiva in
pristranska.« In možje, ki so to napisali, niso »klerikalci«, o katerih ne vedo »Narod«, »Jutro« in »Zarja« nič dru-zega, kakor da neumnost prodajajo, pač pa so po večini pristaši svobodomiselnih načel. Pač pa se razlikujejo od avstrijskih svobodomiselnih profesorjev in njih študentovskih trabantov v tem, da imajo nekoliko več pameti v glavi in veliko več zmisla za znanstveno delo, kakor avstrijski vseučiliščni kričači, ki jim krščanstvo smrdi. Bog zna, kako bodo naši liberalci ta pelin požrli?
+ Gospodarska zveza proti Gabri*
elu Jelovšku. Prejeli smo sledeči dopis: Slavno uredništvo! Prosim, da za po-mirjenje občinstva v vrhniškem okraju objavite sledeče pojasnilo: Gospodarski zvezi v Ljubljani se je sporočilo, da jc g. Gabrijel Jelovšek z Vrhnike o njenih kupčijah s senom razširjal vesti, kakoršne prinašajo razni liberalni listi. Zato sem po naročilu Gospodarske zveze proti g. Gabrijelu Jelovšku pri c. kr. okrajnem sodišču na Vrhniki vložil zasebno obtožbo zaradi prestopka zoper varnost časti. — Po prejeti tožbi je g. Jelovšek meni nasproti pismeno izjavil, da ni nikdar govoril kaj tacega, kar mu očita tožba, da je nasproti Gospodarski zvezi naravnost naklonjen. — Ker je bila mogoče Gospodarska zveza- o tem ali onem napačno informirana, sem v imenu Gospodarske zveze umaknil tožbo proti temu, da je g. Gabrijel Jelovšek plačal narasle moje zastopniške stroške. Načelstvo Gospodarske zveze je pa v svoje zadoščenje dobilo od g. obtoženca sledečo izjavo: Jaz tudi lojalno priznavam, da jaz za svojo osebo nimam prav nikakega dvoma, da je Gospodarska zveza v jako spretnih rokah in da vsled tega tudi niti najmanj ne dvomim, da vodi Gospodarska zveza svoje kupčije pravilno in ugodno, in nimam niti najmanjšega povod a mislit i da so vesti, katere razširja »Slovenski Narod« o kupčijah Gospodarske zveze glede njenega kupčijskega poslovanja resnične ali vero-j e t n e. To izjavo sem v svojem vsta-vitveneni predlogu na sodišče priložil Dr. Vlaclislav Pegan.
+ Deželnega odbornika dr. Lampe prihodnji teden nc bo v uradu.
-f Prva seja vrhovnega odbora tranke prava se vrši ocl 29. t. m. dalje \ Starčevičcvem domu v Zagrebu po naslednjem dnevnem redu: 1. Sprejetje poslovnika. 2. Konstituiranje vrhovnega odbora. 3. Organizacijski statut-4. Sklepi aktuelne politike za vse hrvaške dežele. 5. Eventualni predlogi.
+ Zahteve tržaških železničarjev, Uslužbenci državne železnice v Trstu so imeli včeraj shod, ki se ga je udeležilo do tisoč železničarjev. Sklenili so resolucijo, v kateri zahtevajo izboljšanja, ki so glede na Trst zelo upravičena. Shod jc bil tako viharen, tla ga je vladni zastopnik razpustil.
—	Prvi kongres zveze avstrijskih pogrebnih društev. Dne 8., 9. in 10. septembra se je vršil v veliki posvetovalnici dunajskega rotovža kongres avstrijskih pogrebnih podjetnikov, ki so se ga udeležili strokovnjaki vseh dežel avstrijske monarhije. Dne. 8. septembra je prisostvoval popoldanski seji tudi dunajski župan g. dr. Noumayer. V odbor zveze so bili za triletno poslovno dobo izvoljeni: kot častni in starostni predsednik ces. svetnik Franc Dober le t, Ljubljana; za predsednika dr. Leopold Rausclier, ravnatelj dunajskega mestnega pogrebnega zavoda; za I. podpredsednika Filip Strasser, Sol-nograd; za II. podpredsednika Robert Prade, Liberci; za III. podpredsednika Karel Wladika, Brno; za IV. podpredsednika Franc Bumballa, Opava; za V. podpredsednika zadružni načelnik Gehring z Dunaja. Nadalje je bilo izvoljenih v odbor 18 članov iz vseli glavnih mest avstrijske monarhije. Navzočih je bilo 125 udeležencev. Rešilo sc je mnogo nujnih stanovskih vprašanj, kakor sc je tucli razpravljalo o mnogih stvareh, ki so v prid občinstvu, kajti zveza se bori proti provizijskim in dru-gini razvadam v pogrebnih zadevah. Pogrebništvo v Avstriji je, kakor na Francoskem in v Belgiji, najbolje urejeno tudi za občinstvo, ker dandanes ni treba ničesar storiti za eventuelen pogreb, kot da se sporoči svoje želje kakemu pogrebnemu zavodu, ki oskrbi nato vse potrebno.
—	Društvo za otroško varstvo ln mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija izreka svojo srčno zahvalo c. kr. okraj, sodniku gosp. Jakobu Antlogi in notarskemu kandidatu gosp. Franu Tavzesu iz Idrije, ki sta naklonila društvu od kazenskih poravnav, prvi znesek 7 K. drugi 40 K.
—	Vabilo k predstavi, ki jo priredi vrhniška ženska podružnica »Slovenske Straže« v nedeljo dne 17. scDtcmb.
Vsled eksplozije nedavno zgoreli nemški vojaški zrakoplov »M. III.«
1911 o priliki blagoslovljenja vaške kapelice v Veliki Ligojni v kozolcu posestnice Uršule Trček. Spored: 1. Fr. Ferjančič: Na vrtu, ženski zbor. 2. Simon Gregorčič: Jeftejeva prisega, de-klamacija. 3. Dr. Gustav Ipavec: Pre-dica, ženski zbor. -i. Najdena hči. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 v, stojišče 20 v. Odbor.
—	Prostovoljno gasilno društvo Podutik—Glince blagoslovi jutri popoldne v Podutiku svojo zastavo.
—	Nova ladja za izseljence. Splo-8no je priporočati, da se izseljenci v Ameriko, ki mislijo, da na noben način ne najdejo v domovini zadosti kruha, poslužujejo morske črte iz Trsta v New-York. To je zaradi tega važno, ker se je treba peljati samo v Trst, kjer se takoj prestopi v ladjo, medtem ko je po vseh drugih črtah, zlasti nemških in francoskih, zvezanih za potnike mnogo več težav in sitnosti, ker morajo prestopati iz vlaka na vlak, po raznih krajih čakati eden ali celo dva dni na zveze, oziroma na nadaljno vožnjo. Ker se potnike po navadi spravlja v vagone, ki so do skrajnosti napolnjeni, je taka vožnja silno mučna, zlasti za matere, ki se z otroci selijo. Pri tem naj se ne prezre, da je treba v mnogih slučajih 10—15ki*at menjati vlak. Kaj to pomeni za ubogo žensko, ki mora paziti na otroke, si je lahko misliti. Doslej so se ljudje iz naših krajev po večini ogibali tržaške črte, češ, da se predolgo po morju vozi. Severne nemške in francoske družbe vozijo po morju povprečno 8—10 dni. Če se k temu prišteje silno slaba vožnja po suhem. ki traja 3—4 dni, se pride do zaključka, da ta vožnja ni nič krajša, kakor ona, ki iz Trsta v New-York traja 12—14 dni. V zadnjem času je tržaška družba Austro - Amerikana zgradila novo ladjo »Kaiser Franz Josef der I.«, ki bo vozila od 2. decembra naprej, in sicer samo 11 dni. To bo torej najkrajša in najhitrejša vozna črjta za New-York, oziroma Severno Ameriko. — Družba sv. Rafaela.
—	Hrvat promoviral v Ameriki. Dne 1. t. m. je bil na čikaškem vseučilišču promoviran za doktorja medicine Hrvat Marijan D. Krmpotič.
—	Velika železniška nesreča pri Varaždinu se je zgodila 14. t. m. zjuti*aj krog 4. ure. V času, ko je vozil vlak iz Varaždina v Čakovac, se je pripeljal po cesti kmečki voz, na katerem sta dremala dva moška in ena ženska. Ker nihče ni pazil na konje in tudi na prehodu ni varnostne pregraje, je voz Šel čez progo v trenotku, ko je pridrvil vlak, ki je voz zgrabil in ga docela stri. Ženska je prišla ravno pod stroj ter bila zmečkana, en moški je odletel v stran in dobil le lahke poškodbe, drugI ie smrtno ranjen.
—	Od dne do dne intenzivnejše je delo »Slovenske Straže« v korist obmejnim Slovencem. Še intenzivnejše bi bilo lahko, če bi imela »Slovenska Straža« na razpolago še več denarnih sredstev, nego jih ima. Seveda se da temu na prav enostven način priti v okom, najložje na ta način, da se povzdigne razpečevanje blaga, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. To je v prvi vrsti Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavna primes je med vsemi kavnimi pridatki najboljša in pristno domačo blago. Zato je v lastnem interesu naših gospodinj in njih narodna dolžnost, da kupujejo samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem! Pri nakupovanju je pa strogo treba paziti na to, da ima vsaka škatljica napis »v korist obmejnim Slovencem« in pritis-njen pečat »Slovenske Straže«!
—	Vse zavedne Slovenke hvalijo drože (kvas) »Slovenske Straže« iz dro-žarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. — Naravno, ker so izbome! Priporočamo vsem trgovcem, da na naročajo edino te drože ter da se v kratkem času razširijo po vsem Slovenskem.
—	Grozen nmor. Ponoči 7. t. m. je spal na svojem podu v Ričicah pri Gračcu kmet Marko Pcršič, oče šestero otrok. Zjutraj so ga našli mrtvega z groznimi ranami, zadanimi s sekiro po glavi in ledjih. Umorjeni je užival v vasi jako slab glas in ako se je zgodila kaka kraja ali požig, je sum padel vselej nanj. Najbrže se mu je sedaj kak sosed na tako grozovit način osvetil.
—	Pogorela je hrvaška vas Virje, ki leži 5 km stran od Ormoža. Zgorelo je 20 hiš.
—	O pričetku šol opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke Alfonz Breznik, Ljubljana, Kongresni trg št. 15, ki ima največjo zalogo vsega glasbenega orodja kakor tudi izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Več v oglasu.
»Slovenska Slror.
Nabralo se je kot Slomškov dar:
Po g. Jerneju Podpcčan v Konjicah darovali čč. gg. duhovniki pri milost, g. arhidijakonu 7 K 42 vin. — Anton Simčič, revizor deželne naklade, Ljubljana, mesečni donesek 1 Iv.
Prispevki podružnic:
Podružnica v Št. Juriju ob Taboru dohodek slavnosti dne 27. avgusta t. 1., 40 K. — Podružnica v Spodnji Idriji 58 K 54 vin. — Podružnica v Sv. Juriju ob Ščavnici 10 K. — Po podružnici sv. Ivan pri Trstu preostanek veselice, ki sta jo priredile Sv. ivanska. in tržaška podružnica dne 10. julija t. 1., 150 K.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnikov »Slovenske Straže« v Celju 10 K. — Iz nabiralnikov podružnice »Slovenske Straže« v Po-dragi, po č. g. Gustavu Koller 6 K 20 v.
Pričetek šolskega leta je tu. Zopet se bo rabilo mnogo papirja. A kje ga naročiti? Kdor hoče imeti dober in cenen p a p i r, ta naj se obrne na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. »Slovenska Straža« ima veliko tovarniško zalogo najraznovrstnejšega papirja. Slavne krajne šolske svete in šolska vodstva, kakor tudi preč. župne, občinske in druge urade prosimo, naj naročajo edino le papir »Slovenske Straže«. Kdor bo enkrat poskusil, ta bo gotovo ostal naš stalni odjemalec. Obilna priznalna pisma pričajo, da ima »Slovenska Straža« res naj b o I j in najcenejši papir. Trgovci dobe znaten popust. Vzorci brezplačno.
Več tisoč krone bi dobila »Slovenska Straža« na leto, ako bi vsak zavedni Slovenec zahteval po gostilnah računske listke v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru nasprotnike. Naj bi ne bilo slovenske gostilne, kjer bi ne bilo naših računskih listkov. Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani (Dunajska cesta 32, na dvorišču).
Kaj pa koleki? Ali veste, kaka je vaša narodna dolžnost v tem oziru? Na vsaki razglednici, na vsakem pismu bi moral biti prilepljen kolek »Slovenske Straže«. Ako bi sc vsi Slovenci tega zavedali, bi bil vir dohodkov »Slovenske Straže« zelo pomnožen. Storite to! Raz-
prodajalci kolekov dobe 20 odstotkov popusta.
Na tisoče razglednic se razpošlje vsak dan po širni Sloveniji. Koliko bi lahko koristili obmejnim Slovencem, ako bi kupovali razglednice »S 1. Straže«, ki so jako lične. Zahtevajte jih povsocl in povejte prodajalcem, da jih dobe v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Dobre drože bi rad naročil, ^a ne vem kje. — Prijatelj, kar vsedi se in piši na Prvo jugoslovansko drožarno Jos. Košmerlj v Ljubljani. Tu se izdelujejo priznano najboljše drože. Samo enkrat poskusi in ne bo ti žal.
Pozor! Vsakdo naj pri nakupovanju blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno blago, zahteva v vsaki trgovini blago z napisom »Zvez d n a tkanina« in z znamko »Zlate r e -pate zvezde«. To blago je najtr-pežnejše za moške in ženske obleke, kakor tudi za perilo in se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako se hočete prikupiti svojim odjemalcem, naročajte to izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Ilermes v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Kolinska kavina primes se je vsled izborne kakovosti pri nas že tako udomačila, da je nobena slovenska gospodinja ne more pogrešati. Zahtevajte pa le ono v korist obmejnim Slovencem, ki ima na ovitku pečat »Slovenske Straže«.
Zahtevajte povsod naše vžigalice!
Zadnji čas se opaža, da liberalni k o m i j i po mnogih krajih našim ljudem nočejo prodajati naših vžigalic ter da se kratkomalo lažejo, »da so pošle« itd. Naše somišljenice in naši somišljeniki naj vedno v vseh trgovinah in trafikah odločno zahtevajo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Kjer jih še ni, jih takoj vpeljite! Liberalnim ko-mijem, ki prikrivajo naše vžigalice, pa pojasnite stališče. Zahtevajte povsod od trgovcev, da takoj naroče vžigalice pri tvrdki C. Men ar d i v Ljubljani!
Hitro ln lepo se osnažijo obuvala le, ako rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero prodaja A. Kregar v Ljubljani. To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje.
LjuDM novice,
SKUPŠČIN AR JEM S. K. S. Z.
S. K. S. Z. ima jutri svojo letno skupščino v pomlajeni, lepi palači. »Ljudskem Domu«. Udeležili se bodo skupščine prvoboritelji na polju prave ljudske prosvete, možje, ki se ne strašijo truda, žrtev in ne dela, da nudijo slovenskemu ljudstvu res pravo izobrazbo na temelju večno resničnih načel krščanske pravice. Za povzdigo misli resnice in za ljudski dobrobit je naša Slovenska Krščansko Socialna Zveza storila toliko, kolikor se primeroma ni zgodilo nikjer na svetu. Odločna katoliška zavest med nami Slovenci ni še stara, resno, odločno in vztrajno delo za ljudsko izobrazbo v pravem demokratičnem katoliškem duhu med slovenskim ljudstvom se pa izvaja šele, odkar izpolnuje naša S. K. S. Z. svoje vzvišeno zvanje. To znajo le tisti, ki so izpočeika sodelovali pri lepem, smotre-nem delu izobrazbe slovenskega katoliškega ljudstva v tistih časih, ko je bila volja dobra, navdušenja in pravega idealizma za svete naše svetinje veliko, organizacij, društev, ki bi ljudstvo izobraževala, pa nič. Danes je druga doba. S. K. S. Z. je ustanovila po slovenskih dolinah in gorah prav povsod katoliška slovenska izobraževal-na društva, kjer se predava, predstavlja, poje, pošteno zabava. Orel, naša dika, naš ponos, delo in zvest del S. K. S. Z. Obramba izseljencev se je izvedla po Rafaelu pri nas po pritisku S. K. S. Z.. Naša »Slovenska Straža« se je tudi porodila v krogu S. K. S. Z. Delavska organizacija se ima veliko zahvaliti S. K. S. Z. Jugoslovanska Strokovna Zveza se je porodila v sejah in na skupščinah S. K. S. Z. Jutri zboruje S. K. S. Z. in si začrta za nadaljnje delo nova, pota in steze. Božji blagoslov spremljaj skupščino naše avantgarde, pozdravljamo mile nam došle goste iz cele ljubljene matere Slovenije.
Buči naj vihra, tuli piš,
Zastava zmage nam je križ!
lj Zmaga S. L. S. v Ljubljani. Pri
volitvah v pridobninso komisijo je zmagala S. L. S. v tretji in četrti skupini. Izvoljeni so v III. skupini: Ivan Ogrin, stavbeni mojster, Fran Pust ml., tesarski mojster; za namestnika Martin Lampret, gostilničar in posestnik in Jožef Weibel, ključavničar. V IV. skupini: Kari Majce, čevljarski mojster in Janez Pengov, poclobar; za namestnika Alojzij Trink, mizarski mojster in Janez Kočar, mesar. — Čast zavednim volivcem!
lj V nedeljo ob 7. uri je otvoritvena predstava »Lj. odra« »Divji lovec«. Blagajna se odpre ob pol 7. uri. Igra je najvestneje naštudirana, v komparze-riji nastopi 60 ljudi, kulise so čarobno lepe, igra sama lepa in vredna, da si jo ogleda vsak! Užitek bo petje moškega in ženskega zbora glasbenega društva »Ljubljane« le še povečalo. V I. dejanju nastopi na odru 80 Igralcev in igralk, vsi v slikovitih narodnih nošah! Med III. in IV. dejanjem je 20 minut odmora, da se občinstvo v bufetu lahko po-krepča. Kakor kaže predprodaja, bo gledišče razprodano. Pred predstavo ima g. drž. poslanec dr. Janez Ev. Krek slavnostni govor ob otvoritvi Lj. odra! Kdor bi prišel po 7. uri, bi moral čakati zunaj, dokler ne mine I. dejanje, ker je vstop v dvorano med igro strogo za-branjen! Zato se prosi slavno občinstvo, da pride pravočasno!
lj Zveza Orlov v Ljubljani je založila krasne diplome za redne, podporne in ustanovne člane. Naroči si jo lahko vsak član posebej a.li pa naj naroči odsek za več članov skupaj. En izvod brez okvira stane 2 K. Da je rizba res krasna in tisk lep, se lahko prepriča vsak, ako si ogleda rzastavljeno diplomo v izložbi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Sezite po tej krasni diplomi!
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi od 24. septembra do 2. oktobra t. 1. v dvorani »Rokodelskega doma« razstavo svojih strokovnih tečajev. Na razstavi bodo izdelki, izvršeni v knjigoveškem, čevljarskem in krojaškem tečaju ter v tečaju za obrtno knjigovodstvo. Razstava se otvori v nedeljo, dne 24. septembra, ob 10. uri dopoldne. Pri otvoritvi poje pevski zbor kantato »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo« (besedilo zložil dr. J. Ev. Krek, uglasbil F. Ferjančič). Skušnja za imenovani nastop pevskega zbora je jutri, v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri v »Rokodelskem domu«.
lj Pričetek šole. V Ljubljani je zopet zavladalo živahno vrvenje; mladina se vrača s počitnic, nastopila je šolska doba. Na ljudskih šolah se je pričel danes po cerkvenem opravilu že reden pouk. — V stolnem mestu našem imamo zopet dve krasni šolski palači več: stavbo c. kr. državne obrtne šole
Si
skem nasipu. Zatvornico so žc aačeli graditi na desnem bregu Ljubljanice in ko bo končana, bode Ljubljanica tekla od izliva Gradaščice nazaj, potem pa po poglobljenemu Gruberjevemu prekopu.
lj Prvotni imeniki porotnikov za
bodoče leto so šc do vštete prihodnje srede javno razgrnjeni v mestnem raz-glašcvalnem uradu. Vseh porotnikov je 548. Porotniške dolžnosti nimajo: vsi oni, ki še niso dosegli 30. leta svojo dobe in oni, ki so 60. leto že prekoračili. Dalje c. kr. uradniki, profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki za vedno ter oni, ki so v zadnjem porotniškem zasedanju porotniški dolžnosti zadostili, za dobo prihodnjega leta. Davčna mera znaša najmanj 40 K, da je kdo upravičen biti porotnik.
lj Vrvenje po ljubljanskih ulicah ■se je pričelo. Letovičarji, vojaki, dijaki in drugi srečni dopustniki so se povrnili. Dijaki oblegajo šole in stara »borza« na Vodnikovem trgu je v polnem tiru. Cene padajo in rastejo od trenutka do trenutka in ko so knjige razprodane, odnosno nakupljene, gredo pa naši mladi, okrepčani in za nadaljnje učenje pripravljajoči se »bor-zijanci« po raznih trgovinah, posebno jih v oči bodejo slaščičarji in grozdje. In sedaj je konec. Zopet se bode začelo večerno in jutranje mrmranje. Kdor se bode dobro učil, bode imel vesel Božič.
lj »Kres« je napravilo predvčerajšnjim dopoldne več fantalinov v obliž-ju nekega skladišča. Zaradi nepremišljenosti mladine bi bil ta kres lahko postal usoden. Ker sc sedaj začno šole, paglavci ne bodo imeli časa za take zabave.
lj Perutninarsko razstavo priredi odbor osrednje perutninarske zadruge dne 4. in 5. novembra t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo vse one, ki hočejo razstaviti perutnino, to je kokoši, gosi, race, purane in golobe ter tudi jajca posameznih vrst, že sedaj in jih prosimo, da se priglase pri podpisanem pravočasno in sicer najkasneje do 1. oktobra. Obenem naj označijo pleme, katero nameravajo razstaviti. S to razstavo bo v zvezi tudi oddelek za domače zajce. — Natančnejše pojasnilo in program se objavi pravočasno v časopisih. — Ivan Zupan, nadučitelj v Dolskem p. Dol.
lj Lahkomišljeni vajenec. Od nekega pekovskega mojstra v Šiški je pobegnil Avgust Novak. Dečko je zapravil izkupiček za kruh in ker se je bal, ali ga ni veselila ta obrt, je popustil košaro in izginil.
lj Nasilen berač. Včeraj je po Tržaški cesti od hiše do hiše beračil 5lletni vagant Feliks Kožar iz Turjaka. Ko mu je stražnik napovedal aretacijo, je skočil vanj ter ga začel tepsti in se z njim trgati. Bii je tako nasilen, da so ga morali odvesti v zapor z zelenim vozom. Mesto zaradi beračenja pri okrajnem, se bode moral zagovarjati zavoljo hudodelstva javnega nasilstva pri deželnem sodišču.
lj Zaradi prepovedanega povratka v mesto je bil na Bleiweisovi cesti aretovan 511etni Franc Dimnik iz Zgor. Kašlja. Oddali so ga sodišču. — 491etni postopač Ivan Vulič iz Loga je moral pa tudi v zapor, ker preveč ljubi petke, dasiravno ima doma stanovanje, a tudi dela bi mu ne manjkalo, ko bi ne imel prenežnih rok.
lj Izgubljeno In najdeno. Stolar-jeva žena Ana Sever je izgubila žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Zidar Andrej Nikogar je izgubil denarnico s 4 kronami. Sodnijski oficijal g. Ivan Benkovič je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
lj Za kruhom. Včeraj sc je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Slovencev in 20 Hrvatov. Nazaj je prišlo pa 15 Hrvatov.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Roger, tiskarniškega vodje sin, 3 leta. — Rudolf Justin, rejcnec, 7 mesecev. — Viktor Zupančič, rejenec, 2 meseca. — Katarina Mrzlikar, zasebnica, 32 let. — Bernardina Ivastelic, kurjačeva hči, 7 mesecev.
kterističen kot vsak drugi ter se je izkazal v praksi kot popolnoma ^a%iesljiv.
A Kolera na Hrvaškem. V Vukovaru koleri umrla ribič Ilamburger '»•hjegova žena, slednja na takozvani luni koleri.
i Roman iz kmečkega življenja. Andrej Kralj, mlad kmet iz Vine na Ogrskem, se je preselil v Ameriko in ob neki jmliki v New Yorku zabodel svojega nečaka, ker je sumil, da je bil v grešni zvezi z njegovo ženo v domovini. Da bi rešila moža, je žena potovala v Nevv York in pred sodiščem izpovedala, da je res imela grešno znanje z umorjenim, nakar je sodišče Kralja obsodilo v majhno zaporno kazen. Ko je Kralj isto dostal, se je takoj odpeljal domov v Vine, kjer je ustrelil ženo, češ, da je pod prisego priznala, da mu je bila nezvesta, nato pa takoj zopet pobegnil nazaj v Ameriko.
Svarilo pred agentom. Od firme A. Luigard z Dunaja hodi po Kranjskem in Štajerskem zastopnik, ki ponuja papir, vizitnicc, kuverte itd. Mož je star, siv, precej zgovoren, vzame naročilo in denar, toda naročenih reči ni, ker naročila firma ne pošlje. Vsak naj si ga dobro ogleda. Eden ki je nasedel.
* Srednješolska pesmarica »Lira« I. del — Hinko Druzovič — je dotiska-na in v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani na razpolago. Cena za broširan izvod 1 K 70 h, za vezan izvod 2 K 20 h.
Telefonsko in Brzojavna poročila.
ŽRTEV POŽARA V ZALOŠKI GORI.
Kranj, 16. septembra. Požar v Zaloški Gori je zahteval svojo žrtev. Včeraj popoldne je pobil puh od hudega ognja cerkvenika iz Zaloga Jožefa Konc. Ves popoldne in vso noč so ga klicali in iskali. Danes zjutraj ga je našel svak in še nekaj drugih mož, na njem je bila le še ena škornjica, vse drugo jc zgorelo na njem. Ponesrečeni je oče petih nepreskrbljenih otročičev v starosti od 9 do 2 let. Uboga družina, ki je na tako grozen način oropana svojega roditelja.
DEMONSTRACIJE PROTI DRAGINJI.
Dunaj, 16. septembra. Jutri se napoveduje socialno - demokraška, Kar-pelesu v korist prirejena komedija, ki se je bo baje udeležilo 100.000 rdečkar-jev. Policija je ukrenila obširne varnostne naprave. Pripravljeno je tudi vojaštvo za slučaj, čc bodo rdeče ovčice imele skomine izvršiti svojo grožnjo, da pobesijo na plinov c svetilke svoje nasprotnike.
STAVKA V TRŽAŠKI LUKI.
Trst, 16. septembra. Težaki-dninar-ji v prosti luki so sklenili, sklicujoč se na leta 1907. sklenjeno tarifno pogodbo med delodajalci in delavstvom v prosti luki, ki je veljavna tudi šc sedaj, da nc pridejo na. delo prej, dokler se nc uvede zopet dosedaj veljavni delavni čas, kakor ga določa tarifna pogodba iz leta 1907. Uvedel se je namreč, ne da bi bile o tem obveščene prej vse interesirane stranke, drug, daljši delavni čas, vzlic temu, da je še včeraj dopoldne ravnatelj javnih skladišč zagotovil delavski odbor, da se delavni čas ne izpremeni. Delavstvo je kratkomalo zapustilo delo, ko je bilo obveščeno o izpremembi, in trdno vztraja pri svoji zahtevi, da ostane v veljavi dosedanji, po veljavni pogodbi določeni čas.
MAŽARIZACIJA V SLAVONIJI.
Zagreb, 16 .septembra. Mažarsko šolo v Osjeku obiskuje 710 otrok, v Ze-munu 600, v Daruvaru in drugod po 200—250 otrok. Vseh otrok v mažarskih šolah na Hrvaškem je nad 10.000, število pa leto za letom grozno narašča.
in poslopje IV. deške ljudske šole za fantiče šentjakobskega okolišča, kjer je nastanjena tudi nanovo otvorjena pomožna šola za duševno zaostale otroke. Lepo zidavo so danes po sv. maši s primerno svečanostjo in s ceiv kvenim blagoslovom, ki ga je izvršil mil. prelat Kalan kot zastopnik c. kr. mestnega šolskega sveta, izročili visokemu učnemu in vzgojnemu namenu.
lj Vinska trgatev Slov. izobraževalnega in gospodarskega društva za trnovsko in krakovsko predmestje, ki se vrši jutri popoldne na vrtu gostilno g. Weissa v Konjušni ulici, bo v resnici ena najlepših prireditev, kar jih je do-islej priredilo to društvo. Odkrito lahko povemo, da bo na tej veselici prav lepa zabava in da je zanimanje za to veselico vseskozi prav veliko. Društveni odbor dela že par tednov, da bodo po-setniki te veselice res zadovoljni. — Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Trgatev se prične že ob 3. uri popoldne.
lj »Jutru«. Prejeli smo: »Na laži, ki so bile v »Jutru« dne 15. septembra 1911 glede moje osebe radi šišenskih volitev objavljene, odgovarjam, da nisem bila v nobeni hiši radi volitev. Šla sem vpisat otroke v šolo in sem imela v torbici čez 25 šolskih spričeval. Sploh se jaz ne vtikam v nobeno politiko. Jaz sem hči c. kr. dež. višjega uradnika in sem patrijotična katoliška Avstrijan-ka, za drugo pa mi ni mar. Grofica Gabrijela Auersperg.«
lj Na Žalostno goro pohiti prihodnjo nedeljo, dne 24. septembra, ob 1. uri popoldne moška Marijina družba v Križankih. Želi se številne udeležbe.
jlj Glasbena šola »Ljubljane« sprejema gojence še danes in jutri dopoldne v društvenih prostorih hotela »Union«. Ze dosedanje število vpisanih kaže, da je zavod pridobil ugled in zaupanje, katero bo vestno in premišljeno delo podučujočili močij tekom leta gotovo še povzdignilo.
lj Pevski zbor »Ljubljane« prične z Ženskim zborom v ponedeljek, 18. t. m., točno ob pol 8. uri zvečer, z moškim zborom pa v sredo, 20. t. m., ob 8. uri evečer. Vodja zbora bo letos izredno zaposlen, vsled česar bo z vajami brezobzirno točno ob določeni uri začenjal. Program letošnje sezone pa je tako krasen in bogat, kot ga ne najdemo v nobeni dosedanji kroniki kateregakoli ljubljanskega društva. Seveda se bo ta program tudi dosledno izvedel in ne ostal na papirju. Posebno naše dijaštvo bo interesirano na teh večerih, name-imenih deloma serjozni glasbi, literaturi, Talij i in plemeniti zabavi. »Ljubljana« ima tudi že lepo knjižnico raznovrstnih knjig in revij, katerih vsebina naj bi se plodonosno zanesla v kroge naših ljudi. Tu bi dijak v svojo in drugih korist lahko posegel vmes. Tako bi se res izdatno služilo kulturi, katere potrebuje naš narod in ne samo posamezniki, ki mislijo in delajo sami ztt-se, tako kot bi imeli monopol za kulturo in za — kultus. Vsled tega je pri nas kontingent razumnikov v umetnosti tako strašno majhen. Razširiti ta krog — to je namen in smisel »Ljubljane«! Prijatelji in sovražniki — sodelujte!
lj Football - mateh F, M. Rapid, Gradec — F. S, K. Ilirija, Ljubljana sc
vrši jutri popoludne točno ob pol 5. uri na travniku za dirkališčem. Vstopnice se dobe v predprodaji še jutri do 12. ure ter od 4. ure naprej pri blagajnah na igrišču. Na travnik ima pristop samo kdor se izkaže z vstopnico in se mora vsakdo podvreči navodilom rediteljev, kateri imajo na levi roki bel trak z zeleno zvezdo.
lj Ljudsko šolstvo. Suplent tretje mestne deške ljudske šole v Ljubljani, Ivan Dimnik, jc imenovan na slovenski deški šoli Ciril Metodove družbe v Trstu.
lj Osebna vest. Poročil se je danes dr. Oton Fettich-Frankheim, odvetniški kandidat v Ljubljani, z gdč. Miro Fabjanovo, hčerke veleugledno ljubljanske rodbine. Čestitamo!
Osebna vest. Deželni predsednik baron Schwarz se je včeraj vrnil z družino iz Radegunda pri Gradcu v Ljubljano.
— Vojaške vesti. Poveljstvo gra-Škega armadnega zbora je pohvalilo stotnika pešpolka št. 7., Otmarja Heinia za uspešno upraviteljstvo vojaških poslom* nadalje računskega podčastnika 17. pešpolka, Andreja Slaparja za njegovo 131etno, v vsakem oziru izborilo službovanje.
lj Ljubljanica bo tekla nazaj I Dela v Gruberjevem prekopu se naglo nadaljujejo. Sedaj so se začele pa predpri-nrave za poglobljenjc Ljubljanice. Plavajoči bager že komaj čaka kdaj bode začel stegovati svoj dolgi rivec v vodo. Pred Prdlami je že navbženega lesa za zatvornico pred Gradaščico. Tudi pro-vizorična pisarna žc stoji. Istotako jc za zatvornico mnogo lesa na Krakov-
Razne stvari.
Podpis anafalbetov. V Evropi nariše vsak analfabet, ki nc zna podpisati svojega imena, pred pričami na dotič-ne listine križ. V Ameriki so pa iznašli popolnoma drugo metodo. Blagajnik mesta Mihvaukee, mister Kelson, jc imel ob plačilnih dneh vedno sitnosti, ker del mestnih delavcev ni znal podpisati pobotnic. Umna ameriška glava pa si jc znala pomagati. Vsakemu delavcu je izroči} kos kartona, na katerega je moral vsakdo takoj pritisniti svo1 palec na prepariranem mestu. Plačilnega dne jc moral delavec potem poleg prvega odtiska palca napraviti vedno drugi, s čemur sc jc popolnoma brezdvomno dognala identiteta delavca. Podpis te vrste ic veliko boli kara-
MAŽARSKO VELEPOSESTVO PREŠLO V ČEŠKE ROKE.
Zagreb, 16. septembra. Češki stavbenik Zdenko Bodička iz Moravske je kupil veleposestvo grofa L. Saparija v Telkibanji in Regeci za 3,250.000 K. To posestvo je bilo nekdaj Rakocijevo. Bodička napravi na posestvu tovarno porcelana in ustanovi industrijo z lefeom.
NAPAD NA STOLYPINA.
Peterburg, 16. septembra. Po II. dejanju se je dvignil Stolipin s svojega sedeža ter govoril z vojnim ministrom. V/tem trenotku se mu jc približal nek mlad človek, odvetniški pomočnik Bagrov, ki si jc znal na nepojasnjen način preskrbeti parketni sedež. Okoli goječi so bili mnenja, da je mladi mož It^k Stolipinov znanec. V naslednjem Ifenotku jc potegnil Bagrov iz žepa
Hrownlng - pištolo ter je ustrelil, ne da bi kaj zinil, iz neposredne bližine na Stolipina, ki se je zgrudil težko ranjen. Kroglja je prodrla Stolipinu v hrbet, predrla prsno mreno ter ranila tudi jetra. Stolipin se je takoj zgrudil na tla ter jc imel samo še toliko moči, da se je prekrižal. V hipu nato je počil drugi strel čegar kroglja je ranila Stolipina na roki. Kroglja pa jc odskočila ter ranila nekega godca v orkestru na nogi.
Peterburg, 16. septembra. Brezdvomno je, da je Bagrov izvršil napad iz političnih vzrokov. Nekateri listi zatrjujejo, da sc vrši preiskava tudi proti večim višjim policijskim uradnikom, ki so na sumu, da so udeleženi pri eventuelni zaroti proti Stolipinu. Napadalca je takoj po aretaciji zaslišal preiskovalni sodnik. Izpovedal je, da je odvetniški pomočnik Bagrov, sin nekega kijevskega posestnika. Zakaj je izvršil atentat, ni hotel spočetka ničesar izpovedati, a je v nadaljni preiskavi izjavil, da je član socialne revolucionarne stranke, ki je sklenila, odstraniti Stolipina, ker je predložil vse smrtno obsodbe carju v potrjenje. Policija jo mnenja, da jc Bagrov izvršil po naročilu socialno revolucionarne stranko smrtno obsodbo nad Stolipinom ter da jc bil za napad določen po žrebu.
Peterburg, 16. septembra. Poročila o Stolipinovcm stanju so si zelo nasprotna. Akoravno se uradno zatrjuje, da jc Stolipinovo stanje povoljno in da je vsekakor upati, tla bo kljub težki poškodbi okreval, zatrjujejo zasebne vesti, da je Stolipinovo stanje popolnoma brezupno.
Peterburg, 16. septembra. Pojavljajo se tudi vesti, da so bile Bagrove krogljc zastrupljene in da nc more nobena zdravniška pomoč rešiti Stolipina.
Peterburg, 16. septembra. Aretacije in hišne preiskave so sc vršile v Kijevu celo noč in se še nadaljujejo. Več sokrivcev in znancev Bagrova so zaprli.
Peterburg, 16. septembra. Napadalec Bagrov je sin veletrgovca Gregorija Bagrova, ki stanuje na Bibikovskem boulevardu v Kijevu. Bagrova celo v krogih njegovih najintimnejših prijateljev niso smatrali za revolucionarja. Gledališče, v katerem jc bil izvršen napad, ima najboljšo opero v Rusiji. Carjeva loža je zidana na ta način, da ne more dospeti do nje nobena nepoklicana oseba. Pri slavnostni predstavi je bilo več kot tretjina navzočih tajnih policistov. Zlasti v bližini carja in Stolipina so bile ukrenjene najobširnejše odredbe, tako, da je skoro neumljivo, kako se je posrečilo napadalcu, izvršiti svoj načrt.
Peterburg, 16. septembra. Slolypi-novo zdravstveno stanje se danes ponoči ni poslabšalo. Danes zjutraj so mu zdravniki vbrizgali morfij.
Dunaj, 16. septembra. Njegovo veličanstvo ccsar je izjavil Stolypinu so-žalje povodom napada. Tudi zunanji minister grof Achrenthal je izrazil svoje sožalje.
Peterburg, 16. septembra. Potrjuje se poročilo, da je pripadal napadalec Bagrov ruski tajni policiji. Pred leti je bil že radi prekucijskih zločinov obsojen, a pomiloščen, nakar je vstopil v policijsko službo.
Peterburg, 16. septembra. Napada-lec Bagrov je zaprt v ječo, v katere zapirajo na smrt obsojene zločince. Sodilo ga bo posebno sodišče.
Kijev, 16. septembra. Včeraj ob pol 8. uri zjutraj je obiskal car v bolnišnici ranjenega ministrskega predsednika Stolypina, o čegar stanju si je pustil od zdravnikov podrobno poročati.
Peterburg, 16. septembra. Natančnejša poročila o Stolypinovem zdravstvenem položaju izražajo upanje, da Stolypinovc poškodbe niso tako nevarne, kot se je prvotno smatralo. Kroglja jc izpodrsnila ob rebrih ter obtičala v hrbtu, ne da bi poškodovala važnejših notranjih organov.
PREKUCIJA NA ŠPANSKEM.
Madrid, 16. septembra. Na Španskem se dogajajo hude stvari. Z Bil-baom so pretrgane vse zveze. Poroča se, da prekucuhi poškodujejo tujo last. Vstaši so z dinamiiom pognali v zrak neko rudniško železnico.
TRIPOLIČANSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 16. septembra. Turško časopisje zelo ostro piše proti Italiji. Novi guverner Tripolisa, Bakir, je izjavil napram zastopniku lista »jcune Ture«: »Ako bo Italija kaj započela v Tripoli.su, bo to roparski čin. Tripoli-čani jih bodo zapodili brez orožja.« List »Ikdam« piše: »Prazen-izgovor je, ako Italija izjavlja, da se zanemarja v Tripolisu njene interese.« List »Ilik-met« izjavlja: »Banca di Roma si je znala osvojiti posest Tripoličanov, tako da je dežela ubožala. Vsi Turki naj se združijo, da zavrnejo napad na turško ozemlje!«
VSTAJA NA KITAJSKEM.
London, 16. septembra. Iz Pekina so dospele nadaljne vesti o vstaji v Se-čuanu. V Cengfuju so vstaSi zažgali palačo podkralja. Mnogi vstaši so padli v boju z vojaki, ki so streljali s topovi. Inozemci beže pod vojaškim varstvom v Čungkin.
POTRES V SIENI.
Siena, 16. septembra, škoda, ki jo Je povzročil potres, je veliko večja, kot sc je prvotno mislilo. Poškodovane so štiri cerkve, s stolnice jc padel na zemljo nek velik kip, vseučiliška palača ima velike razpoke. Včeraj ponoči so se čutili novi potresni sunki.
VSTAJA NA ŠPANSKEM.
Madrid, 16. septembra. Zadnja po-fočila, ki jih je vlada prejela o generalni stavki v Bilbau in okolici, se glase zelo kritično. Spopadi z vojaškimi četami se ponavljajo. Stavkujoči delavci so razrušili železniške mostove in signalne naprave. Ministrski predsednik Canalejas je izjavil napram nekaterim Časnikarjem, da je postala stavka popolnoma revolucionarnega značaja. Vlada bo v slučaju potrebe poslala 70.000 mož vojaštva v vstaško pokrajino.
STAVKARSKI IZGREDI.
Parma, 16. septembra. Stavkujoči zidarji, okoli 800 po številu, so napadli vojaštvo, ki je stražilo nekatera stav-bišča. Stavkujoči zidarji so obmetavali vojake z opeko in apnom. Okoli 70 vojakov je bilo ranjenih, dva demonstranta in neka stara ženska pa so bili smrtno nevarno ranjeni. Izgredi se nadaljujejo.
Francoska in nemška vojna moč.
Francija meri 536.464 km', njene kolonije pa 5,947.779 kms; prebivalcev ima 39,252.267 (73 7 na km') in kolonije 50,509.24*.
Vojni proračun za vojsko na suhem znaša 799,874.980 frankov, za mornarico pa 333,845.628 frankov na. leto. Leta 1910. je bilo razun tega naknadno dovoljenih še 42,344.634 frankov. Potemtakem odpade na glavo vsakega Francoza 33 frankov vojnega davka.
Moč francoske vojske bi imela v mirnem času znašati 578.000 mož, vendar tega števila nobenkrat ne doseže.
Francija ima 20 vojnih zborov (19 doma v Evropi, enega v severni Afriki), v vojnem času se jih sestavi še pet. Za časa vojne ima Francija:
1096 pehotnih bataljonov ali 1 milijon 96 tisoč pušk; 587 konjeniških švadronov ali 88.050 mož; 823 baterij ali 246.900 mož; skupaj 1,430.950 mož.
Od 1. marca letos ima Francija 2880 topov.
K temu pride šc domobranstvo, ki šteje 1,200.000 mož, dalje 50.000 konjenikov in kakih 3300 topov.
Nemčija meri 542.072 km5, s tako-zvanim varstvenim ozemljem pa 3,146.092 km2.
Leta 1908. so našteli 63,017.000 prebivalcev (116 na knr), skupaj z varstvenim ozemljem pa 75,415.612 prebivalcev. (Na 1000 vojaških novincev jc odpadlo leta 1907. samo 0 2 analfabetov.)
Vojni proračun za 1. 1909/1910 izkazuje 952,800.905 K. Odpade torej na posameznega prebivalca 261 krone vojnega davka.
V vojnem času ima Nemčija 23 Vojnih zborov I. razreda, ki štejejo:
962 pehotnih polkov ali 985.000 mož; 528 konjeniških švadronov ali 80.000 mož; 828 topniških baterij ali 635.000 mož: skupaj 1,700.000 mož.
Topov ima 4968 in 888 strojnih pušk.
K temu je prišteti še najmanj:
a)	23 pehotnih in b) 11 konjeniških divizij rezerve.
Čete II. razreda z domobranstvom štejejo: a) 1,600.000 mož in 1656 topov;
b)	500.000 mož črnovojnikov; c) 30.000 mož izvežbanc rezerve in 66 strojnih pušk.
Nemčija torej Francijo že po številu vojske precej prekaša, nepresežno bolj pa seveda še po izvrstni upravi in pa — kar je glavno — po strogi disciplini.
Velezhačilno je tudi, kar poročajo listi o letošnjih obojestranskih demonstracijskih mornariških vajah v Kielu in Toulonu (4. in 5. septembra). Nasproti 72 topovom po 28 do 30 cm in 60 topovom tK> 24 cm v Toulonu je stalo v Kielu 144 tojiov po 28 do 30 cm in 22 topov po 24 cm. Vaje so Nemce silno navdušile, da jih je iznova prevzela zmagoslavna zavest: »Lieb Vaterland, magst. ruhig sein . . .« Tako pišejo nemški listi ter pristavljajo, da so te razburljive, težavne, a sijajno izvedene nemške mornariške vaje prav dale nemškemu cesarju, ki je nedavno rekel, da je k takemu poslu treba je,kle-nili živcev, a take živce da ima edino le
nemška rasa. Ne ladje, marveč ljudje odločajo boj, tako se tolažijo Nemci z ozirom na gromno pomorsko moč žiru-ženili sovražnikov, in kdo ve, če jim zgodovina — če res pride do resnega ne bo dala prav.	.i ..
Francija ima prehudega notranjega sovražnika: internacionalno svot domiselnost in revolucionarnost t pomehkuženje ljudstva.
Sicer pa celo neki francoski vojaški kritik v »Journalu« pomorske vaje v Toulonu uprav uničevalno presoja; pravi, da so ladjo v mali megli popolnoma druga drugo zgrešile in da je bilo vse zmešano. Gorje, če bi se bilo tako v vojski zgodilo! Dotični kritik je Ludovik Nandeaus, piše pa o zadnjih francoskih pomorskih vajah sledeče: Brodovje, ki mu je poveljeval prejšnji mornariški minister admiral de La-peyrčre, obstoječe iz 5 ladij tipa »Dan-ton«. 4 križane in dveh oddelkov tor-pednih lovcev, je oblegalo drugi del brodovja (poveljnik admiral Aubert), sestoječ iz 6 tipov »Patrie«-je, 7 starih bojnih ladij, 3 križane in dveh oddelkov torpednih čolnov, zbran v pristanišču Salins d'Hycrcs. V sredo ponoči proti 3. uri zjutraj je dobil admiral de La.peyrere obvestilo, da skuša sovražno brodovje uiti iz luke. Takoj je poveljeval lov za sovražnimi ladjami, ki jih je bilo kmalu opaziti onstran otoka Levant, kako beže proti vzhodu. Dohiteli smo jih in admiral Aubert je moral sprejeti boj. Ob 7. uri zjutraj sta bila brodovja le še 5 km oddaljena drug od drugega, in ko bi boj ne bil le fingiran, bi dim topov napolnil ozračje, -v
Tedaj pa je naenkrat gosta, nepro-dirna megla pokrila brodovja, ladje so druga drugo popolnoma izgubile izpred oči.
V tem položaju so poveljniki de Lapeyrerejevega brodovja smatrali za manj nevarno, ako ladje plovejo dalje, nego da bi se ustavile. Edina znamenja so bili glasovi tromb in rogov.
Ob pol desetih prisijc solnce in na mah razžene meglo. In kaj smo videli? Brodovje admirala de. Lapeyr6re je bilo docela razpršeno in v največjem neredu popolnoma izpostavljeno sovražniku, čegar brodovje je ostalo v najlepšem bojnem redu. Te sedmere stare oklopnice vadijo namreč v Oceanu in Rokavu, zato je njih častništvo in moštvo veliko bolj izvežbano, nego ono sredozemskega brodovja, ki si ob megli ne v6 pomagati. Edina ladja admirala Auberta, ki je to noč zgrešila smer in se oddaljila od brodovja, -Je imela za poveljnika častnika, ki ni ski-žil v severnih morjih.
Ako bi sc v resnični vojni zgodilo kakemu brodovju kaj takega, kar jc topol pri vajah zadelo admirala de La-pevrere, bi bila zanj neizbežna posledica strašno razdejanje.
Poročilo iz deželne porodnišnice v v Zagrebu: Naravna Franc Jožef-ova grenčica se je mnogokrat in z najboljšim uspehom predpisovala pri porodnicah. Učinek je bil vsakokrat zanesljivo odvedljiv in se lahko smatra »Franc Jožef-ovo" grenčico kot najboljše odvajalno sredstvo v otroški postelji. 6
Kdo hoče doseči visoko starost?
Profesor Mečnikov, slavni vodja Pa-steurjevega zavoda v Parizu, trdi da je uživanje kislega mleka špecijelno jo-gurt-mleka, v katerem se nahaja največ bacilov kislega mleka, najbolj zdravo in razuntega vsebuje še mnogo maya-bacilov, ki so po izjavi tega in drugih zdravniških veščakov neobhodno potrebni za dosego dolgega življenja, dalje za ozdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, posebno pro-ti zaprtju. Več o tem nahaja cenjeni bralec v današnji prilogi tvrdke bratje Hiller pod naslovom »Bitka med bacili«.
Za Modnje otroke.
Na prebranitev in razvoj prezgodaj rojenih otrok se mora prav no-sobno in skrbno paziti. Tukaj se jjnaščuje vsaka napaka in vsaka zamuda. Ravno takim otrokom se Pristna samo s 'zkaže Scott-ova ribjeoljnata-emul-lo znamko — zija, redno zaužita v primerni mno-ri„bjrc"' - k,ot žini, kot pravi - blagoslov. Razvoj trnkom Seolt- takih prezgodnjih otrok sc s cvetja ravnanja.
ovo
2693
SCOTT EMULZIJO
večkrat tHko poviša, da se po kratkem Casv^iiiti po cvetočem obrazu, niti po čvrstem telesnem razvoju ln ojačenju kosti nikakor ne razlofuipjo od drugih otrok. Scott-ova emulzija je ptšjlol-noma lahko prebavna in tako prijetno dlSeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja
zaužije in lahko prebavi. Pri nakupu naj se zahteva izrecno S co 11-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad iKnJoI vpeljana, jamči za dobroto in učinek. CofSBlz-virni stek. 2 50 K. — Dobi sc Do vseh lekaunah.
Gotovo $ooe]o juho
najboljšega okusa dajo
+ maggi
XQE
2642
i 5 vinarjev.
Pazi naj se natančno na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s križcem. Drage kocke niso MAGGI- jeve.
rF ZKK oJfcOrs Hi.
Cene veljajo zn 50 kg.
Budimpešta, 16. septembra.
Pšenica za oktober 1911 . . , .	1165
Pšenica za april 1912.....1195
RŽ za oktober 1911......1014
Rž za april 1912.......1053
Oves za oktober 1911.....9 44
Oves za april 1912......9'71
Koruza za september 1911 ...	8 60
Koruza za maj 1912 .....8 28
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
! i	Stanje
C j Cm opa- j	b»ru-
£ j zovanja I	metn
i	v mm
15' 9 zveč. i 733 01
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
16
7. zjutr. j 734 3 2. pop. I 734 2
17-0 | sr. zah 14-5 sl. jvzh. 21 5 I sr. jvzh.
Nebo
del. jasno pol. obT 04 sk. obl.
Srednja včerajšnja temp. 18 7a norm. 14 8'.
Kurzi efektov in menjic.
dne 15. septembra 1011.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4-3®/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4*2o/0 srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 31/2 % •
Ogrska zlata renta 4%.....
Ogrska kronska renta 4«/o . . . Ogrska investicijska renta 3 >/a % Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark ..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
92--92-— 95-40
95-40 115-70 92-— 80-35 111-05 90-70 80-— 19-82 646-50 241-171/j 117-75 23-53 19-16 94-80 2-54 !/„
Za otroške bolezni,
za katero ja tako pogostem potrebno kisline ima-joiih aredstov, posebno opoiarjajo zdravniki na
alkalična kislina
terja posebno pripravna zaradi svojega «nilega vpliva in jo toraj zapisujejo pri ielod6nl kislini ikrofeljnih, krvloah, otoka šlez itd, in ravno tako pri kataro sapnika in oslovem kralju, (Dvornega svžtnika Lflschnerja onom-grafija o Giesshtlbl Sauerbrunn.
izvirek: CJiessliubi Sauerbrunn,
želez, pestajn, zdravilno kopališče pri Karlovih vuib Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner !u, Peter Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubljena.	11*52—49
Naprodaj	a A W •
sta takoj f|f|£} |||C|
prostovoljno MMM Bi 1
na mnogoobljudenem prostoru v Ljubljani. Kje, se izve v upravništvu tega lista. 2134
Ceno češko posteljno perje, i
Kilo sivega puljenega K 2.-, boljšega K 2«<i polbelega K 3-60, belega K 1-20, prirna kakoi puh mehkega K 6 -. veleurima K 7-20, naj 333) boljSu vrsta K 8 40 Puh siv K 6 —, bel K 1S-— najfinejši prsni puh K 14'«0. Od 5 kg naprej
Lo.'" Zgotovljene postelje itfpM"®
blazina 180 cm dolgi 116 cm Široka po K 10—, ]a-—, 15 -. 18'—, 21--. 200 cm dolga 140 cin široka po K 13'- , 15"- , 18 — 21—, zglavnlca 80 cm dolga 58 cm široka po K 3-—, 3-Jo 4-—, 90 cm dolga 70 široka po K 4'50, 5-50,6- - . Razpošiljanje franko po povzetju od K 10-- naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoCt denar nazaj. Poizkušnje In cenovr.ikl franko. Artur VVollner, Lobes pri Plznu 159, Češko.
Dobre
vinske sode
Iz tatovega lesa. prav močne ln nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „
„ 600-1000 „ proda po nizki ceni
Fran Cascšo 2784 1
oinskl trgovec
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča sc tudi na|llnejSI vermouth po zelo ugodni ceni.
Priporočamo
2791
(te (te) iz Mame Josipa Košmerl
Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8.
Izborno blago! Točna postrežba.
Zahtevajte drože v prid »Slov. Straže!«
Proda se stara, dobro idoča
2791
trgovina
s prodajo tobaka v prijaznem kraju ob glavni cesti. Več se poizve pri I. Vidali, Mengeš, St 57.
na Gorenjskem, dobro idoča, se odda pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Poizve se pri oskrbniku Vinko Resmanu v Radovljici.	2778
za mošt kupim takoj po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod „Sadje" na upravo ^Slovenca".
Z gospodarskega lorišča.
O splošnem gospodarskem položaju danes ni prijetno pisati. O draginji in o draginjskih izgredih dohajajo poročila s celega sveta. Hijene, ki povzročajo draginjo pri nas in onstran oceana, bogati v trustih in kartelih združeni milijarderji in milijonarji se reže, ker koristi draginja zgolj njim, ljudem s polnimi denarnicami. Letošnja suša je napravila osobito alpskim živinorejcem velikansko, neprecenljivo škodo. Gorati kraji, ki leže višje, nimajo vode. Živino napajajo po mlakužah z nezdravo vodo. Vodnjake hribovci zapirajo in so le nekaj ur na dan odprti. Tako se poroča z Zgornjega Avstrijskega in Solnograškega, a prebivalstvo ne trpi zgolj vsled pomanjkanja vode, marveč ravno radi pomanjkanja vode so se v teh dveh pokrajinah vgnezdile kužne živinske bolezni. Do 730.000 drage goveje živine je v nevarnosti, živine, ki je vredna do 100 milijonov kron!
Tudi v naših gorah je letos zelo po-manjkovalo vode. Na planinah so morali z nekaterih planin goniti živino po več ur daleč napajat. Huda suša je našemu kmetu uničila otavo, tudi repa in zelje jako slabo kažeta. Vsahnili so studenci, ki jim o najhujših sušah ni primanjkovalo vode. Ker jc bila letošnja prva košnja pri nas zelo dobra, bodo naši živinorejci pač preredili zmanjšano število govedi, a jesenska paša sama kot taka je zelo slaba in če ne dobimo kmalu večjega dežja, se bo težko popravila v toliko, da bo zadoščala za zimo. Hujše bo za prešičorejce. Cena prešičem je že tako padla, da je strah. Mestno prebivalstvo seveda ttga ne čuti, ker znajo že skrbeti tisti, ki preskrbujejo meščana z mesom, da se cena mesu ne zniža, če se dobi blago še po tako nizki ceni iz prve roke.
V Nemčiji se čuti že zdaj pomanjkanje krme, pri nas v Avstriji radi ugodne prve košnje še ne toliko, a kmetje po alpskih deželah že zdaj rabijo radi slabe paše zimsko seno.
Kljub slabemu času naših živinorejcev kriče salonski socialni demokratje še zdaj
0	kmečkih oderuhih, ki niso niker dovolj siti in kar je takih in podobnih rdečih puhlic, ki so zelo poceni, ker tistega, ki jih rabi, nič ne bole.
Izjemoma beležimo danes osamljeno pravično sodbo od strani socialnega demokrata. Če bi kdo mislil, da so sposobni pravično soditi naši rdeči siti »Zarjanski« modrijani, bi se zelo zmotil. Socialno-demokraška »Rheinische Zeitung« (št. 185) piše:
»Trajna suša uničuje vsak dan kmetovo upanje. Najslabše je živino-rejčevo stanje. Ne zna, kje naj dobi potrebno krmo. Polja in deteljišča so prazna, skoraj ožgana. Prva košnja (v Nemčiji) je bila tudi zelo slaba, tako da primanjkuje kmetom že zdaj krme. Že zdaj so porabili kmetje krmo, kar se še dozdaj ni pripetilo. Dohodki, ki jih prinaša mleko in surovo maslo, zato zaostajajo za dohodki prejšnjih let. Gotovo je, da se povišajo cene mleku in surovemu maslu.
Celo radikalna socialistična »Leip-ziger Volkszeitung« (št. 179) piše:
»Tožbe o visokih cenah krmi in da se mlekarstvo ne izplača, so gotovo tipravičene.«
Kljub temu bodo seveda naši »Zar-jani« še nadalje kričali, kako izborno se godi kmetu!
Kako krivično je očitanje, da dela kmet draginjo, nam kaže tudi sledeče dejstvo. Žitne cene nič ne padajo, dasi smo imeli lani in letos naravnost zelo dobri žitni letini. Žitni veletržci so že tako dobro združeni, da kljub svojim velikanskim žitnim zalogam drže visoko cene žitu, od česar nima koristi ne kmet in ne tisti, ki kupuje moko in žito.
Komaj se bliža jesen, sc že čuje, da bodo v Londonu in Berolinu podražili denar, ki ga zelo manjka. Najbolj so udarjeni Nemci, ki so svoj denar nalagali v američanska podjetja. Amerika pa gospodarsko ne stoji več tako
1	zbora o, kaJtor je stala pred leti._
Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
Bruselj in Buenos fllres 1910; 3 velike nagrade.
D UIAI e magdeburg
RiWvLr BUCKAU
Podružnica na Dunaju: III, Rm Heumarkt štev. 21.
vročeparni lokomobili
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329-26
)
Doseda) Izdelanih na 720.OOO k. s.
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
najboljša prevleka za mehek pod LeSkOVSC & Medeil, Ljllbljaiia.
Postojna: Anton Dltrich. Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin^ Lapajne. Kranj: Franz Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo Mesto: I. Picek. Kamnik:
Radovljica:
Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.
2581 (6

g a
K3
rj a a a rs a a
rs rs
a rj a
IGE
lahko tekate z rokami za goniti
miafilnice vsakovrstne z vratilom (gepeljni). miaftlnice z motorjem na bencin (najceneja gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po 603
»ar zelo znižanih cenah ^e®
pri
RS
a a
RS RS U
n
RS
rj
RS RS
kj u
RS
R
Karo! Kavšeka nasledniku
I	SCHHE1DER & VER0VŠEK
II	trgovina z železnino ii LinSriiana, Dunajska cesta 16. |sj g Vsakdo nal se v svojo korist prepriča, preden kupi kak stroj.
ANTON SARC, Ljubljana,
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
Opreme za mewestel
Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
TT^-ft®*«* -	1
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzorci so vsakemu na ra^poSago.
Književnost.
1787 (1)
Tovarna pohištva J. JL Naglas
Ljubljana	Turj.ški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Ustanovjjena	GOM).	Šk'	NajSOliABeiŠe tllagO. "»»»"^Ijona
3304
1847.
1847.
»Knjiga o lepem vedenju«. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena lepo opremljeni knjigi 3 K, elegantno vezani i K. — Tako dobre knjige na tem polju po soglasnem mnenju kritike slovensko slovstvo ne pozna in celo drugi narodi nimajo v tem oziru kaj boljšega pokazati. — Knjiga je neobhodno jiotreben kažipot za lepo vedenje v domači hiši, javnosti in v vseh prilikah družabnega življenja, zato jo tako za priprostega človeka kakor za izobraženca jednako jiotreben kažipot.
Hinko Druzovič-eva Srednješolska pesmarica »Lira«, I. del, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Buk-varne; velja broširana 1 Iv 70 vin., vezana v platno 2 K 20 vin. O tej pesmarici, ki je ne le za naše srednješolske zavode, temveč tudi prav posebno za naša pevska društva in za vsakega posameznega samouka izredne teoretično in praktične vrednosti, bomo v kratkem bolj obširno izpregovorili.
Ilustrovani kažipot za Ljubljano. Sestavil Ivan Bobida s pridejanim načrtom mesta Ljubljane. Cena 1 K 20 h in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter je za tujca in domačina velike praktične vrednosti; nudi tudi za domačina mnogo novega in zanimivega. Isti kažipot se dobi tudi v nemškem jeziku.
Načrt Ljubljane, zelo pregleden in natančen do podrobnosti, se dobi v dveh barvah za ceno 30 h in v petih barvah za ceno 50 h. Na razpolago je v slovenskem pa tudi v nemškem je-i ziku.
* Učna knjiga francoskega jezika
za srednje in njim sorodne šole. II. del. Spisal Friderik Juvančič, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Cena v platno vezani knjigi 3 K. Ob koncu knjige je slovarček, da-< lje 24 krasnih slik Pariza in načrt.
Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. II. del. Doba narodnega prebujenja (1848—1868). Ljubljana 1911. Založila »Katoliška Bukvar-! na«. Da je to klasična knjiga prve vr-i ste, kakršnih imamo malo Slovenci, nam povedo strokovne ocene, ki jih či-tamo v naših revijah. Posebno se odli-. kuje knjiga po svoji temeljitosti in zanesljivosti, s katero popisuje življenje in delovanje posameznih pisateljev. -— »Dom in Svet« pravi, da stoji v tem oziru Grafenauer jeva knjiga na vrhuncu znanstvenega dela in tudi stilistično se čita kakor zanimiva povest, tako da ima bralec pravi užitek. V dolgi vrsti se vrstijo pred nami znana, draga nam imena z drugimi žc nekoliko pozabljenimi, nobena važnejša osebnost ni izpuščena in pri vsaki izvemo vse, kar tvori jedro nje delovanja. Mnoge izmed opisanih oseb smo poznali osebno in je knjiga za nas šc tembolj zanimiva, ker so nam tu opisani pisatelji tako blizu po času. Pisatelj je ogromno snov obdelal tako, cla govori najprej o starejšem pisateljskem rodu te dobe (Bleiweis, L. Jeran, Fr. Svetličič, M. Vilhar, Ant. Žakelj, Ivoseski, Mala-vašič itd.), potem o začetnikih novega časa: L. Toman, Josipina Urbančič, Bazlag, Fr. Cegnar, Mat. Valjavec, L. Svetec, Jan. Trdina, Davorin Trsten-jak, Ant. Janežič, poseben odstavek zavzema Fr. Levstik, nato pride Simon Jenko in mlajši rod Fr. Erjavec, Val. Man dele, Val. Zarnik, Jan. Menzinger, I. Kosmač, Fr. Zakrajšek, .Val. Slan-cink, Ant. Zupančič, Andrejčkov Jože in pesniki: A. Urnek, Gr. Krek, Jan. Bile, dekan Iv. Vesel, Frankolski in B. Silvester. — Grafenaucrjeve slovstvene zgodovine sta izšla doslej dva dela. I. del obsega dobo od Polilina do Prešerna na 153. straneh. Cena za broširan izvod jc 2 K, za kartoniran 1 K 50 h, za v piatno vezan 2 K 80 h. Zelo obširni drugi del pa obsega zgoraj opisano literarno zgodovino na VIII. -[- 475 straneh. Cena za broširan izvod 6 K 20 h, za vezan 7 K 20 Ji.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana, v
Splošna priletna
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic.
i. iayer
Delniški kapital ln reserve 32.000.000 kron.
Proskrbovanje vseh l>ankovnih transakcij, n. pr.: Provzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez realnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poroCil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	2094
,	Ustmona in pismena pojasnila in nnsvaH o vs«h v bančno sSroko spadajočih transakcijah vsokdar brezplačno.
Stritarjema sata št. G.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naroČil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Proniese za vsa žrebanja.
Bom rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek ..pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
1553 6
■ I P J
in glazure za tla izborne speciaiifete.ki se naglo suše in )ih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
11 pri Mi BRATA EB1. UDLMM.fl
		laRj - -V.t	
			
(Riharjevi in drugi napevi.) Drugi natis. Partitura in glasovi broširano. Part. K 2-—, glasovi a 30 vin. V zalogi so še: Masne, partitura K 1'—, Litanije: Lavretanske (se-meniške) 30 vin. Sv. Jožefa 20 v, Narodne: Trije moški zbori, 1. Bratom Orlom! 2. Slov.
Straža in 3. Slavček, partitura 50 vin. Ako se naroči po nakaznici nad 10 kosov, je 10 procentov popusta in poštnine prosto,
pri založniku Josip Sicherl v Ribnici.
Dobijo se tudi v Kat. Bukvami v Ljubljani.
na Mestnem trgu št, 22, v drugem nadstr,, obstoječe iz več lepih sob s pritikiinami vred, se takoj ali za novembrov termin odda. Poizve se Ključavničarska ulica 2, 111. nadstr. 2728
Svoj izdelek ostro žgan©
strelne^ zidne in zarezane strešne

e tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.

Priznano na oe£|a, resnično domača, že 25 Eet obstogeEa eksporfna turdka.
samo nasproti Frančiškanske cerkvc
1
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on torej lahko po originalno iDoai niSkih cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
Hlpin& ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.

ns—pa—EH—
■■HHnSSSMaESBm
(poprej Henrik Korn)
poKrivalec siren in Klepar, vpeljalec strelovodov ler iosloloier vodovodov
UMfana, Poljansko cesio 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
irn
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ii poštnine prosto.
ai 'im__w m
658
H« J
-JSL.J
..'■.fl.,1 ■	V- •••».^v--.			■ fit? s		i v. t. ?.„..			m pt	f« i g	

i,:,.

Katoliška Bukvarn
Ljubljani
objavlja ob za&etku šolskega leta sledeče knjige:
Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol.
I.	knjiga Resničnost katoliške vere. (Dr. Iv. Svetina) platno K 2-80.
II.	knjiga Resnice katoliške vere. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2-80.
III.	knjiga Življenje po katoliš. veri. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2*80.
Pozor! Za gg. duhovnike in laike je prirejena posebna izdaja z obširnim stvarnim kazalom. Naroča se pod imenom ..Katoliška etika". Cena K 2'80.
Kdor še ni kupil II. dela ,,Resnice katoliške vere" naj si omisli rajši obe Dr. Pečja-kovi knjigi v skupni vezavi in s skupnim stvarnim kazalom pod imenom „Katoliška dogmatika in etika" Cena K 5 30.
Končnik-Fon. Deatsches Lesebnch fiir die erste Klassc slowenischer und slo\venisch-utraquistischer Mittelschulen u. verwand-ter Lehranstalten. Preis geb. K 3-—
Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 1-80.
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole,
z 21 slikami vez. K 2-20
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3—.
Tominšek dr. Josip, Grška vadnica; vez.K 3 50.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez K 1-40.
Mazi, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K l-—.
Mazi, Geometrija za drugi razred srednjih šol; vez. K 2"80.
Mazi, Geometrija za tretii razred srednjih šol; cena se naznani pozneje.
Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazij, razred, v platno vez. K 3\30
Mazi, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 20 slik. K —-60.
Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3-—
Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazij, razred; v platno vez. K 3*20.
Kazesi tel? so na razpolag?! ssoe^a tudi use drage
Šolskih hnjFg m posamezns	oddajamo
Matek-Zupančič, Aritmetika In Algebra za
šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2-80.
Druzovič, Lira I. del. Srednješolska pesmarica. Cena K 1'70, vezana K 2'20.
Matek-Zupančič, Geometrija za više razrede realk, Iv 5"30.
Matek-Zupančič, Aritmetika in Algebra za višje razrede realk; vez. K 5-30.
Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del platno vezan K 2'50 II. del s slikami in načrtom Pariza platno vezan K 31—.
Jeršinovič, Salustijev komentar, (Bellum Jugurthinum) K —-60.
Novak, Slovenska stenografija, I. del. Ko-respondenčno pismo; broš. K 3*—.
Novak, Slovenska stenografija, II. del. De-batno pismo; broš. K 2'40.
Uaebler, Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole. K 31—.
Dokler, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez K TOO.
Dokler, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —'60.
Jeršinovič Livijev komentar; broš. K —'60.
Koritnik, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K —-80.
Jerovšek, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodotovih zgodovin, raziskanj. K 1—.
Južnič, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneine in k izabranim pesmim iz .,Geor-gica" in „Bucolica". K 1*—.
Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva I. del. Od Pohlina do Prešerna K 2-—, kart. K 2-50, platno K 2*80.
II. del. Doba narodnega prebujenja (1848 — 1868). K 0-20, platno Iv 7'20.
Breznik, Slovanske besede v slovenščini K —-80.
Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. I\ 3*—
Podlcsnik, Knjigovodstvo. I. del; vez. K320.
Podlesnik, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6'20.
Foerster, Cantica saera. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglas.). K2-40. Ta pesmarica je skrajno potrebnaza vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša.
Tominšek, Ajdovski gradeč K —-30.
Ušeničnik, Socijologija. Cena K 8-50, vez. K 10'80.
Medved, Poezije. I. del, K 3-80 vez. Iv 5—.
Medved, Poezije. II. del, K 4—, vez. K 5-40.
Leposlovna knjižnica:
I.	zvezek: Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2•—, vez. K 3'—
II.	zvezek: Turgenjev Sergijevič, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak. — Jurca, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2-20.
III.	zvezek: Virant. — Prus. Straža. Povest. K 2-40, vez. 3*40.
IV.	zvezek: Dostojevskij. — Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vez. K 4-20
V.	zvezek: Taras Sevčenko. — Abr. Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vez. K. 3"60.
VI.	zvezek: Champol. — Levstik, Mož Simone. Roman. K 1'90. vez. K 3"—.
VII.	zvezek: Taras Sevčenko. Abram. Haj-damaki. Poem z zgodovinskim uvodom o liajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvevek skupno K 3-40, vez. K 4-50.) — Ima iste vrline kakor Kobzar.
VIII.	zvezek: Shcehan. — Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4-20. vez. K 5'80.
IX.	zvezek Dickens-Cankar. Povest o dveh mestih K 5-50 vezano K 6'50.
Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vezano K 2'40.
Ljubljana, Kažipot s pri dejanim načrtom K 1-20.
Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'30.
Isti v petih barvah K —'50.
fulih Kalog. Zaznamke predpisanih
tsrezplafino.
Katoliška Sukvarna
Gospodarstvo.
O bistvu alkoholnega vrenja (ki p en j a) in o porabi čistih drož pri pridelovanju
vina.
Spisal ravnatelj kmetijsko-kemijskega preskušališča za Kranjsko, ing. chem.
J. Turk.
Uvod.
Znano bi utegnilo biti žc splošno, da sedanji položaj vinarstva ni ravno preugoden. Ako je letina dobra in vinski pridelek obilen, potem vino navadno nima cene in sc ga žc zaraditega ne izplačuje pridelovati. Če pa je vinska letina slaba, potem jc premalo vina, da bi se dalo izkupiti kaj prida iz njega. V obeh slučajih je torej gmotni uspeh vinarstva ono in isti in se z velikim trudom in delom, ki ju zahteva trto-reja, niti primerjati ne da. Prezreti pa se ne sme tudi težavnega boja, ki ga bije za svoj obstanek vinarstvo z žganj arstvom in pivo varstvom in povrh tega še protialkoholnega gibanja, ki ga mora zmagovati. Vse to so prav slabi upi vinarstva za bodočnost in to še zlasti zategadelj, ker na izboljšanje svojega položaja niti misliti ne sme; pač pa mora računiti vinogradnik z dejstvom, da se bo z vedno večjim pomanjkanjem delavske sile in z naraščajočo občo draginjo še izdatno poslabšal njegov položaj.
Zato pa bi bilo jako nespametno, ako bi delali na to, da se vinogradništvo razširi in da sc povečajo že obstoječi vinogradi. Naša skrb mora marveč biti, da se bodo v obstoječih vinogradih, v kolikor se dajo le-ti ohraniti in dobičkanosno uravnati, pridelovali boljši od dosedanjih vinskih pridelkov, ki so zaradi svojo višje cene v stanu poplačati in povrniti vinogradniku trud. V dosego tega namena pa je potrebno, da se vinogradnik temeljito ]x>uči o bistvu alkoholnega vrenja ter seznani z modernimi sredstvi, s pomočjo katerih sc da to vrenje pravilno in čisto uravnati. Naslednje poljudno pisane vrstice naj služijo torej v tem oziru za razvedbo in naj obenem nekoliko pojasnijo to za umno vinarstvo zelo važno vprašanje.
Iz zgodovine alkoholnega vrenja.
Izkušnje o pojavih vrenja so prastare, ker se je že od nekdaj opazovalo, da se vinski, sadni ali pa jagodni mošt, ako je sam sebi prepuščen v posodi, prav kmalu in temeljito izpre-meni in da tako postane iz njega opojna pijača. Zato pa so vsi kulturni narodi poznali najrazličnejše opojne pijače. Po različnosti svojih šeg in navad, po načinu življenja ter primerno kraju in podnebju so se ti narodi uda-jali raznim naslajam in so častili zdaj eno, zdaj drugo teh opojnih pijač. Pri nas v Evropi pa je veljalo vino za naj-žlahtnejšo opojno pijačo in še danes sc posveča vinski trti, ki ga rodi, največjo pozornost in skrb.
Kljub temu pa, da so bile opojne pijače od pamtivekov znane po vsem kulturnem svetu, je pravilno pojmovanje tega, kar se pri kipelnem postopku vrši, prodrlo šele v najnovejšem času do spoznanja. Pojavili so sc sicer zdaj tu, zdaj tam v raznih dobah učeni, možje, ki so izkušali pravilno tolmačiti kipelni postopek. Vendar pa se jc šele C. a g n i a r d u L a t o u r u, S c h w a n-n u in K it t z i 11 g u posrečilo razumevanje alkoholnega vretja spraviti na pravi tir. Na podlagi svojih opazovanj, ki so jih napravili istočasno in neodvisno drug od drugega koncem tridesetih let pretočenega veka, so spoznali ti učeni možje, da jc kipelni postopek proces vitaličnega izvora in da ga toroj povzročajo živeče stvari. To odkritje pa ni imelo uspeha, ker je med tem ustanovitelj kmetijske kemije Justus pl. L i e b i g sam ugotovil novo teorijo o kipelnem postopku ter ji s svojo mogočno avtoriteto pripomogel do velike veljave. Na podlagi te teorije so so sicer smatrale d roži za vzrok alkoholnega vrenja, toda z do-mnevkom, da predstavljajo lc neko dušikovo organsko telo (zakvasec), ki svoj razkroj prenaša na sladkor ter ga raztvarja. O droželi kot živih stvareh pa v Liebigovi teoriji ni bilo niti govora, kakor da bi med vrenjem in življenjem drož nc bilo nikakršne vezi. Potreba jo bilo torej moža, kakršen jc bil veliki francoski raziskovalec Louis Pasteur, da sc jc prišlo na čisto z dotlej vladajočimi zmešnjavami v nazorih o kipelnem postopku. Opiraje se na izredno znanje iz kemije, rastlinske fiziologije in mikroskopije, jo ta duševni velikan posvetil z lučjo svojega bistrega duha v to temno stran naravoslovnega raziskovanja. V svojem poročilu, ki ga jo lota 1860 predložil pariški akademiji, jc na podlagi točnih opazovanj in natančnih poizkusov doprinesel ncovrgljiv dokaz, da ]>ovzročajo vse kipel« o postopke nizki organizmi in da s» budilko alkoholnega vrenja
f3
droži. To velikansko odkritje Pasteur-
jevo pa je dobilo praktično veljavo šele potem, ko je Emil Kristijan Hansen iz Ko dan j a izvedel okoli osemdesetih let pretočenega veka svoja važna preiskovanja. Temu učenjaku jc bilo namreč dano osamiti posamezne budilce vrenja ter jih preizkusiti na njih posebnosti, način življenja in delovanja. S tako dobljenimi in preizkušenimi čistorejnimi d r o ž m i je bila dana podlaga za na-daljni razvoj kipelne obrti, ki se je vsled tega tako mogočno razvilo, kakor bi se ne bilo poprej nikdar pričakovalo. S tem pa jc biologično raziskovanje poseglo tudi v vinarstvo in si jc je popolnoma osvojilo.	(Dalje.)
Sprejmeta sa
dva učenca
za galanterijsko trgovino v Ljubljani, najraje kmetskih staršev, event. tudi 9 hrano in stanovanjem. — Ponudbe pismeno pod »A F 100« poštno ležeče.	2707
Hiša na prodaj
enonadstropna na Vrhniki na zelo prometnem kraju sredi trga, pripravna za vsako obrt. Prod hišo vrt za zelenjavo ter jako veliko dvorišče. Hiša je pripravna za kakega duhovnika ker je blizu cerkve. Proda se zaradi preselitve. Cena 13.000 K. Več pove gospa Terezija Košir, Vrhnika št. 113.	2599 3
Brolv© Movak
Odvetnik
naznanja, da je otvoril svojo
¥ Oorici, ulica Easerma It 7,1.

HIHM™ tvrdka
Iv. R. Hartmann nasl.
m Tomažlc,
LlnSillama, larSJe Terezija cesta.
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2703 10 Lav. Schwentner,
knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
Mične novosti v konfekciji Solidna postrežba.	2734
za dame.
Nizke cene.
Izborne, preizkušene in od šolskih oblastev priporočene in dovoljene
w
p? I
4«a
in za privatna stanovanja
izvirne Meidin-gerjeve Sledilne peči uHELION"
dobavlja najbolje
Prva boroviška tovarna za special. peči in parilaike za krmo, livarna in izdelovainica emajlov
Ofok Mmmii ¥ Mmm. &
pralni stroji, likalniki za perilo, sloviti brzoparilniki za krmo, uni-vers. Stfineiderjeve peči (patent. Virk) kakor tudi različne potrebščine za stavbe
s0 m —..........Tr^PfP
-t -f----
•SSU.
JlfPISsf

m
%
fe.&V	Ceniki na zahtevo zaslon/.
solidni tasfopmt se iifeic.
rikUMBkUV«!
0» itf
1
eu &
PO N
n
>N
ca >
več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2257	tvrdki
I.
<
BI N4
a o
N B)
S.
ta
M
PC
3
o
ca
z vodno silo m tovarna za umetno in stavbinsko mizarstvo sc da takoj v najem. Vso leži blizu trga in kolodvora. Več pove Fr. Hanzmann, G-nštanj, Koroško.	2781
s posebnim vhodom, sc takoj odda v Frančiškanski ul. 2, II. stopnjice desno III. nadstropje, (Hotel Union). 2769
dobro ohranjeni, stari in novi so na proda] pri J. Buggenig, Cesta na Ru-doliovo železnico 5, Ljubljana. 2776
Stalni krajevni agenti
zmožni nemškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Nova ul. 20.
Primerne službe išče v
Dosedaj jo z dobrim uspehom opravljal večletno službo pri lokomobilih. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava „Slovenca". 2706
S <V U
«»H
M
H/i
S
03 >
O O
a
ca
..-i u
O.
>V)
O) <y
C
•I-«
fffi
veležpnjarna sadja, Ljubljana
priporoča v svoji lastni žganjarni 2258	kuhano
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
ss
O (Q Di
«K
•o
■d
o «+
o
<
H
3
C/K
tc n
arSlt
. I	■ .	B&Kfe^Si
.|i>cistilm izvlecek*Jj.
pred kratkim nova, cnonadstropna, s 6 stanovanji, Ki sc dajo izpremeniti v tri večja stanovanja, v lepem in mirnem kraju, 10 minut od Ljubljane. — Prijeten bi bil ta prostor za kake letovičarje.
Naslov se izve pri upravi lista pod šifro iOOO' osrcdovalci izključeni. 2562 (6)
Telefon štev. 16.	157	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
odstranja v vseh slučajih
Jecljanje
specialist za odpravo zaprek pri govoru. SUHI) Hi. Strohgasse stev. 18.
Dno 17. in 18. t. m. se bo sprejemalo od 9. do 12. in od 8. do G uro v Ljubljani, v Hotelu »Union« prijave za zdravljenje jecljajočih in drugih oseb, ki težko govore.	2740
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami '1
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. 261)4 10
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 19. II. stop., U. nadstr. (ISIedljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje celc ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale1 obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
6239
Šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov I
1322
filter Cii. dein. dr. šivalnih strojev.
Ljubljana	Kranj	Kočevje
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79.
Novo mesto Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in prodajalna
najtoplejše priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.

je opremljena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse te tiskovine ima tiskarna tudi vedno v zalogi.
je prav dobro urejena ter zmožna tekmovati z velikimi knjigoveznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd. ter rabi v to le najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. — Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnost.
ima
knjig kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, poučnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. — Zaloga Šolskill Sssfjig. — Iz lastne zaloge sc posebno priporočajo:
Spisi Krištofa Smida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj je izšlo 15 zvezkov. Nadaljni novi zvezki so v tisku Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Do sedaj je izšlo 60 zvezkov po 30 vin. Na splošno zahte-
vanje se bode Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. Tisoč in ena noč; pravljice iz jutrovih dežel; obsega 51 snopičev po 40 vin.
Pas sv. Jožefa, lično vezan K 1 '40. — Šmarnice, premišljevanje o Srcu Marije, napisal t P.Ladislav Hrovat, vezana knjižica K t'80. — Alati Božja Bistriška, kratek popis bistriške božje poti, spisal f P. Lad. Hrovat, cena samo 20 vin.
Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust.
z vsakovrstnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki, izpopolni
J* Krajec nas!, v Novem mestu
do celega tako, da jc zmožno vse svoje p. n. odjcmalcc v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti.